OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrgin« tiskovine AKOP АЉЋТЖ NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE ¥ AMERlto advertise in the best slovene newspaper Commerical Printing of All Kinds VOL. XXXVII.—LETO XXXVII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), DECEMBER 7, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 234 JOSEPH STEFANČIĆ Včeraj zjutraj je nagloma preminil na svojem domu Joseph Stefančič, star 73 let, stanujoč na 1140 E. 63 St. Rojen je bil v Trnovem pri Ilirski Bistrici, odkoder je prišel v Ameriko pred 48 leti. Delal je 25 let pri Clark Mfg. Co. Bil je član društva Novi dom, št. 7 S.D.Z. in društva Lunder-Adamič, št. 28 S.N.P.J. Tukaj zapušča soprogo Ivano, rojena Grmek, doma iz Borovnice, pastorke Mrs. Jennie Pate, Mrs. Frances Grignon, Frank Urenjak in Joseph Lukek, v Sheboygan, Wis., pa sestro Mrs. An-tonia Prime in več sorodnikov. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.30 uri iz ^akrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary. STROJ, TEHNIKA SPODRIVATA DELOVNO M0(-REUTHER LOS ANGELES, 6. decembra—Na občnem zboru CIO je prvi govoril njen predsednik Walter Reuther, ki je po-vdaril, da v Ameriki od časa predsednikov Coolidgea, Hoover j a in Hardinga federalna vlada ni dajala toliko prednosti bogatinom in poslovnim ljudem, kot se je to zgodilo sedaj pod Eisenhowerjem. Dalje pa, da grozi Ameriki velikanska brezposelnost, ker bo stroj s tehniko opravil delo, ki ga sicer opravlja delavec. Reuther opozarja na prihodnjih deset let, ko se bodo dogodile velike in usodne spremembe v produkciji na splošno, ko bo prevladala tehnika. Poroka Na Zahvalni dan sta se poročila v cerkvi sv. Patrika v Bas-Com, Ohio, Esther Brickner in Robert R. Kotnik. Nevesta je hči Mr. in Mrs. Edward G. Brickner, R.R. 5, Tiffin, Ohio, ženin je pa sin poznanih Mr. in Mrs. James Kotnik V Clevelandu, ter je.ij'^i: ^elj na javni šoli v Tiffin, Ohio. Poročni obed seje vršil v klubu Giovanni, poročna slavnost pa popoldne v American Legion Carthya. Verjetno bo imel posebni družabni pomen tudi komolec na človeški roki. Komolec je bolan, pa ne morem na delo, se bo reklo, če bo kdo iskal gotove pretveze, če ne bo hotel storiti. Zaradi obolelega komolca je McCarthy preložil glasovanje v senatu. Ni se mu pa izognil. Radi tega komolca ni prišel na zborovanje republikancev v Cincinnati, O., zavlekel pa je svoje iskanje komunistov po tovarnah, ki delajo naročila za ameriško obrambo. Radi senatorja McCar-thya so predmet napadov tudi tisti, ki so se preveč spozabili, ko so šli v boj za Mc-Carthya. Med tistimi, ki so pobirali podpise za McCar-thya, je bil tudi upokojeni admiral John Crommelin., Vzeli so ga na piko, češ, da taka vojaška osebnost mora ohraniti vojaško Čast ves čas svojega življenja: Ko gre na akademijo, ko gre v praktično službo in ko je končno pokopan z vojaškimi častmi. Kajti če se kdo danes postavlja za McCaVthya, dela v nasprotju s splošnimi ameriškimi interesi. To je mnenje senatorja Meeke MansfieIda, demokrata iz Montane. Znana je razprava McCarthy-Stevens. Stevens je tajnik za ameriško kopno vojsko. šlo je za nekega rekruta ljubljenca McCartliya, kateremu je vojaška komanda dajala običajne naloge, krog McCarthya pa je hotel za njega posebne privilegije. Takrat se je tudi trdilo, da je odbor McCarthya hotel na vojsko napraviti pritisk, obratno pa naj bi bila vojska pripravljena, da gotovim zahtevam okolice McCarthya »streže, če McCarthy obljubi, da bo nehal preganjati "komuniste" v vojski. Bilo je pričevanje na levo in na desno, vsakdo je pričal po svoje. Na prvi pogled bi moralo iti za krivo pričevanje na eni ali drugi strani. Odločitev je bila v rokah pravosodnega tajništva. To je sedaj odločilo, da ne bo nikogar preganjalo radi suma krivega pričevanja. Tresle so se gore, rodila pa se je miška. Rusi-Jugoslovani WASHINGTON, 6. decembra —Za časa Josipa Stalina so morale sovjetske oblasti bojkotirati povsod kakršnokoli prireditev Jugoslovanov. Običaj je, da ob raznih prilikah, ki se tičejo domače države, priredi poslaništvo te države v tujini sprejeme, večerje in zabave. Jugoslovansko poslaništvo v Washingtonu je priredilo tak sprejem in to na obletnico, ko je osvobodilna vojska sestavljala v Jugoslaviji vlade in prevzemala upravo. Šlo je za desetletnico tega dogodka. Poslaništvo v Washingtonu je bilo v enem oziru presenečeno. Na prireditev je prišlo toliko zastopnikov sovjetskega poslaništva in sovjetskih satelitskih držav, da ni vedelo, kam z njim. STVAR ZDRUŽENIH NARODOV, NE SAMO AMERIKE JE, DA SE OBSODI KITAJSKA KAJ SE LAHKO ZGODI NA DAUNEM VZHODU NEW YORK, 6. decembra—V krogih Združenih narodov računajo s tem, da bo plenum Združenih narodov že to sredo glasoval o ameriški resoluciji, ki zahteva od Kitajske, da naj izpusti 11 obsojenih ameriških pilotov. Ti so bili obsojeni radi špijonaže na kazen na odvzem prostosti od štirih let dalje. Nekateri so bili obsojeni celo na življensko ječo. Povdar^ je na tem, da naj+------ Združeni narodi kot taki stopijo j je bi se Washington posvetoval v akcijo,-torej ne samo Združene z Londonom in Parizom. države. Slučaj je različen od korejskega vprašanja, ker takrat tega vprašanja Združeni narodi kot taki niso vzeli za svojega. Zanimivo je nadalje, kako se v tem vprašanju zadržuje sovjetski blok. Po pisanju sovjetskega Mska gre za notranjo kitajsko zadevo, zato se v to vprašanje Združeni narodi naj ne vtikajo. Isti tisk namiguje, da Sovjetska zveza Kitajske ne bi podpirala, če bi ta začela s kako akcijo zoper Formozo in Čiang Kajšeka, ker smatra vse te korake enako za notranje vprašanje Kitajske. 11 zaprtih ameriških pilotov na Kitajskem vedno bolj razburja ameriško javnost. Po nekaterih ameriških državah so se organizirale privatne akcije, da naj stopi v službo telefon in brzojav. Posamezniki naj kličejo svoje prijatelje telefonskim ali brzojavnim potom, da zahtevajo od federalne vlađte vse korake, da Kitajska zaprte Amerikance pusti na svobode. Tako bi postala ta zahteva splošno ameriška. V ameriškem kongresu, predvsem v senatu ni enotnih pogledov. Glavni politični strokovnjaki, predvsem člani vojaškega in zunanjega odbora odobravajo stališče Eisenhowerja, ki se je izjavil proti blokadi Kitajske. Vendar so tudi senatorji, ki to zahtevo ponavljajo. Tisti, ki so zoper blokado, naglašajo, da bi pomenila blokada dvoje velikih nevarnosti. Prva — nevarnost prave vojne; druga, da bodo Kitajci zaprli, če ne poklali še ostale Amerikance, ki živijo na Kitajskem. Kaj se lahko zgodi Če bodo Kitajci napadli le posamezne otoke, ki jih ima Čiang Kajšek še v upravi, Amerika ne bo intervenirala. Ce bodo Kitajci napadli For-mozo samo ali pa otočje Pescadores v bližini Formoze, bodo Amerikanci intervenirali. Sedma ameriška flota, ki se nahaja v vodah med Formozo in Kitajsko, bo z letalstvom vred dobila nalog, da naj nastopi. Tako povelje ima to brodovje že od leta 1950. Dal ga je bivši predsednik Truman, ponovil pa sedanji predsednik Eisenhower. Če bodo Kitajci zaprli še druge Amerikance, bodo sledili diplomatski protesti, večjih akcij pa ne bo, posebno če bo šlo za na vadne civiliste. Ti ne spadajo pod kompetenco Združenih narodov, da bi namreč ta organizacija morala po svojih pravilih iti v boj za njihovo svobodo. Če bi bili napadeni Filipini, je Amerika v vojni z hapadalcem. ,S Filipini imamo skupno pogodbo o obrambi in pomoči. V Indokini vre nadalje. Če bo prišlo do novih komunističnih napadov, kakor tudi do napadov na Thailand, vojna z ameriško Gotovo je vojna neizogibna, če bi bili napadeni otoki na Pacifiku, ki so že ameriška vojaška oporišča; enako, če bi bila napadena Koreja ali Japonska. Važno bo