5-efo TO, itev. 249 Ljubljana, četrtek 21. oktobra 1921 'oštnina pavšalirana. Cena 2 Din »ri^ii oh 4. Slane mesečno Din aj—; M tao-aernatvo Din 40"— neobvezne. 0®i»9! po tarifu. VNMi«ni Mubltana, Krtaflovs ulica »ter. gr*. Tetefbn štev. ja, ponoči tvdl itev it. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (JpravniStvo: LJubljana, Prešerno*« ulica 5t. 54. — Telefon št. 30. lnseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 45» Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-jana št. 11.843 - Praha čislo 78.180. Wier.,Sr 105.141 Ljubljana, 20. oktobra. Včeraj se je otvorila v Londonu deveta konferenca, združujoča predstavnike celokupnega britanskega imperija. Po svetovni vojni pa ie to tretja taka konferenca. Prva se je sestala 20. junija 1921., druga pa I oktobra 1923. Sedanjega zasedanja se poleg zastopnikov londonske vlade, v prvi vrsti ministrskega predsednika Baldvvina. zunanjega ministra Chamberlaina in kolo-hijskega ministra Ameryja udeležujejo vsi predsedniki vlad dominijonov: Ma-ckenzie King za Kanado, Stanley Bruce za Avstralijo, general J. B M Herzog za južnoafriško Unijo. J. G. Coates za Novo Zelandijo. W. S. Monroe za Novo Fundlandijo, W. T. Cosgrave za svobodno irsko državo in burdvanski ma-haradža za Indijo. Ze samo dejstvo, da ^o posamezni dominijoni poslali v London svoje ministrske predsednike, kaže. kako velik pomen pripisujejo sedanji imperijalni konferenci. Pri tej oceni je treba n. pr. upoštevati, da bo udeležba pri šesttedenskih londonskih posvetovanjih odstranila avstralskega in novozelandskega predsednika kar za celih pet mesecev z doma. Glavna vprašanja, s katerimi se bo bavila londonska vsedržavna konferenca, so nas.ednja: določitev pravic posameznih dominijonov v britanski za-iednici. njihovi odnošaii napram Londonu in napram inozemstvom, vprašanje državne obrambe in vprašanje narodnega gospodarstva in priselievanja. Britansko carstvo z vsemi domini-»oni, kolonijami in mandatnimi ozemlji zavzema 13,350.000 kvadratnih milj in 450 milijonov prebivalcev, to ie eno četrtino celokupne kopne zemeljske površine in eno petino vsega prebiva'stva našega planeta. Rusija zaostaja za Britanijo po obsegu za 30 odst. no naseljenosti pa kar za 70 odst. Tudi francoski imperij šteje samo 4 milijone kvadratnih milj in 100 milijonov ljudi. Britanski imperij je zmagovito prestal mnogo težkih preizkušenj, med njimi štiriletno svetovno vojno, čeprav še sedai ne obstoji pisana ustava za ce'okupno hritsko svetovno oarstvo. Le odnošaji s posameznimi dominijoni so uravnani in še ti samo približno, ker se neprenehoma izprerninjajo. Irska svobodna država ima celo svojega posebnega zastopnika v Washingtonu. profesorja Smiddyja. Podoben načrt goje Kana-dijci, ki tudi hočejo imeti lastno zastopstvo v veliki sosedni južni republiki. Južnoafriška Unija, ki ji na"e!uje bivši sovražnik Anglije v bursk> vMni general Hertzog, kaže vse vidnejše znake secijonistične težnje. General Hertzog ie na vladi postal sicer nekoliko zmernejši, vendar ga je s~atm" '"ot glavnega borca za vse večjo neodvisnost in konxno osamosvojitev britanskih dominijonov. In Kanpdn? Voditelj liberalcev Mnckenzie-King je zmagal pri zadnjih volitvah ravno z ges'om čim večje osamosvojitve od tretronole V svojih in-tervjuvih sicer taji. da bi bilo gibanie, ki zahteva združenje s severoameriški-mi Ze^injenmii državam'. aktuaino Navzlic temu pa ni nobena njn^st d^ so mu pripomogli k zmat --ra'ju in Londonu neomejeno zvesfi d^že'i. K tem občutkom ju ne siti toliko pac'jonf'n.1 in kulturna setrimenta'n°st kakor skrb za lastno varnost, za lastno bodnmost. Pred japonsko nevarnostjo iščeta pač zaščito v senci britanskih oklopnic . . . Stališče Irske ic posebno. Irska »svobodna država« vodi danes oportitnistično politiko. Njeno srce pa ni v Londonu. Kjerkoli more pokaže dublinska vlada separatistične težnje. Pri sejah Društva narodov govori njen predstavnik najraje francosko in letos ie postavila Irska celo lastno kandidaturo •za Svet Društva narodov. Dominijoni je sicer niso podprli, pač pa ne ta.ie svojega prepričanja, da bi morali poleg Velike Britanije imeti tudi oni svoje zastopstvo v Svetu Društva narodov. Ba!dwin in Chamberlain se bosta morala boriti torej z ogromnimi težavami na im-perijski konferenci. V veliki zmoti pa bi bil tisti, ki bi pričakoval kakih katastrofalnih .spopadov. Angleška politika se namreč odlikuje v nenavadno raztrmni popustljivosti tam, kjer s silo ne gre. Žc sedaj je gotovo, da bo londonska vlada v mnogih važnih zahtevah ugodila dominijonom. Tako je pripravljena priznati dosedanjim odposlancem deminijonov v Londonu, ki so se v glavnem pečali s trgovskimi zadevami, značaj diplomatskih zastopnikov in seveda tudi sama imenovati svoje zastopnike pri vladah dominijonov. Ravnotako bo podpirala gotove zahteve istih pri Društvu narodov. V vprašanju locarnskega pakta bo skušala čim bolj ugoditi dominijonom, ki se ne žele zaplesti v evropske zadeve. London pa hoče rešiti Pomen včerajšnje predsedniške volitve v skupščini Vladna večina ni dala predsedniku niti absolutne večine zbornice, — Uzunovič in Trifkovič. — Disciplina opozicije. — Borba med radikali za kandidature v finančni odbor. Beograd, 20. oktobra, p. Daties je volila skupščina novo predsedništvo. Vladina večina je izbrala vse dosedanje predsedniške umkcijonar.ie z Markom Triikovičem na čelu Opozicija ie oddala prazne listke in se ie mnogo opažala disciplina: oddanih je bilo 1C9 opdzicijonahuh glasov, dočim je dobii Marko Trifkovič samo 153 glasov, kar je najboljša siika odnošajev v vladni koaliciji. Predvsem ie število glasov, s 'katerimi ie bil izvoljen Trifkovič za predsednika manjše nego polovica vseh poslancev Narodne skupščine, dasi bi bilo treba pri volitvi preseanika dati njemu čimvečjo avto riteto s čimvečjitn številom glasov. Nikoli ni bil predsednik Narodne skupščine izvoljen s tako malim številom glasov, kakor danes. Opazilo se ie, da mnogi ministri z g. Uzu-novičem na čelu sploh niso glasovali, kar dokazuje, da so odnošaii med predsednikom Triikovičem in radikalskimi centrumaši vrlo napeti. Pašičevci so zato zelo nervozni in pretijo z represalijami. Rezultat glasovanja je pokazal, da je bilo odsotnih nad 43 poslancev viadne večine. Finančni minister jc danes odšel v Topo-Io, odkoder se vrne s kraljevim ukazom o otvoritvi rednega zasedanja, kar se bo izvršilo verjetno jutri zvečer ali pojutrišnjem zjutraj. Na dnevni red pride po poslovniku predvsem volitev finančnega odbora, na kar polagajo politični krogi veliko važnost. Predvsem želi vlada, da plasira v ta odbor samo svoje sigurne Utrdi. Naravno je, da ie proti temu velika opozicija v radikalnem klubu, ki šc ni določil svojih kandidatov. Pričakuje se, da bo v tem vprašanju prišlo v radikalni strar.ki do hudih sporov. Ostali klubi so po večini že določili svoje ■kandidate: SDS • posl. Popoviča, Demetro-viča in Pivka. Spahovci dr. Spaha in Salilia Bajiča, radičevci Basarička, Hadžiomana, Vojkoviča, Grandia in Čaidareviča, klerikalci Pušeniaka in Vesenjaka. Koketiranie med klerikalci in RR Radič spravlja SLS kot zaveznika v vlado, Uzunovič pravi, da so povabljeni Korošec demantira in Miša Trifunovič nič ne ve. Radiču in klerikalcem bi se najbolje dopadlo »od protektora-tom Nikole Pašiča. — Mučni odnošaji med radikali. — Radič nenadoma zopet v Beogradu. Beograd. 20. oktobra p. Davi sP je nenadoma zopet pojavil v Beogradu g. Stjepan Radič, kar ie v zvezi s vrnitvijo g. Pašiča v prestolico izzvalo mnogo komentarjev, posebno ker je znano, da sta oba šefa vladne koalicije nasprotnika današnje vlade. Poklon in pozdrav Radiča g. Pašiču v Zagrebu se smatra kot poskus približanja h kombinaciji Pašič-Radič. Vprašanje vstopa klerikalcev v vlado je danes dobilo nekoliko komično obliko, ker se sedaj klerikalci delajo neorijentirane Interesanlno ie, da sc raznaša vest. da čakajo na novo krizo, ki naj prinese vlado Pašič-Radič-Koro-šec. Dr. Korošec iti njegovi so danes precej rezervirani ter demantirajo, da bi bili formalno pozvan' k vstopu v vlado. Novinarji so zato vprašali Uzunoviča, kaj je na vesteh, da se vabi klerikalce v RR. Uzunovič je odgovoril: »Sa.i smo izjavili našo pripravljenost, da jih-sprejmemo v vlado.« Neki novinar in rekel: »Toda, oni pravijo, da niso dobili vabila.« Uzunovič: »L, potem ne vem, kaj oni smatrajo za vabilo. Ako dve koalirani skupini po svojih autoriziranih predstavnikih izjavit? pripravljenost, da sprejmeta v koalicijo tudi tretjo skupino, je to vabilo. Sedaj je na njih, da se izjavijo.« Dočm Uzunov:č govori tako, izjavlja dr. Korošec, da bi SLS sprejela vabilo samo od onega, ki ima za to mandat. Dr. Korošec uveravlja vse zastopnike ožje opizicije, s katerimi ie v kontaktu, da ni nobenega izgleda za vstop SLS v vlado Uzunoviča. Ako so točne besede, ki jih je izrekel Uzunovič opoldne, potem dr. Korošec slepi svoje tovariše iz opozicije ter napram nj'm samo manevrira. Klerikalci pevdarjajo tud;, da je situacija precej motna in da nimajo nikake garancije. Iz pisanja »Slovenca« pa se vidi, kako radi bi kler kalci šli v vlado. Stjepan Radič je na današnji seji pojasnjeval, da .ie dobro, da klerikalci vstopijo v vlado, ker bi se s tem ojačila radičevska fronta proti radikalom. Zato tudi on podpira njihov vstep. Radikali pa so preveč zaposleni z borbami v lastni stranki in se zato za klerikalce ne zaivmajo dosti. Zadnje dni se je Miša Trifunovič mnogo omenial kot eden od glavnih poga;alcev s klerikalci. Danes je Miša Trifunovič izjavil vašemu dopisniku, da so vse te vesti netočne in je prosil dopisnika, da jih demantira. G. Trifunovič pravi, da dr. Korošca že nekoliko mesecev ni videl in da sploh ne ve. da se vrše pogajanja s klerikalci. Ta Trifunovičeva trd;tev je razumljiva že z ozirom na dejstvo, da klerikalci računajo baš na Trifunovičev resort (ministrstvo prosvete). Danes opoldne je bil Uzunovič dalj časa pri ministru dvora Jankoviču. Opazilo se je, da Uzunovič ves popoldan ni prišel v svoj kabinet. Iz vladnih krogov So trdi. da je Uzunovič obolel in da je mora! ostati v pos'eljl. Pašičevci smatrajo Uzunovičevo bolezen za politično ter so silno uhljem, da do tega tmiotka še ni oosstil Pašiča. Člani viadp pravvio, da niso prišli, ker je b;la vlada obveščena, da se bo demonstriralo proti njej. Snočn.ie demonstracije proti vladi so jim naj- bistvene koristi, ki iih ima od britanskega imperija, a te so gospodarske narave. Zato se '00 uprl zahtevam po več'i carinski neodvisnosti in ho sedan;e starre v tem oziru revidiral v neznatni meri kvečjemu v prid Kanade. boljši dokaz, da so prav storili. Danes je Pašič tekom dneva sprejel veliko število svojih prijateljev, vendar pa ni stopil iz svojega stanovanja. Pričakuic se, da bo Pašič nekoliko dni ostal doma. da se popolnoma odpočije od potovanja. Govoreč o pašičevcih trdi v današnjem »Vremenu« ugleden radikal, da je to močna skupina, ki smatra, da mora Pašič čim prej prevzeti s'tuacijo v svoje roke. Toda celo v tei homogeni skupini obstojate dve frakciji, ki se taktično razFkujeta. Ftia frakcija želi. da bi Pašič takoj nastopil v stranki in na-nravil red. druga pa je orenričana, da tak nagel nastop ne bi dovede! do cilja. Po mišljenju te grupe naj bi se skVcalo predvsem posvetovanje radikaiskih prvakov iz parlamenta in iz naroda. Radičevski kh'b ie imel danes ves dan seio. na kateri so se vod'U živahne, mestoma ostre debate. Zvečer jc St. Radič dal novinariem nekakšno !z-iavo, da jo prišel v Beograd, da ne ve, kdaj se vrne v Zagreb, da je vsp dobro. d"1 njegovega razgovora s Driš;-č^m v Zagrebu ni tr^ba komentirati, da se z IJzunovičfm ni sestal, da ne ve, ali se bo ?es'al, obš;rno jc govoril o -'^nskah :td. Značilni pojavi v radikalski stranki Beograd, '20. oktobra, p. V Beograd je prispel danes znani pašičevec gosp. Dragiša Cvetkovič, župan niške občine, izvoljen na ponovnih občinskih volitvah preteklo nedeljo. Znano je, da so proti njemu postavili kandidrtsko listo ožji pristaši gosp. Uzunoviča. ki pa je propadla. Izvolitev radikala Cvetkoviča je bila sprejeta v Nišu z velikimi demonstracijami proti sedanji vladi g. Uzunoviča in v Beogradu so bile celo razširjene vesti, da bo niška organizacija NRS Uzunoviča izključila. Cvetkovič je izjavil, da so te vesli netočne in da niški radikali ne nameravajo izključiti Uzunoviča, ker krajevni odbor za to ui niti kompetenten. Točno pa jo, da Uzunovič v niSkem okrožju nič več ne pomeni iu je vprašanje, ali bo mogel tu še sploh kandidirati. Ko je Cvetokvič od hajal iz novinarskega kluba, ga je znani pašičevec Aliiutin Dragovič demonstrativna pozdravljal: Alaj Ti vere, Dragišo, Ti na Uzunoviča streljaš iz havbice.» Te pikanti-rije so značilne za situacijo v radikalni stranki. Iz kluba SDS Beograd, 20. oktobra, n. Na današnji seji poslanskega kluba SDS se je klub konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen Svetozar Pribičevič, za podpredsednika dr. Stanislav Grisogono, za tajnika dr. Ljudevit 1'ivko. Na popoldanski seji je podal Svetozar Pribičevič obširno poročilo o politični situaciji. Povdaril je predvsem, da je stanje stranke v narodu odlično. Stranka je v ogromnem napredku. Stranka bo svoje delo med narodom z vso vnemo nadaljevala. Nato so podali posamezni poslanci podrobna poročila o situaciji v svojih okrajih. Italijanske skrbi radi madžarske luke v Splitu Rim, 20. oktobra, o. Ministrski predsed* nik Mussolini je sprejel danes italijanskega poslanika v Budimpešti grofa Turinija de Monza in se je z njim razgovarjal tričetrt ure. Verjetno je, da sta razpravljala o akci* ji za dostop Madžarske do Jadrana. Kasne* je jc sprejel Mussolini madžarskega posla* nika v Rimu. s '-aterim je imel tudi daljši razgovor. Pričetek rednega zasedanja Narodne skupščine Izvoljeno je v celoti staro predsedništvo z Markom Triikovičem na čelu. Beograd. 20. oktobra r. Po določilih ustave se je pričelo danes redno zasedanje Narodne skupščine. Sejo je otvoril ob 9. in ji predsedoval najstarejši poslanec Aleksa Lj,-zie. Izvolieni so bil; štirje začasni tajniki pcslanci A!ič, Rajič Bačinič in Hodžar. Po daljšem odmoru se je vršilo glasovanje za skupščinsko predsedstvo. Postavljene so bile tri skrinjice. Ena za predsednika, druga za dva podpredsednika in tretja za štiri tajnike. Ob 11.15 jc predsednik Lazič preglasil sledeči izid. Za predsednika ie glasovalo vsega 263 poslancev, od katerih io bilo 153 glasov za g. Marka Trifkoviča, los glasovnic pa ie bilo praznili. Opozicija ni volila nikogar. Po en glas sta dobila Franjo Malčič in Ljuba Živkovič. Za predsednika Narodne skupščine ie torei izvoljen g. Marko Trifkovič. Klici: Kic ic Trifkovič? Radikali odgovarjajo- Bolan! Posl. Viider: Politična bolezen! Smeh in triišč. Za dr. Niko-Io Subotiča kot prvega podpredsednika je bilo oddanih 153 glasov in za Josipa Pasa-riča kot drugega podpredsednika 152 glasov Praznih glaso.vnic je bilo pri prvem i« drugem 10/. Miljutin Tomič je dobil en glas. Marko Cemovič 1 glas in pokojni dr. Žarki Miladinovič I glas. Potemtakem' je bil izvoljen za prvega podpredsednika' Narodne skupščine g. Nikola Subotič (rad.) in za dru gega' podpredsednika g. Josip Pasaric (r«t-dičevec). Pri volitvah tajnikov ie dobil Sti Kobasica 153, Stoiadin Pavlovič 153, Josip Zagorac 152, Rude Bačinič 147 glasov. Pr. vsakem od njih ie bilo 109 glasovnic praznili. Vsi štirje so takoj izvoljen!. Razen teg.; ie dobi Tomo Vojkovič dva glasa. Miško Ražem 1 glas. Ivan Caldarcvič 2 glasa. V:<-Ierijan Pribičevič 1 glas. Mita Dim:iriie\!č in Giorgie Jelenu: 1 glas. Vladna večina je proglas izida volitev pozdravila s ploska-njetr;. Oba podpredsednika iu tajniki so zasedli svoja mesta: G. Nikola Subotič se ie kratko zahvalil za izkazano zaupanje ter je zaključil sejo z naznanilom, da bo prihodnji sklicana pismenim potom čim prispe kraljev ukaz o otvoritvi rednega ■ zasedanja. Nov manever sovjetske vlade? Moskovska vlada namerava baje opustiti svojo propagando v inozemstvu. — Sovjetsko brodovje. London, 20. oktobra, d. »Daily Neivs. pravijo, da'namerava sovjetska vlada popolnoma spremeniti svojo politiko. Baje pripravlja predloge, ki predvidevajo popolno opustitev napadalne politike in propagande v inozemstvu. Med drugimi naj bi se tudi zunanji dolgovi poravnali na podlagi, ki nai bi zadovoljila vse stranke. Merodajni krogi menijo, da bi se dal skupni sporazum najbolje doseči na konferenci v nevtralni državi, ki se je naj bi udeležile vse inieresirane države. Rusija se nikakor noče identificirati 7. Društvom narodov. Zato bo zahtevala jamstvo za obojestransko spoštovanje teri torija 1-ne integritete med Rusijo in njenimi sosedi. Sovjeti se tudi bavijo z mislijo: naj bi Rusija opustila zahteve pa Besarabiji. •Pariz, 20. oktobra, d. Zastopnik ruski-narodno - dcmokrat.sk - opozicije delavcev in kmetov izjavlja, kakor piše ddatin>, da je komunistična stranka izključita letos i/. svojih vrst 112.000 Manov, ki so -o pridružili opoziciji. Dne 15. decembra bo v Hai-biuu kongres opozicije. Sovjetska v lada s^ boji n.vlaljnih korakov zoper opozicijo, ker bi zojtetne izključitve u stranke ogrožale njen lastni ob*toj. Moskva. 