Stev. 49. V Trstu, v nedeljo, 18. februarja 1917 Izhaja vsak dan, Cudl ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. UrcJniitvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20, I. nadstr. — Vsi ilc : i tisj se ; Ciljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma *e ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdaj odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij f Tisk tiskarne .Edinos'i*. vpisne zadruge S c-mej^'-iTi poroštvom v Trsta, ulica Sv. Frančiška Agiskega št. 20. Teieton uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za ccio leto ..... Za pt>I leta . . -........... 13 tri itesece...... ..«••«• za nedeljsko Izdajo za četo leto . • • • • za pol teta .... . . ..... K 24.— . 11- . 6.-. 5.20 . 2.50 Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vimrje\, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolčne Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov . mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, ogiasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst ........ K 20.— vsaka nadaijna ..................2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa '10 vinarjev. Ogiase sprejema inseratni cJdelek „Edinosti". Naročnina Ij reklamacije se pošiljalo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" - Plača in to?.i se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiSkega 5t. ;*0. — Poštnohranilnični račun št. 811 052 MM nnlnoveTli doootfKcu. Rusko-romnnska bojišča. — Ruski napad na višine severno oitoške doline. Poizvedovalni sunki sovražnika na več toč-l:ah dorlge fronte zavrnjene. Zapadno bojišče. — Topovski boji ob Soinmi in Ancri, sicer razven letalskih ; kcij nič novega. Turška bojišča. — V Mezopotamiji Turki v smisla ukaza izpraznili det postojank. Na ostalih bojiščih nič važnega. _ Austrijsko uradno poročilo. DUNAJ. 17. (Kor.) Uradno se razglaša: 17. februarja 1917. Vzhodno bojišče. — Od danes ziutra? napada sovražnik našo postojanko severozapadno Herestrau. Boji se nadaljujmo. Pri Stanislavu, južno Zborowa in Brezanov so naše poljske straže odbile moZne ruske poizvedovalne oddelke. Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Nobenih bistvenih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. lidler, frnl. rsmiKo uradno poročilo. BEROLIN, 17. (Kor.) Veliki glavni stan, 17. februarja 1917. Zapadno bojišče. — Armada prestolonaslednika Ruprehta: Na fronti v A rti risu in v ozemlju Somme, posebno na obeh bregovih Somme je dosege! topovski boj znatnu silo. Na več točkah so bili odbiti angleški izvidni oddelki, južno Mi-rauinonta po bobnajočem ognju izvršeni močnejši napad. — Prestolonaslednikov a armada: Ob Aisni, zapadno Berry du Baca in v Šampanji, južno Riponta, so se francoski sunki izjalovili. Naša letalska brodov ja so izdatno obtnetala z bombami važne naprave za sovražno fronto. Ob Sommi je zletelo več iminicijskih skladišč sovražnika v zrak. Pokanje in stresanje zemlje je bilo čutiti do St. Ouentina. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Pri llukstu, jugozapadno Lučka, pri Zborowu, južno Brezanov in jugozapadno Stanislava so se ruske akcije izjalovile. — Fronta nadvojvode Jožefa: Na višinah severno oitoške doline so se ob jutranjem svitu razvili boji. — Pri Mackensenovi armadi in na macedonskt fronti se položaj ob neznatnem bojnem delovanju ni izpremenil. Prvi generalni Kvartirrnojster: pl. Ludendorff. Turško uradno poročilo. CARIGRAD, 16. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta ob Tigrisu: V noči na 15. t. m. in dne 15. t. m. zjutraj živahno topovsko streljanje proti našim postojankam južno Tigrisa. Potem ko je bil napad sovražnika na naše desno krilo cdbit, je bil del naših postojank na ukaz izpraznjen, da se preprečijo nepotrebne izgube. — Perzijska fronta: Severovzhodno Ha-madana je bil napad sovražnika odbit. Severovzhodno Bidšarja je bil švadron sovražne konjenice razpršen. — Wa ostalih frontah nobenega imenovanja vrednega dogodka. ____ O bojih pri Ripontu. BEROLIN, 16. (Kor.) \Volffov urad poroča o bojih prestolonaslednikove armade pri Ripontu sledeče podrobnosti: Boji južno Riponta so se vršili ua istem ozemlju, na katerem je Joffre jeseni 1915 žrtvoval v nepotrebnih napadih na tisoče vojakov. Z Jrznimi naskoki dne 15. t. in. so nemške napadne čete vrgle Francoze na višini 185 iz približno tisoč metrov globokega in 2>/i km širokega sistema jarkov, ki so ga imeli Francozi v oblasti od 25. septembra 1915 in ga utrdili z vsemi mogočimi poljskimi utrdbami in sredstvi za boje iz bližine. Razven velikega števila ujetih, mrtvih iu ranjenih in strojnih pušk so izgubili Francozi še zelo važne opazovalne točke. Ko je napočil dan. so pričeli opravljati svoje delo nemški topovi. Ob jasnem, krasnem vremenu so len tska br> dovja in opazovalci artiljerije h minovk vodili nemški ogenj, ki ie, pri-pr« . Ijen do podrobnosti, v kratkem razbil fr mj: >ke postojanke in potolkel franco-sk" artiljerijo. Francoske žične ovire so L'."-Iu razbite, jarki skoro zmleti. V sJedeči uri so Nerici zapustili svoje jarke in predrli v neustavljivem navalu štiri francoske čric. Na posameznih točkah so se vršili srditi boji z ročnimi granatami in bajoneti. < Jrezu ii in decimirani jx> nem-tal o:.:r.jii, so se morali Francozi v n-sotih jarkih in nastaniščih predajati kar v skupinah. Pri popolnem uspehu dovršene topovske priprave so bile nemške izgube liiaj'me. Francoski protinapadi, ki so bili izvršeni zvečer in naslednje jutro, so se razbiii ob velikih izgubah za sovražnika. Sovražna uradna p^rožsia. Rusko poročilo. 14. februarja 1917. — Zapadna fronta: Po srJ't! topovski pripravi, ki je bila spremljana deloma od kemičnih granat, so napadli Nemci približno z enim bataljonom naše postojanke južno Dvisvjatskega jezera in prodrli v naše jarke; s protinapadom in z našim ognjem so bili pregnani, »nakar je bil položaj zopet vzpostavljen. V ozemlju južno Višnjevskega jezera so spustili Nemci strupene pline; poročilo o izgubah še ni došlo. — Romunska fronta: Dne 12. t. m. so Nemci po močni topovski pripravi z velikimi silami cipadli našo postojanko na obeh straneh ceste Jakobeny—Kimpolung in se polastili po več napadih neke višine 4 vrste vzhodno Jakobenov. V noči na 13. t. m. so iz\ ršile naše čete protinapad, pregnale Nemce po srditih bojih, ki so trajali celo noč, z višine in vzpostavile položaj; ujele so 7 oiicirjev in 150 nemških vojakov. V teh bojih je bil ubit hrabri polkovnik Kosi neuko. Dne 13. t. m. je pričel sovražnik po močni topovski pripravi vnovič s premočjo z ofenzivo ob cesti Jakobeny—Kimpolung. Po celi dan trajajočem boju se je polastil sovražnik dveh višin 4 vrste vzhodno Jakobenov; naše čete so se umaknile eno vrsto in zasedle višine 5 vrst vzhodno Jakobenov, kjer so se takoj utrdile. 15. februarja 1917. — Zapadna fronta: Po več nego dveurni topovski pripravi je napadel sovražnik naše postojanke pri vasi Kobarovce. Po zadnjih poročilih se je razvil tamkaj zelo srdit boj. — Romunska fronta: Neizpremenjeno. — Letalska služba: Francoski letalec Revoltisse je sestrelil eno nemško letalo, ki je padlo nad našimi postojankami jugozapadno Birlaia na tJa; nemška letalca sta mrtva. Uspehi nemških podvodnikov. ROTTFRDAM, 16. (Kor.) Belgijski parnik > Egvpte« in francoski parnik >Van-tou\« in ena francoska jadrnica so bili potopljeni. LONDON, 16. (Kor.) Angleški parnik »Kyanite« in ribiški parnik »Belvoir-castle« sta se potopila. Angleški parnik »Longsear« (2777 ton), ribiški parnik »Harry Bell« in angleška jadrnica »Percy Roy« so bili potopljeni. KRISTIJANIJA. 16. (Kor.) Norveško poslaništvo v Londonu je naznanilo ministru za vnanje stvari, da je bil parnik »Daluste« dne 11. t. m. zjutraj potopljen. Posadka je bila rešena; en mož je pozneje vsled opešanja umrl. Moštvo, ki je bilo 73 ur na vodi, je sprejel končno parnik »Ellen Benzon« in izkrcai isto dne 15. t. m. v Queenstownu. BERN, 16. (Kor.) »Intransigcant« poroča iz Santanderja: V bližini obrežja je bila neka trojadrnica potopljena od nemškega podvoinika. Ob obali je velika množica ljudstva opazovala dogodek. RIM, 17. (Kor.) Agenzia Štefani poroča iz Palme: Neki avstroogrski pod vodnik je potopil italijanski parnik »Oceania« (2000 ton). 