vprašanje, kako se bo ravnala Kitajska potem, ko jo bodo Združeni narodi pozvali, naj pusti na svobodo 11 obsojenih ameriških pilotov. Ali bo ubogala, ali pa ne. In če ne? Zopet bo odvisno od Združenih narodov, kakšno nadaljnjo akcijo bodo kot taki začeli zoper Kitajsko. In prva zmaga Politični odbor Združenih narodov je z 10 proti dvema glasovoma sprejel ameriško resolucijo glede zaprtih Amerikancev na Kitajskem. Sovjetski delegat Malik je bil proti. V sredo bo o resoluciji glasoval plenum narodne skupščine. Danes bo državni tajnik John Foster Dulles imel tiskovno konferenco in se bo bavil z istim vprašanjem. V spodnji zbornici v Londonu je zunanji minister Eden napadel Kitajce in se zavzel za ameriški predlog pri Združenih narodih glede zaprtih Amerikancev. To je prvi slučaj, da je tudi Velika Britanija uradno nastopila zoper Kitajsko. Komunisti in dolar Italijanska komunistična stranka je izven sovjetskega bloka najmočnejša. Italijanski kapital se bojuje zoper njo na svojevrstni način. Pomaga mu ameriški dolar. Zadnjič smo poročali, da je največje avtomobilsko industrijsko podjetje v Italiji FIAT v Turinu sklenilo, da bo izplačalo božični bonus le tistim delavcem, ki ne pripadajo h komunistični stranki. Južno od Rima se nahajajo tovarne družbe Bombrini, Parodi & Delfino. Tovarne izdelujejo kemične stvari in eksplozivne predmete. Ameriški dolar je na produkciji v teh tovarnah zelo interesiran. Delavstvo je bilo po večini komunistično orientirano. Ameriško poslaništvo v Rimu je preklicalo naročilo, ki je bilo tem tovarnam že dano, in sicer v višini $25,000,000. Posledice so jasne. Manj dela, več odpustov! Delavstvo je sklicalo občni zbor svoje unije in se naenkrat v 78 odstotkih izreklo zoper dosedanje komunistično vodstvo. Zadnje vesti Za danes se napoveduje 30 stopinj najvišje temperature in 20 stopinj najnižje temperature. Torej malo bolj gorko pa oblačno. Morda bo sneg. V državi New York sneži. V procesu zoper zdravnika Samuela Sheppard se nadaljuje z zasliševanjem članov družine Sheppard. Brat Stephen je priznal, da sta bila Mariljn in Samuel leta 1950 skoraj na raz-poroki. Njegova žena ni o teh sporih vedela ničesar. Verjetno bo danes prišel pred sodnijo sedemletni sinček Samuela Chip. V New York je že dospel šah Perzije, Reza Pahlevi. Dne 13. decembra bo obiskal predsednika Eisenhowerja. Pahlevi je zatrdil iransko-ameriško prijateljstvo, obenem pa izrazil svojo zahvalo za ameriško pomoč. V Tokiju je odstopila vlada Yoshida. Za njegovega naslednika pride v poštev vodja liberalne stranke Hodoyana, ki je sicer pro-ameriško orientiran, zahteva pa, da se uredijo odnošaji tudi s Sovjetsko zvezo, s katero naj se zača« t;rgovati. V Kairu, Egiptu, so danes zjutraj javno obesili šeet na smrt obsojenih zarotnikov, ki so stn»-gli po življenju sedanjemu predsedniku vlade in republike, Nas-serju. Na njega je bil izvršen ob priliki ja\Tiega nastopa v Kairu atentat, krogle pa ga niso zadele. V Washingtonu je zakladni tajnik Humphrey moral priznati, da federalni proračun ne bo uravnovešen niti leta 1956. Demokratski pr\aki so na to dejali, da do realnega federalnega pro-l ačuna sploh ne bo prišlo dokler bo republikanska administracija. Warren mož bodočnosti? WASHINGTON, 6. novembra Earl Warren, bivši governer države Calif orni je in sedanji predsednik ameriškega vrhovnega sodišča, se naenkrat omenja kot morebitni republikanski predsedniški kandidat za volitve leta 1956. Seveda, če ne bo kandi- Za sodelovanje! WASHINGTON, 6. decembra —Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je obvestil demokrata Lyndona Johnsona, ki bo v prihodnjem kongresu vodja demokratske večine v senatu, senatorja Walter j a Georgea, ki bo v bodočem senatu načelnik odbora za zunanje zadeve, da si želi sodelovanja z demokratsko stranko, ko gre za praktično ameriško zunanjo politiko. Dulles je pripravljen, da sprejme demokratskega pod ta j-nika v svojem tajništvu, na demokratih pa je ležeče, da si izberejo primerno osebo. V poštev bi prišel demokratski senator Guy Gilletee iz lowe. Gillette je pri zadnjih volitvah sicer doživel poraz. Vendar ga smatrajo za zunanje-političnega strokovnjaka. V sedanjem senatu, je član zunanje-političnega odbora. Guy Gillette je mnogo potoval tudi po Aziji. udeležbo ne bi bila nujna. Popre- diral Eisenhower. Dramski zbor Ivan Cankar Redna Seja dramskega zbora Ivan Cankar se vrši nocoj, točno ob 8. uri v sobi št. 3, staro poslopje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Seja je zelo važna in prosi se vse članstvo, da se udeleži. Po seji bo prigrizek. stran 2 enakopravnost u ENAKOPRAVNOST ff Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_________________ For Six Months—(Za šest mesecev)______ For Three Months—(Za tri mesece) ____ ..$10.00 . 6.00 , 4.00 Urednikova pošta For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za jest mesecev) For Tliree Months—(Za tri mesece) _$12.00 _ 7.0C _ 4.60 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879. ŽIVLJENJE GRE SVOJA POTA (1) Lahko bi dali tem vrsticam naslov: Diktatura—McCarthy—Spellman. Z zadnjimi tremi besedami se nam je baviti. Tako z diktaturo, kakor z imenom McCarthy, kakor tudi z imenom Francis Spellman, ki je danes kot kardinal New Yorka najvidnejši predstavnik Vatikana v Združenih državah. Ameriški kongres je obsodil senatorja McCarthya. Podčrtajmo, da so bili za obsodbo vsi demokratski senatorji, republikanci pa deljeni po polovici. Zmagala je vsekakor ogromna večina senata in to pomeni za ameriško in svetovno javnost zelo veliko. Veliko v tem, da je demokratska stranka kljub raznim razlikam med severom in jugom pokazala, da stoji enotna za ameriške svoboščine. To je krasno spričevalo za demokratsko stranko! 2e s tega stališča vzeto so si demokrat je izstavili spričevalo, da so vredni nasledniki očetov svobodne Amerike iz krvave revolucije za svobodo. Dober znak je tudi v tem, da je bila republikanska stranka v pravdi zoper McCarthya vsaj razdeljena. Tista polovica, ki je glasovala za oprostitev McCarthya, ima pač svoje posebne politične namene. Vendar pa je lepo znamenje, da je bila polovica prisotnih republikancev enako za obsodbo McCarthya. - Kaj pomeni poskus McCarthya? Nič drugega kot diktaturo ali đnega človeka, ali ene veroizpovedi, ali enega političnega sistema, ki gre za tem, da se uničijo vse dosedanje civilne in socialne pridobitve v Ameriki. Beseda diktatura se tolikokrat splošno rabi, da jo Amerikanec vzame na znanje kot vsako drugo besedo, ne da bi pomislil na njen pravi pomen. Kaj pomeni diktatura? Treba je nekaj razlage. Ce šef nekega urada diktira svoji tajnici, tajnica piše, kar ji šef narekuje. Ali ima tajnica kake ugovore, da bi rekla, da ni prav, kar šef misli? Še na misel ji ne pride! S te strani vzeto nam bo diktatura razumljiva tudi ko gre za življenje pod diktaturo v državi. Kar se od enega človeka ali od ožjega kroga diktira, naj posluša vse! Mnogokrat smo slišali besede: diktatura komunizma, nacizma, fašizma. Preprosto vzeto mečemo vse skupaj v en koš. Po našem mnenju tudi pravilno. Ali komu očitaš, da je nacist, komunist ali fašist, istočasno očitaš vsakemu, da je pač pristaš diktature. Kaj pa je pomenila in pomeni beseda diktatura v teh sistemih? To je jedro vsega vprašanja. Tudi nacisti še obstojajo, recimo v Južni Afriki. Nacisti so pomešani s komunisti. Za vse skupaj nekaj praktičnih vzgledov: Stranka ali nacistična ali fašistična ali komunistična napove za svoj okraj neko zborovanje. Vsi morajo priti tja. Kdor ne pride, se mora zagovarjati. Pa to ni vse. On je takoj pod sumnjo, da je nasprotnik sedanjega diktatorskega režima. Posledica—mi te ne rabimo. Zato iz službe, zato