20. oktobra, d. Poveljnik ruskega brodovja Mukrevič j.- izjavil, da je sovjetsko ladjevje 11:1 Baltiku danes močnejše kot bvcdovie vseh baltskih držav skupaj z No.meijo vrpd.. Ttuli. črnomorsko brodovje je močnejše kakor vseh ostalih držav ob Črnem morju. Konferenca britanskega imperija Tajna zunanjepolitična razprava London, 20. oktobra, (lo.) Davi ob dese* tih je bi! dreqi sestanek imperijahie kor. ference. Prcdcdoval je ministrski predse d; nik Baldvvin. Prečital jc odgovor kralja na fdanostna poslanico včerajšnje konferenco. Kralj sc zahvaljuje I diferenci za ta izraz udanosti in obljubuje, da bo z "zanimanjem sled.i poteku konference, Li razpravlja o tako važnih vprašanjih, katerih rešitev bo v veliki meri pospešila edinstvo in veličino narodov britanskega imperija. Zatem jc po= dal zunanji minister Chamberlain poročilo o splošni zunanjepolitični situaciji. Ob 13. je bila seja prekinjena in se je nadaljevala popoldne, na kateri je Chamberlain nade.« ljeval svoje poročilo. Visoki komisar za Lgipt, ki se je udeleži! konference, je po« tem poda! poročilo o položaju v Egiptu. London, 20 oktobra, s. Kakor poroča olilu, da ii ljudje motijo rr.ircn rszvoi odnošajev. To naj zadošča, da se pokaže dobra volja bolgarske vlade. Minister ne želi govoriti o obmejnih spopadih, ker bi to izzvalo po* lemiko. ra pa naglašali, dn bi bilo pc-grešno; ako bi hoteli normclne odnošajc pričakovati o d/od. ca četaši ustavijo s\x>j(> i.kci}o. To bi pomenialo zamenjati vzrok s simptomi. Vzhodni locarnski pakt Vsršsvu, 31 oktobra, d. Pariški dopisnik cKurjerja Czerwohega» poroča, da jc nem* ški zunanji minister dr. Stresemann stavil francoski vladi predlog, po katerem bi sc. Nemčija strinjala s tem, da se sklene med Nernčij >. Francijo, Poljsko in Češkoslova* ško novi politična pogodba po vzorcu lo-carnskc. V tej pogodbi bi Nemčija jamčila za dosedanjo meje proti Poljski in Češko* | slovaški, ako bi Francija umaknila svoje ; zasecibcnc čete iz Porenja in Posaarja. Ka* kor se čuje, bo francoska vlada te dni ofi* cijelno objavila ta Stresemannov predla«. Priprave za procese proti Mussolinijevim atentatorjem Rim, 20. oktobra, o. V procesu proti Za-niboniju in sokrivcem radi nameravanega atentata, na Mussolinija je vložil državni pravdnik predlog, naj se razprava vrši pred katerimkoli sodiščem, le ne pred rimsko pc= roto. P edlog sc- odstopi kasacijskemu sodi* šču, nakar se določi cas in kraj razprave. Kakor računajo, sc bo kmalu vršila kazen* ska razprava proti Zsnibcmiju in sokriv* cem, najbrže v prvi polovici novembra. Preiskava proti Moleti Gihsonovi, aten* tatorici na Mussolinija, ki jo šc vedno v umoboiniei, se nagiblje h koncu. Državni pravdnik je že izročil spise vrhovnemu dr* žavnemu pravdništvu in prizivnemu sodišč;;. Tudi preiskava proti atentatorju Lucccttiju gre h kraju. Tudi ti spisi so bile izročeni državnemu pravdr.iku. Vprašanje konkordata med Nemčijo in Vatikanom Berlin. ¥>■ oktobra, d. Kakor poroča p3 ročovalniea Društva založnikov nemške^* časopisja, bi bili. vodilni nemški krogi pri*" pravljeni skleniti konkordat z Vatikanom, veljaven za vso Nemčijo. Konkordat naj bi sc omejil le na zgolj versko pogodbo in so kolikor mogoče izognil pogajanjem o šol/ skih vprašanjih. Elektrika v Tibetu Lhessa, 20. oktobra, (be.) Tu jc bila do« grajena prva električna centrala v Tibetu. Palača Dnlai Lame je bila danes prv ič eiek* trično razsvetljena. aktualnega pomena je njegova napoved, da hoče napraviti konec političnim intervencijam v prid posameznih osebnosti ali stranK Izdai bo odredbo, da nora biti o intervenciji katerekoli stranke obveščen Dr Seipel je apeliral na parlament, naj dela: oko bo ta poziv brezuspešen, je rioljše. da se sedanji parlament tako; ina-aie tru^e-vu. Zbornica je sp'Oje!a njegova izvajanja z odobravanjem. Četrta Seipiova viada V novem kabinetu so samo štirje ministri novi. — Smernice nove finančne politike, — Dr. Seipel napoveduje konec politični intervencijam. Dunaj, 2U. oktobra, s. Razgovori med strankami večine glede sestave nove vlade so dovedii do sporazuma. Z mnogo kompaktnejšo večino nego prejšnja vlada je bila danes popoidne izvoljena četrta Seipiova vlada. Nova vlada ie sestavljena tako-le: zvezni kancelar ter minister za zunanje in notranje zadeve dr. Ignacij Seipel (krš. soc.). podkancclar in pravosodni minister dr. Franc Dinghoier (vc-lenemec), finance dr. Viktor Kienbock (krš. soc.). trgovina in promet doktor Hans Schiirtt (velenemec) poljedelstvo in gozdarstvo Andrej Thaler (krš. soc.). socijalne zadeve dr. Josip Resch (velenemec). vojna Kari Vangoin (krš. soc.), prosveta Rihard Scbmitz (krš. soc.). V novem kabinetu so štirje ministri novi Namesto dr. Ramka stopi na čelo nove vlade dr. Seipel. namesto dr. Wa-berja podkancclar dr. Dinghoier. namesto Kollmanna nrevzame finančni rcsort dr. Kienbock. mesto dr. Rintele-na pa zamenja v prosveti Schmitz. Od devetih ministrov je novi podkancelar dr. Dingiiofer edini, ki doslej še ni bil član vlade. Dr. Seipel ;e ime, po izvolitvi pro-gramatični govor, v katerem je izvajal, da bo kot izkušen državnik takoj prevzel inicijativo. Za smernice nove finančne politike i? navede! tri zahteve, in sicer ravnotrži- v državnem proračunu s štedenjem. preprečen.ie deficitov v državnih obratih in znižanje davčnih Beograjsko pismo posl. Žerjava V «Domovini» priobčuje narodni posL dr. Gregor Žerjav svojim vo!0cevr> zan;mivo noiasniio o oolitični situacij Beograd, 13. oktobra, zahteva več: zahteva se, da se mora bremen, kolikor bo domiščal ugoden razvoj državnih dohodkov. Posebno Dr. Ignacij Seipel, novi avstrijski državni kancelar, predsetU nik kiščansko.-socijalne stranke v Avstriji. Akcija za gospodarsko internaciionalo Važfn manifest mednarodnih finančnikov. Kakor smo že poročali, so izdali zastopniki svetovnega gospodarstva sledeči manifest: Kot trgovci želimo opozoriti javnost ua gotove tehtne ia vznemirjajoče razmere, ki po našem mnenju ovirajo povratek k splošnemu blagostanju. Ne moremo brez pomislekov gledati, v kaki meri se tarifne barijere. posebno licence iu prepovedi, vrivajo po vojni v mednarodno trgovino in utegnejo ovirati njen naravni razvoj. Nikdar v novejši zgodovini ni imela trgovina več j - potrebe kot danes, da sp oprosti takih omejitev, da se omogoči trgovcem prilagoditi s« novim, težkim posojam. Še nikdar se niso omeiitve svobodne irsoviue tako opasno pomnožile- ne da bi si "bila javnost svesta gospodarskih posledic, ki iz tega izvirajo. Polom velikih političnih ozemeljskih «wt v Evropi je bil bud udaree za mednarodno trgovino. Na razsežnem ozemlju, Clear prebivalstvo je dotlej izmenjavalo svoje proizvode v svobodni trgovini, je nastala cela vrsta novih mej. ki so jih vlr.de starinskimi zakoni linbosumno zaprle. Vsa tržišča so izginila. Resna nasnrotslv:. so razdrla skupnosti. čijih interesi so bili neločljivo spojeni. podobna situacija bi nastala, ako bi h> tela ena ali druga zveza držav raztrgati vezi. ki jo spajajo in bi začela obojestransko trgovino'ovirati in ji nalagati kazni, namesto da bi jo podpirala. Ni dvoma, da mora ob takih razmerah naglo padati blagostanje take dežele- T)a se nove mej" v E\ropi označijo in branijo, so bile uvedene licenc«, tarifi iu prepovedi, čijih posledice so se že začele za vse udeležene države kazali kot skrajno kvarne. Ena država jo izgubila ceneno preskrbo 7. živili, druga dobavo cenenega blf-ga. Industrije trpe vsled poman tkanin premoga. tvomice vsled nezadostnih surovin. 7.a carinskimi zidovi so se brez prave gospodarske podlaso ustanovila krajevne industrije ki so vsled konkurence le zato m osle ostali' pri živlienin. ker so carinski zidovi vedno bolj rasli v višino. Železniški tarifi, določeni pod vplivom političnih razmotri-vanj. otežujejo in draže tranzitni promet in ■prevoz blaga. Cene so sološno porasle, ustvarila se -e umetna draginja. Produkcija je kot nekaj enotnega nazadovala, krediti so se zmanjšali i« dotami obtok je manjši. Preveč držav je v zasledovani'.! zgrešenih idej narodnih interesov spravilo v nevarnost lastno blacostanie in se niso ozirale Ha skapoe interese sveta, ker so svoje frtrovinske zveze postavile na gospodarsko nesmiselno podlago. po kateri se smatra vsa trgovina kot neke vrste vojna. Zato si tudi Evropa ne more opomoci. do Mer si politiki v vseli državah, v starem in novem svetu, niso na jasnem v tem. da trg> vina ni vojna, amrak izmenjevalni proces, da so v miru sosedje naši odjemalci iu da jo njihovo blagostanie pogoj za naše Jastno Al:o oviramo n jiho\o trgovino, zmanjšujemo s 'eni tudi možnost, da poravnavajo svojo dolgove in kupuieio naš? proizvode. Omejitev uvoza ima za posledico tudi omejitev izvoza in nobena država si ue more privoščiti. da bi izgubila svojo izvozno trgovino. Ker smo vsi odvisni od uvoz:' in izvoza ia ck! procesa mednarodne izmeniave blaga, iie moremo brez tehtnih pomislekov Sedati politiko, ki pomen ia obubožani" Evrope. K sreči so tu znaki, da ie končno prišlo javno mnenie k spoznavanju teh pretečih opasnosti Pruštvo narodov in mednarodna trnovska zbornica sta na delu. da se vse formalnosti, prepovedi in omeiitve zmanjšajo nn minimum, da bi se tako odstranila vsa neizravnanost in omojročil potniški in Masovni promet. Vplivne oseb" nekaterih držav se zavzemalo Zi rtopolno ukinjenie carinskih farifov. Z druge strani predlaeaio sklenitev dolsoročuih trsovinsVih oovrodb. l*i naj bi v vsakem primeru vsebovale klavzule o največji usodnosti. Nekatere države so v nedavno sklenjenih pogodbak priznale potrebo, da =e trgovina oprosti vseh kvarnih omejitev. T?V-ušn:a uči pola som a tudi vse ostale, da ie odstranitev odnrski;-> ovir med ooedi-rinii narodi najzanesljivejše sredstvo zooer zastoj V trsovini. ki se ons>žn novsod Noče mo se zadržati pri hkrati drasorpnih rezultatih. ki bi izvirali iz take politike, slabo '-oijo zamenjali z dobro in spremenil eks-kluzivnost narodov v sodelovanje. Želimo pa izraziti svoje trdno merjenje, da je z> petna uvedba svobode v trgovini najboljša možnost, da se trgovina iu kredit zopet obnovita na svetu.?; Manifest so podpisali razni ugledni predstavniki veletrgovine in finance v Avstriji, Belgiji, Češkoslovaški in Danski. Fašisti proti „ABC trustu" Rirr. 20. oktobra ds. Italijansko časopis« jc ne sprejema povoljno manifesta medna« rednega bančnega trusta. «Tribuna» in «Gi-omale a' Italia.» razpravljata o stvari s pri« držkom, dočim odklanja aTevere® mise! že od vsega začetka aLavoro d' ltalia» vidi v manifestu zaroto mednarodnega židovstva. ki da lroče podjarmiti ves svet. List izjav« lja, da noče naravnost izzvati protisemrtske križarske \ jne. miši pa, da bi bilo treba, če te židovske ofenzive nc ponehajo, sma« trati žide v Italiji, ki so naklonjeni temu načrtu, za sovražnike Italije. «Tevere» pravi med drugim, da nc uvidi, kakšne koristi naj bi imel italijanski narod od bančnega trusta Italijani so delavni in štedljivi. Vse. kar napravi fašizem, je le v korist duševnega m materijelnega /boljša« nja italijanskega naroda Vsled tega n'ma Italija nikakeg interesa za zvezo, ki odre« ka nacijonalno enoto in je znašla enoto kontinenta Zakaj je prevzel Mussolini poveiistvo milice Rim. 19. oktobra I. Sedaj so znane po« drobnosti o incidentu v Genovi, radi kate« rega jc Mussolini prevzel povelj -tvo mili« ce. Neki vojak ie srečal miiičnega častni« ka in ga r.i pozdravil. Milični častnik ga je prijel in mu dal zaušnico. Vojak sc je pris toži! pri svojem polKovniku. kateri je po« zval na raport onega miiičnega častnika. Tekom raporta je milični častnik udaril polkovnika z jahalnim bičem: Tako nas jc učil Mussolini postopati z nesramneži. Pol« kovnik je prijel za revolver, rekel «In tako odgovarjajo kraljevi oficirju, ter ustrelil miličnika Fašisti so se takoj zbrali, oboro« žili in hoteli udreti v vojašnico pa so bili pregnani s strojnimi puškami Razkritje velike tihotapske afere v Zagreb« Zcgreb, 20. oktobra n. Tu je zbudilo ve« liko senzacijo odkritje nove tihotapske afere. Glavno >'logo pri odkritju je ime! bivši šef zagrebške policije dr. Janko Be« dekovie, ki je sedaj inšpektor v ministr« stvu za notranje stvari in šef organizacije za pcbijar.je tihotapstva blaga iz Avstrije v Jugoslavijo Po svojih ljudeh jc dornal, da neke du« najske tvernice in trgovci tihotapijo v na« šo državo blago s pomočjo nekaterih želez« ničarjev na kolodvoru Sava v Zagrebu. Dr Bedekovič je osebno prišel iz Beograda z dvema detektivoma v Zagicb io sc prec dalj časa maskiral kot delavec ter opravljal v železniškem skladišču vsa težka dela :io= sača. Pri tem je opazoval delo železničar« jcv. posebno onih. o katerih jc sumil, da so podkupljeni od Dunajčanov Bedckoviccvo poizvedovanje je imelo uspeh in jc vedlo do naslednjega razkritja: Neke dunajske tvrdke so posiale v Za« greb svojega eksponenta, da organizira ti« hotapstvo svilenega blaga z Dunaja v Za« greb. Eksponentu sc je posrečilo, da je pri« dobil nekatere železničarje, ki so omogočili tihotapljenje. Železničarji so parili na to, da je dunajsko blago prišlo v železniško skladišče po 8 uri, ko se n; več moglo od« dajati carinarnici v carinjenje, temveč je moralo ponoči ostati v skladišču Ekspo* nent dunajskih crvdk je med te;n v Zagre« bu nakupil bombaževino, je penoči s pomoe jo železničarjev vzel svilo iz zabojev, kate« re ic napolnil z bombaževino. V železni« ških listinah ie bilo blago deklarirano kot bombaževina. Danes so bile izvršene nekatere areta« cije. Afera, ki je očiv:dno zopet širših c;« menzij. b'.. po zasliševanju kmalu docela pojasnjena. Zopet smo preživeli vladno krizo. Menda bi po letnem odmoru ne mogli z delom dobro začeti, če nam ne bi gospod Stipa Radič napravil nekaj dni natezanja in zabave s krv. > MisI 1; smo da se bo jeseni takoj načelo resno delo cd /.ciia-ci jr JavKov Jo/ne ' oa > o< piškavo prerekanje med vladnima stran- >aii a Zaradi česa pa so se skregali radikali in radičevci? Mar zaradi izenačenja in znižanja davkov? Ali zaradi korupcije? Ne, gospod Radič je ob priliki obiska češkoslovaških gostov na zagrebškem kolodvoru nahrulil državne zastopnike in Čeboslovake in začel spor. ali mora na državnem poslopju viseti državna ali hrvatska plemenska zastava. Zavoljo tega evažnega-> vprašanja se je začela smešna vojna V času. ko ie na stotisoče brezposelnih ali brez stanovanja, predsednik Hrvatske seliaške stranke izziva prepire zaradi zastave. Vlada je zarad' Radcevega nepremišljenega brbljanja podala ostavko. Delo v Narodni skupščini se je takoj prekinild in vsa unrava je čakala, kaj bo Cim pa ie Radič videl, da jc stvar resna, jc brž vse prekl;cal in kriza se je začasno zopet usladila. Vsa država in vlada pa sta osmešeni. Koliko časa šeg Zakaj se trpi taka igra? Tako se vprašujejo vsi rodoljubni možie A nihče ne more dati od'oč-nega odgovora Stvar zori in bo dozorela kmalu do kraja. čim so naši klerikalci videli. Ha je vlada v nevarnosti so se ii Domidili v pomoč. V Ljubljani so o tem sk'enali in zavili s^ojo ponudbo v zvijačno obliko. češ -ji zdai avtonomija ni va?na. ampak da so važna gospodarska vprašanja. Mi io neprestano govorimo in se moramo nravzanrav veseliti da to spoznanje, dasi kasno in nrekasno prihaja tudi v vrste SLS. Od SLS pa se odrečj avtonomiji, če hoče priti v vlado. V Beogradu se je SLS izjavila v tem smislu, da e 'eno zadoščenje da nad klerikalnim avtonomističnim taborom vihra bela zastava kapitulacije Vse to pa ni nikaka rešitev To so nnlitičn' doeodki nd katerih nima ljudstvo niti ene žlice hrane Klerikalna . v jalovi avtonomizem ne nudi nikakih jamstev, da ie njeno spreobrnjenje trajno in pošteno Nič več iir ne nud; kako- rpdičt vci ki po svojem spreobrni 2'm; l.ažei"1 viak dan da so za deio nezmožni Priti morajo kot zastopniki Slovencev v skunščino drugi možje da bo mogoče našemu ljudstvu zasotoviti gospodarsko rešitev Klerikalci so r.apran. Beogradu zavrgli a''t0T!0mizerr liiio bi umestno da sviim volilcem to nošteno povedo in imi dad < pri'ož:.ost da izberejo druge zastopniki Reši v je pričakevati samo cd novih volitev. Vse drugo ie krpanje ki bo na stroške države enega ali rlrusrega no-vzd;enilo v ministra a kmalu se bo pokazala še večja luknja Narodni Dcslan.ec dr. Gregor Žerjav. Določbe novega stanovanjskega zakona Beograd, 2><. oktobra r. Spremembe dosedanjega zakor.a o stanovanjih, ki so bile sprejete na včerajšnji seji Narodne skupščine in ki stopilo v veljavo s 1. novembrom, so naslednje: Cl L je sprejet v sledeči obliki: Svobodno razpolaganje s stanovanji v starih zgradbah se omejujejo po določilih iesa zakona za čas do 1. novembra 1927. CL 4. se spremeni in sc glasi: Ne morejo biti zakupniki v starih zgradbah, ki so podrejene omejitvi, cscbc. ki imajo hiš. v istem kraju stanovanja, bodisi na svoje ime, bodisi na ime žene ali svoje dece, ki stanujejo z njim sknpno. Ys: taki zakupniki in lastniki takih stanovanj v starih zgradbah so dolžni v reku enega meseca po nastopu veljavnosti tega zakona prijaviti ista stanovanja pristojnim prvostopnim stanova 'jskim -or':ščem v svrho uo-delitve stanovanja drugim osebam, zaščitenim po £1 12. Ako tega ne store, boao kaznovani, in sicer zakupniki z denarno kaznijo 5.000 Din, lastniki z 10.000 Din v korist fonda za gradnjo malih stanovanj, zakupnik pa se bo moral izselili. Izselitev takega zakupnika se bo izvršila istočasno z izselitvijo zakupnika v njegovi zgradbi najpozneje v roku treh mesecev. Cl. 6.: Nikomur se ne more dodeliti več od četvorice sob, ne računajoč kuhinjo ln ostale postranske prostore Onim, ki že imajo večje število do i el j enih sob. boao na zahtevo lastnikov stanovanjska sodišča odvzela sobe kolikor jih Je preko števila štiri m iih doae Tla drugim. (Pri tem pasn-su je vprašaia opnz^ija kai se zgodi v sluiaiu. ako !ma najemnik, pet sob in kako bo mogel lastnik izdat, drugemu ono peto sobo Minister Simonovič ic izjavil: Stanovanje štirih srfo ie podrejeno stanovanjskemu zakonu, peta soba pa jc dana lastniku hiše p..poboma na razpolago Njeno ceno Iahk d"igne posestnik najemniku po svoji volji.) Ako se zakupnik v pogledu zakupne ce:-e pogodi s zakonodajalcem in a'-cc. gre za stanovanje z na;več tremi sobami. Te 7akuoiia cena 'denrina osnovni ceni iz 2! li, (šestkratna naie;rn!