30 mož posadke je izkrcal na suho neki španski parnik. LONDON, 16. (Kor.) Angleška parnika »Hotpe Moore« (3740 ton) in »Afton« (1156 ton) sta bila potopljena. Odhod ameriškega parnika »Philadelphia« iz Liverpoola v Newyork. MILAN, 16. (Kor.) Glasom »Secola« je dne 15. t. m. ameriški prek morski parnik »Philadelphia« odplul iz Liverpoola v Newyork. Na krovu tega prvega ameriškega parnika. ki pojde po blokad nem pasu krog Anglije, se nahajajo ameriški potniki in en zastopnik ameriškega časopisja. Pogajanja glede nakupa skandinavskih ladij v Angliji. KOPENHAGEN, 16. (Kor.) >National-tidende« poroča iz Kristijanijc: Pogajanja z Anglijo glede nakupa nordijskih ladij ie počasi napredujejo, ker je poštna zveza z Anglijo popolnoma prekinjena in deluje brzojavni promet izredno počasi. Prestelno notifikacijsko odposlanstvo na Saškem, v Švici in na Danskem. DRA2DANE, 16. (Kor.) Kralj je sprejel danes v navzočnosti ministra za vnanje stvari avstroogrsko posebno odposlanstvo, obstoječe iz kneza Schvvarzenber-ga in komornika grofa Festeficsa, v svriio notiiiciranja nastopa vlade cesarja Karla v slovesni avdijenci. BERN, 16. (Kor.) Jutri prispe v Bern avstroogrska delegacija, obstoječa iz grofa Ervina Nostitza in grofa Banffyja, da oficijalno notificira zveznemu svetu na-- top vlade cesarja Karla. Delegacija bo ob 3 popoldne sprejeta od celokupnega zveznega sveta. KOPENHAGEN. 16. (Kor.) Izredno avstroogrsko oiposlanstvo je prispelo včeraj semkaj in je bilo sprejeto na kolodvoru < .1 gospodov tukajšnjega avstrijskega poslanstva in zastopnikov danskih oblasti. 1_ Pomanjkanje vsakdanjih potrebščin v Franciji. BERN, 16. (Kor.) Povodom naglo sledečih omejitvenih odredb piše »Le Jour-n.il : \ Franciji se občuti pomanjkanje premr ga. sladkorja, špirita, mleka, masla in jajc. Nemci so sicer blokirani, to:!a Franc ;ja tudi. Poj vodniki in dreadnoughti, s katerimi se Francija sama blokira, se | imenujejo brezskrbnost, malomarnost in, nesposobnost. V Franciji se organizira lakota, dočim so Francozi pričakovali, da bo provijantiranje organizirano preko Londona.__ Upor na Kubi. NEWYORK, 16. (Kor.) Glasom brzojavke iz Havane se je vršil 17 milj od mesta hud boj, tekom katerega so vladne čete popolnoma porazile vstaše. Francoska -zbornica. PARIZ, 16. (Kor.) Finančni minister Ribot je predložil zbornici zakonski načrt glede dovolitve piovizoričnih kreditov za drugo četrtletje 1917 v znesku 4574 milijonov frankov v okviru splošnega proračuna in 926 milijonov naknadnih kreditov. _____ Bissolati v Parizu. PARIZ, 16. (Kor.) \gence Ha vas javlja: Italijanski minister Bissolati je prispel semkaj. _______ 11 socijalističnih članov dume aretiranih. KOPENHAGEN, 16. (Kor.) Glasom poročil ruskih listov je bilo aretiranih 11 socialističnih članov dume, ki so pripadali glavsictriu vodstvu vojnega komiteja. Preiskava je dognala, da so se izdelovali načrti za revolucijo, ki naj bi izbruhnila po celi Rusiji. »Berliugske TklenJe« poroča iz Petrograda, da sta dva moška izvršila na mornariškega ministra Grigoroviča atentat s samokresom. Grfgorovič, ki je bil sam oborožen, pa je s svojim hladnokrvnim nastopom pregnal atea.atoria. ki sta pobegnila, ne da bi se ju zamoglo spoznati. ________ Cescr Viljem imenovan za velikega admirala avstrijske mornarice. DUNAJ, 17. (Kor.) Cesar Karel je z Najvišjim pismom 12. februarja 1917 imenoval nemškega cesarja Viljema za velikega admirala c. in kr. vojne mornarice. Dunajski slikar Lrdovik Mayer umrl. DUNAJ, 17. (Kor.) Včeraj je umrl tu v 83. letu starosti nestor dunajskih slikarjev in sou^iaik/viiciV umetniškega doma, zgodovinski slikar Ludovik Mayer. Nadvojvoda Maks odpotoval v Carigrad. DUNAJ, 17. (Kor.) Nadvojvoda Maks je odpotoval danes v Carigrad, da notificira sultanu nastop vlade cesarja in kralja Karla. ___ Ceneno meso za ljudstvo. DUNAJ, 17. (Kor.) Ljudski prehranjevalni urad namerava, kakor se poroča z merodajne strani, .uvesti dalekosežno akcijo za oddajo cenenega mesa. Gre namreč za inozemsko meso. ki se bo prodajalo po določenih prodajalnicah. V načrtu je tudi izdelovanje cenenih klobas za širše sloje ljudstva. Zaplemba kave na Švedskem. STOCKHOLM, 17. (Kor.) Vlada je odredila, da se morajo od 19. t. m. dalje zapleniti \se zaloge kave. Izveieuo bo ra-cijoniranje, pri čemer pride 300 g na mesec na osebo. Umirajoči parlament Nemški poslanec E. V. Zenker, ki se v vseh svojih spisih odlikuje z dobrodejno stvarnostjo, je priobčil v štev. 5./6. dunajskega tednika »Die Wage« tale članek: Bilo je koncem oktobra 1916, torej pred več nego četrt leta, ko je gospod pl. Korber nastopil nasledstvo grofa Stiirg-kha. Pozdravljalo ga je soglasno odobravanje javnega mnenja, ki je videlo v njem vzpostavitelja ustave in državnega zbora in rešilca politične časti Avstrije, V resnici se je novi ministrski predsednik priznal k nazoru, da pot do nove uredbe Avstrije more iti samo skozi parlament. Ko je malo tednov po njegovem nastopu službe prišla izprememba na prestolu, je mladi cesar razglasil svojim narodom svojo volio je: kupna sila denarja je spremenljiva; raste s priuatkom in pada z zmanjšanjem blaga. Z denarjem samim po sebi, recimo s kupom zlata si človek ne more utešiti gladu, in se ne oblačiti, ampak dati mora ta denar za potrebščine, t. j. za hrano in obleko. Tako se tudi vojska ne more voditi s samim denarjem, ampak je treba blaga. Mnoge miljarde, ki jih je dalo prebivalstvo državi kot posojilo, ne pomenijo darila denarne množine, ampak blaga in dela, kojih pravega obsega denar vendar ne znači, ampak ga samo predstavlja v primerni veličini. Pravi vojni stroški so ono, kar se v resnici potrebuje in izda. Izdajo in potrošijo se pa resnična »dobra«, to je proizvodi ljudskih rok in takozvana opravila, t. j. delo, ki ne proizvaja več novih »dober«. Izmed prvih naj navedemo: puške, topove, vozove, stroje, opreme in obleke, vozno blago, stavbe, življenske potrebščine itd., kar se največ potroši in uniči. Med opravila spada v prvi vrsti vojna služba, pa tudi delovanje dobavljalcev se mora plačati, deloma v blagu (hrana), deloma v denarju, s katerim si navedeni nabavijo nova dobra. A tudi to plačilo pomeni izdanje blaga, zakaj če se denar d: tudi v hranilnico, pomeni to le, da se bo spremil v blago šele pozneje. Potrošeno blago se ne more nikdar nadomestil z denarjem, ampak samo s pridelanjen; novega blaga. Vidimo danes, da m preobilice blaga, saj primanjkuje skoro vseh živežnih potrebščin. Pravi vojni stroški so torej poraba zalog blaga ter poraba človeške delavne sile, ki je odvzeta pridelovanju blaga. — Vojni stroški imajo pomen, da država pritegne ljudsko posest k sebi. z obljubo, da jo bo pozneje vrnila zasebni posesti; z druge strani pa zahteva delo, za koje jamči z denarjem, deloma z oskrbo (preskrba armade, preskrba rodbin vpoklicance/ itd.) Bistvo vojnih dolgov obstoji torej v tem, da je država v sedanjosti potrošila blaga ali dobra, ki bi ji imele pripasti šele v bodočnosti. Tu moramo razločevati med gospodarskim in državoznanstvenim delovanjem. Ce premislimo, da se vsa »dobra : v krajšem ali daljšem času potrošijo in da se morajo nadomestiti z novimi, potem so vojni stroški v gospodarskem smislu samo začasni in — ker gre za posebne vrste »liober« — enostranski po- Stran U. „EDINOST- 5tev. 49. V Trstu, dne 18 februarja 1917 trošek ali izdatek, ki se zopet izenači s človeškim delom in z delazfhožnostjo narave. V državoznanstvencm pogledu pa je stvar taka, da more država dobra vrniti zasebni lasti le, Če ji prebivalstvo ista — seveda le v denarju — da v obliki davkov na razpolago, oziroma Če jih država sama prisvoji z raznimi podjetji (železnicami, pošto, rudniki, tobakom itd). V oni izmeri, v kateri se plačuje davek, bo mogla država odplačati svoje dolgove. Ker se dolgovi obrestujejo, mora država več povrniti, nego je sprejela. Ce ne je nijemo v ozir tega presežka in se bavimo samo z glavnico, gre za vprašanje, ali bo mogla država nadomestiti vsaj to, kar je sprejela. Pred vojno se je dobilo za 1 K 21 j kg brašna sedaj samo 1 kg. Tako je pri vseh drugih blagih. Pa vzemimo, da bomo po vojni dobili za 1 K 2 kg brašna, dobimo razmerje, da bi oni, ki bi si sedaj izposodil 1 K in jo vrnil po vojni, za 1 kg brašna povrnil 2, ali nasprotno: kdor si izposodi 1 kg brašna in ga vrne po vojni, bo lahko dobil ta kg že za pol krone. — Množina ali izmera dober, ki jih bo drza-\ j povrnila, je torei odvisna od bodoče rkupne moči« denarja. Ker država vra^a dolgove v denarju, je za njo brez posebne vrednost:, vil je ta kjpna moč velika ali mala. zasebnemu po.ibr'ku pa ni vseen-\ ali ima 109 K, ki mu j h da država za jedno vojno zadolžnico vndnost 10o ali 200 kg brašna. Ker bo po vojni uast !o živahnejše izdelovanje dober in ker bo narasla njih naloga, vsled česar bo posledica na as t vrednosti denarja ter padane cen, bodo lastniki vo n h posojil gotovo na.»r j dolg, je moral prodati dva goved'*, -edaj mu je treba za isti dolg p odati kve emu eno. Pad nje denarne vrednosii je torei zelo ugodno za odplačevanje dolgov. Vsekakor se iz tega vidi, da je obsežno in intenzivno proizvajanje dober največje važno ti za državno, narodno in zasebno gospodarstvo, in da se tort j mora pomnožiti delo m izrabljanje zemlje. Če pomislimo, da so se zaloge blaga znižale, d> nar pa se pomnožil, b- mo ra/um b, zakaj so n. pr. vkljub temu, da se je izdalo silno denarja za vojna posojila, n; ras'e tudi hranilne vloge v denarnih zavodih (Tako je n. pr. v Nemčiji koncem 1. !9l6 znašalo stanje hranilnih vlog v hranilni ah 31/, miliarde mark, za vojna posojila pa se je v i*tem letu izplačalo 217, miljarde mark. Splošn* bi se mi-lilo, da le bilo 25 milja d več vzet h nego potrošenih, dočim ie bil proizvaja je dober bolj ome (pomislimo samo, da so b le omejene stavbe in tkanr ste in lustrije) ter se je življenje prebivalstva bolj podražilo. 