naj pride na to mesto nekdo, ki rad uboga. Človek po naturi stremi za boljšim življenjerti. Ima gotove načrte. Ima gotovo pamet, kako naj se ti načrti izvedejo. Misli pri tem nase in na svojo družino. Diktatura mu pravi, da tako ne gre. Človek z načrti obmolkne. Pride dan volitev. Ce ne greš na volišče in ne voliš, si zapisan temni usodi. Ni razlike med fašistom Mussoli-nijem in ne med bivšim šefom Hitlerjeve policije v Nemčiji Himmlerjem, ki je dejal, da je končno policija tista, ki na splošno odloča o tvojem življenju. Tudi ne med Leninom in tudi ne med Stalinom ali recimo Malenkovim. Ubogaj, če hočeš živeti! Nalašč smo se ^pustili v ta na videz teoretična vprašanja, ki so pa v resnici zelo, zelo življenska. Edini odgovor je namreč v tem, da je v teh režimih totalitarizma pač tako kot je, in tako je! Sedaj pa vprašajmo Amerikanca brež ozira na njegovo narodnost, kaj bi on odgovoril, če bi kar naenkrat v njegovem mirnem sožitju prišel nekdo in mu diktiral tako in tako moraš napraviti? L. C. Pritlikavec zrastel 15 cm. v treh letih LONDON — V treh letih je George Oliver iz Manchestra po-užil 3,300 hormonov—pillen. Sedaj je svoj cilj dosegel in meri na visokosti 150 centimetrov. Zrastel je za 15 centimetrov. Meri sedaj, po angleško rečeno šest zoll. Vsak palec rasti je stal državni zdravstveni urad, ki je zdravljenje financiral, okoli 240 nemških mark (4 r. m. za dolar, v dolarski valuti okoli $60). George Oliver je star 33 let. V avgustu leta 1951 je meril le 135 centimetrov in tehtal samo 28 kilogramov. Zdravniki so mu priporočali zdravljenje z Testosteron kroglicami. Te stanejo v Angliji okoli 40 mark za 100 komadov. Že po štirih besecih je George dosegel visokost 142 centimetrov. V nadaljnih treh mesecih je bilo 1.45 centimetra. Potlej ni šlo več tako hitro in to se tudi ni pričakovalo. Zadnjih pet centimetrov je bil resničen boj. Vseeno je George jemal tri pilule na dan in je preteklo jesen dosegel 1.48 metra in je še dva centimetra, ki sta mu manjkala do $1.50 metra dosegel v nadaljnih 12 mesecih. Sedaj tehta 42.5 kilogramov. Pridobitev na visokosti in teži ni bil samo učinek tega zdravljenja. Pred letom 1951 je minil malokdaj teden, ne da bi bil George bolan. Stalno je trpel na nespečnosti. Sedaj ima dobro službo kot strokovni delavec v neki tovarni za mersko orodje in ne izostane noben dan od dela zaradi bolezni. Njegov glas je bil pred tremi leti slaboten in grkav, sedaj je poln in dobro zveneč. Prej se mu sploh ni bilo treba briti, sedaj pa mora na svojem obrazu od časa do časa tudi fo opraviti. Z 30. leti še raste, ima še posebne probleme. George je pozabil, koliko novih oblek in srajc sije moral kupiti, ker je stare vedno prerastel. Vendar mu je "zadetek," ki ga je naenkrat dosegel, vdihnilo novo radost do življenja in zagotovljen obstanek. (Po "Solidarity") J. J. Vabilo na sejo EUCLID, Ohio—Podružnica št. 14 S.Ž.Z. vljudno vabi vse članice na letno sejo, ki se vrši nocoj, 7. decembra v navadnih prostorih. Začetek ob 7. uri. Vsaka članica naj prinese dar v vrednosti enega dolarja in naj napiše svoje ime nanj. Navzoč bo Miklavž, ki pride po seji, in sicer tak, kakršnega še niste videle tukaj. Po seji bo tudi godovanje članic. Zato se prijazno vabi vse članice, da se gotovo udeležijo seje in zabave po seji, nocoj točno ob sedmih. Amalija Legal. -——K Izredna seja društva Cvetoči Noble št. 450 S.N.P.J. EUCLID, Ohio—Članstvo društva Cvetoči Noble, št. 450 S.N. P.J. se vabi, da se udeleži izredne seje, ki se vrši v četrtek zvečer, 9. decembra ob 7.30 uri v Ameriško-jugoslovanskem centru na Recher Ave. Seja je važna, ker se bo raz-motrivalo o združitvi z društvom Zavedni sosedje, št. 158 S.N.P.J. Na vas članih je ležeče, da razsodite po vašem najboljšem prepričanju, kaj bo najboljše za splošno članstvo. Obenem vas pa opominjam, da se gotovo udeležite glavne letne seje v nedeljo, 12. decembra ob 10. uri dopoldne v Ameriško-ju-goslovanskem centru. Mary Dodič, tajnica. tz življenja naših ljudi po Ameriki DENVER, Colo.—Dne 8. oktobra je umrl tukaj v bolnišnici po šest mesecih bolezni Frank Ja-kovac. Podlegel je raku na možganih. Rojen je bil v Mrkopolju, ob smrti star 58 let. Bil je sam-£;ki. Zadnjih 20 let je živel na Oak Creek in bil član SNPJ v tej naselbini. Tu na Arvadi, Colo., zapušča sestro Anno Tometich in brata Joe Jakovaca v Detroitu, Mich., ter osem nečakov in nečakinj. NAD 800 TUJEJEZIČNIH PUBLIKACIJ V ZEDINJENIH DRŽAVAH Tujejezične publikacije v Združenih državah še vedno igrajo važno vlogo v pogledu nu-denja javnih informacij, kakor je razvidno iz nedavnega tozadevnega pregleda, ki ga je sestavil in uredil Comon Council for American Unity. Pregled je pokazal, da je danes v Združenih državah 857 publikacij, ki so tiskane v drugih jezikih kot nean-gleškem, ki je uraden jezik dežele. V pregledu je rečeno, da so ci časopisi, revije itd. tiskani v 40 različnih jezikih. Pregled, ki je bil sestavljen za leto 1953, kaže, da je od gornjega števila publikacij 83 dnevnikov, kar je skoraj 10 odstotkov; 37 je pol-tednikov, 295 tednikov, 61 polmesečnikov, 279 mesečnikov, periodične publikacije tvorijo ostalo število (102). Številčno prednjači španščina i) 108 publikacijami, vključivši 11 dnevnikov. Nemški tisk v tej deželi šteje 82 raznih listov in revij, med temi štiri dnevnike. Sledi italijanski, ki ima 69 publikacij, vključivši štiri dnevnike. Poljaki imajo 53 publikacij, od katerih je osem dnevnikov. Lit-vinci in Čehi imajo vsak po 40 publikacij, vključivši po štiri dnevnike. Druge jezikovne skupine, ki imajo več kot deset dnevnikov ali tednikov so arabska, finska, francoska, norveška, slovaška, švedska, japonska in kitajska. Samo po en časopis pa imajo sledeče jezikovne skupine: flem- ska, georgijska, korejska, vale-ška, vindiška in Esperanto. Skupno število drugojezičnih publikacij v Združenih državah se je skrčilo od 913 v letu 1951 na 857 v letu 1953, torej jih je prenehalo izhajati 56, to največ tednikov. Število dnevnikov je ostalo isto. Od ukinjenih listov je bilo deset španskih tednikov, štirje potjski in štirje madžarski. Ruski listi so pokazali največjo porast, od 19 so številčno poskočili na 33, kar vključuje deset novih mesečnikov. Precej po-rastka je zaznamoval tudi litvin-ski in ukrajinski tisk. Pregled zaznamuje tudi 228 publikacij v angleščini, ki jih izdajajo jezikovne skupine. Od teh je 61 odstotkov anglo-judov-skih in sicfer največ tednikov in mesečnikov. Od drugojezičnih dnevnikov, ki jih je skupno 85, jih 22 izhaja sedemkrat v tednu, 43 šestkrat, 18 pa petkrat v tednu. Od poltednikov jih 11 izhaja trikrat v tednu, 25 dvakrat, eden j pa štirikrat v tednu. i Tedenski listi vključujejo zgolj Isdnike—enkrat tedensko. Polmesečniki vključujejo 17 dvotednikov in 44 polmesečnikov. Periodično in od časa do časa izdajane publikacije vključujejo 23 dvomesečnikov, 59 četrtletnih publikacij, štiri polletne in 17 neredno ali z neznano pogostnostjo tiskanih listov. (Common Council) Ob Tihem oceanu Piše FRANK KERŽE Meksika je naša soseda. Pra vijo, da je dobra in prijateljska. Ali je to res ali ne, tega ne vem. To pa vem, da se v našem časopisju omenja slednji dan južno-korejski pustolovec "Šiman Ri," enako tudi kitajski Kajšek. Na listi za ameriške milijone sta Šiman in Kajšek med prvimi za podpore. Ne v starih oblekah, ampak v milijonih. Koliko bližje bi nam morala biti Meksika, ki ničesar ne prosi in tudi ničesar ne dobi, četudi bi bila dosti bolj vredna in potrebna, kakor prej omenjena Azijata. Prelistam precej časopisja vsak dan, poleg tega dobivam kakih dvajset magacinov vseh vrst in barv. Pa mislite, da najdem k j« Meksiko? Kakor da je ni med našim svetom. Vem sicer, da