-ils od 1 1914*. ako pa je stanovanje štirih sob. se pomnoži osnovna cena z S in to v slučaju ako so zakupniki 1) aktivni drž uradniki, oficirji, podoficirji. uslužbenci, služiteiji in njihove vdove ter rodbine z Izjemo uradnikov in oficirjev, ki so zdravniki in inženjerji, kakor tud zobni zdravniki. veterinarji ii arhitekti, ako im2;o svobodno praksr Sem sc računajo tudi oni dr/avn" uradniki, ki prakso izvršuieio klinb temu. da niso preje!: pravico nd nie 2) Upokojenci ir. uprfcoienke. vdove uooke.-iencev in njihov • rodbine z izieino nn^ka-ienih zdravnikov, zobozdravnikov, arhitektov. ako izvršujejo orakso brez ozira na to. so li preicli cravico. da io izvrč"iein ne si Duševni delavci, k-kn, k"i;/ev-iiki in nmfmV. slikar';. o»"'ki. Vrelci, nnvHiarii in drnsl ako ckwr z- služek vseh članov doi-čne rodbine, k' «»a-nujeio v i«tem stsnovariiu. np d""»»- 3 r>:n mesečni 41 Aktivni in L'3"k"ipni svečeniki -»riT-nan h v-er in vd"V' 'e- roiTKhie svečenltov =1 Vein; inva':di in ni'hnve rnd-b:ne. akn so v etahe-n -krm spa- nju Vojne vrl/vvp in rodbine r>ari':h. ti-r"-,:h Pi onpt-n-.«- .S,:eri!h v vnini. ki so v slaben cn=OPd-<-<-k»—i nnln^aiii Vel fi Ti-^i delavci, kakor tudi n n' nb-trTfi k' nC delaio na svr-ip trne. ni*i jvmsio svnip dp-'aVtlVe arpnak nri 7'VPr od mptp-n« plioe ati it»'avo5 noclov H noitlofli f p- rtplpvrfv fn •.ilfiovn ro^V-no^ at-o <-t-i.n-»! "i-fp^ni 7a-cl—/o'- fiUn^,, -„,»},:„ V: cfi- nujejo v svoiem stanovaniu. ne prebega 3 tisoč dinarjev S) Pomočniki in nameščenci trgovskih in manjših industrijskih podjeti] (v kolikor jih ne obsega-predhodna točka tega čiei:a), ako skupni mesečni denarni zaslužek vseli član j v, ki stanujejo v istem stanovanju, ne presega 3000 Din. 9) Uradniki, uslužbenk tn služiteiji samoupravnih oblasti in mest. Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih okrožnih uradov ter ekspozitur, ako nimajo postranskih privatnih zaslužkov, v kolikor skupni mesečni dohodek vseli č:anov dotične rodbine, ki stanuicio v :stcm stanovanju, ne presega 3000 Din Višino mesečnih dohodkov ocenjuje sodišče svobodno Ako imajo v točki 1. in 2 tega člena našteti razen zakonskih dohodkov še druge stalne dohodke katerih iznos presega 36 tisoč dinarjev iemo, nimajo pravice poslu-žiti st ugodiosu" tega zakona Cl. 7 Premešgeni državni uradnik:, uslužbenci in služiteiji izgube v kraju do-tičnega stanovanja pravico na stanovanje v roku šestin mesecev po razrešitvi dosedanje službe Ci. S Vse določbe zakona o stanovanjih od 15 maja 1925. ki nasprotujejo temu zs-konti,- s<- razveljavljajo. ČL 9 Dodeljevanje stanovanj po določbah tega zakona se bo vršilo zaključno dc 1 maja 1927 Odločbe o dodeljevanju, ki ne postanejo do tega dne- izvršne, se ne bodo več izvrševale. Izvzeti so drž uradniki, premeščeni po službeni potrebi tud-; v času med 1 malem in 1 novembrom '92i Lastniki zgradb imajo do 1 okt"bra 1927 odpovedati vsem zakupnikom zakup preko pristojnega izvršilnega oblasrva, ako «c ne pogodijo za zakupnino s svojimi zakupniki, ki so zaščiteni po tem zakonu od 1. novembra 1926 Ako se zakupniki", ki jim ie zz-kupodajalet v tem roku preko pristojnega rblastva odpovedal, ne izselijo 1 novembra 1027. iih bo izvršilno oblastvo na zahtevo zakupodajalcev izselilo Cl 10 Las tnik' zgradb so dolžni v roku od ! oktobra 1927 do I novembra 192.-odpovedati zakupnikom zakup preko pristojne policijske oblasti, ako se ne pogodijo 73 zakupnino s svoiimi zakupniki, zaščitenimi s tem zakonom za čas do ! novembra 1926 -i nadalje Ako se zakupniki, katerim ie zakup v ;em roku prekr. pristojnega (blastva odpovedan, ne izselijo r>a dan 1 novembra 1927. bo izvršno obias«vc zakupnika na zahtevo zakupodajalca izselilo Politične beležke K vala na vse strani Kriza ie srečne rešena iu Radič hvali vsenaokrog Uzunoviča. umne radikaiske glave, - da celo klerikahi.ra poslancem Gaje avans pohvale P.asebe pa laska onemu gospadu Pašiču. katerega je nedavni, proglasil za nepremičnino, ki ne more hoditi, v torek pa pozdravil na kolodvoru tn mu voščil dolgo življenje K beležki tega pozdrava dostavija Rad č v .Dorcu. v-litike ne more nihče vreči Ampak v Bežigradu so or; sprejemu g Pašiča b:fi navzoč; samn njegovi pristaši, ki <=n proti g. Uzunoviču in centru-rašem Po 03 gotovo po navodilih bistroumnega g Pašiča. Zakaj smo izgubili Koroško? V :.S!ovencu* prioocuje pjii. smodej svoje predavanje, s kater.m ..e odgovarjal na gornje vprašanje. Naj:nieresantnejše ;e v njeni pr.znanje, ki ga dosedej iz klerikalnih est nismo čuli. V zvezi z dogodk: na Koroškem govori in piše: »Tedaj t eni se prepričal. da Slovenci nismo kot državen narod dozoreli, da slovenski narod ni bil svoji nalog; kos. da se ie posamezniki n so niti zavedali, usoda caroda. ki i*l imel svoje nacijonalne države živeč v državi, ki vendar ni bi!a njegova nacijonalna država-. Veliko priznan e in pravilno priznanje! Baš sto bo moral g. Smodej povedati, kadir bo govori! o • iši usodi na granici ItalPe. a prav tako pr.znanie ve';3 tudi za 7 letno politiko SLS ter za nic-ne volilce v Jugoslaviji. Tragično je za Slovence, da so irreii v najbolj odločilnih česih za svoje legitimne zastopnike povečini rezrele in nesposobne ljudi.. Krščanske ideje ter železna srajca pri «Slovencu» Kakor porola' ^Slovenec-, je dunajski kongres za katoliško vzajemnost našel za izvajanje katoliškega svetovnega naziranja neko novo formulo, ki pravi, da katolikom v prvi vrsti ne manjka krščanskega državnega družabnega in gospodarskega reda. tudi ne no»a izdaja Konstantinove erc, v kateri nai bi bile katoličanom na razp.-'ago vse s:!e krščanske države, pač pr>. da jc predvsem treba, da »krščanske deje postanejo meso ;n kri v našem ai šLenju in življen'u". da te ideje, proste človeške nadvlade, katoličan; »zgrabijo in jih prenese v živ!jenie". Pri Slovencu od te nove formule ni ve'>ko opaziti, od krščanske ideje pri njem nj veliko mesa in tudi uc krvi, pač pa še naprej prevladuje železna srajca nekrščanskega sovraštva, hujskanja, obrekovanja ter vseh drug-'h naviak grešnega in pokvarjenega človeka. Kaj pomagajo tak!m kristjanom nove formule, če pa starih ne morejo pozabiti. Slovenski klerikalizem se jc rodil v devetdeseta! ,etui picjsnjcet> silicija, ko je ur. Maiinic v -Kiiiishem Rauiuu* posiavil zanj prvo načelo, da je narodnost — smrtni greh in ko je ustano-v tel.; SLS s oi .. s i skim ministrom, da slovenskega jezika pravzaprav ni. ker se vsakih 2-4 ur spreminja. ud takrat se začenja tud; med nižjo slovensko duhovščino protinarud-ua smer, ki jo je preje proti Slovencem na komando Rima forsrrala večinoma ie visoka cerkvena gospoda Kakor so se v glavnem po zaslug; vatikanskih eksponentov v prejšnjih stoletjih skrčile narodnostne meje Slovencev na severu in na jugu. prav tako je škof Missia zaseial med kranjske Slovencu klerikalizem, da bi se št v osrčju naroda na željo cesarskega Dunaja in pa Vatikana začel bratomorni boj. Od Missije naprej pa do danes sc slovenski klerikalizem ni veliko izpre-menil. Menjaval je sicer barvo in d a -ko, a nrav je ostala vedno ista: proti-domovinska. protinarodna, svesoijuo katoliška® in anaci.ionalna. Najhujše čase je doživelo slovensko ljudstvo od klerikaiizma pod Avstrijo v času svetovne vojne. Na komando Dunaja in z odobravanjem Rima. največ pa prostovoljno. ic gonila duhovščina slovenske fante in može v strelske jarke, doma pa so eksponenti duhovniške stranke SLS kot mandatarji dunajskih trinogov vršili rekvizicije živine, živil, obleke, zvonov in vsega, kar je predstavljalo kako vrednost. Cisto malo je manjkalo, da ni bil slovenski narod v svetovni vojn, s pomočjo rimskih hlapcev in habsbur-sKiii oiričev nele teiesno in aušev no upropaščen, marveč tudi tnaterijelno pognan na beraško palico. Ta najv ečja katastrofa Slovencev, odkar živi naš rod, je bila mogoča le. ker je imela v Sloveniji vso pontično moč v rokah, rimsko-klerikaina SLS. Nikdar bi u ne smelo iu od zrelega naroda bi se nikdar ne moglo pozabiti, da je bila edina špijonazna pisarna med Slovenci, ki je krvniško služila črnožolti soidateski, ustanovljena v tajništvu SLS. odkuder se je Slovencu denunciralo in gonilo po taboriščih, kasematah in na Suhi ba-jer. v >a na o.n. > na~> edmli nov. c bil od teh bestij proglašen za cvsleiz-da.iniškcga srbofila». In po vojni? in v Jugoslaviji? Pustimo vse drugo na stran, prezrimo zločinsko protinarodno politiko v notranjosti i.aše mlade narodne države. Konstatira-mo samo dvoje taktov, ki dokazujejo, da so naši rimski hlapci ostali tudi v Jugoslaviji to. kar so bili v Avstriji. Na Koroškem prodajajo zadnje slovenske hiše družbe sv. Mohor a - :?govor m da potrebujejo denar v Jugosaviti. če ua je tu večja nevarnost za rimsko vero kot pa na Koroškem za Slovenslvo ln kdo v naši državi ie že opetovano ra-stopil. kot da bi bil" nooblaš er.ee va i-kanskih Italijanov? Dejstvo je. da ic Mussolinijev režim orevn-«! i? Ita'ite malone že vse iugoslovensk novine. da slovenski listi v Itaui in naj so še tak > nedolžni niti izhajati ne smejo dejstvo pa ie tudi. da so «?lovenctis o^nra vrata na stežaj. da tašist in karab:nier. če ' "n^oK «lo« o„C3s rred njim spoštljivo salut;ra. Zakaj in ka'o to r ,\a vse to a ■ p s j j- ^ in še na marsik-ai dr-i^esa naj odgovori «S!ovenecs oreden bo še enkrat take brezvestne nesramnosti kakor jih ie vce ai pod naslovom Bnrai a d firmo ed'nstva» v katerem Tanku ima rimsV= h aiec drzno čelo da o^ta de-nunci;antstvo. narodno izdajstvo in druge lepe svoie lastnosti naprednim ljudem. Marko Trifkovič, rop c t izvoljeni predsednik Narodne skup« Otvoritev Doma srbskih sester v Skoplju Iz Skoplja nam poročajo: Dne 17. t. m dopeldne se je vršilo na svečan način blagoslovljeni e novega doma Kola srbskih sester, društva, ki ima velike zasluge za dviganje narodne zavesti in širjenja prosvete zlasti po svetovni vojni. To veliko delo je uspelo srbskim sestram po darežljivosti mestne občine, ki jim ie darovala v to potrebni prostor, — ostalo vsoto 440 tisoč dinarjev, ki jih le stala zgradba, so dosegle z nabiranjem prostovoljnih prispevkov z efektno loterijo i. dr. Bilo je to posvečen.ie lepa manifestacija solidarnosti ženskih društev iz Srbije, Hrvatske in Slovenije, kajti bile so tu zastopane delegatinje vseli krajev naše domovine. Po cerkvenem blagoslovljenju, ob prisotnosti mitropolita s šestimi svečeniki in ob navzočnosti velikega župana, mestnega načelnika, vojaških dostojanstvenikov in dr gostov, so pozdravile novi dom Mirka Oruičeva, predsednica glavnega odbora iz Beograda, Zlata Kovačičeva v imenu Hrvatic, a v imenu Slovenk Janja Miklav-čičeva, ki ie v svojem govoru, naglašujoč velike zasluge in veliki vpliv srbskih sester, apelirala na njih pomoč zasužnjenim našim bratom onstran naših granic. Govorile so novemu domu v pozdrav še zastopnice društev iz Sarajeva, Splita, Kra-gujevea. Pančeva, Niša in Šabca Slavnost sta s svojim lepim petjem povzdignili pevski društvi »Mokranjac« ir. »Vardar«. Novo poslopje ima 9 velikih prostorov, ki so namenjeni za žensko obrtno šolo. —ič.— Smrt begunca v šumi Nedavno je iz kaznilnice v Mitrovici pu-begnil zloglasen kaznjenec Jovan Dabič, sojen radi ubojev na 2U let težke ječe. Umaknil se je v Fruško goro in začel pljačkati seljake. Še.f javne \arnosti je na zaupno sporočilo nekega novosadskega trgovca, da se razbojnik klati okrog Krušedola, odposlal tjakaj detektiva Marka Vidiča, opremljenega s potrebnimi informacijami in orožjem. Dolgo je detektiv prežal na nekem obronku gozda, ko se proti večeru hajduk nenadoma pojavi pred njim, srep in presenečen. — Stoj! Vdaj se! je vzkliknil detektiv m naperil samokres. Haiduk n: ime! orožja s seboj, potegnil pa je nož in se približeval detektivu, hoteč ga preplašiti. Ker pa je hitro uvidel, da detektivu ne more do živega, se je odločil k begu z velikanskim sKokom za bližnjo bukev Detektiv za njim. — Stoj! Streljam! Minuto kasneje so se v večerno tišino razlegli štirje stre'i Zadet pod levo lopatico naravnost v srce se je begun zie-kel mrtev po tleh. v Podebno. samo da bolj junaško je v okolici Tetova končal kačak Ganija Dautovlc, ki je zadnje čase s svojo tolpo povzročal strašne preglavice orožništvu in prebivalcem. Po velikih naporih in s popolnim prezirom smrti pred sigurnimi streli Dautovl- čeve tolpe je orožnikom v ponedeljek zvečer uspelo obkoliti veliko pečino, nad katero je kakor v sokoljem gnezdu ležal Dau-tovič na preži Ubiti ga je bilo mogoče samo z eksplozijo. Dve bombi, ki sta prileteli nad pečino, je Dautovič lastnoročno odbil, preden sta eksplodirali. Smrt pa mu je prinesla tretja bomba, ki je padla Dautoviču za hrbet ln se takoj raznesla. Ranjeni kačak je zarjul kakor zver. Ob-lit s krvjo, a še vedno s puško v roki se je plazil nazaj Eksplodiral^ je še par bomb, a ko se je dim razgnal v večernem vetru, so orožniki ugledali na robu skale nepremično, krvaveče, mrtvo truplo kačaka. Vest o smrti Ganija Dautoviča, ki je bil star šele 18 let, a je zadnje čase povzročal toliko goria, je vse tetovsko prebivalstvo sprejelo z velikim zadoščenjem. Tri dni in štiri noči se je Dautovič s pečine sam branil ter ustrelil 9 orožnikov. Novorojenček pod deskami Savski Brestovec, 20. oktobra Orožništvo je zaprlo zalo, komaj 17!etno devojko, zaradi detemora. Mladost, beda, hrepenenje po sreči, ljubimčeva nezvestoba, strah pred sramoto — to so motivi, ki zavajajo zapeljana dekleta k takemu ne-neslo na podstrešje ter ga tam potem za-premišljenemu, brezsrčnemu činu. Tudi v tem primeru je bilo tako. Krepko dekle je rodilo brez prič, za zaklenjenimi durmi, povilo novorojenčka v blazino, povezalo zavoj s trakom, ga založilo z deskami in staro ropotijo. Naslednji dan je mlada mati hodila okrog malo otožna in pobita, vendar, ko da ni bilo nič hudega Da ovrže govorice, ki so prej krožile, Je naivka par dni po porodu stopila k zdra-\»-niku in se dala preiskati s prošnjo za potrdilo o neoporečnosti svojega stanja. Ta korak je bil zanjo usoden: sledila je aretacija. Predavanja ZKD Ljubljana V petek 22. t. m. predavajo: V . Ljubljani pri društvu »Preporod« ob pol 18. R. Šimnovec: »O zatiranju in preganjanju Slovencev v Italiji«; v Ljubljani pri »Pevskem društvu Sava* ob 20 prof Dolžan o temi: »Kako je nastal svet?