21 miljard, danih za posojila ne pomeni torej prebitka dvoja dobra, ter ram je bil preprečeno, da bi plačevali inozunce, kak r mora to n. pr. Italija ki ne sr mo da mora ki povati pMti g v inozemstvu, ;m c.k mora za to še angleškim ladjam plačeva'i v s ko tovarn no. V narodno g ^podarskem oziru so torej ra e v ;ne izgube manjše, nego si lahko to rred«ta Ijam po visokem številu denarja. A z ziiornje^a ozir< razvidimo, da tudi ta m ' h višina i/gubi strašnost, če jO presojam s pravi nega sta išča po bistvu in ne po o liki. Razne politične vesti, i Aprovšzacilske stvari. Zanimiv pojav V včerajšnji Tagesposti" je objav jeno poro ilo o zborovan u nemškega „Nationa verb:;ndr. Poročilo pri povedu e o vseh točkah dnevnega rt da prec j gostobesedno, kaj seje govorilo in sklepalo, pot m pa pravi: .Potem je nače n > k razložil s k u p n o s k r šča n s k i m i so-cijalci skl njen a voli I a " N. daljne štiri vrste, v k* ten h je pač gotovo bilo največ povedan ga o teh „vodilih"*, je črta a cenzura, dočim je vse ostalo poročil > ostalo celo. Vrag si ^a vedi, ali so ta nemškona-cijonalna „vodila" res tako nevarna, da niso varna pred rdečim cen/i m m svin.nkom? Saj so nemški nacijon; lei m ž njimi združeni nemški krščanski socijalci po neprestanem svojem zatrjevanju vendar „edini element, ki vzdržuje državo" in menda veni ar ne bodo sklepali „vod i" ki bi nc- smela videti belega dne javne sti! Ali pa je bilo morda zopet ka, lakeg- , da bi se razburala potem ena pretežna avstrijska javnost, ki ni nemškonacijonalna in tudi ne nemškokr-ščanskosocijalna. pač pa kljub vsema drugemu - pošteno avstrijska ! Sodeielani I Dne 31. januarja t. I. |e bil deželni odbor Goriško-Gradiščanske milostno sprejet v slovesni avdijenci od Njihovih Veličanstev presvetlega cesarja Karla 1. in presvetle cesarice Cite. Na poklonstvo, ki ga je predložil deželni odbor pred Najvišji prestol imenom našega ljudstva, je blagovolilo Njegovo Veličanstvo najmilostliveje odgovoriti: »Poklonstvo Moje poknežene grofije Goriške in Gradiščanske .me je radostno ganilo. Mnogokrat in mnogokrat sem s prisrčnim sočutjem mislil na prebivalce te dežeie, ki so tudi v najtežjih dneh ostaii neomajno zvesti cesarju in državi ter prenašajo vse preizkušnje te vojne z zgledno požrtvovalnostjo. Hrepenim po času, ko bom mogel z božjo pomočjo in vsled hrabrosti Mojih vrlih čet porušeno zopet pozidati in lepo mesto Gorico ter od narave tako bogato oblagodarjeno deželo, to Našo dragoceno posest, obuditi k novemu življenju. Blagovolite vsem Mojim ljubim in zvestim Goričanom sporočiti, da se morejo v tem času težke preizkušnje kakor tudi v bodočih srečnejših dneh vedno zanesti na Mojo najtoplejšo vladarsko skrb.« Izvršuje Najvišji ukaz, sporočam svojim sodeželanom tolažliive besede Njegovega Veličanstva, ki brez dvoma zbude v vt>eii najgloboTge. Potem je vzel plašč in ga j; ogrnil čez rame. Težka, s krznom podložena svila pa je zdrknila zopet na tla. kajti Sonja mu je strastno ovila roke okol. vrata. — Henrik, .torej te moram zapustiti—! O, ko bi že minile te strašne ure. Kmetovalcem no Primorskem 1 2e tretjič po izbruhu vojne pričenjate vršiti spomladanska dela v svojih gospodarstvih. Pričakujem s polnim zaupanjem, da u-porabite tokrat, kakor prejšnja leta, vse svoje moči v svrho, da se odzovete svoji patrijotični dolžnosti in da dobite s trudom dela iz zemlje vse, kar je potrebno za lastno življenje in ohranitev naših hrabrih vojakov, ki branijo z junaško srčnostjo kakor močna trdnjava ob državnih mejah Vas, Vaše domove in Vaše dvore. Tudi tokrat morajo vsi. ki so ostali v domovini, z vsemi svojimi močmi sodelovati na velikem delu; stari in mladi, žene in otroci, vsakdo mora sodelovati, najsibo samo s skromnimi sredstvi, da se z združenimi močmi doseže veliki smoter. Potem, po končani žetvi, boste gledali z zadovoljstvom na plodove Vašega dela z zavestjo, da ste zagotovili prehranjevanje ne le za se in za someščane, ampak nudili tudi pomirjenje in krepčiia svojim pred sovražnikom nahajajočim se domačinom. Kajti z največjim veseljem sprejmejo naši vrli vojaki vest, da je bilo dobro poskrbljeno za vodstvo na domačih gospodarstvih v tem času, ko se oni bore za dom in cesarja in da najdejo potem, ko se po zmagoslavnem končanju boja povrnejo na svoje preljube domačije, zopet vse dobrote urejenega gospodarstva ter zaželieno zasluženi mir na domačem ognjišču.- Zato na delo, Bog Vsegamogočni blagoslovi Vašo setev in Vaš trud naj obdari obilna hvaležnost domovine. Trst, 13. februarja 1917. C. kr. namestnik: Dr. baron Frles-Skene I. r. — Saj bo le zelo kratek čas, in sporočim ti takoj, dragica. Ponovno ji je ogrnil plašč in zavil ovratnik iz hermelinovega krzna po- koncu. — Ali ti je toplo? Ti je ugodno tako? — Da, hvala____lahko noč! — Lahko noč, ljuba moja Sonja, spavaj sladko! Odprl je vrata in obstal, ona pa je stopila v predsobo. Lesinski, ki je stopajoč semtertja neprestano prešteval deščice parketa, je obstal in čakal ukazov. — Lesinski, spremite milostivo gospico do voza. Pobočnik ji je ponudil roko. Sonja je položila prste nanjo, a je vendar še obstala kot ukopana in se ozrla nazaj v kneza. Lesinski je krčevito gledal v tla. Končno se je vendarle prestopila. Ko je stopila v kočijo, si je Lesinski zopet del šlem na glavo in se težkih korakov vrnil ix) mramornatih stopnjicah navzgor. — Ko pride prihodnjič skozi vrata, ' — je mislil, — bo pač morala pred njo v počast nastopiti straža----o, težki časi me še čakajo sedaj v knezovem kabinetu. KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 1 lJ. do 24. t. m. (4. razdeljevanje), se bodo mogla (proti preščiplje-nju štev. 4 nove izkaznice za živila) dobiti naslednja živila in drugi predmeti aprovi-zaciiskc komisije in sicer na eno osebo. KORUZNA MOKA. M kg koruzne moke po 80 vin. kg. OBDELAN JEČMEN. V«? kg obdelanega ječmena po K 1'08 kg. FIŽOL. V9 kg. fižola po K 1'— kg. SUHE SLIVE. % kg suhih sliv po K 3'60 kg. EMMENTHALSKI SIR. 60 g (6 dkg) Emmenthalskega sira po K 9*— kg. Največ se ga bo moglo dobiti 42 dkg, ne gledć na število odmerkov živilske izkaznice. JAJCA. 3 (tri) jajca na osebo in teden po 22 vin. eno. CIKQRUA. Na izkaznice z enim do treh odmerkov se bo moglo dobiti po 20 dkg cikorije po K 4'40 (20 dkg 88 vin.); na izkaznice s štirimi ali več odmerki pa po 40 dkg po K 4'40 kg (40 dkg K 176). POSUŠENI SLANIKI. 1 komad K 1'36; na eno izkaznico za živila se zamore poljubno dobiti enega do štiri slanike, ali v nobenem slučaju ne več kot štiri komade. SUROVO MASLO. Na vsake 3 (tri) odrezke oficijelne izkaznice za maščobe, ki veljajo za čas od 19. do 25. t. m., se bo v vseh prodajalnah, kjer se razpečavajo živila aprovizacijske komisije, obenem z drugimi živili moglo dobiti 60 g (6 dkg) surovega masla na osebo in sicer po K 12'50 kg (6 dkg 75 vin.). SLANINA. Za vsake 3 (tri) odrezke oficijelne izkaznice za maščobe, ki veljajo za čas od 19. do 25. t. m., se izroči proti izkaznici za živila ena izkaznica s številko 5 ter se bo moglo dobiti nanjo do vštete sobote, 3. marca, v običajnih prodajalnah 60 g (6 dkg) slanine na osebo, oziroma izkaznico, in sicer po K 9'60 kg. Izkaznice za slanino s štev. 4. in dopolnilne izkaznice s štev. 4. (za 3 dkg) veljajo do vštete sobote 24. februarja. KISLO ZELJE. Kislo zelje po 88 vin. kg se bo prodajalo na sledečih mestih: 1. trg Ponterossso; 2. Leiri trg; 3. trg Stare mitnice; 4. trg Giuliani in 5. trg Perugino. NAMOČENA POLENOVKA IN OSOLJENE SARDELE. Nadaljuje se tudi prodaja namočene po-lenovke in osoljenih sardel na zadnjič navedenih mestih. • • • Dopolnilne izkaznice za maščobe. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dopolnilne izkaznice za kruh in dc oficijelne izkaznice za maščobe z odrezki, zaznamenovanimi s črko S., dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas od 19. do 25. t. m., razen normalne izkaznice aprov. komisije za nabavo slanine (št. 5.) še dopolnilno izkaznico takisto s štev 5. ter morejo nanjo do vštete sobote, 3. marca, v običajnih prodajalnah dobiti 3 (tri) dkg slanine. * * * Izkaznice za svinjino. Tekom tega razdeljevanja dobe odjemalci tudi vijoličaste izkaznice za nabavo svinjine. Tekom par dni se objavi, kdaj stopijo te izkaznice v veljavo._____ DomaČe vesti. Odkritje kipa cesarja Franca Jožefa na realki v Trstu, Včeraj dopoldne se je vršilo v tukajšnji mestni višji realki sloves-io odkritje doprsnega krpa pok. vladarja, cesarja Franca Jožefa I. Patrijotični slav-n ost i so prisostvovali: namestnik baron Fries Skene, kontreadiniral baron Kou-delka, vladni komisar dvor. svet. Krekich, zastopniki civilnih, vojaških in avtonomnih oblasti in odposlanci tukajšnjih učnih zavodov. Po slovesnem odkritju kipa je navzoča šolska mladina .defilirala pred spomenikom in položila tamkaj vence raznih razredov in učnih zavodov. Oddaja kož. C. kr. ramestništveni svetnik lazgiaša : Vsled razpisa c. kr. trgovinskega ministrstva se opozarjajo interesenti na določbe nunistrstvene odredbe, izJane 26 !. 1917. drž. zak. 29, o zaplembi in oddaji ovtjih jančjih in koz ih kož in konfekcijskih odpadkov, kakor tudi prepovedi striženja mrtvih živali.-Vsako kršenje teh prepisov se strogo kaznuje. Predpisani izka i za oddajo in odpošiljanje se dobe pri vojno-«-skrbnem uradu na Dunaju IX. Berg-gasse 22. Podaljšanje selitvenega roka za stanovanja v Trstu In okolici. Sporazumno s c. kr. primorskim višjim sodiščem se po-da'jšajo v § od edbe c. kr. primorskega namest. ištva z dne 17. 11. 1916, Št. Pr. 129s- }8-l5. dež. zak. Št. 48 navedeni roki /M izpraznjevanje stanovanj do 24. maja 1917. Z^ isio dobo ostane o v veljavi določbe §§ 2 in 3 omenjene n mestništvene odredbe. Ta odredba se uveljavi z dnevom razgl sitve. - Dr. baron Fries-Skene 1. r. Izplačevanje odškodnin za oddane ko-vinaste predmete. Anagrafični urad, ulica Sanita št. 25. III. nauistr. vrata 58., bo izplačeval jutri, 19. t. m., od 3 pop. do / zvečer še nedvignjene zneske za kovina-ste predmete, oddane: 1. komisiji št. 1. v ulici della Valle (izročitvena potrdila A s štev. 1 do 1202); 2. komisiji št. 2 v ulici Marije Terezije (izročitvena potrdila A s št. 1 do 910); 3. komisiji št. 4 v ulici G. Parini (izročitvena potrdila A s štev. 1 do 1402. P rose k - Lovorieva vejica na grob narodnemu boritelju. V četrtek, 15. t. m., je na Miramaru pri c. kr. orož. poveljništvu izdehnil svojo blago dušo vzor narodnega boritelja in delavca, Anton Milič. Kruta smrt je ugrabila žnjim »Gosp. društvu« vzornega tajnika, narodnim društvom marljivega delavca, a »Hajdrihu« pravega pijonirja. Sel si, dTagi Tonko, šel brez vsakega slovesa; prišla je bleda žena, pobožala te z mrzlo roko in moral si žnjo. Vedno vesel, navdušen in pogumen je stal naš Tonko v prvih vrstah narodnih bori-teljev. Neštevilni so spomini, ki me vežejo nate,, dragi Tonko, brez Tebe si niti ne morem predstavljati »Hajdrihove« čete; vnernal si jo, bodril in tudi karal, kadar je bilo potrebno. Kolikokrat je iz Tvojih prs zadonela mogočna pesem, narodna pesmica ali tolažilna nagrobnica. A glej! Skromen je bil Tvoj pogreb, ni jih bilo tovarišev pevcev, da bi Te ponesli k večnemu počitku in Ti v slovo zapeli pesem žalostinko. Le od daleč je odmevalo grmenje topov, — izvila se tiha pobožna molitev — jeki gruč — in- zaprl se je grob. Ob Tvoji gomili pa mi prihajajo na misel tužni akordi: Vse minulo, kakor pena mine ... . Ni Te več dragi Tonko, — a Tvoj duh ostane med nami in ko zašije dan blaženega miru, poroma »Hajdrihova« četa na Tvoj grob, da na vreden način proslavi Tvoj spomin. V imenu tovarišev-pevcev, ki so odsotni. Ti kličem, dragi Tonko: Zadnji pevski pozdrav in lahka Ti rodna gruda' — K. C. Promet zavitkov v Turčijo. Zaradi prometnih potežkoč se začasno ustavi ? preje m poštnih vitk< v v Turčijo. Za begunce. Na predlog c. kr. ora nega glav. v Sežani sre gospi i Stanislava Bekar-jeva in Seražinova nabrali lepo svoto 256 K, ki je namenje- a za preskrbo potrebne obleke itd. beguncem, nahapjočim s v po Iitičnem okraju sežanskem. Ker so ti reveži hud - p i7adeti ne le s tem, da so mo aii 7apus*iti svoja domovja, ampak tudi v led letošnje hude zin e, priporočam > toplo in prosimo usmiljena srca, da se ten» revežem pokore bodi s kako podporo v denarju, bodi s kakimi oblačili. Zabavni večer. Odbor pooru7nice pros» vse one gospice, ki so se priglasile za de'o pri priredi vi, da naj pridejo dares dopoldne ob 10 v lte laiiščno dvorano Nar. d ma, kjer se porazdeli delo. Cenj. občinstvo pa iz»ecno ; opozarjamo, da prinese kruh sabo. Dočakal! smo vendar o i ia/eljeni dan ko se snidemo zopet po dol-em v našem Narodnem domu in se nekoliko razvedrimo v veseli don-ači družbi ob milih popevkah na-ih prelepih narodnih pesmic. Danes bo z bavni večer ki ga priredi m ška podružnic« CMD, in ki se vrši od 67a do 11 zvečer. Veliko je bilo zanimanje med našim obt instvom za to prireditev, velik pa bo danes tudi obisk o tem smo prepričani, saj bo t > domača /abava, pri kateri bo na el vsak svoje vesdje. Prosimo pa, da bi blagovolilo občinstvo priti kolikor mogoče točno. da ne bo motilo pozneje prelepega sporeda. Prinese naj pa vsak s sabo tudi kruh Ko je knez kmalu nato s spremstvom oficijelno zaipustil ples, se je v svoji običajni sobi udobno naslonil v naslanjač, si nažgal cigareto in kadeč sanjavo zrl pre-se. Aj, Lesinski____ali se je telesni k>vec že vrnil? — Da, Visokost. Javlja, da je milostiva gospica srečno prispela domov. — Hvala, Lesinski. — Kaj ukazujete Visokost, sedaj?---- Visokost ste videti nekoliko utrujeni---- ali naj dam prinesti šumeči prašek? — Naj bo, vi sitneži. Mi že preide---- vzrok je šampanjec. — Visokost, slutil sem. — Nov dragi moL na dan zaroke si človek pač sme upati kaj takega. Morete mi čestitati, kajti doletela vas |e čast, da ste mojo nevesto spremil 'do voza. — Visokost, blagovolite sprejeti moje najvdanejše čestitke. — Zakaj zveni vaš glas tako prisiljeno? Aha, vem, bojite se bojev z velikim vojvodo ____pač mogoče.... pa naj bo. Cesa vsega bi ne storil svojo srečo..... srečen sem, Lesinski, nepopisno srečen! Pobočnik se Je sklonil nad kneževo roko. In. če mu drago, tudi kako drugo Jestvfno. Kot se je že obfavi'o, se bo dobil sicer pri paviljonih razun vina in čaja tudi kak mrzel rigrizek kolikor je pač možno v dannšnjih razmerah, vendarle svetujemo, dn raj prinese vsak tudi kar sam s sabo p sebno pa ne pozabiti kruha! Ne ?amudi e torej te prilike in vsak, brez razlike st.a hvala. I rgovsko-obrtna zadruga se je preselila v nove prostore in sicer v hišo „Edinosti v ul. Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Opozarjamo cenj. občinstvo na to, da so sedaj uradni prostori popolnoma urejeni, vsled česar se je zopet vsakomur možno poslužiti zavoda. Uradne ure si>: od 8 zjutraj do 1 pop. Blagajna je odprta le d o c en e. Mestna zastavljalnica. V ponedeljek, torek in rredo se ne bo vršila dražba za-st vljenih predmetov. Iz ruskega ujetništva se je javit po 23 mesecih, Tržačan Štef? n P 1 e h a n. Jav'ja, da je zdrav, in pozdravlja vse znance in prijatelje. Iz italij nskega ujetništva. Te dni je dospela 23. decembra 191b. oddana dopisnica iz Asinare od tam v itali|anskem ujetništvu se, nahajajočega Ant< na Simčiča, ki svojemu bratu, bwaj<>čemu v i rstu, sporoča poleg drugega o smrti Karla Toro-a, veleposestn ka v Medani (Brda). P kojn k je bil star 58 let in se je ravno vračal »z italijanskega ujetništva v domovino. Danes se bo vršil i prireditev rojanskega ..Sokola ob 5 popoldne v dvorani „K- n-sumnega društva". Na sporedu je i^ra v treh dejanjih, kupleti ter drugi šaljivi prizori. Vstopnina znaša 50 vin. za osebo, sedeži pa po 20 vin. Ker je čisti dobiček namenjen podružnici C. M. D. v Rojanu in je vsak vinar dobrodošel našim pridnim malčkom, se nadejamo obilnega poseta. — Bog v nebesih naj ohrani srečo mojega kneza. — Hvala. Jutri odpotujem. Naročite kar najlepši šopek cvetlic, rumene vrtnice in vijolice, in dajte ga odtod poslati gospici, moji nevesti, ali čujete? Aha, šumeči prašek ____hvala. Pomagal mi itak ne bo dosti, spati takointako ne morem. — Visokost, nujno prosim, da bi blagovolili potovanje odgoditi za en dan____po neprespani noči. — Kaj pa