je republika in da ima svojega predsednika. A če bi me kdo vprašal, kdo je ta, pa bi trenutno ne vedel njegovega imena. Da ne bom nikomur krivice delal, bom kar priznal, da je bila nedavno Meksika dostikrat omenjena. To se pravi, zastopniki revnega ljudstva so bili omenjeni, preganjeni in sodno kaznovani. Saj veste, koga mislim. To so vendar znani "wetbacks," kakor jih zove zaničljivo veliko angleško časopisje. Reveži so to, kakor ostali v Meksiki. Zato nimajo prostora v dnevnem časopisju, kakor da je vseeno, ali vemo zanje ali ne. Bila mi je dana prilika v preteklosti; da sem bil enkrat v Meksiki. Samo čez mejo. To se pravi, v Tijuani. želel pa sem vselej, da bi šel bolj "notri," da bi videl deželo in srečal ljudi. Jih je sicer dovolj okoli mene, a nimam jasnega pojma, kdo je Meksikanec in kdo ni. Ljudje mešajo pojme kakor so Meksi-kanci, Španci, Kubanci itd. Imajo sicer neko sorodnost v tem, da so vsi bolj temni. Gotovo se ločijo tudi v govoru, o čemur pa ne morem razpravljati, ker ne znam španščine. Nedavno pa se mi je nudila prilika, da grem zopet enkrat med naše brate na oni strani državne meje. Spravili smo se štirje, kar je bilo baš prav za dobro vožnjo. Ne bom opisoval nikogar, ker smo bili samo člani ene družine. Pot nas je vodila ob morski obali, katera je v teh krajih posebno lepa. Ima vsepolno večjih in manjših naselbin, ki kažejo močne znake španske kulture in civilizacije. Koder imajo dovolj vode napeljane, je kar lepo zeleno in živo, da se človek z veseljem giblje v živi naravi. Drugod je pa nekako zanemarjeno. Pa to je menda nalašč tako. Saj veste—kamuflaža. Da se zakriva nekaj, kar je namenjeno za drugačna "polja," kakor so ta. Peljali smo se prvih sto milj še pod dolarsko valuto, potem smo pa prevozili mejo in se v trenutku znašli v prvem in meni že poznanem mestu Tijuani. Ustavili se nismo nič, zakaj naš namen je bil priti še prvi dan do našega končnega cilja—Ense-nade, ki je kakih 75 milj od naše meje. Ni sicer to posebno daleč, če se pomisli, da sega Meksiko daljn proti jugu. Od enega konca do drugega je do malega dva tisoč milj. Meksika ima primeroma toliko ljudi, kakor Jugosla-slavija, to je okrog 16 milijonov, je pa drugače več ko sedemkrat tolika kakor Jugoslavija. Ko smo se začeli voziti v notranjosti Meksike, sem se z zanimanjem oziral na vse strani. Oči so mi iskale malih sel, katerim smo rekli v stari domovini vasi. A ni jih bilo nikjer. Milja za miljo se je vlekla pot in milja za miljo je bila enaka. Sami hribi in zajede ali kanjoni. Komaj se en hrib neha, pa se že drugi začne. Tako je šlo zdaj gori, gori, gori, trenutek kasneje pa doli, doli, doli. Ko smo bili na dnu ali v dolini sami, nismo videli drugega, kakor nekaj prostora za hudournik, ki se zbira iz hribov in odnaša proti morju vse, kar doseže. Niso to posebno visoki hribi, le par jih je, ki se dvignejo do tega, kar mi imenujemo gora. Poznal sem Meksiko že od prej, da je visoka planota. In to tudi je. Precej podobna je v tem oziru našemu starokrajskemu Krasu. Samo zdi se mi, da je svet v Meksiki še bolj suh, kakor na Krasu. Nismo mogli voziti prav hitro, ker je bila vsa pot ali v hrib ali od hriba v dolino, oziroma v kanjon. Pot je bila sicer tlakovana, ampak ozka in nemalokrat tako izpeljana, da bi nas en sam napačen korak spravil v večnost. Formacija višin je taka, da jo izpoznaš na prvi pogled, odkod je. Ti hribi niso ostanki ledene dobe, ker ni nikdar segala tako daleč. Vsak hrib je v gotovih krajih razdrt. Ne kaže solidnih skal, ampak tako "blago," da je vse razdrto in razkopano. Vse to bi človek še prenesel, ko bi rastlo vsaj nekje drevje. Kar vidiš drevju podobnega, je nizko grmovje. In to gre vse od meje naših držav do Ensenado. Ni gozdov, ne z letom obrastlih hribov. Ni nobenih pravdanskih dolin ne zelenih logov. Da je slika še bolj otožna, moram reči, da tudi ni nobene vode. Jarki so suhi in čakajo taki bodočega -dežja. Po poti je nekaj prometa sem in tje. Ni namreč druge zveze z notranjostjo te zemlje kakor naša pot, ki jo ne morem prištevati med avtomobilske ceste naših držav. Toliko je, da se dva avtomobila s težavo ogneta drug drugemu in odfura-ta vsak v svojo smer, če gre vse po sreči. Videl pa sem spotoma v kakih grapah po nekaj gospodarskih poslopij, nedaleč preč prazno polje in nekje še bolj zadej nekaj živine. Nehote mi je prišlo na misel, od česa živi tukaj živina. Te uganjke nisem rešil ne tje grede ne nazaj grede in zato sem sklenil, da mora živina tukaj živeti od peska in kamenja, katerega je res dovolj. Ker smo imeli že od doma nekaj informacij, kje se naj ustavimo, smo zavili v stransko pot, ko smo prišli do Ensenade. Bilo je to že na večer. Bili smo prav na obali Tihega oceana, kateri se je živahno zaganjal v razdrto bre-govje, četudi ni bilo čuti nobenega vetra. Ustavili smo se dve milji pred Ensenado v kraju, ki spada pod internacionalno naselbino, kar že to pomeni. Pro-našel nisem nikdar, kaj in kako vendar sem iz vseh poizvedovanj sklepal to, da je to nov način, da se privabi turiste. Je tako. Meksiko ima zakone, da ne more biti lastnik njene zemlje noben tujec. In tujec je vsak človek, kjer ni v Meksiki doma. Da privabijo tuj kapital in ljudi z drobižem, delajo tako. Slednja naselbina, pa naj bo že mesto ali vas, ima ali lahko dobi pravico, da odmeri gotov svet v bližnji okolici za naselbino tujcev, ki žele živeti ali investirati v državi Meksiki. Svet se ne proda tujcem, pač pa se ga da v najem. To gre potem iz leta v leto, dokler se kaj ne izpreme-ni. Potem zamore lastnik zemlje odkupiti hiše, vile ali kar je že. Sme jih pa lastnik tudi prenesti ali prodati komu drugemu. Tako smo torej prišli v naselbino, ki spada tujcem. Je ta naselbina nekaj posebnega v tem, da ima kak ducat jako lepih vil. Njihovi lastniki jih zamorejo vzeti zase, kadar se jim ljubi. Če pa gredo za krajši ali daljši čas nazaj v države, potem se tiste hišice dajejo v najem tako dolgo, kakor kdo hoče, bodisi za en sam večer ali pa več dni ali tednov. Kakor sem že omenil, so te vile lepo delane in imajo vse ugodnosti. Notri je living room, kuhinja, dve spalnici, vsaka z dvema postelj ima, v kuhinji ledenica, štedilnik, vse orodje in vsa oprava, da človeku ničesar ne manjka. Zraven tega je vsa postrežba, ker so ljudje najeti v ta namen. Je drag ta "špas," za kdaj si ga že človek privošči. Za dolgo časa pa bi ne šlo, ker računajo za vsako hišico po dvajset dolarjev na dan, potem naj bo pa en sam človek ali družina z ducatom ljudi. Prvi večer, ko smo prišli v novo stanovanje, smo imeli vizite. Bila je to svetlo-rumena mačka, dokaj lepa in priliznjena, kakor so mačke običajno. Prišla je do nas vseh, kakor da se poznamo še iz starega kraja, drgnila se z repom ob naše noge in od časa do časa zamijavkala. Ena članica naše družbe, ki je vajena maček, je takoj uganila, da mora biti mačka lačna. Imeli smo vso potrebno hrano sabo in tako je prišla mačka do svojega deleža prej, kakor mi, ostali ljudje. Ko se je dodobra najedla, je nekam skrivnostno izginila in se kmalu vrnila z mlado mačico, ki je komaj hodila, če nas je stara pustila malo hladne, ne morem tega reči o mladi mačici, ki je bila trenutno po rokah nas vseh. To se pravi, vsak jo je hotel imeti. Žival ni še znala jesti. Igrala se je pa že kar lepo, največ seveda z repom svoje matere. Drugi dan smo šli čez par hribov do mesta Ensenada, ki je v vsem podobno ostalim obmejnim mestom. Glavne ulice so tlakovane s prahom, kamenjem in živalskimi odpadki, ob straneh so hiše kot stare ženice. Vsaka malo slabši in malo bolj zane-(marjena. In v vsaki je prodajalna, koder dobiš vse mogoče spomine na Meksiko. Največ je izdelano v srebru in je dokaj lično. Poleg teh