«; v Mavčičah ob 16. in pol 20 zdravnik hi-gijenskega zavoda: »O j etiki«. V soboto dne 23. t. m. predavajo: V Dobovi pri Brežicah ob 20. zdravnik higijenskega zavoda »G' spolnih boleznih«; na Golniku v državnem zdravilišču ot> 15. prof Dolžan: »O potresih«; v Novem me=tu pri društvu »Prosveta<. ob 16. prof Bajželj o temi: »Nasprotniki Sokolstva«; v Novem mestu pri Sokolu ob 20. isti predavatelj o temi: »Potreba in koristi Sokolstva«; v Ljubljani na realki ob 20. zdravnik higijenskega zavoda »O jetiki«; v Kamniku ob 20 R. Šimnovec: »O zatiranju in preganjanju Slovencev v Italiji«; v Škofji Loki ob 20.30 I Zupančič o »Ljubezni d" bližnjega v luč; sv pisma« V nedeljo dne 24. t. m. predavajo: V Aržišah ob 15 R. Šimnovec: »O zatiranju in preganjanju Slovencev v Italiji«; v Boštan.iu ob 11. prof. Dolžan: »O postanku sveta«; v Sevnici ob pol 20 isti predavatelj o isti temi; v Sodražic' ob pol 15. prof. R. Pavlič: »O praznove:ju«; v Sv Marjeti pri Rimskih Toplicah ob S zjutraj dr Kune: »O kužnih boleznih pr; prašičih«; v Šent Vidu nad Ljubljano ob pol 15. dr. Kuščar- »O Sokolu in njegovem prosvetnem delovaniu«. Poziv m manever ljub. vi Vs; obvezanci, mošk m ženske naj piide o iutri v kino „Dvor" Harry Liedtke, Olga Čehova, ha eta tapetan v • z roč>" ka. Brez hiše in denarja Maribor, 20. oktobra Žalostna, a poučna je ta zgodba. Reml-niscenca iz prve dobe po prevratu. Ta teden je razpisalo stanovanjsko sodišče prosto stanovanje v Aškerčevi ulici. Hišo, v kateri je stanovanje, je po prevratu prodal neki hud Nemec za 80.000 kron. Kakor vsi drugi podobni Mariborčani, tudi on ni zaupal jugoslovenski kroni in je zanesel denar v Gradec, da ga tam plodo-nosno naloži. Up v plodonosno naložitev pa se je slabo izkazal Prišel je znani padec avstrijske krone in naš nezaupljivi hišni posestnik je končno dvignil od naložene kupnine za svojo hišo v naših kronali toliko, kolikor ga je stala hranilna knjižica, ali ena opeka na strehi njegove hiše . . Sedaj jc porekel šc rok za njegovo bivanje v hiši. Moral se je izseliti. In ko Je zadnjikrat pogledal nazaj, se je žalostno spomnil svoje poti v Gradec: ni hiše, ne denarja . . . Novi vlomi pobeglega Klemena Ljubljana, 20. oktobra Kakor hitro je drzni vlomilec in opasni ropar France Klemen, ki je v ponedeljek zvečer pobegnil iz umobolnice na Studencu, zadihal prosti zrak, je zopet šel na France Klemen v kriminalni izvidnici ljubljanske policije. svoj stari posel. Točno ni dognano, ali ga je njegova tajinstvena ljubica, ki mu je v umobolnico vtihotapila žago za prereza-nje rešetk, mogla oskrbel tudi z obleko. Sodeč po njegovih novih vlomih se da domnevati, da ie Klemen najbolj potreboval obleko, kj je bržčas ni imel. Najbrž je bil prisiljen takoj prvo noč po pobegu nekje prenočiti in se odpočiti tak, kakršen je pu-begnil. Nasledniega *ečera pa je že sklenil pridobiti so obleko in ostale potrebščine Ko se je včeraj proti večeru čuvaj Toe-niesovih delavekih barak poleg Kolinske Q<3BOBOaOBC=>BOBOaOBOBC3BC3BOBOBOBC3BOBOBOBOQ m Samo ie danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9 uri. ■ 0 Lucy Doraine in Wil y Fritsch v ljubavnem in pustolovnem velefilmu Q 1 Princ in kokota l n Lep. W.liy Fiitsch kot vedno zalj.oleni pdne ter žen^t-a lepotca Lucy Doraine kot JJ str? s no Zal j bljena kokota o KINO «LJUBLJANSKI DVOR» Telefon 730. 0 ■ ^rde: vi I ki momimeet. > eleiilm ,Danse macabre' ( mrt i ple^ THE BIC PARADE. ■ OosoaoaososcioioiaaoBoaoioioioioioioioO tovarne nekoliko oddaljil po majhnem oprav ku, je bil v eno teh barak že izvršen vlom, ter je svedrove^ odnesel odsotnima delavcema Josipu Vrhovniku in Josipu Horvu-tinu razne obleke v vrednosti nad 2.300 dinarjev. Gotovo je b:l Klemen, ki je prežal na to priliko ter se po tem prvem srečnem uspehu zopet oddaljil, se dostojno opravi! in odšel na delo zopet drugam. Tekom noč? so okrog pol 1 naenkrat za-žveiiketala ok'ia na hiši gostilničarja Ivana Tometa na Vodovodni cesti št. 32. Ta nenadni alarm žvenkitajočih šip je prebudil domače, ki so prestrašeni pohiteli iz prvega nadstropja v gostilniško sobo v prepričanju, da se v hiši nahajajo vlomilci. Njihova domneva je bila popolnoma upravičena. Ugotovili pa so takoj, da ni bilo ničesar odnešenega in da se je poskus vloma izjalovil Vlomilec sam se je žvenketanja šip ustrašil in si pomagal s liiirim begom na prosto Pozabi! pa je v naglici vzeti s seboj velik noz, ki ga je pustil ležati na mizi. Razume se, da je tega vloma nujno sumljiv ubegli Klemen, ki se mora skrivati bržčas v stanovanju kakega svojega pajdaša ali pajdušice v tamošn.iem okolišu. V ostalem je Klemen že star znanec Tometove hiše, ke- ie vanjo vlomil tudi ze lansko leto V gostilni je upal vlomilec dobiti bržkone večjo vsoto denarja in zalogo jestvin. Vobče bodo odslej tatvine in vlomi v okolici, pa tud' zunaj na deželi v večini primerov šli na račun Klemenove drzne vlomilske podjetnosti. Pobegli Klemen je, kakor že včeraj omenjeno, star 41 iet, visok 165 cm, močne postave, podolgovatega obraza, temnorjavih las, visokega čela. debelega nosu, sivih oči, temnorjavih malih brk, tankih obrvi, širokih ust ter slabih zob. Gotovo se bo prv? čase vsaj podnevi oprezno skrival pred javnostjo; ako pa ga ne stisne roka pravice za vrat, utegne njegova predrznost zopet postati oblestna in bo Klemen spet neženirano nastopal kot kavalir in družabnik, kakor se ie to dogajalo lani. Spričo domneve, da mora Klemen imeti svoja zatočišča v okolišu Vodovodne ceste, pa velja pripomniti, da je ves del mesta onstran proge ponoči brez policijskega nadzorstva. (Tz rarorav liubli. deželnega sodišča.) Javnosti je že znana št. lamberška afera. Svoječasno se je v Št. Lambertu ob Savi (;užno Zagorja) razširila o ondotnem žup* nem upravitelju g. Cudermanu vest, da ima nedovoljnega opravka z neko domačinko. Končno se je celo raznesla govorica, da je neki hlapec zasačil g. upravitelja z dotič« po žensko in flagranti ob robu neke hoste. Na ordinarijat so začele prihajati pritožbe, celo deputacija z zahtevo po premestitvi obrekovaneg-a upravitelja. Končno je le ta moral poklicati sodišče na pomoč in je vlo« žil zasebno obtožbo radi prestopka proti varnosti časti zoper onega hlapca, ki je trs dii, da je bil očividec. Okrajno sodišče v Litiji je obdolženca obsodilo na 6 tednov zapora, obsojeni je prijavil vzklic. in ko je prišlo do vzklicne razprave pri deželnem sodišču v Ljubljani, pojavil se je obdolže« nec v spremstvu nekega Železnika iz Št. Lamberta in nekega Gregoriča iz Zagorja. Železnik je bil nekakšen organizator cele afere, Grcgorič pa je fungiral kot priča. Iz« povedal je pri vzklicni razpravi, da je res videl to, radi česar je moral župni upravi* telj tožiti, in njegova izpoved je bila tako sklepčna, določna in v vseh podrobnostih verjetna, da je vzklicni senat z odvetnikom vred gladko verjel tej priči, smatral dokaz resnice za povsem uspel, in je obdolžcnca seveda oprostil O razpravi smo takrat po* ročali tudi mi. Toda kmalu na to se je stvar povsem obrnila Gregorič je namreč kar sam pri« znal, da je po krivem pričal in da ga je na to nagovoril Železnik. ki ga je napojil, na« učil in mu pozneje za to plačal tristo dinar« jev. Storil je to iz starega osebnega so« vraštva do župneg-a upravitelja. Politične« ga značaja afera ni imela (župni upravitelj velja za »starina®, Železnik je bil že pri več strankah, nazadnje baje pn SKS, Gregorič je bil baje pri komunistih, ti podatki vrhu tega niso zanesljivi.) Sovraštvo je pričelo, ker Železnik. bivši cerkovnik, ni smel imeti Kulturni pregled Gledališki renertoarji Ljubljanska drama Četrtek, 21.: »Hlapci®. B. Petek, 22.: Vijolinski koncert bolgarskega virtuoza Saše Popova. Izv. Sobota, 23.: «Joy». C. Nedelja. 24.: «Macbeth». Izv. Pondeljek. 25.: «Drugi breg®. A. Ljubljanska opera. Četrtek, 21.: «Gianni Schicchi», «Glumači». Gostu ie tenorist Pavel Vlahovič. A. Petek, 22.: Zaprto. Sobota, 23.: »Othello®. E. Ned"Iia, 24.: ob 3.: »Grofica Marica®. Izv. Pondeljek. 25.: Zaprto. Šentjakobski gledališki oder Sobota, 23.: «Pogumni krojaček®. Ob 20. Nedelja, 24.: »Pogumni krojaček® Ob 15. Nedelja, 24.: »Pogumni krojaček®. Ob 20. Mariborsko gledališče. Četrtek, 21.: »Morala®. B. Šentjabnbeani uprizore v soboto zvečer ob 8. in v nedeljo popoldne ob 3. ter ob 8. zvečer Drinklerjevo stiridejansko pravljico s petjem in godbo . Nestroy uživa kot i-umorist še danes na vseh odrih veliko pom^arnost in Dunaičani ga celo prištevajo med klrsifne bumoris*e. Navidez neverjetno smešno deian;e in situacije kliub vsemu zadovoljijo, ker ie v nji^ precejšen del pristnega bumerja in bonvivant-ske malomeščanske raznosMenosti. Vmes je vpletenih več glasbenih točV. Hr daje delu specifično noto tedanie dobe. Režira g Kovic. Sodeiu;e ve« dremski ansambel in orkester vojaške godbe. Umetniška razstava v M~r;llorii. Dne 7. novembra se otvori v mariborski knzin- ski dvorani umetniška 'azstava. Razstavljajo: prof. Cotič. Kos. Mežan, Pirnat in grafi-čar Lojze Žagar. Sledni se predstavi prvič mariborski publiki s svoiimi izbranimi grafičnimi deli; Pirnat razstavi to pot svoje plastike. Z ozirom na popolno mrtvilo me I likovnimi umetniki Maribora obeta ta raz stava nove impulze in oživlienje. Tenorist c"sp. Pavel Vlahovič <*ost v naši operi. Noeoi, v četrtek zvečer gostuje v ulogi Cania v Leoncavallovi operi cGluma-či» eden najboljših jugoslovenskih tenoristov gosp. Pavel Vlahovič. ki si je posebno v Nemčiii pridobil velik ugled in gledališki sloves. Letošnjo jesen je prišel kot pevec prvič v domovino ter priredil v Zagrebu 9. oktobra koncert z nrjvečjim uspehom 25. oktobra in 1. novembra gostu;e v beo-grai=ki operi. Poleg Cania so nie^ove naj-boliše uloge v operah *Madame Butterf!v», 'Manon», *Carmen» in raznih Verdijevih operah. Konrert vinlin«kn£ra rirtiin7» eo«p. Saše Popova v IjnbHansfci "r imi. V netek. dne 22. t. m. je v dramskem gledališču koncerf znamenitega bolgarskega violinskega virtuoza gosn. Popova, učenca slavnega češkega violinskega pedagoga SevčiVa. G. Saša Popov je violinski virtuoz velikega slovesa in od'ične umetniške potence. Posebno pozornost vzbu;a po v=ei pravici tGregorijan-ski konrert*. ki ra ima v Liubliani na sporedu. Zato poset njegovega koncerta najtopleje priporočamo. Predprodaia vstonnic pri dnevni blagajni v operi. Cene navadne dramske. Nov Cankar v češčini. V Pragi je pravkar izšel prevod Cankarjeve farse cPohujša-nje v dolini šentflor;anski». Igro je zelo dobro prevedel Jan H u d e c, katerega zaslužno delo smo pred kratkim ocenili ob priliki njeeovega jubileja. Prevodu je dodal kratko biografsko študijo o Ivanu Cankarju, v kateri lepo karakterizira tako Cankarja samega kakor njegovo literarno delo in njegov pomen za slovensko književnost. Knjigo je izdalo založništvo «Zora» v Pragi — Kar-linu. Knlundžieev cSkorpijon, v zagrebški drami. Josip Kulundžič je hrvetski pisatelj mlade generacije in se je posvetil v pretežni meri dramatskemu ustvarjanju. Napisal je najprej : lani je sledil cškorpijon», ki ga je gledališka uprava v Zagrebu sprejela med repertoar ter ga te dni prinesla na oder. Kulundžič obdeluje v cškorpijonu* problem, k-ko človek dela zlo in kako postane r>o ljudskem mišljen-u slab član člo-ve.šVe družbe. To razmerje je prikazal v od-nošajih sina napram materi, ki se čuti popolnoma osamljeno, kadar se sin poroči. Žena otme 6ina materi in sin pozabi nanjo, ki mu je dala življenje. D;-sma. ali kakor je pisatelj sam nazval svoje delo, piti v pisarnah i kavo i čaj. Naročeva.l pa smejo oboje ic od do 9. ure. 2. Uosti (to sa državljani, ki prihajajo v ministrstvo na prijateljske razgovore, ■v števši morda tudi one. ki prihajajo po opravkih, kur pa še n: jasno) smejo piti le čaj. (i!ede naročeva:i?a še niso izšli podrobni predpisi. 3. Služitelji ne smejo, piti kavo. pač pa čaj v poslopju ministrstva. Priporočam jim pa bife. ki >c nahaja tik poleg pos!op"a ministrstva. Razglašam v :n:v: :'■ tntšegfl najvišjega patre:;.: sv. Bonifacija MAC * Novi predsednik TPD. Na včerajšnji seji upravnega svetu. TPD v Ljubljani je bil izvolicn za predsednika uražbe g. Aaoli Minit, veleindustrilalcc in predsednik Udruženja radafSkHl podjetnikov v Beogradu. * Izpremembe % državni službi. Sitntar-ski nadi.-ižemer šef Jamske uprave na Bledu F:a:: V V. 'j je premeščen v Kranjslto goro kat Št t tamkajšnje šutiiske uprave. \ p! ilročju 'iublianske direkcije državnih že-kznic sta imenovana Ivan Kuster z a uradnika 2. skupine II. kategorije r.a glavnem kolodvoru v Maribor;: i:; Josip Vales za nadzornika proge v Celju v 1. skupini III. kategorije. Joža Zaje. uraunik v komercijal-nem oddelku prometnega ministrstva je pomaknjen v (>. skupino 1. kategorije. * Razpisani službeni mesti. Pri \ išjem deželnem sodišču v Ljubljani se odda mesto pisarniškega uradnika s pravicami uradnika H. aii 111. kategorije. Med prosilci, ki iror.ro vsi ;metl strokovne izpile za službo v Pragi. V dneh od 31. oktobra do 3. novembra se vrši v Pragi kongres za vzgoio otrok normalne in abnor-ms.be inteligence. Inozemski »deležniki kon gress d znl/nno vožnjo na železnici. * Himen. V Mariboru se jc prošlo nedeljo g Andrej Petek, hišni posestnik in trgovec poročil z gospodična Marjano Mežikovo iz Vuzeniee. * lz Vodnikove družbe. Knjige so se začele razpošiljati r.a posamezne poverjenike ra tiste člane, .ki so plačali članarino za leto 1925. Nekaj poverjenikov še vedno ni Ti..znan;!o števila članov in poslalo članskih prispevkov. Za te je nevarnost, da ne bodo Čehi'.; vce knig. Iz tehničnih razlogov in radi velikega navala onih. ki bi šc radi ime-I letošnje kniige, prosimo g. poverjenike, ča z današnjim dnem popclnoma ustavijo pobil anje članov za I$26. in jiii nabirajo le za 1927. Ko bodo vsem poverjenikom knjige razdeljene, bomo za preostalo zalogo za 1. 1925 zopet otvorili vpisovanje. Onim g. poverjenikom, ki v prihodnjih dneh pridejo po opravkih v Ljubljano, priporočamo, da knjige osebno osineso. (Delniška tiskarna, Mrkloš čcva cesta 1\1 * Državni most v Medvodah. Prejeli smo: Preme, na Ljubeljski državni eesti je v Med v dal: prekinjen že polne tri tedne, ker od Sore porušeni most še ni obnovljen. O zadevi se šir" o rauie neutemeljene govorice. Kakor Joznavarro, je za popravo poškodb povzročenih po poplavi na državnih cestah iti mostovi!; potrebni kredit žc dovoljen. Načrt za provizorlčnl most ra dosedanjem mestu je napravljen, z deli pa še ni pričeto. ke- kredit še ni otvorjen. Novi definitiv-ri most je projektiran približno 50 m višje v smeri proti Goričanam, da bodo s tc:n slede r.a vedno naraščajoč: avtomobilski promet odpravljeni trije nevarni ovinki v .Medvodai-. škoda na vseii od poplave prizadetih deželnih cestah in mostovih je oce- & tir njena na okroglo 11 in pol milijona dinarjev. Kredit menda šc m dovoljen. * Otvoritev nove lekarne v Laškem. Dr. chern. i n magister pliarm. Stanko Kniet-Ber-gant v Ljubljani je vložil prošnjo za podelitev koncesije in otvoritev nove javne lekarne v Laškem. Eventualne ugovore je \io žiti v štirih tednih pri velikem županu ljubljanske oblasti. * Za Sokole znižana vožnja na železnicah. Z odlokom prometnega ministrstva je Sokolotn-vežbalccm dovoljen 50"= popust na naših železnicah, kedar potujejo na kak zlet ali pa k javnim vežbam. * Znižanje potniške tariie. V Zagrebu so se včeraj sestali delegati vseh direkcij naših državnih železnic ua konferenco, ki bo trajala tri dni. Konferenca bo končno sklepala o novi potniški tarifi. Kakor se zatrjuje bo potniška tarifa znižana za 3J do 35 odstotkov. * Prctr.et na progi Vinkovei-Subotica. Prošli torek je bil otverjen celokupni promet na progi Vinkovei-Subotica preko va-rijante pri Bogojevem, ki je sedaj dovršena. * Strokovna šola za mizarstvo na Rakovniku. Minister za trgovino in industrijo je podeli! strokovni šoli za mizarstvo v sale-zijanskem zavodu na Rakovniku v Ljubljani pravico javnosti, s katero ie zvezana pravica izdajati izpričevala. k; nadomeščajo dokaz redne dovršitve učne -dobe (pomočniško pismo, oziroma pomočniški izpit) za mizarsko obrt. * Kaj lahko dobiš za 10 Din? Ako kupiš srečko v prid zgradbe Sokolskega doma v Šiški, lahko zadeneš pri žrebanju, ki se vrši nepreklicno dne 1. novembra t. 1. pod državnim in saveznim nadzorstvom, v efekt nih dobitkih: en nov Ford avto. 1 hrastovo jedilnico, spalnico, pisalni stroj (Undervood) vagon premoga, moderni šivalni stroj, kuhinjsko opremo, moško kolo in 100 m platna ter nebroj denarnih dobitkov od 15.000 dinarjev navzdol. Vseh dobitkov skupaj je 3140 v skupni vrednosti Din 2"\-v-\ Segajte v čim večji meri po srečkah, ki iih dobite po vseh trafikah v Ljubliaui. Mariboru iu Celju ter pri »Društvu za zgradbo Sokolskega doma v Šiški*, s čimer koristite I sebi i društvu, da si zgra-d' čim preie s.krom no lastno streho v nadomestilo za odpovedane mu lokale. Vsi imetniki srečk se opozarjajo, da najkasneje do 30. t. m. plačajo prodane oz. vrnejo neprodane srečke, ker bi bilo sicer društvo prtmorano iste razveljaviti — Zdravo! * Velikodušen dar za poplavljence. G. Andrej šarabon. veletržec \ Ljubljani, je darova! ob 40 letnici obstoja svoje tvrdke za poplavljer.ee v poihovgrajski. žirovski in poljanski okolici znesek 1U.OCO Din, ki ga je izročil velikemu županu ljubljanske oblasti Bodi mu za ta plemeniti, človekoljubni dar izrečena v imenu prizadetega prebivalstva naitopleiša zalivala' I Poi^rl Predno si nabavite moško in žensko sufcnd in da se bodete prepričali o ugodnih cenah, Vas vljudno vabim k ogledu zimskega blaga v trgovin! JOS P 5LIE& , Stari trg štev. 21 (coleg Zalaznika). * Srbsko-choravtsko-česliy slovnik (slovar) je pravkar izdalo založništvo J. Ono v Prati. Skupno sta besednjak sestavila Dušan Da.ičič, vicekonzul kraljevine SHS \ Pragi in František šobr, gimn. profesor v Benešovu. Slovar ima 922 strani 8° in stane broširan 100 Kč, vezan 115 Kč. Tako obširen srbo-hrvatski slovar, kakor je ta, še ni bil doslej 'zdan v češki literaturi. * .-Ženski svet* n oktober 1920 je pravkar izšel Pod zaglavjetn »Obraz; in duše? priobčuje urednica lista Pavla Hočevarieva članek o Ellen Kevevi: besedilo spremlja tudi slika. Ksaver Meško je prispevaj pesmi co vV nočni tišini.-. France Bevk nadaljuje •Povest tnale Dore.-. Ivan Vouk objavlja nadaljevanje spisa • Iz spominov Ane Andre jovne--., Radi ve j Rehar dve pesmici. »Včasih se mi zdi« in »Pesem o astrah«. Igor \ cik ima prozo -O. kam gredo naša dekleta;:. Marija Lamutova se oglaša z verzi i Pesem, ki le enkrat zazv eni____ Dora Grud nova piše črtico -Dina ima prijateljico.