mislite, Lesinski____vidi se, da vaše srce še ni izpregovorilo. Kako bi mogel počivati____vzamem si pač opija. Lesinski se je prestrašeno obrnil v stran. — Pa vendar ne preveč, prcmilostni gospod, prosim, ne preveč. — Ne, ne. Vi ste pač res strahovit Cer- ber____kaj porečete šele potem, ko bo tu vladala dama! Posmejal se je srečno. — Upam, da bom tudi potem še smel služiti svojemu tkmezu. — Tu mojo roko, Lesinski, ostanem vam vedno milostljiv, vam naklonjen gospold. — Hvala, Visokost, hvala! — In sedaj lahko odidete. Jutri ob desetih vas pričakujem. Lahko noč! KDOR LJUBI NAŠO DECO, PRIDI DREVI NA ZABAVNI VEČER CMD V NARODNI DOM. ZAČETEK OB 6Vi. Tajni svetnik Rentlov je imel tisti dan po dvornem plesu resen pogovor s svojo ličerjo Josipino. Povedal ji je svojo bojazen glede Sonje. — Povem ti, ko sva sama, knez sega predaleč____poleg tega pa ta razbrzdana Sonja; kako se konča ta stvar? Kaj misliš ti, Josipina, o tem, 'Ja jc včeraj veliko preje zapustila dvorni ples, kot midva z Magdo da se je odpeljala domov v dvorni kočiji in danes dobila te dragocene cvetlice? O, lasje mi grel Jo pokonča; uničila bo sebe in nas. O stvari se že delajo opazke. Ce pridem ob četrtkih v našo družbo, se nehajo pogovarjati in se pomenljivo spogledujejo----ne pojdem več tja. Tu je mogoče eno samo sredstvo: Sonja mora odpotovati, in ti ji povej to. — Težka naloga, papa. — Ne gre drugače. Vsaj za nekaj časa mora proč____morda se pozneje zopet lahko vrne. Pojdi, Mete moje, najbolje je, če greš takoj k njej, kajti zate je ta stvar še najlažja. — Poizkusila bom. Josipina je potrkala na zaklenjena vrata Sonjine sobe.... nič odgovora. Odšla je zopet. Dalje. v irstu, cme its. reoruana i9i/. »EDINOST« itev. 49. Stran III. Nemško operetno gledališče (»Eden«). losip Straussova opereta »Pomladanske sapice< prav prijetna stvarca, polna veselih melodij, zlasti valčkov, a zahteva precejšen ansambel, ne glede na glavne uloge, za katere je treba prvovrstnih moči/Glavne uloge so bile snoči v dobrih K otem :r. M a je p« ..v. ki je vse potrebno ukrenil, da bo bodoči letnik preskrbljen z izvirnim gradivom. Ker je dalo lastništvo lista uredništvu na razpolago širše denarne vire, bo mogoče tudi uspešnejše delovanje za svobodno književnost, umetnost in prosveto. IIIIH.I. ijiiiv hl uiu^c au •»■"vi ■ — — — i \ saka številka prinese prispevek Ivana rokah: Hani — Hermova, Emilija — Ser.- Cankarja. Prva številka, ki kmalu izide, dingova, baronica Croise — Nitscheva, prinese poleg pesmi Golaria, Albrehta in drugih tudi daljšo povest kratkočasnega sodobnega pisca Frana Mifčinskega »Gospodična Mici«, ki se razmahne takoj po uvodnih straneh v tak humor, kakor ne kmalu katera doseJanja naša zgodba. Dolgo novelo, pisano vseskozi z mlade-niškim temperamentom, prične objavljati Fran Govćkar. Dalje prinese prva številka začetek zanimive in originalne novele prikupnega pripovedovalca Iva Šorlija. Krajšo črtico objavi Josip Kostanjevec. Dr. A. Zigon ostane »Slovanu« še nadalje zvest sotrudnik. Prva številka prinese poleg prispevka v listku »Bridko zgodbo iz Levstikovega življenja«, ki je pisana tako strogo stvarno, kakor vsa dela tega temeljitega avtorja. Dr. Fran Ilešič obiavi nekaj Gregorčičeve korespondence, prof. Ferdinand Seidl. odlični sodobni prirodoslovni pisec, bo zastopan v listu. Prof. Seidl je zagotovil »Slovanu« svoje nadaljuje sodelovanje, kakor še mnogi drugi avtorji. V prvih številkah prične izhajati tudi »Igra«, daljša povest Ivana Albrehta, ki ie pokazal svoj solidni pripovedniki talent zlasti v noveli »Sal«, ob-:ah ravnateljeve soproge, Nitsclie- javljeni v lanskem letniku »Slovana«. Daljšo povest je spisal za list nadalje Jos. Kostanjevec. Mil. Pugelj objavi več I novel in izmeJ najmlajših priobči Ferd. Tedensko zdravstveno poročilo. V času Kozak črtico iz vojske. Fran Lipah eno-lii. do 17. t. m. je bilo v tržaški občini dejanko j Dopu-sl« itd. rSlovan« objavi HALI OGLASI. Vikiorjeva. BeTta — Schnu--;a Keissner. Engel Svoboda, tuna in Glase!. Gca. Hcrmo-z dežele došlo služkinjo res _______io m gca. Sendingova je imela priliko. da jo hvalevredno pokazala svoje pevske zmožnosti. Go. Viktorjevo smo videli prvikrat tudi v pevski ulogi komične starke in bila je prav dobra. Med mojimi ulogami je posebej treba poudariti izborno igro g. Refssnerja v ulogi starega Knickebeina, ki mu pomladanske sapice odneso vse bolezni. Zbor je bi! nekam slab in tupatam ie kapelnik moral precej potiskati, da je izvozil. V osialem je bila uprizoritev dobra, vredna, da si jo človek ogleda ob ponovitvi. Omenimo naj le še. da se je ob odprtem odru izmed občinstva • jločno zahtevalo, naj ženske v parterju snamejo klobuke, kar je popolnoma prav. — Danes, v nedeljo, se ponovi opereta »Pomladanske sapice«. — v Ponedeljek, se uprizori prvikrat trodejanska \ i. cloigra > Dte Steiner Madeln« in na-stc» i prvikrat ravnatelj glciališčne družbe. Viktor Eckhardt. Druge glavne uloge ravnateljeve soproge. Nitsche-vc, Sendingove in Viktorjeve iria in Reissnerja. — V torek vpereta »Netopir Heri Klau Sprejme se ledeni podplati zdelani na podobnih ____birojih se prodajo p ■ ugotiui ceni. — OdpoŠTjatv® tudi na deželo — Ivan Fraadolicb, Trst, uiica fstitnto št. II. 940 žakUe, Išče se In- meblirano stanovanje iz 2 ob s« -f.jc a t:u:iinjo. onudbe pod „Marec" Edinost 9-6 v eli i i/beri po /merni cenah. Po _______šiljam tudi na de/elo. Prodajali.a slaščic Iret ul Marija Terezija 34. Slaščice 933 Podstrešna soSa z ognjl^em rjsgsr. Informacije: uL Cariutia 19, I. dad t opje. 3048 Oskrbnik-delouec ^Co^se^rffifr1 mač je : ulica Car ntia li*. I. nadstropje. 304t» Skladttče »o odda v najem. Informacije : nI. Carinti* 19, I. nadstropje. 3047 takile ▼sake Trste kupuje Jakob Margon. Via Solitario 2' (pri mestni bolnišnici. 883 Kupujem bele cunje po t£ 1*50. barvane po & l«—, volnena pokrv ala K 4* , ieeni e K 4-60 bombaž K 6'—, nerabno obleko 2 , tr in žaklje S lediiis uiica Geppa 16. Nac-on. ItaffVMftfllnilrizobražen, s* m 50 iet star, pre- rUUUrUUlIlIl možpo, Ufie v svrh -enitve blonuino, tuđ vdovo braz otrok 40 M) let no, kite.-a "i-a v Trstu »vojo hišico z vrtom Ponu ibo po t „Pomlad4- na Ins. odd. Edinosti. Tajnost zagotovljena, s 93 Mlotoll vdovec z dvema dečkoma od 9--12 "IblCKl h t samostojen obrtni i", želi zr /i-nit-e z dobrosrčnim pr dnim dekletom od 30 3"» let. Samo resne ponudbe f navedbo morebituega imetja pod „39" na Inser od elek Edinost. 9 H zaznamovati 3 slučaje Javice in 4 slučaje legarja. Umrla je ena oseba za legarjem. Vfe loven'k^ kmetijska družba. M- Plani šek je priobčil v „Mru": Da ćakajo kme i stvo po vojni veli e, težke naloge, je gotovo, le žal da se ttga kmet še premalo zaveda. Pričakovanje, da bode po vojni zopet postanem, je prazno. Da bodo izdatki kmetov veliki, že marsikateri sedaj čuti, in da bode prišel čas, ko bodo kmetje bolj nosin \l denarnih zavodov denar, kot pa ga tam članek prof. trg. šole dr. L. Cer- meija, nadalje pripravljajo trije avtorji spis o petdesetletnici Jugoslovanske akademije in sicer dr. Fran Ilešič, Ferd. Seidl in dr. Janko Šlebinger. Prispevke so še obljubili dr. P. Grošelj, dr. Iv. Lah, Cv. Oolar in med mlajšimi pisatelji tudi Stanko Svetina itd. Listek »Slovan« bo poročal o aktualnih kulturnih dogodkih in posebno še o vseh novih književnih pojavili. Tako bo poskusi! »Slovan «, dobro za- Fotograf šte . 10. Anton Jerkič posluje zopet r »vojem ateljeju v Trst«. Via deU« Poste 4o7 Potrpežljiva učiteljica Ulica Harr:era n&u£i nemik) treh me-ecih. U. D38 f ImbmmmM X*it!t| Slavnemu občinsvu in i» iiflmnnii cevuL n. trgov0e.. P slamnate revije š< Ine) in podolate za v čevlje ; katere sem začel izdelovati na debelo, Uko da bo dem lahko vsak mu po tre^el — Ker je sedaj druga obutev tako draga, bode osebam ki imajo uprav la v -oba t prav dobr vo. Govori se celo za vpeljavo žitnega monop> la držav. Ctrla vrsta novih vpnsanj čak« rešitve In kdor, —....... .............. n bode v piavem času uravnal svojega slovno stran in vinjete, ki jih je narisal gospodarstva po novih razmerah, bode i akad. slikar Maksim Gaspari. močno zaostal. . J a^a podlagi tega si usojamo na}vljud- Pri avs rijskih Nemcih se čuti, da že mi-. neje vabiti na naročbo »Slovana«, si jo na te nov«; razmere. Ustanovili so | Občinstvo podpira s tem, da se naroča na „Splošno c. kr. avstrijsko družbo". Da za »Slovana«, naše književnike in pospešuje tako splošno avstrijsko organizacijo tla še s -sorazmerno malimi prispevki razvoj na-niso - navz'ic vojni — pripravljena, se kulture, ki je goftovo vsem enako pri čuti, ker so N mci takoj ustanovili N mška srcu> k-netijsko družno za Avstrijo. Slednja nam . Naročnina na »Slovana« znaša za celo daje važen migljaj, ker pravi, v pr gramu: j ieto 12 K, za pol leta 6 K._ , ISemška kmet. d užba za Avstrijo" naj da po- |-— vod, da se osnujejo po enakih načelih tudi druge j D ASOVI, sestrinske družb«, od n. nemških narodov,' k"j h svoječasn > združenje v zvezo naj nudi možnost reševati skupne naloge, ne tia se zadene ob kake narodnostne občutljivosti. T< rej narodni feder^ teem, nazorno združenje vsak za se in p tem vsi skupai. To bi bi a „Nova Avstrija*, kot si je Slovenci želimo. K temu pripominja str k *vni list kranjske kmetijske dr "e: Če je k e kaka splosna k net:jska družba za ves narod potrebna, se to lia debelo samo za preprodajalce. * ogavice. »ukane«, pipe, milo, gamije** podpec vilki bo priložena tudi po ena ali dve re-!