iz srebra izdelanih "dideldajčkov," je močno zastopan alkohol. Vse sorte pijače, domače in tuje, napol zastonj— to je nekaj. Steklenica, ki velja pri nas štiri dolarje in več—je tam samo poldrugi dolar. Blagor tistim, ki so večno žejni, zakaj Meksika je njihova dežela. Vsa trgovina je jako enostavna in se omejuje le na "spomine." Ko smo prevozili mesto po dolgem, se začnemo ozirati po hribih, kateri so vse okoli. Tam je vse polno mali garaži podobnih "kuč," ki so zbite z v^m mogočim, kar je pač prineslo morje. V njih žive meksikanski državljani, tako revni, da se jih ogiblje celo cerkvena miš. Vsepolno je teh hišic, ki čepe kakor psi v hribu in gledajo doli na "mesto." Odrastlih ljudi nisem videl dosti, bilo pa je toliko veČ otrok vseh starosti. Kamor sežejo človeku oči, vsepovsod je sama revščina. Zdi se, da ljudje niČ ne delajo, ampak samo čakajo vsak svojega konca. Ustavili smo se malo bolj naprej. Prišla je pred našo karo jako mlada ženska z otroci. Najstarejši je imel mogoče leto pol, dojenček kakih par mesecev, eden pa je še čakal prilike, da pride med naš svet. Vse raztrgano, umazano, vse revno, da človek ne more popisati. Pri naS pravijo, da so ljudje dobrega srca. Sam ne vem, zakaj se n® usmilijo teh ljudi, ki so naši sosedje. Nisem pričakoval, da bom našel ljudi, ki so tako temni. In tako mešani. Tudi ne vem, kateremu plemenu bi jih prišteval, ker so poleg vsega tako neizrečeno majhni. Otroci so tukaj toliki-kakor tista mlada mačica, ki ј^ prišla k nam v goste takoj večer. Človek se res izpočije, če gre v Meksiko. Rečem pa vam, da j® zelo enolično in dolgočasno p"' slušati butanje morskih valo^j ker se vse izgublja pred tvojii^' očmi. Morje izgine v daljavah-griči v višavah, zastonj iščeš malega gozdička ali hladnega potO' ka. Zastonj ugibaš, kje je tisto živo zelenje, ki krasi naše gričo-Izkušal sem nazaj grede ргопај' ti, če bi bil kod kaj prezrl. nisem. Vse je golo, prazno i" revno, da se človek kar rao umakne takim prizorom, kakoi"' sne nudi Meksiko. enasofravnofit]} SFRANI ТДИ DOLI ZA Ш VASJO.. Ljubljana, 15. novembra 1954. Dragi rojaki! Danes pa nekaj besed o življenju in delu v lepi Slovenski Pri-Wiorski. Že od leta 1947, ko je bil večji del slovenskega Krasa priključen novi Jugoslaviji, je morala ljudska oblast poseči po nekate-'"ih pomembnih ukrepih, da te-od Trsta odcelj enemu predelu da nove življenjske pogoje, ki bodo prebivalstvu zagotavljali gospodarski obstoj, razvoj in Napredek. Treba je bilo rešiti vprašanje, kam naj kraški kmet odnaša svoje pridelke na trg, kam naj živinorejec odnaša mleko, sadje-''ejec sadje, vinogradnik grozdje vino? V Trst pa so mnogi odhajali po bližnjici kar peš. Dru-§0 nič manj važno vprašanje, ki je nastalo leta 1947, je vprašanje Zaposlitve domačinov iz Slovenske Istre in Krasa. Težaki in obrtniki, ki so pred priključitvijo odhajali na delo v tržaško industrijo, ladjedelnico, v pristanišče ali kamor koli, so morali Ostati doma in razmišljati, kam Se bodo napotili. Ljudska oblast se je pri iska-Nu novih življenjskih pogojev Zavedala, da ima prebivalstvo teh krajev ogromen delež v narodnoosvobodilni borbi, da ga Odlikuje zvesto na novi družbeni Ureditvi v Jugoslaviji in da Združuje v sebi vse pogoje, da Se na lastni, svobodni zemlji vsi- dra kot zanesljiv varuh državne meje. Da to ostane, pa so dani tudi vsi naravni gospodarski pogoji, ki jih je potrebno samo pravilno izkoristiti. Fašistični okupator je zapustil nadvse žalostno dediščino: po-žgane in porušene domove sirom Istre in Krasa, zanemarjena in neobdelana polja, vinogradi, sadovnjaki, zanikrna maloštevilna živina, neuporabne ceste in pota, grozeče zdravstvene in šolske razmere, pomanjkanje zdrave vode in elektrike, in kulturna zaostalost generacije, ki jo je "vzgajala" italijanska četrtsto-letna okupacija! Na tem najtemnejšem poglavju zgodovine primorskih Slovencev je bilo treba začeti odločno graditi stavbe novega življenja kraškega prebivalca in mu zagotoviti gotovejšo prihodnjost. Ta misel je postala in ostala vodilno načelo primorskih ljudskih predstavnikov, ki jim gre zgodovinska zasluga, da je sežanski okraj dne 10. oktobra letos proslavljal veliko gospodarsko zmago, ki je plod petletnih ogromnih naporov, klene vztrajnosti ter delavnosti. Dogradili so nov vodovod, ki bo bistvenega pomena za ves nadaljnji gospodarski razvoj Sežane in Krasa, slovesno so odprli novo bolnišnico za tuberkulozo, ki je najmodernejša v Sloveniji, dalje odprli novozgrajeno indu- V vsaki slovenski družini, ki se •zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno č+ivo priljubijene povesti 5<-> >»V v / v ■*. ) strijsko halo Tovarne pletenin, radio-montažni oddelek "Telekomunikacij" in novo mlekarno. Gospodarski uspehi sežanskega okraja so hkrati ponos vsega Slovenskega Primorja, ponos slovenske republike in države kot celote, saj so s temi prvimi uspehi ustvarjeni novi gospodarski pogoji tega v nedavni preteklosti še zaostalega in pasivnega predela. Vipavska voda v Sežani Z dograditvijo 30 kilometrov dolge glavne linije novega kraškega vodovoda, ki poteka od Vinodola (prej Dornberga) do sežanskega vodovodnega rezervoarja je zagotovljena potrebna količina vode v vsakem letnem času za 12,000 prebivalcev, naseljenih v teh krajih. Vode bo v zadostni količini za kmetijska gospodarstva, industrijo, novo sežansko mlekarno, bolnišnico in druge obrate. Pri gradnji je bilo zaposlenih skoraj neprestano okoli 400 delavcev. Najtežji sektorji so bili od Vinodola do Železnih vrat in dalje do Komna ter od Križa pri Toma ju do Sežane. V teh predelih je bilo treba kopati nad meter globoke in 70 centimetrov široke jarke za cevi v skalnata tla, ki so popustila šele pod raz-streljevanjem. Stroški gradnje tega vodovoda znašajo 215 milijonov dinarjev. Dela na izgradnji stranskega vodovodnega omrežja v vasi nadaljujejo in so krediti v ta namen že odobreni. V naslednjih letih bo tako dokončno uresničen davni sen kraškega prebivalstva o rednem in zadostnem napajanju vsega Krasa z zdravo vodo, kar bo hkrati pospešilo razvoj industrije in celotnega gospodarstva v teh skromnih krajih, istočasno pa odpravilo nevarnost raznih nalezljivih obolenj pri ljudeh in živalih. Nova sežanska bolnišnica— najmodernejša v Sloveniji Nova sežanska bolnišnica za tuberkulozo že pričakuje prve bolnike. Zgrajena je na strmem pobočju zelenega Tabora, ki je pred dobrimi 80 leti še sameval v sivi goličavi. Danes je Tabor spremenjen v prelep borov gaj, ki dovaja človeškim pljučam osvežujočih snovi. Planinsko vzdušje Krasa se prav tukaj meša in spaja z blago morsko klimo ter tako nastaja na tem prehodnem področju mešana klima, ki po zdravniških ugotovitvah najbolj ustreza za uspešno zdravljenje tuberkuloznih obolenj, kj so se razvila predvsem na podlagi astme. Nova bolnišnica za tuberkulozne v Sežani je najmodernejši zavod te vrste v Sloveniji. Že po svoji arhit ekturi predstavlja smrtno razdelitev prostorov, urejenih na podlagi dolgoletnih izkušenj v kliničnem zdravljenju tuberkuloze. Opremljena je z modernimi napravami, instrumenti in ostalimi tehničnimi pripomočki. Operacijska dvorana, laboratoriji, rentgenski oddelek, sanitarni prostori, kuninja in hladilnice za živila so obloženi s keramičnimi ploščami. Povsod so montirani radiatorji za centralno ogrevanje prostorov, celo na marmornih stopniščih. V bolnišnici je prostora za 160 bolnikov. V posameznih bolniških sobah bodo nastanjeni samo po trije bolniki, ysaka bolniška soba ima izhod na verand-ne hodnike. Zanimiva posebnost je ogromna kino-dvorana, ki bi lahko sprejela do 1,000 gledalcev. Sredi idiličnega borovega gaja so urejena sprehajališča za bolnike. Da bi bila zagotovljena izolacija