-. Številka prinaša še članek o kongresu Mednarodne ženske zveze ter drja Franceta De-bevca sestavek o Tuberkulozi decc. V iz-vestiib najdemo kopo beležk, rubrike o materinstvu. itigijeni in kuhinji ter gospodi nj- n in r,a;cet eje 1. Mašeg, Aleksandrova cesta 12. .jc bil leta ISeo. Oženjen ie aii trikrat: s prvo ženo je žive! 30 let. z drugo 49. a s tretjo S let. Težje bolan ni bil nikoli do letošnjega leta. * Gradnja vodovoda v Šibeniku. Mestna občina v šibeniku je pričela nedavno z grad njo nujno potrebnega vodovoda. Vlada je k gradbenim stroškom prispevala z zneskom 2JU.C0U dinarjev. * Žepne tatvine v Kamniku. Ob priliki živinskega sejma v Kamniku dae 15. t. m. so se jtihotapili med sej-narje na sejmu in v gostilnah kakor ponavadi tudi to pot pre-ftig^ni žeparjt. Med temi je bila tudi r.e.ka ženska Marija š;kač že znana žeparica. sicer po poklicu šivilja doma iz Sv. Nedelje pri Somboru. Ta .e izmaknila posestnici Heleni Dolinar iz Terboj denarnico z nad DM Din vsebine. Antoniji Koncilja iz Jc-ranoveza pa denarnico s 510 Din Žeparica jc po izvršenih tatvinah izginila brez sledu. * Nagla smrt magistra farmacije. Na Sušaku so našli predvčerajšnjim v skladišču drv na Deiti truplo mladega moža. Bil je to ntag. pitana Emii Kovačič iz Vukovara. ki se je nahaja! na po.u k svoji ženi. ki se mu-d: \ Črnem logu Kakor so zdravniki ugo-tovili, ie Kovačiča zadela k^p. * Uboj pri Zagrebu. V soboto zvečer :e napadla blizu Kraljevca skupina neznanih ntladeničev seljaka Verigo, ki se -e vračal iz Zagreba. Napadalci so metali ua Verigo kamenje in ga tako na mestu ubili. V bližini se nahajajoči Mato Sabijič z Kraljevca je hotel priskočiti Verigi na pomoč, a je bii pri tej priliki tudi sani težko ranjen. Verigo so.prepeljali v mrtvašnico. Sabljiča pa v boluico Za napadalci ni sledu. * Velik goljuf pod ključem. V Nemčiji je bil nedavno na zahtevo sodišča v Sofiji aretiran Izak Neuberger iz Amsterdama, katerega je Nemčija izročila Avstriji, a Avstrija naši državi, da ga izroči Bolgariji. Naše policijske oblasti pa so dobile nalog, da ga izrrče upravi mesta Beograda, ker ic leta 192.1. izvršil v Beogradu dve veliki goljufiji. Na podlagi falzijictranih rekov je dvignil pri Jadranski banki 35.000 frankov, pri Gradianski banki pa 3U.OOO frankov. Neu betgeiia so iz Maribora odpravili v Beograd. * Velika sleparstva poštnega uradnika v Zagrebu Direkcija pošte v Zagrebu je dognala. da ie uradnik Franjo Pele napravil tekom zadnjega časa tnalverzsci.i za preko 300.000 Din. Falzificiral je pobotnice, mesečne obračune za telefon in razne poštne vrednotiiice. Živel je razkošno, končno pa je pobegnii v Francijo, kakor navaja njegovo. poslovilno pismo. Policijska tiralica mu je za petami. * Največjo izbiro kiasični|. in modernih skladb za vse Instrumente in petje ima vedno v zalogi le Matična knjigarna, Ljubljana, Kongresu' trg. 13S5 * Pil prebujenju, nahodu, vnetju vratu, živčnim boleznim ki trganju v raznih udih je dobro popiti pol čaše Franc Jožefove grencice vsak dar. kzr Vam prebavo olajša. Po izjavi vseueiliščtie klinike je Franc Jo-žefova grenčica neprecenljive vrednosti. Dobi se v vseli lekarnah. drogeri:al; iti špe-ceri^k n trc-.vnali. 65 iamc še ee dap. m vnelo se bo USODE TRPLJENJA LJUBEZN? STRAST? SREČE Mil že oesfe???? da je bi'a publika v Zagrebu pri tiima .Pelnočro solnce* ta' o gln-ena da 'e d nO 00 oBiskovalcev niti eden ni mrgd ubinn ti so z? — da se je mlado i staro dienja-o ; «.elc ure eaka'o pr: blagajni na vstopnice? - da je tud pr- csj rub a čt> ov v /a-gteba si ogledalo zgornji bitn in so nara isti že i tja »nt dn si tud v ^ mo Ideal ro-Mvnr 3 ogleda o? - da .Polnočnj selnce' nudi več, kot vsakdo zatn r prifa cva ? KOLO KOLO KOLO KOLO KOLO veleli m, ki ga sareml a o so! sti in orerni zbor. ume *ATiS6 iz Ljubljane u— JNAD »Jadran« prične v tem te-dnu s svojim rednim delom. Za tovariše, ki so se letos vpisali v društvu kot novinci, se je osnova! -Novinski tečaj-, katerega prvi sestanek se vrši v četrtek. 21 t. m ob 20. uri v društveni čitalnici O programu n ustroju »Jadrana« referira.io tov dr Bajlč. Jelene in Rus. Za tov. novince je udeležba obvezna, poleg tega pa vabimo ostale tovariše, da s svo.o prisotnostjo pokažejo zanimanje za ta tečaj. — Prvi sestanek no-voosnovanega socljalno-polltičnega seminar ja se ho vrši! v pondeljek ob 2tk Na tem sestanku se bo razpravljalo o pc-iirobenm de-u v seminarju. Sestanka naj se udc.ele oni tovariši, ki so se prijavili za seminar, oni o-vanšl p?. k: se za delo v seminarju zanimajo, naj se javijo pri tov. tajniku. Ob 'ej prirki ponovno opozarjamo vse tovariše, ki še niso obnovili vpisa v društvo, naj to nemudoma store. Istotako Vabimo vse afci-turijeme. ki nameravajo nadaljevati svoie študije na ljubljanski univerzi, da se vpišejo v naše društvo. — Odbor. u— Vodnikova družba ;n Simon Gregorčičeva knjižnica. Vsi člani Vodnikove družbe. ki so se za leto 1925 prijavili v Simon j Gorčičevi knjiž:;:.: dobijo družbine knjige v knjižnici ob poslovnih dneh to je v torek, sredo, četrtek. in petek od 5 eo 7. ure zvečer. Hkratu se pobira članarina po Din 20. za leto 1927. Tudi za leto H'2f. -e sprejme še neki? članov v družbo. h— JDN.M Edinost. V petek ob 19.30 članski sestanek združen s predavanjem bi Doleta Prešerna: »Pokret moderne v sloven ski literatur:i. Vsi in točno! Ljub teiji psov oglejte si vsi e.. 4 -.m- 2 čud - Rlli-TIN-TIN kako re-uje g spodars - Pictiesij ^e sce. e - 'Zborna dreiac pod ,'kaico* Mrstn tig II Gostom se ahKo posirečt « domačo, srbsko duna sko 1 ir-inro-ko kuhinjo (.z ed la in vina prtKo ul ce po eoen pop st Vsak da . se uši od 2t- do .'4 urt KONCERI Z r: do=t o -r čakn em moi goste. iosip Uran, rtsiavia ei u— Žalna seja C Mi). \ a.-; jo se vse ljub-:anske podružnice CMD k žalni seji, ki se priredi v časten spomin rajnemu družbine-mu predsedniku g. Senekoviču 22. t. m. ob 15 v mali dvoran' Narodnega doma. u_ Občni zbor Glasbene Čitalnice je zbog ehničn.h ovir preložen na soboto, ob 20. - Odbor u— 7veza Jug. demokratske mladine ima izrecno sejo danes v četrtek, ob 20- zvečer Ga jeva ulica štev. 2-1. Radi važnosti skle-pev se morajo seje brezpogojno udeiežui vs« br. odobrniki. u— Kino Vtatiea za naše poplavljence. lutri se vrši v kinu Matica premijera slovitega francoskega filma La Rcue (Kolo), ki predstavlja eno od najbolj posrečenih de! znamenitega francoskega podletja Patti4. Kino Matica se je odločila, da posveti ves izkupiček te predstave našim poplaviiencem Kot posebno atrakcijo ie pridobil -Rdeči križ« za to dobrodelno predstavo sodelovanje solistov in pa opernega zbora ljubljanskega Narodnega gledališča, ki ga bo iz posebne IJtfbeenfivnsti vodi! naš odlični dirigent g. Anton Ne-ffat. Razprodajo vstopnic je prevzelo narodno ženstvo. Predstava, fci po vsebini filma m svoiem umetniškem značaju obeta prvovrsten užitek, se vrši pod protektoratorn »Rdečega križa«. Opozarjamo občinstvo nai si pravočasno preskrbi vstopnice. u— Odboru za poplavljence v Žireh je daroval g. dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani Din 300.—. u— Pokvarjene klobase v Ljubljani. Občinstvo se često pritožuje nad iem, da se prodajajo v Ljubljani na trgu in po gostilnah klobase, ki več ali manj smrde. Občinstvo se naproša, da vsak tak slučaj naznani tržnemu nadzorstvu. Vodnikov trg št. 5. Vzrok gornjemu pojavu leži v tem, da izdelovalci klobas nnnaio -do seda' primernih prostorov v star: mestni klavnici, 'n ker posebno primanjkuje hladilnih prostorov v lastnih obra tovaliičih. Kakor hitro bo v obratu nova mestna klavnica ta hladilnica bo prišlo v Ljubljani v promet le meso najboljše kakovosti m bodo odpadli'slični pojavi. n— Tatvine. V noči na 16. t. m. se je po-iavil v Rožn; dolini doslej še neznan kokošji tat Poskušal ie svojo srečo na več dvoriščih. posrečilo se mu je priti do plena le v dveh primerih. Odnese! je najtežjo Kokoš iz Jrvarnice strojnega stavca Rado Starina na cesti IX št. 2 in iz sosedne drvarnice čuvate tobačne tovarne Antonu Ambrožu tsto-tako najlepšo kokoš. _ Dimnikarskemu rejstru Josipu Spilerju stanujočemu na Etnonski cesti št. 9 le neznan zlikovec od-acljai dva mlada psa dobermanske pasme, v redna 1000 Din Eden ukraden'-; psov ;e črne. drugi rjave dlake. — Trgovcu Alojziju Jerančiču na Karlovski cesti št S je na dvorišču v Tesarski ulici ukradel nezr.an iolgoprstnež medeno vodno pipo. — Na Vod ttikovem trgu je bilo dne 17. t. m. Frančiški Bokal Iz Zajeli ukradeno z vozička 100 Din gotovine. u— Karambo! kolesarja in avtomobilista. Kleparski vajenec Josip Blatnik se te peljal v torek opoldne s kolesom po Masarykovi -esti proti Duna-sk' cesti. Vozli pa ie mesto no desni po levi strani. Na vogalu obeh cest mu :e nenadoma priVczH nasproti neznan avtomobil, ki ie vrgel kolo in voznika po tleh B!atn=k ;e odnesel pri padcu k sreči same 'ahke telesne poškodbe, precej pa :e •rpelo njegovo kolo u- Drobiž s policije. Tatinska in vlomilska sodrga ie postala v Ljubljani zadnji te-oen zopet predrznejša in podjetnejša. kar kažejo številne drobne tatvine ln vlomi. Noč t. razgra'ač- so neumiri.lv; ter imajo stražniki z tiMmi prav velike križe in težave. V i.ablianskih gostilnah točno že novo vino, ki ntenda ni slabo, kajti ne mine skoro dan brez prijav pijanosti na ulici. Včasih postanejo pijane' celo prekorajžni in izzivajo drug drugega tako, da pride do dejanskih spopadov Predsnočnji m so b:'; aretovani trije taki petelini in neki berač, ki se ie pitan sesedel na ulici u— Seznam izgubljenih predmetov, pri- isvljenih policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. oktobra do 15. okt 1926: 1 denarnica z legitimacijo In malo svoto denarja. I zlata zapestnica, 1 črr.a usnjata denarnica z 360 Din. 1 delavska knllžica last Franc Peklenik, 1 zlata igla s petorobno zvezdo. 1 podoiteirska sablja. 1 črn3 usnja-ta denarnica z majhno svoto denarja: I na-polnilno pere -.Montblanc«. 1 rsiava usnjata denarnica z malo vsebino. I ščlpaTn:k z zla-■ okvir >m. I rujeva usn?ata listnica z več ■ svotr denarja 1 srebrna moška ur3 z verižico. 1 rjava istnica z belim kamnom. 2 bankovca po IOO Dn. 1 zlata verižica s svetinjo. 1 otroški dežnik. Iz Maribora a_ Razpis. Okrajni zastop v Mariboru razp.su.e eodatno licitacijo za dobavo in vožnjo gramoza za leto 192o in s.cer ca okrajne ceste: Langertal, Ptuj. Svečina, Vur berk (delno), Fram. Rače. Ptuj, Rače-kolod-vor, Rače, Slivnica, Ruše idelno) in Melje. Interesenti dobijo vsa natančnejša pojasnila v pisarn; Ukrajnega zastopa v Mariboru, Koroška testa štev. 26-11. med uradnimi urami. Ustmena razprava ponudnikov se bo vršila v petek 29. oktobra 1926 ob 9. dopoldne v sejni dvorani Okrajnega zastopa v Mariboru. a— Kaj pa naši biografi? čitamo, da pripravljajo v Ljubljani celo serijo mladinskih filmskih predstav iz naravoslovja, potopisov in zdravstva. Kai pa mariborski biografi? Nedavno se je pri odborovi seji mariborske JC lige z obžalovanjem korstatirak). da nam naši biografi servirajo samo filme nem ških agencij, nikdar pa krasnih stvari, ki ih zadnji čas nudi češka filmska industrija. Niti grandijožnega sokolskega zleta ne moremo dobiti semkaj Želeli bi torej malo več kulture v naše biografe in Pa razgleda po slovanskih državah. a— Ljudska univerza. V soboto 23. t. m. se vrši v veliki kazinski dvorani koncert vioiinsKega vrrtuoza Saše Popova. Mladi bolgarsk. umetnik gostuje po vseli evropskih cemrm z največjim uspehom. Zato vlada tudi v Mariboru za to prireditev izredno zanimanje Vstopnice se dobijo v predpro-daji pri ge. Zlati Brišnik in g. Roferju. V pondeljek 25. t. m. predava o Panevropi g. urednik Golob, ki se je sam udeleži! jpanevropskega kongresa na Dunaju. a— Društvo zobotehnikov za Slovenijo v Ljubljani, pripravljalni odbor za mariborsko oblast v Mariboru, naznanja vsem stanovskim tovarišem in jih vabi na ustanovni občni zbor. ki se vrši dne 23. oktobra I92C' v restavraciji hotela pri Zamorcu ob 20. uri zvečer s sledečim dnevnim redom: pozdrav in nagovor, volitev odbora, čitanje prav:, in slučajnosti. 13?7 a— Žaljenje državnih organov ter drža-> -r.ega jezika. Še vedno so v Mariboru elementi, ki ne morejo pozabiti ljube Avsrriie. Kakor hitro so malo dobre volje, pa /e kriče, da so nemškega pokoljenja, misleč da je to posebno častno, če pijani po ulicah dokumentirajo, da niso pošteni slovenski sinovi, temveč tujerodci. Neki mariborski trgovec v Gosposki ulici, G. Ernest, je snoči na Glavnem trgu v vinjenem stanju tako razgrajal, da ie bi! stražnik primoran ga p-ezvau k miru radi kaljenja nočnega n:'Tu. G pa je stražnika nahrulil. da ne razume tega kitajskega jezika, katerega govori. Iz Celja c— Izrecna seia okoliškega občinskega s^eta se vrši danes, v četrtek ob 7 zvečer. Na dnevnem redu je sprejetje proračera zj leto 1927. Ker mora proračun radi poviškov doklad potrditi ministrstvo, ga je treb-pravocasno predložiti, da ne bo občinsko gospodarstvo zaostajalo. Upamo, da bo ta seja sklepčna in da se bodo oni gospodje, ki so se zadnjič odstrar.||l. spametovali. e— Žalni gan krajevne organizacije %oji!ili invalidov v Ceiiu. V torek le po svoje.;, vsakoletnem obi«aju počastila krajevne organizacija vojnih invalidov spomin na tvoj: tovariše z mašo zadušnico v cerkvo sv. Danijela. k_tere se ie pa udeležilo poleg voj;:.li žrtev le pičlo zastopnikov raznih urade, in oblasti ter občinstva Častno .t bi! zastopan celjski častniški zbor Žalni dan vojnih invalidov naj bi postala pijetema zadeva celokupnega prebivalstva, ki bi se moralo spominjati s hvaležnostjo onih milijonskih žrtev, ki so padle za boljšo bodočnost nas vseh in naših potomcev. c— Celjsko poverjeništvo Vodniko* e C~už be javlja na razna vprašanja vsem ustanov-nikom in članom, da knjige v Celje še tr -o dešle. pač pa se to z&odi na jbrž tekem pr -bednjega tedna. Vsekakor bodo član obveščen; o tem v dnevnem časopisju, k er s. bo tudi sporočil način kje in kako naj dvignejo svoie knjige e— Plesna šola » Celju. Zveza prlvat I. nameščencev Jugoslavije, podružnica C--..c naznan.a, da se prične plesna šola dan.es v četi tek 21 t m ob 2o uri \ velik dvorani Narodnega doma. Poučeval bo g Trcšt iz Ljubljane Vaja se bo vršila redno vsak četrtek Z vpisovanjem se prične eno ur pred pričetkem Vstop -m a jo člani : p. njih vpeljani gostje. e— Gledališka predstava Narodne čitalnice. Narodna čitalnica v Celju priredi v nedeljo, dn* 24. t m ob S. zvečer ■. ve. -dvoram Narodnega doma Fnžgarjev Verigo«, ljudsko zgodbo v treh de aniiii Kot ;e čist: dobiček namenjen za itpcpmn-tev ljudske knjižnice. :e upati, da bo ob si. po voljen. e- Razglas prostih stanovanj * CePa Stanovanjsko sodišče I stopnje \ Ce. .. ob javlja v stn.s.u zakona prosta stanovat: a \ Celju iti v okolišu celjskega »rezkega poglavarstva Prizadete stranke se pozivajo, da do 2s t 31. do 12 dop naznanijo \ pisarni stanovanjskega sodišča, na katero stanovanje reflektirajo ^ e— Smrtno ponesrečil je 171etm Fran. šniler iz Trbovelj, kleparski vajenec pr kleparju Taškeriu v Celju Gospod Tašker trna večje delo v Dobovt. kjet popravlja cerkveno streho V sredo dopoldne .e delal na strehi Špiler. ne da bi hi! privezan Ker mu ie spodrsnilo, ie padel 15 m globoko :n se ubil Mojstra ne zacere nobena krivda, ker e preskrhel vsa predpisana sredstva za varnost delavcev in jim zabičal njih uporabo. Jtahor je daktia ie &a$a stara mu ti, bilo /c pravilno. Kuhala ie svoio Kavo samo s Pravim franckonmkavnim pridatkom. Ta ie danes še vedno tako fin kakor izvrsten prida tek K zrnati In žitni kavi ter bo ro I"udi zmeraj ostal. Iz Kranja r— Zima pred durmi. Po deževju v pori* deljek so nastopili sedaj solnčni jesenski, toda mrzli dnevi. To pot je sneg močno pobelil vrhove bližnjih planin. kakoT Grin* tovea s tovariši do Krvavca. Stol, Storžič in druge do 1900 m nižje. Vendar se jc cneg že drugi dan pred solncem umaknil. Divni razgledi se nudijo v takih dneh iz* letnikom s Šmarjetne gore in Sv. Jošta, na kar opozarjamo zlasti Ljubljančane. V j -j* tranjih urah je pritisnil precej oster mraz. včeraj zjutraj je kazal toplomer 2 stopinji C nad ničlo.. Ljudje pričakujejo naklonje* nesti od današnje Urše, ker »kakor ta po; kima, taka bo zima.« r— Aretacija mladega nasilneža. Pred* včerajšnjim so aretirali orožniki Mirka Mačka doma z Velesovega pri Kranju, ki je ob priliki nedeljskega cerkvenega pro* ščenja v Šenčurju napadel in z nožem smrtno rani! Alojzija Štera, 18Ietnej,a žu* panovega sina z Visokega. Maček je star 20 let in se izgovarja s pijanostjo. Slučaj ponovno ilustrira poguben vpliv alkohola. Maček je bil oddan v zapore tukajšnjega ekrajnega sodišča. r—• .Vcv'01 šolsko poslopje. V Rožni ulici za lastnim poslopjem preureja Mestna hra* nilpiea pritlično hišo v enonadsfrropno stav* bo za učilnice, namenjene za puškarsko in nameravano pletarsko šolo. Puškarska šola, katere štiri letnike obiskuje v tekočem šols skem letu okrog 30 učencev, ima delavnice v Narodnem domu, učilnice pa začasno v gimnazijskem poslopju. Vsled akcije za ustanovitev pletarske šole, ki naj bi se tu* di nastanila v tem poslopju, se bo vršil v petek komisijenelen ogled za povečanje v dvonadstropno hišo. Gradnja, ki dobro napreduje, je poverjena podjetju Slavec. r— Repriza »Revčka Andrejčka.