■>*«. rnzai gnmM, denarui«^ mazUo za čevlja, produkciji del naših, slovanskih in sve- tovnih najboljših slikarjev in kiparjev, krema za brado« iliee, razoa rezila, robei, mrežice »Slovan« bo izhajal iznova begateje ilu- aa brke, pletenina, srajce, spodnje hlač«. Ogle lala, striran in bo priobčeval le slike un.etniške vrednosti. Novo zaloznistvo je poskrbelo i v s »Slovanu« tudi novo i>premo, novo na-1 Kuratoriju za ohranitev grobov na tržaškem ozemlju pokopanih vojakov so nadalje pristopili kot dosmrtni člami: Namestnik baron Fries-Skene, Ivan vitez Scaramanga pl. Altomonte, Ban ca Corn-merciale Triestina, Spremitura d' Oli Vegetali, Sinovi Cosulich. Rastelli lnoma : Ustanovitev vsesloven-1 rančku daruje ga. Jušta Kovačič-Trobec 5 «kc kmet jske družbe je t<»rej nekaj net b-'K svUoivanski podružnici CMD. Denar je h. dno potrebnega, • aj je obst« j maloŠtetil- j izročen blagajničarki._ rt ga slovenskega "aroda le tedaj zagotovljen, če se bo znal v gospodarskem o^iru storiti nezavisnega in pov/peti do viška razvoja Naj -e p i ne nemudoma Radi pomanjkanja plina so vse tržaške - - . banke, namreč: Jadranska banka, Po- Naj -e p i ne nemudoma s snovanjem vse--idružnica Anglo-avstrijske ban-ke, Podruž-tl »venske kmetijske družbe; i i uativo naj! nica ceutraJne banke nemških hranilnic, pa poprime c. kr kmetijska družba kranj- Banca COiiimerciale triestina, Podružnica ska, ki je vsestranska ne la vsna in je v ta-1, iuhlianske kreditne banke, Banca di kem gmotnem položaju, da lahko takoj Ljubljanske kreditne banke, eredito popolare. Podružnica Banca Ge- -— •—■ —. 7J crcaito popoiaje. rouruzniut vit,- prkne vršiti vse naloge take družbe, ne da nerale di depositi, Cassa di risparmio tri-bi ji blo treba šele moledovati za potrebna estin Poiružnica c. kr. priv. avstr. kre-«redstva."- Stvar, ki jo tako toplo pnpo o- Kj^^^ zavoda za trgo^no in obrt, Po-t ta „Kmeto.aiec- in M. Plam sek, bi bila dru?Tlica haTlkc Unimi. Podružnica ^ivno-fo'ike važnosti ne le z gospodarskega, *m- j stenske bankc sklenUe upeljati za blagaj-p«k tudi s st lisca na e domače slovenske ni^ko in IllonjaIniško poslovanje nepretr- p >li:ike, da nam ne sme zadremati. Treba i_________-----x—i,,— i bo še govoriti o tej lepi mici i. Kajti za nas fc.ora b ti „lepo" vse, kar more združevali Posojilno in konsumni aruštvo na O^ciaaii registroTana zadruga z omejenim poroštvom vabi na redni občni zbor ki se bo vršil dne 25. februarja 1917 ob 3V. popoldne v društvenih prostor.h. DNEVNI RED: 1. Predsednikovo po < čilo. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Bla gajnikovo poročilo. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučtijnosti. V slučaju pri udeležbi nezadostnega števila članov, sklepčen je uro poznej - občni 7bor ob vsakem številu navzočih članov. Hermangild Trocca TRST, Dllco Borriera veccbia 8 Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserovv vez. ni z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščati za grobne spomenike itd, itd. Najniije konkurenta« ZDRAVNIK Hetf. Dr. Rorol Pcrnlčlč stanuje v Trstu, ul. Oiulia 78III. n. (zraven Drehefjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, L od 3 do 4 pop. za )#, Mrvama In atraik« ba- (blizu cerkve sv. Antona novega.) tikoj hlapec, rajea krre'ijskega dela iu Opfiinah št ?27 93t» iS ♦ n i II n ♦ u ♦ □ □ ♦ IVAN K&2E - Trst Plazza San Glovennl t« 7fll(l6ffl kuhtnj&kih in kiet .rsk h potreb-attlU^U 5čm od lesa m oletenin, Škafov, hrent. čebrov «n kad, sodCekov, lopat, re-Sct, sit m vsakovrstnih ko5ev, jtrbasev in metel ter mnogo dragih v to stroko spa-dajoiih predmetov. — PUsPOROČA svojo trgovino s kuhinjsko posodo v^ke vrste hodi od porce'an , zemlje, emaila, kosita lia al cinka, nadalje pasamantorje, kletke itd Za gostilničarje pipe« krugljc, sesalje In stekleno posodo za vino i u cL I t. d. Novi dohodi za sezono. Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga žensuih oblek* Karto Conforžl, Trst, U. Campanila 21 I Kecke za Juho ♦ □ a u a □ o o I a! c: a; D i a □ □♦□aa^aaaaaaaaaaacaaacananaa^DoG Ogalsl, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, nai se pošiljajo na »Inseratni oddelek tdinosii« — Ul. Sv. Frančiška Asiškesa št. 20. pritličje. prve vrste odpošilja 1000 komadov K 25 proste poštnine, po povzetju ELIGIO PREMCVICH Trst, ulica Tiziano Vecellio štev. 8. Zamenjava ILarodne sile. KAJHEN DAR POLOŽI DOMU NA OL-1AR DREVI NA ZABAVNEM VEĆERU NAŠE CMD. suii urnik od 9 i^rcdpoldnc do 1 popoldne, počenši s ponJeljkom 19. t. m. do nove odredbe. Književnost in umefnos . XV. letnik »Slovana«. Kljub ncugtxlnhn vojnim razmeram se ie p°.iavil v slovenski književnosti krepak f ki obeta oživiti in povzdigniti slovensko posvetno delo. OJ občinstva, zlasti od inteligence, je odvisno, ali obrodi toj mkido gibanje /aželjene sadove. Tudi» * Slovan , mesečnik za književnost. U-fiietnc»^t in prosveto, stopa v novo dobo! svojega življenja. List, ki je vedno delo-val za s\x>boini razvoj slovenske kulture, »ačne s prvo številko prihodnjega leta švr>i petna'^ti letnik. Uredništvo ostane šc v ros; ! pisatelja Milana Puglja, CE^KO - BUDJPVISKA RESTAVRACIJA (Dosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v uižci delle Poste štev. 14. vhod v uiici Giorjjio Oalatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni Jiitl- Kitami- tole MAKIH trst - Oto Stadion 10 - Trst Odprt otf 8'2 zvečer naprej Ceno: L vrste IL D. nste K1. prueiD (n MM vojnega posojila ta Ma prostega amort. tfržnv. posolila (V. avstr. vojno posojilo) V zamenjave dano s'b-r.Jie volan posolilo se računi: Prvo avstr. vojno posojilo: K 98*63 za vsa- kin K 100* nomin. vrednosti. Drugo avstr. volno posojilo K 94*75zavsaklh K100* nomln. vrednosti Zamenjano 5 v, davku rrosto amort držami pošalilo se računa: R 92'— za vsahih R 100-nom. vrednosti R 92— za vsakih R100-nom. vrednosti ostoae tako sledeči prtm:eH: H 6*60 — 92 obresti R 7*52 za vsakih K100'- nom. vrednosti R n TIS -'46 obresti R 3*21 za vsakih R 100'— nom. vrednosti Pojasnila in brezplačna izvršitev pri vseh uradih za podpisovanje vojnih posojil. Zaključek 28. februarja 1911 NAZNANILO. V svrho omejitve razsvetljave in gretja uradov ter upoštevajoč sedanje razmere, so sklenile podpisane banke upeljati za blagajniško in menjalniško poslovanje nepretrgan urnik od 9 predpoldne do 1 popoldne in sicer počenši s ponedeljkom 19. t. m. do novega obvestila. TR3T, 17. svečana 1917. Jadranska banka, Podružnica Anglo-avstrijske banke, Podružnica centralne banke nemških hranilnic, Banca commerciale triestina, Podružnica Ljubljanske kreditne banke, Banka di eredito popolare, Podružnica Banka Generale di depositi, Cassa di risparmio triestina, Podružnica c. kr. priv. avstr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt, Podružnica banke Union, Podružnica Živnostenske banke. « vsaki množini In kakovosti se takoi kupi. Ekspresne ponudbe s uzorci na Import M. FIEBIGER Export EBREKHSDORF pri Dunaju. OBASE „Tržaška posojilnica In hranilnica" in druga živila dobavlja samo na debelo Import M. FIEBIGER Export . iivll in potrebščin na debelo Ebreichsdorf pri Dunalfl. Brzojav FIEBICEJ Ebrelchsdorf. r«gfstrov9na zadruga z omejenim poroštvom TRST - Plazza delta Caserma it. 2f I. nad. - TRST (v lastni hlsl) vhod po fllavnlh atopnjicah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 xj% •/. na menice po 6•/» na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKONRTUiC TRGOVSKE MENKS. HRANILNE VLOGE •pr«j«ma «d Takega, tm tadi ni «4 ir^^^^restaj • P® Večje stalne vR^tavloge na tek. raćun po dogovoru. Realni vrednostnih listin, dokumentom in razoih drugih vrednot, popolnoena varno proti nloran n p*»iaru. urejeno j/O najnovejšem naćiuu ter ie oddaja strankam v najem pO najnižjih conah* STANJE VLOG NAO 10 MILIJO HOJ KROii. Bnte nt: td! da tZ dip. ia ti 3 5 m Uplaćuje vsak daiaiaik ti iniaili ari ti Stran !V. »EDINOST« Stev. 49. V Trstu, dne 18. februarja 1917. Darovi dosli cesarskemu komisarju. !