bolnišnice od naseljene okolice, so speljali kanalizacijske cevi v oddaljene batonske zavarovane požiralne bazene. Zdravstveni kader šteje 100 oseb. V oddaljenosti pol kilometra je zgrajen nov dvodelni stanovanjski blok za uslužbence bolnišnice. Nova bolnišnica, ki je stala blizu eno milijardo dinarjev, priča o čuječi skrbi ljudske oblasti za zdravje ljudstva, zlasti pa za vztrajno borbo zoper tuberkulozo. Cesto Divača-Rižana-Dekani modernizirajo in krajšajo Modernizacija te ceste je največje važnosti ne le za ondotne domačine, temveč za vse, ki bodo potovali v Koper, Izole aii Portorož in dalje navzdol proti jugu. Vsem turistom, avtobusom, in kamionom je bila doslej rižanska cesta preozka in se je tu promet rad zagvozdil. Inženirji so izdelali načrt, da so delavci zravnali klance, presekali ovinke, da je postala bolj ravna. NW Rižane so se delavci zagrizli v strmi breg in sekajo novo položno cesto. Nova preseka bo cesto skrajšala za najmanj kilometer. Cesta od Divače do Črnega kala (do reke Rižane) je bila doslej izpostavljena najhujši burji, ki je odnošala z nje droben pesek, včasih pa tudi gramoz. Cestna uprava zdaj to cesto modernizira in asfaltira. 418 milijonov dinarjev dodatnih kreditov za Primorsko Iz sredstev Ljudske republike Slovenije, ki so se povečala zaradi naglega dviga proizvodnje, je bilo pred kratkim dodeljeno primorskim okrajem nadaljnih 418 milijonov dinarjev kreditov, in sicer sežanskemu okraju 137 milijonov, postojnskemu okraju 93 milijonov, tolminskemu okraju 85 milijonov, goriškemu okra- ju pa 103 milijone. Ves ta denar bo še letos uporabljen izključno za dvig življenjskega standarda, to je, za šole, vodovode, stanovanja, kulturne, zdravstvene domove itd. V sežanskem okraju bodo uporabili ta denar tako-le: 55 milijonov za kraški vodovod, 22 milijonov za gradnjo osnovne šole, in stanovanjske zgradbe za učitelj stvo v Gradišču, 10 milijonov za večja popravila šol. Nadaljnjih 10 milijonov bodo uporabili za graditev in dokončanje zdravstvenih domov v Sežani in na Kozini, 40 milijonov pa bodo uporabili za adaptacije in gradnje novih stanovanj v Sežani, na Kozini, v Komnu in Divači. S tem denarjem bo zgrajienih 10 novih stanovanj v Sežani in adaptiranih 13 v ostalih krajih. V postojnskem okraju so namenili 40 milijonov za dograditev petih stanovanjskih blokov za 25 stanovanj v Postojni, štiri milijone za ureditev kanalizacije okrog teh blokov, 15 milijonov za ureditve stanovanjskega bloka in družbenih prostorov v Cerknici, kjer bodo obnovili staro sodišče. Poleg tega bodo uporabili v Postojni še sedem milijonov za zgraditev nove transformatorske postaje, ker je sedanja že preobremenjena in ne prenese še priključka strojev nove tovarne "LIV," ki izdeluje razne galanterijske izdelke iz kovin in tudi •zaradi naraščajoče potrošnje električne energije v mestu. Trinajst milijonov je namenjenih za vodovode v Begunjah in Prestranku. S tem denarjem bodo letos, če le ne bo vreme preveč muhasto, dokončali vodovod v Begunje, Selšček in Bezuljak. Vodovod Postoj na-Prestranek so začeli urejati lani. Izkopana je celotna trasa in je treba le še nabaviti in položiti cevi ter jih zasuti. Za dograditev kulturnega do- Popular Paddle Wheel mi... ШШ/ . . . smoking in bed! Don't do it - you'll live longer! Other good rules arc: Don't use frayed electric cord« • - Don't use flammable cleaning fluids — Don't overload your wiring system - Don't let children play with matches - Clean out junk from attic and basement and Be careful with oil atovos! SPARKY SAYS; DON'T GIVE FIRE A PLACE TO START! 5*" Mia W#* Vmi &##* (ROUND OBSERVER CORPS CALL.CIVIL DEFENSK ma Nova vas-Bloke je namenjenih pet milijonov, za odkup zadružnega doma v Cajnarjih, ki ga bodo preuredili v šolo, pa je predvidevanih štiri milijone dinarjev. Nadaljnjih pet milijonov dinarjev bodo uporabili za dograditev klavnice v Ilirski Bistrici. Na Goriškem bodo uporabili dobljena sredstva: za vodovod v Brdih štiri milijone, za vodovod v goriškem delu Krasa osem milijonov, za vodovod Hubelj štiri milijone, pet milijonov za začete gradnje komunalnega bloka za trgovine in stanovanja na Bobrovem, osem milijonov za popravila šol in 74 milijonov za graditev novih stanovanj, za urejevanje kanalizacije, za ceste v Novi Gorici, itd. Iz navedenega je razvidna velika skrb ljudske oblasti, da tem, do nedavna še tako zaostalim in pasivnim krajem zagotovi boljše življenje in srečnejšo prihodnjost. (Dalje prihodnjič) NEW TV FEATURE SENSATION! exclusive PICTURE TUBE MOVIE-LIKE PICTURES ON A-SILVER SCREEN ?*<•/ OtflY % '319 and NOW r the plus factor for CINEBEAM HANDSOME lULL-SiU CONSOLE STYLING Model R2257 Potanlwi Spollite dlol , _ Buin-in UHF-VHF airtenna coiler* The SAXONY Pri nas dobite Zenith televizijske aparate do $159.95 naprej. VELIKO POPOUSTA DOBITE NA VAŠ STARI APARAT PRI NAKUPU NOVEGA. — Lahka mesečna odplačila — NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 St. Clair Avenue EN 1-3634 John Susnik Odprto zvečer America needs YOU in the Ground Observer Corps! One of the most popular exhibits at the recently opened Sausds Ironworks Restoration, at SauRus, Mass., is this IS-foot paddle wheel which operates a pair of bellows inside the forse building. Guides in costume explain to visitors how the wheel works. The clock is turned back three centuries as the tourist walks through the gates of the Saugus Ironworks Restoration. Before him is a replica of America's first successful ironworks, just as it looked in 1650. Key structure at this "living" museum is a replica of the stone blast furnace, with its IG-foot water wheel and giant leather bellows. At the forge are the old fineries and chafery, the hearths where 300 years ago cast iron "sow" bars were reheated and converted into wrought iron bars. Poised above the forge anvil is.the 505-pound iron hammer ready to beat out the impurities from red hot "sows." Near the forge a smaller wooden building houses the ironworks' rolling and slitting ma- chinery. When the original slitting mill was built back in the 1640's, only a few existed in the entire world. At the old mill wrought iron bars were heated and rolled into flats or slit into rods. These rods were later made into nails, a product in great demand in a Riowing country. Other exhibits at this "birthplace" of the steel industry are replicas of the warehouse and the ironworks' wharf, extvading out into the Saugus River. On a bank, high above the works, is the Ironmaster's House, furnished in the period, and the Ironworks Museum, containing a collection of ironworks' relii.