-> V ne; deljo dne 24. t. m. oh 16. uri v Narodnem domu bo ponovil gledališki odsek Kranjske narodne čitalnice »Revčka Andrejčka«, p -o* pularno igro s petjem, na kar že danes opo* zarjamo zlasti okoliško prebivalstvo. r— Iz poslovnega iveia. Lesna družba Lignum je znižala osnovno glavnico od 225 tisoč na 150 tisue Din. Mesto izbrisanih po* slovodij omenjenega podjetja Josipa Maj* diča in Franca Saiovica sta se vpisala dr. Šemrcv in Ivan Zabret, tvorničar v Bobov; ku pri Kran"i - Tekstilna tovarna ?Jugcčeška» zida na svojem zemljišču tik državne ceste več* jc enonadstropno vratarjevo hišo. V sute* renu bosta dve večji avtogaraži, v prvem nadstropju pa sobi za pregledovanje de* lavccv in delavk ter prostori za vratarja, v nadzidku pa vratarjevo stanovanje. Po« leg hiše je postavljena nova mostna teht* niča. Od tvorniških objektov, ki ležijo nižs ie gradijo k vratarjevemu poslopju dva nasipa za cesto Poslopje je do strehe že zgrajeno. Podjetje bo napeljalo od kolo* dvora do svojih objektov industrijski tir. r— Kolo jug. sester v Kranju priredi das i:cs v fizikalni sobi kr. gimnazije predavaš nje. Predavala bo ga dr. Tekla Pance*Kenk v O negi dojenčka* Ker bo predavanje pos učno in zelo zanimivo se matere, ženstvo sploh, vljudno vabite, da se ga kar uajšte* vilnejšc udeležite. 1 prod..,—. ...» e^nejs ' ši od domačih prodajalcev in pridejo s svos jo lastno robo, delajo ilobre kupčije. t— Nov obširen vrt si je pričel delati pod stavbiščem nove šole g. Ferdo Roš, ve« leposestnik v Hrastniku. V hrastniški kots lini nima nobeden velikega vrta razen še veleposestnika g. Alojza Logarja in rudnis Skega ravnatelja inž. Drolca. t— Knjižnica za varstvo otrok in mladin* sko skrb na Vodah je odprta vsak četrtek. Ml onstran granit p— Ncva ladja «Trieste», bo spuščena v morje, v nedeljo 24. t. m. v ladjedelnici i sv. Marka v Trstu. Prisostvovala bo prins I cczinja Giovanna, p^ Odstopil je tajnik furlanske učitelj; ske fašistovske organizacije profesor Ga* rassini. Napram slovenskim učiteljem jc bil silno brezobziren. «Osservatore Romano« ga jc bil napadel radi širjenja protiverskih načel v šoli in med učiteljstvom. Od takrat j jc bilo njegovo stališče omajano I p— »Lega Nazionale». Fašistovsko glasilo konštatira z veseljem, da so vse šole »Les ge» zopet polne tujerodnih otrok. Obisk je še številnejši ud lanskega. Skoro 5000 otrok je zajela letos »Lega Nazionale«. Otvorijo ! se še novi zavodi. »Popolo di Trieste» obe* ta članek, ki obrazloži prodiranje «I.ege« v kraje, ki jih je Avstrija držala v globo* ki nevednosti, ki so bili obljudeni po pols divjih ljudeh in katere so ogrožale bande brigantov in morilcev . članek bo posebs na zanimivost. p— Dva podeštata kaznovana. Podeštat v Šempetru pri Gorici P. Ceschia je poro* čil mladoleten par brez privoljenja staris šev. Enako je storil tudi solkanski pode* štat Mirko Mozetič. Zagrešila sta presto* pek in sta bila sodnijsko kaznovana. p— Zopetna izjava sodnih uradnikov. 15. t. m. so prejeli sodni uradniki zopet poziv, naj naznanijo nemudoma in sicer tokrat na* ravnost na pravosodnega ministra, da niso, odnosno ako so bili, da so se izbrisali kot člani raznih organizacij, med temi tudi sle* tlečih: Mohorjeve družbe, ne ve se ali Go* riške ali Prevaljske. političnega društva »Edinosti« v Gorici, Zveze slovenskih tes levadnih društev, Sokolskega društva, «Or* june» v Ljubljani in nekega docela nepo* znanega društva »Concordia« Med tem se pa premestitve uradnikov nadaljujejo Za* koja, slovenski višji sodni svetnik, mora zapustiti Trst in se podati daleč v stare pokrajine Italije. Sz Trbovelj t— Ob priliki ::la\nosti odkritja spomes nika padlim vojakom se bodo prodajaii mali črno obrobljeni listki z napisom: Ma! položi dar vojnim žrtvam na oltar. Izkus pieek jc namenjen vojnim žrtvam v trbos vcljski občini t— Šolske razmere v Hrastniku. Xa de* kliški šoli v Hrastniku je nastavljena ga. KaibasGrczdnikova. Na dekliški šoli ie pričela suplirati g. Rajnerja, ki je odšel na daljši bolezenski dopust gdč. Laznikova. Pouk jc sedaj normalen na obeli šolali. Žal da se nj ustreglo radi paralelk za 1 razred, ki šteje skupno 170 otrok t— Vredni dan okrajnega sodišča se bo vršil v Hrastniku pri Rošu v soboto 23. t. m. t— Kcsianjarji v Trbovljah. V trboveljs sko občino je prišlo več kostaniariev, ki so postavili svoje stojnice na najbolj pro* metnih krajih Prodaja kostanja jim gre piav dobro izped rok. t— Nova mesnica v Hrastniku. V Sv. Les nartu si je postavil novo mesarijo in klavs nieo poleg svoje hiše sredi kolonije Log, g. Vid Seniea, po domače »pri Talijanu«. Mesarsko obrt lx> izvrševal njegov sin. Ta* ko dobimo v Hrastniku že petega mesarja. t— Kcmeniia ograja pri slsri vili rudnis škega ravnateljstva v Hrastniku se ie znats no premaknila, s čimer je podan dokaz o aktivnosti plazovja v tem predelu t— Konkurcnca med prodajalci sadja. li. obmenrh občin co pričeli v zadnjem času prihajati zelo pogosto v trboveljsko občino Dopisi NOVO MESTO. Iz SKS krosov nam pišejo: Volitve v Trgovsko in obrtno zbornico so končane Izpadie so večinoma pu naši želji Ni nam šlo pri volitvah za SDS ali kakor pravijo Žerjavovo stranko, ampak za to, da pride zbornica v roke moz, ki jo bodo vodili v korist in napredek trgovine in obrti, mož, kj bodn delali za ugled iu procvit toli važnega zavoda, ne oziraje se na strankarstvo. Večina naših pris-tašev ic uvidela, da jc -.združena tista- pristiio klerikalna salata, zabeljeua .•> par takozvanimi naprednimi ocvirki. Ni čudno, da smo io odklonili in volili stanovsko listo Preveč imamo še v spominu delovanje klerikalcev proti naši stranki, ki so io hoteli uničiti z vsemi dopustnimi m nedopustnimi sredstvi Žal nam je g Je-lačfna. da ie nasedel v svoji trmi klerikalnim vabam. Upamo, da je še toliko napreden in uvideven, da sc bo pravočasni) otresel klerikalnih konzumariev. ZDOMCE z zrictmko sn Ž3Q©m KLJUČ r w najboljše,,najirpcžnGjše. zato najcenejše llremensko poročilo 1e'<,u 0/c smei cetra r brzina v m »01, iu; O K Vrsta padavine IOH/okpii nn i re ooazovania ( f6'*S 2-. X5 NNE 0.5 10 mesla 0.1 Ljubljani s. 76?-y ) - 88 \VN\V 0.5 10 megla (dvorec) | 14. 7 3-« 9-5 So S 1 7 21 762 6 7f 70 NE 0.5 8 Marboi . . . 8 768 7 20 9 NW 1.5 7 slana Zagreb . . . 8 '76'"7 5-( H7 NE 3 10 megla B ograd , . . /t82 40 76 mirno 3 Sarajevo . . . < •767-2 5-; ,;o F 3 8 >k 'ptje . . . - 67 2 9-0 59 VV 0.5 10 Dubrovnik . . 1 7r,l 0 13 0 48 N 9 3 Solit .... 7 /• 4-1 8'0 51 NE 5 1 Prati.l .... 7 765*4 'z-0 - S\V 3 2 1.0 Solnce tfzhaia ob 6*21 zahaia ob U"0S una /zhaia ob 17 11 zahata ob 04 57 Povprečni lv metna tekma meel SK Krško in SK Brega* na. Krško moštvo jc sedaj v zelo dobri tor* mi in upa priboriti si zmago SK Jadran Jutri v petek, ob 20. sesta* nek vseh nogometešev pri Mraku, po sc* Stanku seja upravnega odbora Spcrt nt Notranjskem V Cerknici ob* stoji mladi SK Slivnica, ki uspešno deluje r,a športnem polju. SK Slivnica jc odigral letošnje poletje več prijateljskih tekem, iz katerih je izšel skoro vedno kot zmagova* lee. V tem kratkem času svojega obstoja si 'e agilni odbor pod predsedstvom g M Mis lavca že pridobil svoje lastno igrišče ob cerkniškem potoku Krasno igrišče 100 m krat 70 m meji na eni strani n pot cerks nicasBegunje, ki tvori gledalcem naravno galerijo, na drugi strani na Cerknišco. kjer imaio člani SK Slivnice naravno kopališče Igrišče obdaja visoko drevie. ki nudi igra* čem in gledalcem senco. Klub jc ustanovil iz štirinajst članic obstoječo hazensko sek* cijo. ki pridno vežba. da prihodnjo pomlad pokaže iavnosti uspeh svojega dela. Usta* novljen je tudi smuški odsek. Gospodarstvo Nenaravno dviganje lire Italijanska lira je bila še nedavno na tem, da pade na višino našega dinarja. Zadnje ledne pa se je. njen poiožaj temeljito pr-okmiil in mednarodna vrednost lire se jo začela skokoma dvigati. Do včeraj je dosegla deviza na Milan v Curihu tečaj "22.05, dočim ie v zrčelku septembra '. 1. notirala komaj 16.80. S tem ie lira tekom dobrih sedmih tednov pridobila na mednarodni vrednosti za preko 30 odstotkov in dosegla stanje, ki prebega za več odstotkov nivo, ki se je bil prej predvideval za stabiliziranje lire. Prvi povod dviganju lire v začetku septembra I. 1. so bile nedvomno močne intervencije italijanske vlade, ki je želela, kak v,' je podoba, prvotno zamišljeni stabilizacijski tečaj nekoliko povišali. Čim se je pa zn£el."> viharno naraščanje teeaia =o intervencijske banke popuščale z intervencijami, da bi zavirale prehitro skakanje. Kliub temu sc je baš zadnje dni lira še močneje dvignila. .Jasno ie. da vodi zdaj usodo lire špekulacija, ki išče iz nestalnesti italijanske valute svoj dobiček, kar povzroča nemale skrbi italijanski vladi. Da se je lire polastila špekulacija, bo prav jasno, ako pomislimo, da so defiarijske mere italijanske vlade morale Vzbudili domnevo, rla bo lira naraščala. Oni, ki so v 'o verjeli, so začeli v veliki meri iz špekula-tivnih ozirov nakupovati iiro. dočim so na drugi strani konterminerji. ki so še vedno čakali na padec lire, morali nastopiti s pokrivanjem. Viharni skok lire v zadnjih dveh dneh se jio izjavah iz borznih krogov nanaša na borbo obeh strank, ki špekulirata na (Jviar ali na padec lire. Gospodarski krogi Italije seveda nič prijazno ne gledajo neprestanega hitre®) skakanja lire, katero bi radi imeli stabilizirali« v razmerju 120 lir za 1 angleški funlšter-ling. Silen skok valute je močno zaustavil izvoz, ki t? .ie ob prejšnjem slabljenju lire že bil pričel krepkeje razvijati. Zlasti je daj padel izvoz avtomobilov, teksiiiij, južu' -ga sadja in drugega blaga. Ako bo vredno-! lire še naraščala, se je b:ili v mnogih industrijah. ki se že sedai nahajajo v kritičnem stanju, 5e večjih težav. Zasloj izvoza bo imel slabe posledice tu 'i za italijansko trgovinsko bilanco, ki je itak vedno močno pasivna, kaili dvig valule na drugi strani pospešuje tudi uvoz. Proti prevelikemu uvozu se italijanska vlada sicer bori z raznimi sredstvi, ki pa spričo tako visokega stanin lire ne bodo vedno dovolj učinkovita. Meri drugim Italijani sedaj v posebno veliki meri uvažajo les. Kakor smo že večkrat omenili, Italijani zelo močno povprašujejo tudi po našem iesu. katerega cene so zaradi čvrstoče liro za Italijo zelo l>adle. Tako vidimo v Italiji enake pojave in tu-jemo podobne ložbe kakor smo jih mi videli in culi ob času dviganja dinarja. Perturba-cije. ki nastanejo ob prehitrem dvigu valute, so skoro enako škodljive kakor ob padanja. Zanimiv pojav, kakor smo podobnega doživeli tudi pri nns. je ta, da se ceHenski nivo v Italiji še nič ne ravna po mednarodni vrednosti lire. Cene na drobno so v zadnjem času še cclo malo poskočil«. Ker je sedaj tečaj lire bržkone pretež.io v rokf.h špekulacije, je vnrašunie nadaljne-ga rrzvoia lire zelo negotovo. Italijanski gi-sporlr-rski iii vladni krom si golovo želijo stabilizacije, in io najbrže stabilizacije na nižjem stanju valute, kakor jc sedanje. Tr-ris ooročila XoTosadska blagovna borza ("20. 1. m.). Pšenica: baška, 2 odstotka, 4 vagoni 280 do 282.50: banalska. 75 kg. 2 odstotka, 5 vagonov 290 Oves: baški. 1 vagon 145. 'I ursčiea: baška, nova. 4 vagoni 115; sremska, nova. 3 vaeoui 115; sremska, sušena. 2 vsgonn 152.50—1?5; sremska. sušna, pariteta Indjija, 10 vagonov 152.50; ba-natska. sušena. 1 vagon 148. Moka: baška. o? . 4 vrgoni 4-15 Tendenca mirna. Za-rrphški tedenski sejem (20. t. m.). Do-s:on boiiši Trgovina živahna. Cene goveji živini ob čvrsti tendenri nespremenjene. iV-pustile sn -ene zaklnnim svinjam in konjem, ločim ie krma drnži.i Cene za ku žive tež. : voli •lomari T S—0 TI 6—7.50. bosanski ' fi -7 TT fi fi 50. biki 7.50 krave T. 7—8. 1 f. 4.50—5. junci fi—7. iunice T 7—8 II. 5—i, teleta 0-13. svinje sremske 13.50—14 (zaklane 15—Kil Din. Konji vozili in tovorni 70110-10.000 Din za par Krma: detel ia 125, seno 100-125. o lav a 125. slnma (JO—100 Din za 100 kc. Dunajska ter'« za kmetijske produkte ■ 19. t. m.) Tendenca na ameriških borzah dabe čvrsta To. še bolj pa pomanjkanje ponudb ie povzročilo na Dunaju nadaljni porast cen. posebno rži. Uradno notirajo v šilingih vključno blagovnonroinetni davok brez carine v conah na debelo za 100 kg: pšenica: donvča 30—40, madžarska Tisa 45—40: rž: 28.75—30.50; turščica: no-minelno 26.50— 27.50: oves: domači 25 do 25.75 Dunajski svinjski sejem (10. t. m.). Dogon 17.138 komadov. Ob mirnem prometu so se pocenile mesne svinje za 10 grošev pri kg. Prvovrstne debele svinje sp svoj • ccae obdržale, Joeini so se druge vrste tudi poceniie, in sicer Z:i 5 grošsv pri krr. Za kg žive teže notirajo: mesne svinje 1.S0—2.45 debele prvovrstne 1.85—l.fiO. sredujetežke t .80—1.90. kinetske 1.80—1 05. stare debele 1,75—im madžarske debele 1.00—2.20 šilinga. = Zapadni in vzhodni železarski kartel. Po vesteh iz Berlina, vodijo češkoslovaške železarne na dve strani pogajanja, in sice-filede pristopa k zapadnrevropskemu železarskemu kartelu in slede ustanovitve posebnega vzhodnega kartela (med uaslelczitrn k vzhodnemu kartelu se bo. kakor javljajo, v knilkcm izvršil, ker jc naša vlada glede na državna |>odjet,;i odobrila pristop. Pogajanj glede pristopa 1; zapadnoavropskomu karielu se bo selaj udelcževai i : ojbržo tudi Jugoslav ija /. os',:-limi, v vz" >. liigm karielu uJrtiženinii železarnami. ( eucvnik za zavarovanje valute oh jf vozu. veljaven od 15. uo 31. t. m., je objavljen v !!!i. številki Uradnega lista:. — Izplarcviiiije devetega kupona !ed-f<>t-nega pusejila za likvirh-.-i-.i aaramiii odno-Sajčr v liori'Vnjaj«fe«a se pomanjkanja premogi. Glavni vzrok temu i ' angleška stavka. Da bo Nfinčija zasigurala doni.ifo potrebo, io nemški državni komisar izdal posebne odredbe. Mednarodni dogovor industrije 'rafui;: jt bil le dni podpisan v Londonu. Nemški zasicjiiiiki za cnkr.it J? ni>o iiodpisili, i bodo to storili najbrže potem, ko bo.lo dobili potrebna navodila od lastnikov, ki jih zastopajo. Obtok novčanic v Češkoslovaški jo v drugem tednu t. m. nazadoval za 252.5 milijona na okroglo 7 milijard češkoslovaških krou. Napram lanskemu letu jo za 412 milijonov češkoslovaških kron manj v prometu. V istem času so so kovinska poilloga in zaloge deviz nekoliko povečale. Boir-ase 20. oktobre LJUBLJANA. (Prvo številke povpraševanja, druge poiiudbc in v oklepajih kupčij-s.ki zaključki.) Vrednote: investicijsko 72.50—74, Vojna škoda 306.50—0, zastavni m '■:omu:ialne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 194-198, Ljubljanska kreditna 150—0. Merkanlilna 94-97. Praštediona 867—870, Kreditni zavod 165—175, Strojne fin_66 (66). Vevče 102—0. Stavbna 55-65, šešir 104-104 (104). — Blago: Brez zaključkov. Povpraševanje po bukovih drveli, letvah, testonih, bordonalili in Ianenem semenu. Ponudbe v raznih kmetijskih i:ide!-kih iu bukovih hlodih. Z.UiEEB. Zasebne vrednote brez spre-nuimbe. Vojna Skoda Čvrste iša; promptna sc je trgovala po 310, za ultimo novcmb.a pa po 3i". — Italija v Curihu dalje poskočila. Zaio je porasla tu'ii v Zagrebu. Druge devize v glavnem nespremenjene. Skujv ni devizni promet v Zagrebu U milijonov dinarjev. Notiralo so devize: D una i izplačilo 797:5—800.3, Berlin izplačilo 1347 5 do 1350.5. Bruselj 150—161. Italija izobčilo 239.07—241.07, London izplačilo 274.4 do 275.2, Nevv York ček 56.4ii-56.Gii, Pariz izplačilo 167.4—168.2. švir:. izplačilo 105)2.75 do 1095.75; v o 1 u tc: lira 230-238; e Tekli: bančni: Eskomptna 100—101, llij-.o 55.5 (io 56, Jugo 92—92.5, Obilna 50—52. Praštediona S67.5— 870, Srpska 130-131. Ljubljanska kreditna 130—1); industrijski- l)u-brevačka zaključek 353. Gutmaan --'50-261;, Iii.-- 45—49. Slaveks 100—110. Slavoaiia 31.75—32, Trbovlje 302.5-303. Vevče zaključek IO. Šečerana O.-ijek 450 455: državni: investicijsko 72.25—72 75. agrarne 42.5—43.5, Vojna Skc la. promptna 310 do 310.5. kasa 800.5-^310.5, za november 312.5 do 313.5. BEOGRAD. D e v i z e. Amsterdam (zaključek 2272), D una i 796-797. Berlin 1315 do 1347.5. Bruselj 159.75—161. Budimpešti (1.0793—0.079-1. Bukarešta (zaključek 30.2), Italija 240—241.25, London 274.5-274.". Nevv York 56.46—56.5, Pariz 167—187.5, Praga 167.55—167.7. Švica 1093.75—1094.25. CURIH. Beograd 9.145. Berlin 123.3 •. Ncw York 518, London 25.11 sedem o-aiink, Pariz 15.21'. Milan 22.03, Praga 15.335. Budimpešta D.007244. Bukarešta 2.7625. Sofi;; 3.743. Dunaj 73.05. TRST. Devize: Beociad 41—41.75. Dunaj 329—335, Praga 09.25-70, Pariz 69 d.i t9.50. London 113.25—114. Nevv Vork 23 40 do 23.60. Curih 445 - 456. Budimpoš'a 0.00324—0.00329. Bukarešta 13.30—13; valute: dinarji 40.75—41.30. dolarji 23.20 .io 23.40, 20 zlatih frankov 90—04, zlata lira 474.37. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4975 io 12.5375. Berlin 10S.4O—168.90. llmlimpeš'a 99.10-99.40. Bukarešta 3.7675 3.7875. London 34.3050-34.4050. Milau 80.21—30.31. Nevv Vork 707.35—700.83. Pariz 20.97—21.07 Praga 20.0325—2i .0325, Solija 5.0975-5.1375 Varšava /8.15—78.65. Curih 136.63—137.13: valuto: dinarji 1*48-12.54, dolarji 707.50—711.30. Deviza Beograd m> csialih borzah: v Pragi 59.73. v Berlinu 7.418. v Londonu (popoldne) 275, v Nevv Yorku (19. t. m. po borzi) 1.77. Z1V Rumunska kraljica v Ameriki Pravi, da ne bo Kimala. Preden je rumunska kraljica zapustila Pariz, je sprejela v avdijenco ravnatelja pariškega «Figara», ki mu je podala sledeče izjave: «Moja prva pot, ko dospern v Ameriko. me bo vodila v Belo hišo na poset k predsedniku Coolidgeu, ki me je z izredno ljubeznjivostjo povabil. Vprašate me, katera mesta si hočem ogledati? Ne vem. Najraje bi jih obiskala vsa, ali za to mi bo manjkalo časa. Najbolj se veselim, da bom videla veliki središči filmske industrije. Los Angeles in I1ollywood. Douglas Fairbanks in njegova žena Mar.v Pickford sta mi že obljubila. da mi bosta razkazala vse znamenitosti teh dveh mest kakor tudi zakulisno življenje kinematografske industrije.« — Listi so mnogo poročali, jc pripomnil novinar, da namerava Vaše Veličanstvo nastopiti v nekem filmu, ter so celo imenovali v tej zvezi vlogo kraljice v Tolstovem romanu «Vstajenje>. Kraljica se je nasmehnila. <■ est je komična, a na žalost povsem izmišljena. Vsekakor mi lahko verjamete. da bi si že raje izbrala drugo vlogo. Igrati v filmu kraljico, bi mi ne prijalo. Sploh pa, ali je v «Vstajenju» kaka kraljica? Jaz je ne poznam. Tudi bi z nastopom užalila spomin Tolstega, ki mi je. kakor vsi veliki pisatelji, drag.» — Ali Veličanstvo ve, da so celo imenovali honorar? Govorili so o 25.000 dolarjih. -Pustimo stvar», je resno presekala kraljica. «Vse te vesti so izmišljene od prve do zadnje besede. Zadostuje naj vam. da sem sporočila čez ocean, da ne dovolim nikakega iilmanja. Niti ne, da bi me snimaii pri mojih obiskih in vsakodnevnih opravkih. Sem velika ljubiteljica filma, a le kot amaterka.« To .ic bil poslednji intervju rumunske kraljice na pariških tleli, še isti dan se je vkrcala na veliki prekomorski parnik Leviatlian. Kraljica je vzela seboj na potovanje tudi psička «Cocka». Marija Rumunska je medtem, kakor smo že javili, prispela s svojim spremstvom v Ne\vyork, kjer so jo sprejeli kar najsvečaneje. Kraljica je najela hotel Fmbas-sador. kjer je zanjo in za njeno spremstvo rezervirano celo nadstropje. V celoti bo imela na razpolago osemdeset sob. Hotelski kuhar, ki ima, mimogrede omenjeno, letne gaže 35.000 dolarjev (2 milijona Din) bo stregel kraljevskim gostom na zlatih servisih. Mobiliziranih je 38 zasebnih detektivov, med njimi 6 žensk, ki bodo pazili na kraljico. V hotel Embassador je že sedaj prišlo nad 1000 pismenih in brzojavnih ženitvenih ponudb, namenjenih princezinji Ileani. Toda princezinja se ne bo odločila za nobeno, kajti med vožnjo je ujela — vedo povedati ameriški listi — brezžičnim potom ženitno ponudbo nekega gospoda, kojega itne je zaenkrat še tajno, in ta neznani oboževalec jo je pozval, naj vse ostale ponudbe zavrne, ker ie edini on vreden, da jo poroči! Vatikan in Kvirinal Ob otvoritvi letošnjega Avtomobilskega Salona v Parizu je nudila Seina med Invalidskim in Almajskim mostom (v bližini razstave za povod* na vozila) kaj slikovit pogled. Bilo jc vozil vseh vrst in vseh velikosti, od malih čok nov, bark in jadrnic do večjih ladij, jaht na jadra in na motor in pogon, motornih čolnov in hidrogiiserjcv na zračni propeler, ki so ob navzočnosti tisoglavc množice defilirali ob Seini. pred spravo Švicarska «Neue Zurcher Zeitung« beleži /e d..-igo pričakovana \est. ua stojimo pred dejanskim zbližanjem med papežem in med italijansko vlado. Na podlagi lojalne politike, katero izvaja napram Vatikanu Mussolini, je papež izjavil, da je pripravljen preklicati zgodovinski protest proti zasegi vatikanskega premoženja s strani rimske vlade. V zameno za ta preklic mu bo Mussolini vrnil prejšnjo suvereniteto in vse vatikansko imetje. Vest še ni potrjena, toda je povsem verjetna. Sedanji papež Pij XI. bo torej nemara še doživel srečo, da pretrga verige vatikanskega jetništva in postane svoboden cerkveni knez — v eri fašizma. Guanidin - nadomestilo za insulin Poleg zdravnikov, ki so razpravljali o seksualntit problemih, so zborovali pretečeni teden v Berlinu tudi strokovnjaki za bolezni prebavnih organov in bolezni preosnove. Na tem zborovanju so zbudile velikansko pozornost izjave zdravnika Franka iz Breslave, ki je poročal o novem sintetičnem sredstvu, katero baje popolnoma nadomestuje insulin. Sredstvo se imenuje guanidin in se je izkazalo pri eksperimentih na živalih kot zelo uspešen pripomoček. Guanidin ima pred insulinom to prednost, da ga je mogoče uživati kot hrano. Vendar ga ne prenesejo vsi pacijen-ti z enako lahkoto. Pri nekaterih bolnikih povzroča guanidin bruhanje, ker se njegov okus upira želodcu. Radi tega se je dr. Frank odločil uporabljati medi-kament na ta način, da ga zavživajo pacijenti v postelji leže. Doze tega zdravila pa smejo biti zelo majhne in guanidin se s pridom uporablja samo pri lahkih in srednjevrstnih obolenjih Teoretično je guanidin za zdravniško vedo velikanskega pomena, praktično pa se bo dal medikament uporabljati le z upoštevanjem činjenice. da je dovajanje insulina v večjih množinah prej škodljivo nego koristno. Preparat tudi ni še popolnoma čist in bo treba še precej poizkusov, preden bodo kemiki iz njega odstranili sestavine, ki povzročajo neužitni in zoperni okus. Koliko neviM je na leto? 16 milijonov, pravi ameriški profesor Talman. Ali že veste, da se vsako leto izlije nad zemljo okoli 16 milijonov neviht iu da v tem hipu, ko čitate te vrstice, kakor sploh sleherno uro, preknžuje ozračje na vesoljni zemlji 360 tisoč bliskov? Tako javlja profesor Talman, vodja meteorološkega instituta v Zedinjetiiii državah, ki .ie baš dokončal svoja statistična dela o številu in velikosti neviht in neurij. Škodo ki io povzro-e nevihte na celem svetu, je precenil Tal- : man na letnih 100 oihljonov do a rje v j (9 milijard Din). Sa:no toča povzroča ■ po njegovi cenitvi 16 milijonov dolar- ! jev škode na uničenih poljskih sadežih, i A vzlic temu imajo neurja tudi svojo j ciobro plat. V številnih pokrajinah, pra- • \ i. Talman, kjer skoro leto in dan ne pade kapljice dežja, so nevihte celo { dobrodošle. Tako je neki francoski me- ! teorolog izračunal, da se more celoletna j korist neviht na prosperiranju poljskih | pridelkov v Tonkingu ceniti na 160.0 30 j dolarjev ali 9 milijonov dinarjev. namreč imel štiri točke, torej znak, ki zaznamuje položaj Marsa na našem planetarnem sistemu. In to daje ljubiteljem radia na Angleškem misliti ter jili opozarja na fantazijo Juiesa Verneja. X Smrt princezinje Friderike ilannovej lanske. V Biarritzu je umrla princcsa Fri= derika Hannoveranska, najstarejša hči osle celega hannoveranskega kralja Jurija V. BU ia je druga hči svojega očeta, ki je bil po= ivrstna salon-*« veseiOii»a duhu sale. smeha in komičn h zapletljajev. V glavn h voyh: Srčkana Liane H i d u originalu Jakob Tiedike. Predstave se vrse ločno ob 4., '/.S., '/»8., 9. ur:. ELITNI KINO MATICA na.udob u-jš. kino v sieumi mesa Liubl ane Vršijo se velike predpriprave za veličastno oremijero vele-f Ima ..K O L O ' ki ga bon spremljali solist. it> p,a oper.-, zbor našega Narodnega gle daiisča. zneje odstavljen s prestola. Ko se je prese= lil oče v Pariz, je opravljala pri njem taj= niške posle. Ta vloga je nanesla, da še je seznanila z Alfonzom Pavlom Raminge= nom, katerega je vzljubila in mu pozneje, po posredovanju angleške kraljice Viktoris jc postala žena. Pokoj niča je nosila do zads njega na-slov princczinje Velike Britanije in Irske. X Ponarejen podpis za 260.000 Ur. Pri blagajniku v kazini v Montecarlu se je pred stavil eleganten m'ad gospod s čekom za 260.000 lir. Podpisan jc bil marchese Fra= cassiiz Milana. Izplačilo se je izvršilo brez zadržka. Ravnateljstvo se je čez nekaj dni /glasilo pri banki Commercialc. na katero se je ček glasil, ali tam so povedali, da pri njih ni Fracassi položil nobenega zneska. Podpis je bil ponarejen. X Oberauski kolonisti se morajo izselit:. K -munistienim kolonistom v Obcrauu pri Orthu oh Dri na vu bijejo zadnje ure. Av,-strijsko notranj-e ministrstvo je namreč od= redilo, da se mora nemudoma izprazniti sedeno ozemlje. V tem pa grozi s strani oberauskih kolonistov nov spor, kajti slav; na komunistična občina hoče načeti vpra= sanje o premoženju, med katerega šteje kos ee, ki so jih postavili iz lesa, katerega so podrli v oberatiskcm gozdu. K Ks; 'A za dame. i-ar piizna/fjo \si gos: odje jc dam ski smok ns. B^ago na;Iine,Se iiud v vsaki ko ičini kar najcenc-je tvrdki Drago Schwab I jubijana Z nedeljskih konjskih dirk v Longcbampu pri Parizu Toalete na dirkah. Mars in radio V sredo, dne 27. oktobra, se Mars zopet približa naši zemlji, čeprav ne na tako bližino, kakor leta 1924. Ta činjenica je zopet vzbudila v ljudeh vprašanje, kaj je resnice na pripovedki o prebivalstvu na tem planetu. Angleži so šli celo tako daleč, da so potom svojega udruženja za radio pozvali člane, naj v času okoli 27. oktobra natančno zabeležijo vsak signal, ki bi ga utegnili dobiti ter naj ta znamenja sporoča centralni upravi društva. V Ameriki so namreč naročniki radia zaznamovali signale, ki sestoje iz črtic in nik ter jih ni mogoče pojasniti na podlagi Morse-jeve abecede. Eden izmed signalov je ki je tra Udeleženci II. prednjačkega tečaja JSS, i! od 16. septembra do 16. oktobra ter se zaključil z lepo uspelo ■akademijo. Spredaj predstavniki starešinstva JSS in tehniški odbor. Ii, predajački tečaj JSS Vsaka telovadna organi/., cija je v veliki meri navezana glede kvalitete njenega vzgojnega delovanja i;n dober kader vz lojnega osebja. To velja v dvojni meri za So-kolstvo, ki ima v svoji sredi v to svrho posebno institucijo — svoje prednjaštvo. S->-kolski prednjnk ni plačan telovadni učitelj, ki se morda zaveže za gotovo dobo in za gotov honorar: tako delo je odvisno od višine honorarja. Sokoistvo zahteva od svojega prednjaštva vs? kaj druzega. Vsak absolvent kakega tečaja za telovadne učitelje še daleč ne ustreza pogojem, ki ji i j stavimo na naše vaditelje, na naše prednjačke zbore ;ii osobito na načelnike posameznih sokolskih društev. Sokolstvo kot vsenarodna vzgojna organizacija sestoji iz samega prostovoljno delujočega članstva, ki ravno radi vzvišene naloge služijo namenom in ciljem Sokolstva popolnoma brezplačno in nad vse požrtvovalno. Oni pa, ki naj vse to članstvo pravil no vzgoje ter ga vodi po pavih potih sokol-skega programa, to je sokolski prednjak. Od njega ni zadosti, da je član naše organizacije, niti ni dovolj, da iina voljo do dela — on mora biti vsem ostalim članom vzor zavednega Sokola iu vztrajnega delavca na polju telesne in moralne vzgoje. Ako pa hočemo imeti take učitelje - prednjake. moramo si jih vzgojiti sami ter vedno tudi skrbeti za to, da se njihovo število nikdar Je zmanjša, temveč stalno veča in lo že s posebnim ozirom na to, ker se naša organizacija vedno bolj širi. Iz skromnih začetkov se je do danes razvila v mogočno udruženje, eno največjih v naši državi. Starešinstvo, osobito pa Tehnični odbor Jugoslovenskega sokolskega saveza sta zato sklenila, da se priredi letos drugi savezni prednjački tečaj, in sicer v prvi vrsti za župe na našem jugu. kjer je število prednia-kov dosedaj najmanjše. Sicer je res. da prirejajo tudi pos-mezne župe vsakoletno za svoje območje župne tečaje, vendar je tudi potrebno, da se da absolventom župnih tečajev prilika, da njihovo znanje izpopolnijo še na sa veznem tečaju. Saveznemu pozivu se je odzvalo 13 žup, ld so poslale v tečaj skuono 20 slušateljev, kar je nekako ravno primerno število Tečajniki so bili iz sledečih žup: Beograd 2. Celje 4, Kragujevac 3. Kranj 1, Ljubljana 1, Mostar 2. Niš 1, Novi Sad 4, Osijek 3. Sarajevo 1. Skoplje 1. Tuzla 3 in Z greb 3; iz ostalih žuo zaenkrat še ni bilo odziva. Pre I-njačka šola se je pričela 15. septembra ter se je končala z akademijo 16. oktobra. Celokupno je bilo 222 učnih ur; predavalo je skupno 23 predavateljev iz vseh panog so-kolskega ustroja. Naravno je, da je bilo i največ časa posvečenega teoretični in prak-I tični predelavi sokolskega telovadnega se-i stava, kar se je izvršilo pod vodstvom sa-| veznega načelnika dr. Viktorja Murnika. ; Ostale predmete so predavali med drugimi savezni starosta br. Gan^l ter savezni či-novniki dr. Fux, Jeras, Marolt, Švajgar, dr. Košir, urednik Sokolskega Glasnika Broz> vič. Pri pouku tehničnih panog so sodelovali bratie Vidmnr. Vrhove. Dersranc. Burg-staler. Černe, Miklavc. Jesih. Drenik. K■-stenapfel. Predavanja o zdravstvu je vodil savezni zdravstveni odsek, predavali so br. dr. Košir. dr. Mis in dr. Rus. Uspeh tečaja j? deber. Člani - tečajniki so pokazali zelo mnogo razumevanja, pridnosti in veliko discipline ter so z zanima- njem sledili | os. mezuiiu predavateljem. To je osobito pokazala zaključna akademija- ki se je vršila 16. oktobra t 1. v telovadnici ljubljanskega matičnega društva. Akademijo ie vodil načelnik dr. Murnik. Udeležba je bila od strani sokolskega članstva izredno lepil, pa tudi mnogo Sok( Istvu naklonjenega občinstva smo opazili Udeležniki niso sledili s pohvalo. Vse točke zelo primernega programa so tečajniki izvršili z veliko ambicijo in elanom. Zelo so ugajale tečajniške preste vaje dr. Murnika, ravno tako p-i tudi orodna telovadba dveh vrst, sestoječih ;z samih kurzistov. Kaj se da v kratkem času napraviti iz telovadcev z dobro voljo, nam priča izvajanje Murnikovega marša iz opere eCarmen:.. Kol v spodbudo tečajnikom je nastopila na orodju izbrana vrsta vrhunskih telovadcev ljubljanskih društev z velikim uspehom: dalje pa je izvajala deveto-rica bratov iz matičnega druživa Murnikov t Turški marš, po Bee^ovnovi isioitnenski skladbi. Po akademiji se je vršil \ prostorih restavracije -Zvezda'/ prisrčen poslovilni večer, kjer so sc od tečajnikov poslovili njihovi učitelji, savezno starešinstvo, tehnični odbor in sploh članstvo ljubljanskih sokolskih društev. Govoril je zelo vzpodbujevalno br. Gangl, dalje prav primerno br. dr. Murnik. nakar se je v imenu tečajnikov zahvalil br. Radivinovič. Končno pripominjamo, da se je na tečaju predavalo tudi o zimskih granati našega saveza. kakor je bilo,predvideno že na sestanku župnili načelnikov pred glavno skupščino v Djakovu. S tečajem smo napr. vili lep korak naprej, prepričani pa smo. da bo ravno tako uspešen leča j za članico. k: se pripravlja; pa tudi vsi tečaji, ki -e bodo vršili drugo leto. —r. Sestanek župniji statistirarje? in prn-sTctariev, ki je sklican za 24. oktober v Beograd, se vrši ob 9. v II. državni gimnaziji, Poenkarejeva ulica, dvorana 17 in 23. Možno je, da so nekatera mila dobra Boljše, kakor Schicht-ovo, ni niti eno. Najboljše je ed!no fuifi znamka „ JELEN' Kupuife le najboljše milo! Pri uporabi se izkaže, da ie najcenejše. Bodite previdni, ako Vam ponujajo druga mila kot »ravno tako dobra, kakor Schicht-ovo". Za najboljšo kakovost jamčita le l> ! ! in znamka »9 DELEN S" Mali ojjiasl, ki služijo v posredovalne ia socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par Najmanj*! znesek Dia 5'—. Ženitve. dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Oin J ■—. Najmanjši saesek Oin tO-—, Kolo jugosl. sester v Ljubljani K> imelo redno odburovo f.'jo v četrtek, 21. oktobru olj 5 V. popoldne. — Zirlaee raj se tu li članice, ki žele 1. jriTiiuacijo za eetrtinsko vožnjo h kongresa Marod-pega" Ztinsketra Saveza ua Bleda. " 31750 Ceskoslov. obec v Ljubljani por&da v -obotn 23X hoteli .Bellevuo potvieeli-j-k o ilozvusv zač. v S h. vti:er. Pratele humoru a tance pnjdtet 517?2 i i Zastopnike okrajne in gent.-ra*ne sprejmem takoj za izrecno novost Dober zaslužek! — Friderik v hoteia cSlon». 81826 Modistka Ž. Mahnič - Porjanc I.iub'j'r..i Kopitarjeva al. 1 sprejema popravila bar-2unactih in fiir klobukov, kar točno in ceno izvrSi V žalosti baržunaPti klobuki od tSO Din in ftlc od 9.1 Din naprej 236 Vuikanizira V;f: er*jI O fD 1 i a pam. valkantzacija P Škafar o Ljubliasi EiB»k» o ti •27i Služkinjo pridno in pošten'.', ki zna 7:tmostojno kuhati priprosto dt.maeo iirnno ter obenem > ,'-::vlzati ■ co?pod;njfkit tlela. Mirejracm. .Starost od [J:\ :>i '[,-;. plača (>o doiro-voru. Naslr-v v ogla nem o.'.:'i.-tku .-Jr:m». " 31734 Ak'I:i zastopnike in . - Za prodajo dol-ro i'l'.'C-.e?a predmeta pri-viii iai Ftra-nkam. išeeuo proti visoki t»roviziji Fo-tiu^f.c ua ogla ni oddelek «,lutra> pod -Atrilna 60=. 31760 Začetnico * prvovrstnimi spričevali rpreime Sever S Komp v Ljubljani 31711 Pietiljke 2;i volneno b'ai:o dobe delo i .i dom v trgovini Franjo AMin šiška 1'Iata dor»ro 31537 Natakarico pridno in polteno. zria t pravi jat i tudi drutra hišna • .. la. sprejmem takoj v gonilno na deželi. Naslov v oglasnem oddelku cjntra* 316-S3 Gospodinjo praktično za kuhinjo iti gospodinjstvo. z znanjem ii.mškejra jezika, "prejme ;/ra7.on — uvar v Noveui m^srn. 31752 ^luoro) -a 2—3 "re dnevno. "omi^be z zahtevo p*a-lo m o«'t. o^elek «Jt*♦-•»■» pod »Stalno 3-- 31755 T IpottVf) 2 spr:čevali snrej- tt"4"! takoj v t-^ovino z predmeti P:s-m»r»*» noon^be pod značko cnFt vr.„nTr-i» na oz1? 