>r. Evgtm Brunner, Cimon baron Ralli in dr. Sci p I ion vitez pl. Sandrinelli K 300 za vdov i! sirote padlih Tržačanov. Tvrdka bral". Pomma K 20 za vdove in sirote p a j voiakov. Ernest Nauen in soproga K 1" : ter Karel in Emilua Arnstein K 50 za ;tiiizacik> oskrbnic vojniških sirot. Ing. RiiiarJ Brunner K 100 za uboge dru-žire v; »klicanih Tržačanov. V(xlstvo ita-lij"a:i>ke mestne ljudske šole v Rojanu K 10. nabranih med učenci za mesec februar, in sicer polovico za vdove in sirote padlih vojakov in polovico za Rdeči križ. Rubela pl. Pattay v počastitev spomina pokojnega svaka, nadzornika južne železnice, g. Franca Rešiča, K 30 za vdove in sirote padlih vojakov. Vodstvo I. mestne ljudske šole v ulici deli' Istria K 1317, nabranih med šolsko mladežjo tekom meseca januarja, za Rdeči križ. Josip A. Goldschmid in soproga K 100 ter Peter in Gizela Penso K 10 za v d »v ein sirote padlih vo?akov. Peter Dodinassei in soproga K 25 za Rdeči križ, K 15 za sirotišnico sv. Jožefa in K 10 za zavod Nazaret«. Jenny in Vladimir Pol-licii K 30 za vdove in sirote ob Soči padlih vojakov in K 30 skladu za vojne invalide. V počastitev spomina svojega pok. soproga. oziroma očeta, dvornega svetnika Adolfa pl. hrigyessy, je soproga pokornika Julija v svojem in v imenu otrok Elize, Arnolda, Riharda, Klare in Karla, darovala: K 1000 židovski cerkveni občini za revne člane občine; K 1000 Javni dobrodelnosti za uboge diužine; K 500 otroškemu za\etišču ustanove »Tedeschi«; K 1 0 za nabavo postelje, ki bo nosila ime pokojnika; K 1000 za zdravniško postajo; K II* nj za Rdeči križ; K 500 za organizacijo oskrbnic vojniških sirot. — Občinski stražnik Viktor Seifert K 5 za Rdeči križ m K 5 za vdove in sirote padlih vojakov. Aleksander P. Basili K 10 kot mesečni prispevek skladu za brezposelne. E. S. K SO za vdove in sirote padlih Tržačanov. Vodstvo mestne ljudske šole v ulici P. Veronese K 20, nabranih med šolsko mla-dt/ jo, za organizacijo oskrbnic vojniških sirot. To in ono. pek obsojen na 5000 K globe. Na Dunaju se je te dni vršila razprava proti peku, komercijalnemu svetniku Breunigu, kateri je bil obtožen, da je proti koncu prošlega 1. prodajal nekak i repečeoec po 50 vin. kos, dasiravno so ti kosi tehtali samo 25 gramov, in si je take« služil nič manj kot 86 odstotkov dobička. Pri razpravi je dvorni pek izpovedal, da je oni prepečenec naročil iz Budimpešte, da pa je bilo od 1100 kosov po-rabnih samo 772, da je zato nastavil višjo ceno. Trdil je tudi, da delajo vsi slaščičarji s privoljenjem oblasti s 40 do 50 odstotki dobička. Ves zagovor pa mu ni pomagal, kajti sodnik ga je zaradi nate-zavanja cen obsodil na 5000 K globe ali pet dni zapora. V utemeljevanju razsodbe je dejal sodnik, da se škoda, ki jo ima obrtnik pri transportu blaga, ne sme zvaliti na kupca, in če imajo slaščičarji 40 do 50 odsstotkov dobička, je bilo to le povod, da mu ni prisodil višje kazni. Obsojenec ie prijavil vzklic zaradi krivde in kazni. Imeniten predsednik republike. Kakor je znano, imajo-centralne države poleg velikih držav tudi svoje male sovražnike, in najmanjši med njimi je pač italijanska republika San Marino, ki je svoj Čas z veliko svečanostjo napovedala vojno Avstriji. Sedaj pa ta državica ni samo zapletena v vojno, temveč je tudi že pred koncem vojne doživela državni bankrot. Predse Inik republike je namreč ves državni zaklad, ki je znašal nad tri milijone lir, spravil v svoj žep in ga deloma zapravil z borznimi špekulacijami, deloma pa v veseli družbi. Olindo Amati, predsednik republike, je rodom iz odlične samnarinske r< Jbine, a je v svoji mladosti zapravil podedovano imetje in odšel v Ameriko, kjer mu pa ni ugajalo preveč. Vrnil se je kmalu v svojo domovino in nastopil majhno službo pri sodišču v domačem kraju. Hrepenel je pa po višjem. Posredoval je za posojilo republike v Italiji in je ob tej priliki dobil naslov »commendatore«. Potem pa je kmalu postal predsednik republike in ie znal tako izborno skrivati svoje de-narne posle, da ie užival splošno zaupa-uie svojih sodržavljanov. Imel je visoko leteče načrte. Izdati ie mislil za sto mili-i riov papirnatega denarja in iz San Marina napraviti drugi Monaco z veliko i-gralnio. Toda prišli so končno vendarle na sled njegovim sleparstvorn, po katerih je republika San Marino oškodovana za 3,«*)4-7(Hi lir. Gos| so našle zlato. I'Tebi v alci v neki sibirski vasi ob reki Karasulu so večkrat < i azili. Ja se nahaja v želodcih po njih zaklati li gosi cela gručica drobnih, svetlih kovinskih zmec. Neki vaščan, ki mu nikakor ni šlo v glavo, odkod naj bi bila ta zrn^a prišla v gosje želodce, je nekega ne, ko j; >cl po poslih v mesto Tobolsk. vzel nekaj teh zrnee s seboj in jih pokazal tar kaj trgovcu, pri katerem je kupoval razno blago. Trgovec je spoznal takoj, oa so znica zlato in plačal vaščanu deset rufcijev za vsebino gosjih želodcev. Ko je prišel vaščan domov, ie pripovedoval tudi drugim to veselo novico, nakar so i".• :7.v, tli stvar preNkuvati natančneje. ' . so. Ja ji ora biti zlato med peskom v reki KarasuL Po tem razkritju so va-sear.i sklenili s trgovcem v Tobolskem j bo i- trgovec jim je oskrbel potr J . > orodje in kupoval od njih doblje-n zlato, l ako so se v kratkem v vasi i in v oko! ci razvile e ve toče pralnice Vesten župan. Okrajno glavarstvo St. Johaun na Solnograškem je dalo županu za hofgasteinsko okolico, Janezu Hol-leisu, meseca majnika leta 1916. nalog, naj v svoji občini popiše zaloge ovsa in poroča glavarstvu do 24. majnika istega leta. Župan pa se ni brigal za ta nalog, temveč je ob določenem času poročal glavarstvu, da v njegovi občini sploh ni nikakršnih zalog ovsa. Okrajnemu glavarstvu se je zdelo to poročilo neverjetno, in določilo je posebno komisijo, da se prepriča o resničnosti županovega poročila. Obenem pa je tudi župana obvestilo o tej komisiji. Komisija je nato našla pri županu samem, ki ima posestvo, ki meri kakih 500 oralov, ter 55 govedi in 6 konj ter zaposlenih 17 do 20 poslov, okoli 90 kilogramov ovsa, ki ga je Holleis skril. Komisija pa je poleg tega tudi dognala, da je župan po svojem hlapcu obvestil druge kmete, da pride komisija in da naj skrijejo svoje zaloge. Neko posestnico pa je opozoril sam. Proti županu in njegovemu hlapcu se je vložila kazenska ovadba. Radovedni smo, ali je ta nemški župan tuai pristaš onih nemških nacijonalcev, ki imajo baje edini ves državni duh v za- kUDU. Zima na Gornjem Štajerskem. Graški »Tagesposti« poročajo iz Schiflinga: V noči na 9. t. m. ie vladal najhuji mraz letošnje zime na Gornjem Štajerskem. Do-čim je zadnje dni toplomer padel samo na 19 stopinj Celsija pod ničlo, je to noč dosegel mraz v St. Lambrechtu (892 metrov) celih 28 stopinj pod ničlo, v Neu-marktu (843 metrov) 25 stopinj v Scheif-lingu (795 metrov) pa 22 stopinj Celsija pod ničlo. Poleg tega pa prihaja rezek sever, proti kateremu ne obvaruje nobena obleka. Debele ledene cvetlice na oknih cveto vedno bujneje in višje ter konkurirajo najlepšim zagrinjalom. Zjutraj je ležai tupatam kak zmrznjen ptič na tleh. Lesicc in zajci prihajajo h hišam, večja divjačina pa rajši ostaja na vrhovih, kjer se v tropah varuje mraza Lastniki lova nosijo ubogim živalim, ki ne dobe hrane izpod debelega snega, seno v hribe. Ce bi se usmiljenje teh gospodov le hotelo bolj nakloniti stradajočim ljudem in bi se odločili za to, da v večji meri po-strele divjačino, bi se dobilo precej mesa. Tako pa divjačina gloda drevesno skorjo in napravlja veliko škodo po gozdih. Poleg te hude zime pa tudi skoraj v vseh gorskih krajih primanjkuje ne samo premoga, temveč tudi drv, to pa zato, ker stoje skoraj vse žage, deloma ker so zasežene, deloma pa ker je voda zamrznila, in se les ne more dobiti iz gozdov. Najstarejši ljudje se ne spominjajo take zime. ZmrznU pa vendarle ni nihče. Sorodstvo vladarskih rodbin. Zanimivo je, da so si vladarske rodbine sedaj med seboj se vojujočih držav večinoma v najožjem sorodstvu. To dejstsvo ima vzrok v dalekosežni ženitovanjski politiki rodbine Koburžanov, kateri se nahajajo skoraj na vseh evropskih prestoljh. Praoče sedanje rodbine Saksonsko-Koburško-Gothske je bil vojvoda Franc, rojen leta 175<»., umrl leta 1806. Imel je sedem o-trok, med njimi princesinjo Julijano, ki se je leta 1796. poročila z ruskim velikim knezom Konstantinom. Vojvoda