-« and a series of displays tracing the growth of the то(1»м-п steel industry from the Situgus iron-works where it had its origin. HERE'S WHY: The potential of modern military of-fen.se is such that a surprise raid against this country could cause tremendous casualties. Our military defense is aware of this possibility. Air Force interceptor planes and Army anti-aircraft batteries are designed to repel such an attack. But—if that attack ever comes— warning must come through in time! Citizen volunteer plane-spotters— o MURAY ground observers—play a vital role in providing the necessary warning. Already some 300,000 civilian Americans are contributing to the job of guarding our ramparts, 1 salute these Ground Observers for their paticnce, their {»rseverance, their patriotism. But the job calls for twice their number to man these vital posts. Will you serve your country for two hours a week? PBS»IOtN/r or THE UNITED STATES Keep your eye on the sky in the ground Observer Corps lOlN TODAY—Wfite or phone—Name ond oddress of Civil Defonte Director-Telephone No. Contributed os o public service by Wale* Up I e/jrn lit* t Look Up I ENAKOPRAVNOST stran« ' ENAKOPRAVNOST i Ч MICHEL ZEVACO i t ZGODOVINSKI ROMAN uimiiimiiE]inHiuiHic}iimiiiiiiiuiimiiiiiiic]mimiiiiinmiiiiiiiiiE]iiiiiiiiiiiici№uiiiiiiit3iimiiiiiii[]iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiit*> Iskati nevarnosti in najbolj drznih prigod . . . {II. zapoved vitezov Okrogle mize.) I. Gizela Angoulemska Nad Parizom se širijo zlovešči odmevi, podobni rohnenju izpod neba, kadar se zbira neurje. Tuleča krdela se vale po ulicah in njih obrazi pomenijo punt. Meščanstvo brusi stare partizane, plemstvo vstaja, da bi se polastilo davnih predpravic. Guise snuje zaroto. Conde snuje zaroto. Richelieu hoče vladati. Luynes hoče vladati. Prestol Bourbonov se maje. V mrkem in zapuščenem Louvru pa sedi ubog deček, petnajstletni kralj, čisto sam in zapuščen, bled in žalo.sten kakor njegovo ljudstvo. In kakor ljudstvo, trepeče tudi Ludvik Х1П. in se vprašuje: "Kdo bo gospodar? .. . Guise? Conde? Angouleme? Kdo izmed vas postavi nogo na mojo gla-ijestvom. Ista kletev drhti na vo?" Ljudstvo, kralja in zarotnike pa druži skupno sovraštvo: z grozo upirajo poglede v plame-nečo prikazen, ki plava nad Louvrom, Parizom in vsem kra-slehernih ustnicah — samo ne CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS Ш ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT — Well established, newly remodeled; good location; moneymaker for hard working couple. MOhawk 4-3758 2 to 5 p. m. REAL ESTATE DES PLAINES — 3 bedroom brick ranch, IV2 baths, complete electric kitchen, corner lot. Near schools and transportation. By owner. Mid 20's. VAnderbilt 4-7304 PARK RIDGE — 6 room Cape Cod, 3 bedrooms; separate dining room; 2 car garage. $18,500. 1910 Canfield TAlcott 3-1437 PALANTINE — Cedar shingled 2 bedroom ranch house; automatic oil heat; carpeting, tile bath; attached garage; combination storm windows; fenched yard. Immediate possession. $14,500. Shown 1 to 5 or by appointment. 660 E. Chicago Ave. Palantine 556J HIGHLAND PARK — Save commission. Handsome 4 bedroom home on Vz acre. Choice site. Unimpaired views. In 40's. Highland Park 2-5643 N. HOLLYWOOD PARK Deluxe Ranch 5 Spacious Rooms — iHi baths Lovely Recreation Room Wood Burning Fireplace Every Modern Appliance Near New School Price Low 30's Will Sacrifice Furnishings COrnelia 7-4272 NAPERVILLE — Owner transferred. Sacrifice $6,900. $40 month; low taxes, 1/3 down payment: 4 room farmhouse, double garage, 2 acres. Plumbing, electric; wonderful place for children. Chickens, pond for raising ducks, geese. Rich soil, shade trees, dmibs, etc. Near shopping centers; school; bus. — Take Ogden, route 34 West to Essex Road, 2 blocks south route 34. Home on N, E. corner or call Naperville 815R-2 ua ustnicah kraljice-matere, Marije de Medicis. Omržena prikazen je mož, ki ukazuje, vlada, tlači in strahu je. On je peklensko razkošje, brezmejna oblast, nebrzdani ponos. On je orgija. On je zločin. Nezadržno drevi naprej, eden tistih meteorjev, ki lete skozi prostranstva zgodovine ter puščajo za seboj krvavo in ognjeno sled, dokler se mahoma ne raztresnejo in ne ugasnejo v kaki skrajni katastrofi ... Ta mož je Concino Cpncini.. . Kraljičin ljubimec ... Jutro dne 5. avgusta 1616 . . . V Toumonski ulici stoji dvorec, podoben kraljevski trdnjavi. Njegovo dvorišče je polno stražarjev, po monumentalnih stopnicah švigajo sluge v dragocenih livrejah, bogate predsobe so natlačene dvorjanov. To je bivališče Concina Concinija, guvernerja Normandije, markiza d'Ancre, maršala francoskega in prvoministra Ludvika ХШ____ Stopimo v avdijenčno dvorano, ki jo je okrasila umetnost Italije in Francije s svojimi najlepšimi umotvori. Evo Concinija! Srednje rasti je, krepak in žilav, obdarjen z izbrano clegan-co. Lepi obraz mu osvetljujejo mačje oči, zdaj polne bliskov, zdaj čudne milobe. Ta smela in skrivnostna krinka je last vseh velikih pustolovcev; v teh samovoljnih gibih in tem ošabnem nastopu se skriva nemara duša drugega Nerona ali Cezarja Borgia. Medtem ko si ubijajo prošnji-ki tam zunaj glave, češ kaj se pripravlja za temi vrati, s kakšno novo slavnostjo misli gospodar očarati Pariz in s kakšnim novim davkom ga hoče zadušiti, se sklanja Concini nad nekom, ki stoji pred njim ter ga željno posluša. "Sovraštvo," govori maršal z zamolklim glasom, "da, Rinaldo, sovraštvo je sila na svetu! Ves mozeg mi ga je poln, kadar se spomnim vojvode. Angoulemske-ga. Ostali, z Guisem in Condejem vred, so zgolj lopovi, lačni denarja in časti; on pa je nasprotnik, katerega se bati ni sramota. Ali uničim jaz njega, ali pa bo L Mak« Your / ,$«Uction Now From) j »h« DUHnguishe^' • UlNE<»( '^-'iCliRISTMAS CARDS Call or Stop at EQUALITY PRINTING 6231 ST. CLAIR AVE. HE 1-5311 - 1-5312 Cleveland 3. Ohio TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik nahaja na St. Clair Ave. In Eaitt 82nd St., le okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se iz-■еШо. doSim ee dr. Župnik ie vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam Je nemogoče priti v đotiko z vašim zobozdravnikom. vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imet. določenega dogovora. Dr.J.V.ZUPMK 6131 8T. CLAIR AVENUE T#L ENdieott 1-5013 Njegov naslov je vogal East 82nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad Je odprt od 0.30 zj. do 8. zv. Dr. J. V. ŽUPNIK on mene. Deset let življenja bi dal, da dobim Angouleiha v pest in mu izrujem srce. Toda, Rinaldo, sovraštvo molči, kadar povzdigne ljubezen svoj glas. Tisto dekle, vidiš — njo moram imeti! Ako ne dobim Gizele, poginem. Rinaldo, strast mi trga srce in razdira možgane ..." "Potrpite, svetlost; ni vrag, da ne bi našli te vaše Gizele!" "Oh, če bi mogel upati! Z denarjem te obsujem, Rinaldo, з zlatom, z visokimi službami, z vsem, kar hočeš, samo najdi jo! . . Kdo bi utegnila biti? Da je odlične rodbine, pač ni dvoma; toda katere?" "Vse izvemo, svetlost, samo potrpite." "Ah," "zarenči Concini, srdito maha je z roko. "Samo videl sem jo, enkrat samkrat! Vse, kar vem, je njeno ime: Gizela — to ime, ki ga ponavljam v svojih dolgih, prečutih nočeh! Daj išče, trosi, ne štej denarja, raz-pešlji tisoč vohunov po vsem Parizu; idi, Rinaldo, in ne vrni se, dokler mi ne porečeš: Gizela je najdena!" "Izvrstno, svetlost, še to uro se odpravim iskat naše lepe neznanke." "Najdi jo. Rinaldo, in storim te grofa!" Rinaldo se prikloni do tal. "Svetlost," odgovori hladnokrvno, "pri svoji plemiški časti ki mi jo s tem podeljujete, vam prisežem, da najdem vašo Gize-lo!" Concini prebfedi od strasti. Rinaldo je v tem odšel. Na dvorišču zajaše konja, hudobno momlja je sam pri sebi: "Bogme, svoje novopečeno plemstvo bi stavil, da je tista, ki sem jo videl včeraj v meudonski okolici. Toda, ako razveselim Concina po krivem, me stori grofa Bastiljskega in me pusti segniti v moji grofiji. Hajdimo v Meudon!" v Meudonu. Za zadnjo hišo v vasi leži star,, zapuščen, gosto zaraščen park. Nedaleč od njegovih mrežnih vrat stoji osedlan lisec, ki ga drži star sluga za uzdo. Mlado dekle se bliža konju, naslanjaje se na komolec ponosnega plemenitaša. Lasje tega opremljevalca so že sivi na sencih, in v obraz je bled kakor vsi ljudje, ki so dolgo živeli v ječi; drugače pa priča njegova postava o nezlomljeni moči in mladosti. Komaj da mu je trideset let. Dekle se zdi kaj ljubko in smelo v svoji jahalni obleki od višnje- V BLAG SPOMIN PBVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA IN SKRBNEGA OČETA ANTON RACE KI JE ZA VEDNO ZATISNIL SVOJE DRAGE OČI e. DECEMBRA 1953. Več ne sliši Tvoj se glas, odkar si Ti zapustil nas, truplo Ti gomila krije, cvetje pa ti grob krasi. Naj Ti ljubi Bog poplača delo, skrb in vse