0 r»oKt5tvo cprptni^T" r r^vp oprava .Tn»ra p Mariboru 81739 Preddelavec za izdelavo hrast dog dobi stalno službo takoj v bližini Skoplja (Srbija). — Sprejmemo le strokovnjaka z dobr'mi spričevali in priporočili Ponudbe z navedbo stalnega naslova na c£l. oddelek «Jutra-> pod Siir* ^Hrastove doge^. 31S27 2 čevljar. pomocn'ka dobro isvež^ana. sprejme takoj Kare! Nerad, Oplotnice-Konjice. 31S13 Pozor, krojači šivilje in dame Krojenje za krojače. Šivilje. poseben pouk damam, ki 6e želijo izobraziti v samonporabi po lahkem na-cinn v popoldanskih in večernih urah - Pričetek 3. novembra Kroji po mer! — Revnejšim in nradničkim s'ojera tečaj ceneje. Krojno učilibče Stari trg žtev 1!> 31703 Klavirski pouk dajem začetnikom, otrokom ^o '13 leta. Narlov v osrl. oddelku cJutra31797 Notarski uradnik z večletno prakso in dobrimi spričevali, vešč strojepisja. želi primerne Mužbe Na •■•toni lahko takoj C^ni ponudbe ca ogl. oddelek -•Jutra* |>C'i «5! ariji v Stol 705 Gospodična z večletn«. p .-am »k.i pi»k-go. perfektna nemška in slovenska korespondentinja ter knjigovodkinja. želi službe v mestu ali ca deželi Ponudbe na oglasni oddelek eJntra* pod šifro -Perfektna S7> 316S7 Strojnik strojni ključavničar. veSč popravila pri strojih iu električnih napravah, ičče -lužbe 2a takoj Naslov v oglasnem oddelku 31668 Slaščičar išče 2a takoj službo v večji slaščičarni ali hotelu. — Ponudbe na npr. «Jutra> v Maribora pod «Slaščičar* S166G Stenografinja ia strojepiska za slovenski, nemški ter srbohrv jezik, perfektna moč. 7. večletno T'akso. išče službe v Ljubljani ali bUžnti okolici. — Dopise pod cITtra stenografinja 75na oglasni oddelek -.-Jutra*. 31671 Popravljanje perila starega, sprejmem na dom alj pridem v hišo. Nas'o v v oglasnem oddelku Jutra. 31793 Kuharica samostojna, izvežbana gospodinja, želi mesta pri samostojnem gospo 'u Gre tudi k vdovcu, najraje k takemu, ki ima 1—2 otroka Dornse pod značko cLiuhi-teljica otrok* na oglasni oddelek cjuira». 317DS Slaščičar ki bi opravljal tudi draga dela. išče službo za takoj v kaki večji slaščičarni. Ponudbe ua ei^'. oddelek ^Juira» pod cSla3čicar» 31674 Potnik mlad. spreten v več strokah želi mesta. Naslov v o "T. oddelku cJutra-. 317G6 Začetnica hitra stenosrrafinja in štro-jepicka. išče kakršnekoli službe, event brezplačno. Cenjene dopise na ogla«ni oddelek «Jutra<- pod šifro cPoštena 16-. 31767 Strojniške obrti bi se rad učil deček, kjer b; imel vco oskrbe, stanovanje in obleko Naslov \ oglasnem oddelku cJutra«. 31820 Tehnik-strokovniak (matura, absolv nemšk. tehnik.), prej posestnik velike mehan. de avnice in stro co popravljalnice. oosebno 2a avtomobile, z 12leino prakso, vešč v avto. radio, par-nostrojnj branži, občevanju s strankami — samostojen kon trukter. zanesljiv in mnogo transko uporab jiv — lastnik osebnega avtomobi-'a. išč • primerno mesto — Cenj. dopise pod «Inženjer-ska šoTa» na oglasni oddelek cJutra? S1S28 Prodajalka mešane stroke, želi mesta v večji trgovini Ponudbe na og'a ni oddelek «Jutra» pod značko cPridna in zanesljiva^. 31810 Mlada kontoristinfe prijazna, išče službe. Ponudbe ua oglasni oddelek «Jutra» pod šifro cDobra in hitra etenografinja*. 31749 Šofer samski, želi mesta za takoj Stari č Lndorik, šofer — Mirna peč. 31748 Veabovrttoc zlato kupuje m nsjviftiib 'Pna» Černe. luvelii »cbfjana IVolfov? (ji Stroj za ruvanje (Ranehmasehine), 3161S Reklamno tablo železno, staro (ozlr Sild) kupim Naslov v oglasnem oddelku cJutra-. 31816 Briaie lepo in zrelo k u p ! m za žganjekuho Ponudbe s ceno na ogl oddelek cJutra* pod -Briiijc* 317G3 Fižol pr epe ličar ali kok* letošnji, iep. zbran nudi a Din 3 50 za t kg Sever & Komp . Ljubljana. 31712 Drva hrastove odpadke cd parketov Jooi»uc? 193 "eči, štedilnike sJamoreznice. brzoparilmke vodne in gnojnične črpalke, vodovodne cev: strešno lo penko cement mesoreznice r.uifi najceneje Fr Stupiea Ljubljana Gospocvetska r št 1 31626 Motor na surovo olje - Original Crosley - sistem «Otto> Manghe^ter. 12.5 H P pro dam po ugodm ceni Naslov v oglasnem oddelku «Jutra* 27032 Motorno kolo srednje težko, ceno prodam Državna bolnica nic-a. kurl-31791 Volnen plašč žensk"., samo parkrat rabljen. po nizki ceni prodam Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. S1S09 Peč «Foebus» št. 86. emajlirano. skoraj novo, prodam Poizve se na Velesejmu 31S06 Opremo ^n kompletno, malo rabljeno, prodam Nas'ov v oglasnem oddelku cJutra* 31S07 Hladilna naprava manija na osrl.iikovo ki='ino. poHovorn? avto za 500 kg nosečnosti — oofrtokrita kočija in koi^se'i na oljnate oci, za skrajno nizko eeno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku cJutra* Sesalko (Centrifugal - Turbovogei-pumpe) popolnoma novo, z električnim vrtilnim motor-' jem Ellin, prodam pod lastno ceno. Naslov v oglas, oddelku cJutra*. 31786 Avto «Puch» dobi za 12.000 Din tisti, ki se takoj oglasi na ogl. oddelek cJutra^. pod Šifro cAvfco 75». 3H75 Moško suknjo zimsko, staro, p r o d a ta v Streliški ulici 32. 31772 Čevljarski stroj dobro ohranjen, proda po jako nizki ceni Ivan Orol-nik, Domžale 33. 31765 Šivafn? stroj prodam za 500 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 31770 Motor na vozičku 3 HP. istosmerni tok. 220 volt. ceno naprodaj pri Graef. Vilna vas — pošta Vojnik 31811 Divjega kostanja več tisoč kilogramov ima naprodaj Marija Stellwag, Bršljin. Novo mesto 31777 Parno lokomobUo 1/8 HP prodam. Kaslov v oglasnem oddelku cJutra». 317S0 Voz z diro na peresih, rabljen, dobro ohranjen, do 1000 kg no il-nosti. prodam ali zamenjam s kakim lažjim zapravljiv-čkom. Naslov pove oglasni oddelek «Jntra* 3177S Šivalni stroj cSinsrer» naprodaj Ulica na grad" 5. S1S01 2 železni postelji zložljivi in še druge stvari prodam Naslov v oglasnem oddelku cJutra* S1S02 Ženski kožuh eleganten, lep skoraj nov, (Nerzmurmel) za večjo postavo, primeren za avto, naprodaj Naslov v oglas, oddelku cJutra* 31512 Damske plašče skoraj nove ter po'krito kočijo po nizki ccni proda Guštin. Tržaška cesta 8 31788 Hišo 2 gospodarskim poslopjem kupim v bMžfni Celja (Savinska dolina) za 150.000 do 250.000 Din Ponudbe na podružnico cJutra» v Celju pod šifro cTakoj plačljivo* 31712 Moderno hišo vso opremljeno, sredi Maribora. čisti letni dohodek 75.000 Din proda za Din 225 000 Zagor-ki. Maribor, Tatenbahova ulica štev 19 31746 Enodružinsko hišo - 3 sobami in vrtom kupim v Ljubljani ali okolici — Ponudbe n3 Offl oddelek cJutra* pod cTakojšnia v=e Iitev». 31783 ..odružinsko vilo ali hišo 2 vrtom kupim ne daleč od centra Ponudbe pod *Gotovin3 na osi oddelek cJutra* ->1785 Kupim hišo enodruž:r.sko ali vHČdružin sko v Ljubljani, ali okolici Plačam takoj Cena in po-jroji po^ t Posredovan je iz-' ljučeno* n:- o£r'asn: odde. '«1. r.IntrnT ^1S05 Dvodružinsko hišo ua periferiji, vsled odpoto vanja prodam. Veliko lepo dvorišče, rodoviten vrt. _ 5 sob z lepo svetlo kuhinjo, vse nezaščiteno, takoj prosto. Potreben kapital Din 60.000, drugo pozneje. — Dopise na oglasni oddelek cJutra* pod cNe odlašaj«. 31804 Posestvo z enodružinsko hišo z gostilno, na prometni cesti v ■vinskem kraju prodam. Posestvo obstoji iz vinograda, njiv. travnika in gozda. — Ponudbe na ogl. oddelek cJutra* pod c Dobro idoče*. 31744 Garažo za več avtomobilov takoj odda Floriančič Rar!ov«ks cesta 22 Specerij. trgovino oddam v najem na prometni točki v Ljubljani Ponudbe na oglasni oddelek cjijtra* ood cTakoi št 800* 31607 Tigovino meš.J)laga z zalogo, inventarjem ia stanovanjem oddam v najem rad- pre vzet ja engros trgovine Naslov v oglar, šddelku * Jutra* ped šifro cGorenjsko 926». 31754 Stanovanje udobno 3—4 -ob in priliki In. Iščem Dopise na otrl oddelek «Jutra* nod značko c P L 37* 31720 Stanovanje 2—3 -ob « pritiklinami fgčern z novembrom Plačam pol leta naprej Ponudbe ca oglasni oddelek cJutra* pod cS IS91* 31630 Mirno sobo tudi - -oiidno hrano oddam poštenemu gospodu Naslov v 02,'lasnem oddelkn .Jutra S1646 2 prazni sob! na periferiji oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 31793 Sobo oddam 2 gospodoma z vso oskrbo ali brez Naslov v oglasnem oddelku cJutra-*. 31803 Sobo s kuhinjo ah prazno sobo išče za kon*ki pa? brez otrok -Ponudbe na osrl oddelek cJutra* pod cTako' 16» 31SGS Ooremlieno s^bo lepo. 2a 2 osebi, električna razsvetljava, oddam Na lov v oglasnem oddelku Jutra. 31924 Sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam enemu ali dvema gospodoma v Kožni ulici št 8'1. 31761 M'rno sro^oodično ki ie Če2 dan odsotna, vzamem v mestu na stano vanje in zajtrk Naslov v oelasnem oddelku cJufr:»» 31769 7a ponoMan. odmor od 1.—4 nre išče nradn;k takoj -'mor» na c Rene La Bruyere: Hektarjev meč Roman. *Oli, prav imate, gospodična, blazen sem; govorim, kakor da morem izsiliti ljubezen s tem, če odstranim tekmeca!.. Oprostite mi, Renče, namenil sem se bil, da vam /amolčim svojo brezupno strast; a prepustiti vas drugemu — to več,- nego zmorem Molite za svojega ženina, zakaj ne obljubim vam, da mu ne bj do poslednjega diha branil poti do nje, ki mi je dražja od vsega na svetu.« »čemu se hočete bor/ z gospodom de Marchezallier za nekaj, česar mu nihče ne misli dati?« -Bože moj! Kaj hočete reči?« »Gospod de Marchezallier ni moj zaročenec in kolnem se vam, da nikoli ne bo. Ali vas more to pomiriti? Ali boste spričo te gotovosti še iskali prepira z njim zaradi njegovega bedastega ba- haštva? »Gospodična de la Romade, pravkar sem vam priznal, da vas ljubim bolj od svojega življenja; toda sami bi me prezirali, če bi zaradi vas ostavil svojo čast. Zdaj, ko je spor začet, se ne morem več umakniti.« »S tem. da ste me izbrali za kumico svoje ,Chaillettc\ gospod, ste mi — tako vsaj mislim — priznali nekaj pravice do nje! Zahtevam torej, da je ne izderete nikoli drugače kakor v plemenit in pravičen namen... In v tem primeru se mi vidi, da bi se smel samo gospod d'Hodebock čutiti žaljenega..,« »Smejete se. gospodična Renee... Kako rad bi se dal ubiti za tak nasmeh!« -Kdo govori o smrti? Živite in pustite tudi druge, i:. > žive! Ako .je vzel gospod de Marchezallier vaš izziv na znanje, ne bom jaz tista, ki bi vas zavajala v strahopetnost; a če bi se izkazalo, da vas ni slišal, /... i,j mu ga ponavljali do hripavosti?« »Naj bo!« je dejal. »Ne pristoji mi, da bi se upiral vašim prošnjam; tem manj, ker mi je duša nocoj tako polna sreče, da bi najrajši objel ves človeški rod... Draga, draga Renee. kako ste dobri! Ali mi dovolite, da vam povem še enkrat...« »Ne dovolim vam ničesar, ker nisem svobodna... A tudi prepo-vem vam ne ... Peljite me nazaj, da ne opazijo najine odsotnosti . Zdaj se mi je mudilo spoznati namere markiza Horrica V svojem mladostnem zaupanju sicer nisem dvomila o izidu boja. ako bi prišlo do njega. Zmagovalec bi bil gotovo gospod de Pontguion. Toda ob misli, da nai bi kri ordečila zarjo najine ljubezni, int ie stresal mraz. Bojeviti Horric je mirno sedel sredi veselih tovarišev na grča-vem štoru ter z brezprimermm junaštvom iiasKaKuva. ogioiuuo pašteto, zaiivaje jo z mnogoštevilnimi kozarci. Pogrkaval je. govo-rančil s polnimi usti in trkal s starim kapetanom, ki ni bil dosti manj okrogel od njega. »Na zdrrravje oficirrrjev angoulemskega drrragonskega polka!« je vpil. »Veseli dečki so... zato jim nupijem vsem. od korrrneta do polkovnika... A. evo vas. Pontguion! Trrrčite z menoj. aysko vino je božja kapljica.« Vitez, s katerim sva se pravkar razstala, se ie začudeno ozrl. »Nu, Ponguion. govorite glasneje, ako hočete, da vas bodo ljudje razumeli.« se je oglasil kapetan. »Jaz sem pustil svojo ušesno mre-nico na Majorki, markiz pa je še bolj gluh od mene, kadar ga ima v laseh!« Michel-Hector me je ošinil s pogledom, ki je pričal, da bi najrajši udaril v brezumen smeh. Nato je dvignil čašo: »Na vaše uspehe, baron!« Tak je bil konec prigode, ki .ii dolgujem hvalo za njegovo priznanje. Moj junak je kmalu prišel po svoje plačilo Spel se.:: zaplesala z njim, zazibala se v nemškem valčku, ki je imel takrat še ves mik novosti m ki so mu strogi moralisti očitali, da ga jt Cro> zuiiu! v izkušnjavo ljudem. Nato sem plesala s polkovnikom, z več drugimi oficirji in končno celo z njegovo Svetlostjo vojvodo-guverner-jem, ki mi je izkaza! visoko čast. da me • uprosil za sklepno .kolo. Tisoč plamenic ie razsvetljevalo go; tjanje pasjega tropa, ki se je trgal za ostanke plena, je le še \ :-lih, pojemajočih sunkih prihajalo do nas____ ----Faniare so zatrobile k odhodu. Še en trobljaj, še en pozdrav ... in .-:astor noči se ie spustil na pozorišče ubegle bajke ... Potnik, kadar se ozira nazaj in gleda na obzorju mile bregove, kako izginjajo v dalji, vidi gotovo kako višavo, ozaneno s poslednjimi žarki zahajajočega solnca. ki drami v njegovi duši spomin na vso krasoto nepozabne domačije Tako sije tudi meni skozi meglo pojemajočih let še dan ki je ostal krasan nad vsemi drugimi dnevi — spomin, ki mi ie sladak izmed vseh ostalih spominov . Spomin na gonio v Valleretski šumi; na dan. ko sem se prvič osvestila, da ljubim in da sem ljubljena In kmalu po gonji pomnim višek teh bajnih sanj Vidim se na terasi našega starega gradiča: vidim st v kratk: pisani obleke;, s čipkasto ruto za vratom, s taftastim predpasnikom pred seboj Kako delim v senci dišečih rožnih grmov svoje nailjubeznivejše nasmeške in najboljša vina očetovske kleti oficirjem angoulemskih dragoncev ki so si šteli v dolžnost, da mi svečano predado slavni parkelj ubitega merjasca. H n Sprejmem starejšo Hofiijo za takojšnji nastop. Ponudbe, izpričevala in zahtevke je poslati tvrdki ig. Fock, to- arna rniia v Kranju, it.sn Pozor1 Pozori Pirotslie preproge dobite po na|niiji ceni t specijalni trgovini preprog Tane Petroviča ! sina, Plrot. Zzhtev&te cen'k 109=8 Opozarjamo vse interesente, da ;e pri pismenih vpra šanjih, ki naj jib upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino :r manipulacijsko pristojbino v z n e s k r. D;n 2*—. Posebno opozarjamo na lo one stranke, ki žele, da se jim po pošt pošlje naslove od malib oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede našlo vov od nmalih oglasov" bodo romak v koš, ako ne bo priloženih Din 2'— aaDaonooax)iX3nnoDana3anaoaDDr 1 ♦ i po Scottovem dnevniku in drugih virih priredil P2vei Kuna ver, je izšla in s; ♦ dobi v knjigarn | TISKOVNE ZADRUGE : v Ljubljani, Prešernova ulica 54 « Nasproti glav. pošte t : Broširana knjiga -. i siane 36- — Din. ve-t : zana 44 — U!n -. <3sa | Po po*ti 3-— Din več .aiiaataiiiaiRHMBHiaiiaiimiiiBHUH! ■■•I ■ Shakespeare ,Kar hočete* [ S Drama v petih dejamih g ■ Prevei Oton Župančič J | Broširana kniiga stane 2J D ti i; t vezana 32 Din g iS Po pošti 2-50 Din več g j Knjigo ima v zalegi knjigarna i 5 TISKOVNE ZADRUGE v Liubljan1 E B Prešernom ulita št. m s„ ' asproti glavne ooii? S _3.:a S ■■■■■■■■■■■■■■■■»S Vinske koreniake. Si vanc muška , Graševino laško, Burv de: bel Tram nec rdeči in dišeč:, Zelenč:č. "lemenko oeio, rd«čo n mešano. Ši. an, Ruland. c in Trento belo in cepljene na Rio. pait. in Mont'cela š' 9 po u?odmli cenah ma na nroda' Konrad —nuderl trtničar Mar boru. dozori ?0f0r Trgovci in irpii pili!!! -ielim ?a irtjov-iUo otovanie no Sloveniji h ka-temu irgovskemu kolegi z maio koekcio p sesti Prijazne nonudbe takoi z"navedbj zahtevi otslati pod .Skunno poto an:eU na nserati oddeh k .Jutra" 10-6'r- | ■ 09 SO« rablien motor na sesalni plin 25 do 30 HP Podrobm oonud^e z navedbo ct ne na-lovti na-Weber i Zi'ze?. V n'*ovci- Najpopolnejši ki \e bil kedaj izdelan Modeli 1927 Motor brez vibracije; tiha transmisija; nove barve; termo-statična kontrola vode; z vakumom čiščeni oklop radilice; brezbučna zadnja osovina; izbalansirana kolesa; radilica opremljena s balansami. ter tudi drugače znatno izboljšana. Sedaj izložen! Frank i drug ZAGREB, šundutičeva 40. Velimir Jo va novic BEOGRAD Sosanska ul. 54. General Motors Near East, Alexandri; it k o bodo boljši avtomobili ograjeni, Buick gotove ne bo izostas. spre snemo za Centralo v Kam a&u-Perovo. 10952 l Poslovilo! Vsem prijateljem in zoan-cem od baieribse pr! svo-em odhoda iz Žeta? nisem nio^el osebno posloviti, &4čem tem potom Z Bogom? 10Wtf Fran © Cvetko irsovec. i. HiHus LJUBLJANA, Iflestn; tnj IS izdelovatelj dežnikov Ka drobno! Na debelo! Zaloga sprehajalnih palic Stari de>ciki u nanovo oreotiece.a. ili ste is M\ W. /se sedlarske i čevljarske potrebščine kupite najbolje in naj :enejt pp ivrdki JOS. FRIC Maribor Gospjska ul ■/ !C4i3-a 1 Pokrajinsk zadruga trgovskih vi-tnarjev za Slovenijo v t;uj| ani iazna ja v ser. la om tu?no vesi, da e gospod gnati i i eli rg vrtnar, odbornik in član trg. vrtnarije itd. reminul. Poeri-d draeega pokojnika si- vri . četi tek am 21 oktobra ob 15 ur z hiše žalost' Spodnj3 Šiška na po-' onališče k Sv. Križu Btaeeea pokojniki ohran:mo rainem spominu Načel -*xo GOSPO N nosilo v JESENI in po ZIMI samo PEKO CEVUE, ker ie njih trpežnost, elegantna in moderna oblika nenadkriliiva Ceno najnižje! Urejuje Franc Puc. Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adoli Rjbnikar Za Narodne tiskarno dd kot uskaraarja Fran Jczeršek. Za mseratm del jt jdgovorer Alojzij Novak Vsi v tiuMiani r ir- - ' --• T- ---------. \