Leopold je leta 1831. kot Leopold I. zasedel belgijski prestol in sedanji belgijski kralj je njegov vnuk. Vnuk vojvode Franca, sin vojvode Ernsta, Albert, se je leta I.1111 poročil z angleško kraljico Viktorijo. Njegova hči, angleška princesinja Viktorija, se je poročila z nemškim prestolonaslednikom Friderikom, poznejšim cesarjem Friderikom III., očetom današnjega nemškega cesarja Viljema II. Sestra cesarja Viljema II., princesinja Sofija, ie soproga grškega kralja Konstantina. Hči angleškega kralja VII., torej sestričina cesarja Viljema II., princesinja Alaud, se je leta 1896. poročila z norveškim kraljem Haakonorn. Ker je angleški kralj Edvard MI. poročil dansko princesinjo Aleksandro, ie tudi danski dvor v sorodstvu z nemškim in ostalimi. Tudi sedanja ruska carica ima koburško kri v svojih žilah. Sorodni ste si tudi nemška in romunska vladarska rodbina. Naitsarejša hči - vojvode Alfreda Koburško-Gothskega, princesinja Marija, sestričina cesarja Viljema II., se je leta 1N94. poročila s sedanjim romunskim kraljem Ferdinandom. Pravnu-kinji angleške kraljice \\ktorije, vojvodi-pji Margareta is Viktorija Evgenija, ste s svojima možitvama dovedli do sorodstva med nemško vladarsko rodbino ter švedsko in špau.sko. Bolgarski kralj je Kobur-žan. Vsaj v svaštvu med seboj pa so Ko-buržani tudi s črnogorsko, italijansko in srbsko vladarsko rodbino. Soproga črnogorskega prestolonaslednika Danila je Nemka, Meklenburžanka. PROSIMO RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA NASE RANJENE JUNAKE NA - - - OBVEZO VALlSČIH - - -oni>A NAJ SE V »NARODNI DOM«. PRIPOROČLJIVE TVRDKE JJL Nepremočljlvi plašči. LEOPOLD HAAS, Trnt, Coreo 2 in rim Barriera veechia 10. Bogata izbera vojaških .plaščev od K 20 — naprej. 257 |e*tvine na debelo. Bogata izbera vsakovrstnih jestvin; proda na de belo RUGGERO &AMBEL v Trstu, ulica delle Acque vogal ulice Corooeo. 244 Pasi za prenos in platno za jadra. LUIGI ZUCUUH, odlikovana tovarna zagrinjal in asfaltov. Rojan Stev. 2 Urad ulica Gheea 2 specijaliteta: zastori za gostilne, kavarne, prodajalne itd. 232 Šivalni stioji. DELNIŠKO DRUŠTVO ŠIVALNIH STROJEV SINGER, Trst, Cor-o 20. rrodaja šivalnih strojev in vseh pri;iklin Delavnica z-i popravljanje. 2oS „Salone Edison" Tnst, Vojaški trg (Piazza Ca^erma) Palača Via-nello. Naj priljubljeni kinematograf tržaškega ob činstva, kjer se predstavljajo najboljši gledališki films. 211 Damska krojačnica A. RIEGER, Trst ulica Torrente št 30. I. nadst Izdeluje vsakovrstne obleke po > nelešketn in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Oene zmerne. H37 Manufakturne trgovine. SUCCESSORI (Nasledniki) PIETRO TAVOLATO Trst, Lesni trg (P azža della Legna) štev. 1. — Bogata iyfc«ra manu/akturnega blaga. — Cene zmerne. 194 Trgovina festvn in kolonijal IVAN BI DO VE C, Trst, ul, Campanile 13 (Trg Ponterosho) Zaloga me-a v konservi, sar in, kon-denziiano ndtko, mezge, čokolade in kakava. Velika izbera iikerjev iu domačih vio. Specijaliteta: marni' lada Cene zmerne. 2260 Knjigoveznica PIETRO PIPPAN. Tr-t, ulica Valdirivo 19. Artistična vezava Žepni koledarji lastnega izdelovanja. Vp sniki registri) posebnega sistema. 207 Majolične peči in štedilniki M. ZEPPAR, ul. S. Giovanni 6 in 12. Najboljša izdelovanja ia najpopolnejša vr^ta. Cene zmerne. 202 Hotel Continental Trst, ulica San Nicold št. 25 (blizu Corsa). Preno čišče za vojake. Dvigalo. Cene zmerne Postrežba točna. 190 Papir. VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirnatih vrečic last e tovarne. — Valčki raznih barv in velikosti Cene zmerne. — G«stone Dollinar Trst, Via dei Gelsi 16. 256 Štedilniki Cocke. ODLIKOVANA LIVARNICA OSVALDELLA, Via Media 26. Štedilniki za cocke in mrežice vedno na razpolago. 199 OOOPOOQDOOOQOnOOOOOOOOOOOPOQQOgg n B o o o o o o o □a ftiUfitn atelje H Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta : slike v barvah, fotosehizzi. Oabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — ng □ □ □ g o S D □ O □ O □ □□ 5 □□□□□□□□□□□□□□□□»□□□□□□□□□□□□□□D r.%v.v.v.vv.v.' i ANDREJ PURIC ■ koval ■■ Trst, ulico Medla it 6, Tret \ bb proda več vsakovrstnih štedll- *B nlkov (Sparherd) In drugih po- m trebščin ter Izvršuje vsako po- ■ mm pravijanje na svoje stroške. gF CvwwwwwwJ _ JOSIP STRUCKEL ! S Trst, vogal Vin Horia Tereso-S. Coterlna55 ■ Nov prihod volnenega blaga za moške, S in ženske, zefir, batist in perljiva svih — "" za jopice. — Svilenina in okraski zadnje £ novosti, vel k izbor izgotovljenega pe- H rila in na metre, spodnje srajce moderci. H Vezenine in drobnarije, preproge za- "" rese, trliž po izjemno nizkih cenah IIHHIIBBMHIIflill !| L UmetniHotoMičnl atelis Trst ulica del Rivo št 42 (pritličja) Trst Izvršuje vsako fotosjrafično dalo kakor tudi razglede, posnetka notranjost lokalov, porcelums-u I lošče za vsako vrst. spoai°nike POSEBNOSTI POVEČAN i 9 na VSAKE FOTOGRAFIJ 3 311 Kadi udobnosti gostp. uaroćui-kov sprejema naročbe in jih ia« vršuje na domu, ev tudi zua^j mesta po najzmernejsih ceaahl ♦♦♦♦ ZU ZOSOZDnAVHiK Dr, L v Trstu, ul. Posi^ vasc^ e 12, vogal tslice de22a P03 G. \ Izdiranje braz i >: bolečima, Plombira^la. UHETN3 ZOaiE " ,n « 'm Tisi, hI. 4:1 Risa štn, 42 E. vsaki večer o§» 9'/, m\iM pri Vstopnina K 1' M. 11-5? I3ST Tslsf. 11-5? m^ Hote! in restavracija METROPOLI Trst, ulica S. Nicold 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. ni su. FfBnilsHa fis. 10 liliji! ni JI v Trstu se je preselila na Corso št. 15 | v bivšo zlatarnico O. Zcrcowitz & Fi^lio. j Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic » d. Cene zmerne. Cene zmerne. Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v p. (prostem ali večbarvnem tisku In po zmernih cenah. - Vlzlt- !nicef vabila, memorandum, zavitke, dopisnice S okrožnice, pismeni pa-I plr, trgovske cenike itd. I P. n. naročnikom ugoJi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času ::: —— —■ II ■ I —mJ ijiii i lili)! i j«!': i ilt! Ljubljanska kreditna banka = Podružnica v Trstu = Ulico Coserma štev. 11. Uradne ure od 9-12, od 3-5. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. Vloge no knjižice cbrestuli 4 % netfo Vloge no tekoči In žlro-račun nc]feoi]e p dogovoru. Obavija nakazila vojnim ujetnikom. Poslovalnica e. k?, rasredne loterija. PRIHRANSK ?mfi! MILO NEPOTREBNO I •S Zakonito zavarovani preparati PERO ZON" in „FUROR" izborno, c eiinfecirejo temeljito. )lmSnice, z iravuiko, k jpeljt. / za tovarne ia delavi ic 7CIA za v-saIi0 gospodinjstvo, gostilne, bolmfinio tabore ujetnikov, beguncev, iniernir-tncev, Skatljica „Pereza.ia" 50 vin. „furora" 30 win. Pri večjih naročilih skonto, za ti^jvce rabat. — — Naročila in Inform.icijc točno eiu e Ma V. Mtinek, Praga II, Pai3cKy uRj štev. 12. i Veliko skladišče klobukov dežnikov, beli^ in pisanih srajc, platna že*,rtih robce/, moikih nogavic itd, kd. K. Cvenkel Trst Corso zmerne. -- Postrežb® Narodna trgovina. ■» Narodna trgovina, Kranilne vloge t.|-rejema oJ \sike^a tudi če ui ud zadrupe, in jih obre-^^ 11 Ol večje vi eske po do->tuje po "P (4 |0 govoru. Trgovcem otvarja rekov ne račune z dnevnim obresto-vanjem. Rtntni davtV plačuje zadruga sama« Vla^a se lahko p> eno »rono. Poštet-^Bilnčn račun 75.57!. TELEFOH 16-fli TrgovsKo-obrtna zedrugo u Trstu registrovana zadruga z neomejenim Jamstvom ulico S. Francesco štev. 20, H. nosfropje v hiši lista „Edinost" Posojila daje na osebni kredit in na aistsva j proti j lačilu po dogovor j. Uradne ure: vsak dan za stranke j od 8 predp. do 1 popoldne. Priporoča inale hranilne š' rinjice, ki j so posebno rrimerne za druži smmmm Bm Trst, ^ia Cassa di ^Isparmio štv. {Lastno poslopje) Kapital in rezerva K 8,890-000.— FIL1JALKE: Dunaj Tcgethofstrasse 7-9, Dubrovnik, Kotor, 1 j ibljana, Me kovic, KUPUjE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pis.na, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vr dnostne papir e in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. — — MENJALNICA — VLOGE NA KNJIŽICE 3 % °l. od dnei'a vloge do dneva vzdiha. Ren ni davek plačuje banka svojega. Obrestovanje \lo^ na tekočem in žiro-računu po dogovoru. — Akredetivi, čeki in nakiznice n® vsa Ui- in inozemska tržišča. Živahna zveza z Ameriko. K^pi.^ iii ftiserva K a.iiSO^Sl.— Opatija, Spit, Šibenik, Zadar. Prod ^ in sreč'^ razredne lotpri e. ZnvarovaiKe vsakovst nlh papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezpLuao. t »v n k ediii, eiiibours-krcdili. Krediti pioti dokumentom ukrcanja. — B- r nnar "< j],i. Teletoni: 1463, 17^3 in 267o. URADNE OCf 112 'm o J 3—5 pop : £ S K 011 T M E H 3 C =zz= r: i