trpljenje, ter nad zvezdami zedini zopet nas v večnosti. ZaJujoči: SOPROGA in OTROCI Cleveland, ©.. dne 7. dec. 1954. vega baršuna; plavolasa in svetla njena lepota je tiste vrste, ki na prvi mah osupi človeka in ga prešine z bliskovito strastjo. Še bolj od njenega žlahtnega čela, bogatih las, globoke sinjine oči in sladke skladnosti udov pa mora očarati vsakogar dostojanstvo, ki se izraža v njenih gibih, prostodušje, ki sije v njenem pogledu, in neustrašnost, ki daje njenemu vedenju, njenim besedam in vsej njeni prikazni šele pravi, osebni značaj. "Zbogom, oče," veli deklica in se ustavi tik ob mreži. "Zbogom, ljubljeno dete," odgovori plemič, ter jo pritisne na prsi. "Kaj bi bilo z menoj, da nimam tebe! Ako me povzdigne usoda na prestol, ki so ga Bour-boni ukradli mojemu rodu, se bom imel zahvaliti tebi za žezlo in krono. Ti si prava Valoiška, poslanka moja drzna, ljubljena moja Gizela! Vedno na konju, vedno v nevarnosti! šele snoči si se vrnila iz Orleansa z dragocenimi papirji, in že odhajaš zopet na pot!" "Ne hvalite me, oče; vse to ni čudo, saj sem vnukinja Karla, vojvode Angoulemskega! Reciva da sem cel vojnik, in mir besedi. Sicer pa ni moja današnja pot nič tako strašnega; prava reč, jahati v Versailles! Še nocoj bom zopet pri vas!" "Še nocoj!" povzame vojvoda Angoulemski; čelo se mu zob-lači, oči se mu zabliščijo. "Še nocoj se bo vršilo v tej bedni vasi zborovanje naših poveljnikov! Nocoj bodo izbirali odposlanci francoskega- plemstva; Guisa, Condeja ali mene! Kakšen bo sad tega zborovanja, Gizela? . . . Kralj! Biti kralj! Kolikšna radost in slava! ... In ako me ne izvolijo? Ako se odločijo za Guisa, suroveža in spletkarja, ali pa za skopuha Condeja . . . Oh, umrl bi od sramu!" , Otožnost zasenči Gizeline oči. "Kdo ve," zamrma s tesnobnim glasom, "kam vas lehko pri- Slovenske plo§£e! Lepe slovenske plošče, katerih sploh ni mogoče več dobiti drugje, sedaj po samo ______ ____________________39c Pridite in si jih izberite, ali pa vam jih mi izberemo in pošljemo 10 za $5.00 s poštnino plačano kamorkoli po Zedinjenih državah ali v Kanado. Slovenian Records 4214 SUPERIOR AVE.—HE 2-1645 Cleveland 3, Ohio Odprto do 7. ure zvečer v Mag spomin ob prvi obletnici odkar je umrl naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in brat JOHN FENDE Zatisnil je svoje mile oči dne 6. decembra 1953. Eno leto je minilo, odkar si Ti zapustil nas, črna zemlja Te pokriva, a mi mislimo na Tebe ves ta čas. Spavaj v miru večno nezdramno spanje! Žalujoči: ANGELA, soproga JOHNNY in FRANK, sinova JEAN in ELSIE, sinahi vnuki in brat Cleveland, Ohio, dne 7. decembra 1954. vede častihlepje! Oh, mari bi se odrekli oče . . "Nikoli!" jo trdo prekine vojvoda. "Bodite vsaj previdni! Glejte, bili ste v Parizu . . . Ali ste pozabili, da stoji tam trdnjava, ki je že malo manjkalo, da ni postala vaš grob!" "Bastilja!" pravi oče zamolklo ; usta mu skrivi spomin, poln strašne gr enkobe. "Ne ski-bi, vanjo se ne vrnem več. Dovolj sem KRALJEVI VITEZ......3 irpel; ako me dobe, se rajši ubijem! . . . Toda pomiri se, dete; karkoli veleva previdnost, je storjeno. Zmagal bom. In moje prvo kraljevsko dejanje bo narekovala neizprosna pravičnost. Ti veš, zoper koga; tudi ti ga sovražiš!" Gizela se zdrzne. Ustnice ji po-blede, odločnost se razlije po vseh njenih črtah. "Da," veli, "iz dna duše sovražnim moža, ki je pehnil mojo mater v nesrečo . . . Zato vam pomagam, oče moj! Človek bi moral dvomiti o pravičnosti božji, ako ne bi zadela Concinija kazen za njegovo hudobijo." Medtem pa se plazi v gozdu onkraj mreže tuj človek od grma do grma. Zmerom bliže prihaja, njegov pohlepni pogled se upira v Gizelo . . . Drget srdite radosti ga popade in toliko da ne zavpije na glas: "To je ona! Nič več ne dvomim: to je neznanka! . . . Zdaj jo imam!" Zalezovalec je Rinaldo. Con-cinijeva kreatura! "Bodi brez skrbi," povzame vojvoda, "ura maščevanja se bliža. In če me boš podpirala ti s svojo hrabro dušo, me bo podpiral že jutri, morda že nocoj še nekdo drugi, ki ga sedaj pričakujem . . . .mlad mož, Gizela, lep kakor Ahil, neustrašen kakor Ajant, plemenit kakor rojen Valoiški . . . Njegov oče mi je naznanil, da pride . . . Potoval je Јзгеко Orleansa in včeraj je moral biti v Longjumeauju, kakor ti." "V Longjumeauju!" zamrmra dekle in žarka rdečica ji pokrije čelo. Oče ni prezrl te nenadne zmede. Burno upanje mu je prešinilo srce. "Oh!" vzklikne z veselim nemirom. "Ali si ga srečala? Mari mi je Bog naklonil veselje, da si ga opazila? Govori, Gizela moja!" "Da, oče. V Longjumeauju sem videla in opazila mladega moža . . ." "Dvajset let mu utegne biti, kaj ne? Ponosen je, hrabrost ima zapisano na čelu, da?" "Da . . . da," je dehnila Gizela. "Še nekaj, ljubezniva hčerka. Tisti, ki ga pričakujem, nosi obleko od bisernosivega baršuna." Rahel vzklik se izlije deklici. "Da, oče," potrdi trepetaje. "Bog bodi zahval jen! Mladenič, katerega si srečala, je markiz de Cinq-Mars! Opazila si ga, in on je tisti, ki sem ti ga izbral! Zdaj sem otet! Ne,vprašuj me; pozne- je zveš, zakaj pomeni tvoj zakon z markizom de Cinq-Mars mojo rešitev za zmago . . . Saj privoliš v ta zakon, kaj ne? Ljubiš ga ?" "Videla sem ga le trenotek," šepeče Gizela, toda njene prsi se dvigajo. "Niti vedela nisem, da mu je tako ime! . . ." "Cinq-Mars! Henri, markiz de Cinq-Mars!" Henri!" ponavlja mladenka v svojem srcu. "Henri mu je ime. . . . Bog daj, oče, da bi bil mož, ki bom nosila njegovo ime, podoben tistemu, ki sem ga videla!' To rekši se Gizela iztrga očetovim rokam; z lahkoto zajase konja in vikne še zdaleč: "Preden mine ura, bom v Ver-saillesu; zvečer se vrnem. Do svidenja, oče!" "Zvečer!" mrmra zarotnik goreče. "Ako najde v Versailles^ Guisa in Condeja ter ju privede na'zborovanje, bom zvečer izvoljen za kralja; vprav starega Cinq-Marsa mi je zdaj zagotovljen!" Ves omamljen od tolike nade se vrne v hišo. Gizela Angoulemska pa dirja v kalopu skozi gozd in sanjari: (Dalje prlhodnJiC) HIŠE NAPRODAJ HIŠI ZA 2 DRUŽINI V EUCLID. O. 2 novi zidani hiši, vsaka za 2 družini, boste kmalu dogotovlje-ni. 3 spalnice, kopalnice v obeh stanovanjih so obite z ilovnatimi ploščicami. Garaže za 2 avta in dovoz. Se vzame tudi staro hišo v zameno. Za podrobnosti se obrnite na KOVAČ REALTY 960 East 185th St.—KE 1-5030 : PHIL MOCILNIKAR prijazno vabi vse svoje prijatelje in odjemalce, da pridejo in si ogledajo krasne NOVE MODELE 1955 ADMIRAL TEVELIZIJSKIH APARATOV CHRISTMAS SPECIAL! V blag spomitt ob prvi obletnici odkar je umrl naš ljubljeni, nepozabni soprog, oče in stari oče JERRY MOHAR Zatisnil |e svoje mile oči dne 7. decembra 1953. Kako žalostni so dnevi, odkar Tebe več med nami ni, ljubljeni soprog in dragi oče. Spomin pa bomo ohranili v naših srcih za vekomaj! Žalujoči: MARY, soproga JERRY, ml., sin JERRY, vnuk FLORENCE, sinaha Cleveland, Ohio, dne 7. decembra 1954. Admiral Sensational GIANT 21TV wtrii'Plinted Robot Geešs n rclhlP I (modo by revolutionary new most-production WSlKeS rOSS» \ machines that build TV sets automatically) Of this Low, Low Price ♦ I' \ The Nassau Ebony Finish • Polnih 270 kvad. inčev v slikovnem tubu—20% veiji kot redni 21"—"Aluminizirana" mreža 2a dvakratno boljšo razločnost! • Močan nov "Printed" ROBOT šasi z polno opremo 18 tubov! • Kabinet s polno mrežo "prihrani prostor"—3" manj globok od spredaj do zadaj—5" manj od vrha do tal! Dobi se tudi v krasni mahogani barvi in čudovitih blond hrastovih finiših (nekoliko dražji). Podloge iz enakega finiša, če želite, so ekstra. — PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT — QUALITY AT A PR1CE--EASV TERMS . STAKICH FURNITURE CO. JAMES D. STAKICH, Prop. IVanhoe 1-8288 16305 Waterloo Road ODPRTO VSAK VEČER DO BOŽIČA