POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI ZAGORJE O/S. DELOZA: ŠKANDALOZNA ZOODBA O ODPRAVNINAM SE NADALJUJE TOMAŽ BENKO O RAZVOJU , ZOBRAŽEVANJU IN EKOLOGIJI ZAGORJE TRŽNICA POD URO (03) 56 - 25 - 430 ODPIRALNI ČAS: 8h - 19h SOBOTA: 8h-13h £0^0 TRBOVLJE TRG SVOBODE 20 (03) 56 - 25 - 432 ODPIRALNI ČAS: 8h - 12h / 15h - 19h V SOBOTA: 8h-12h c hrahja n m a m * \=$> rabljeno vozilo odkupimo po Eurotaxu in prištejemo 250.000 SIT iz> skupni prihranek ob nakupu Golfa ocean s klimo do 490.000 SIT Pametno! S Malgaj Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 OSREDNJA knjižnica CELJE KAZALO ------h UVODNIK Sodelavci Zasavca so se za vas, drage bralke in cenjeni 'bralci, potrudili in pripravili kar nekaj novičk, po katerih boste radi segali, saj ocenjujemo, da so zanimive. O podrobnostih berite naprej. Pa saj, ne pravijo zastonj, daje hudič v podrobnostih. To se je pravkar še enkrat pokazalo, ko naša država spet enkrat Amerikancem leze v ... .Je poslal slovenski državljan eno malo hecno grozilno pismo Bushu, za katerega ta sploh vedel ni, nič se mu ni zgodilo, saj je celo kožo s Slovenije odnesel tokrat, ko sta sc s Putinom sešla in razšla. So pa paranoiki z *one strani luže dve leti prevajali in našim na znanje dali. Ti pa, kot, da bi ne imeli že svojih primerov preveč, poslušno to vzamejo in - rešijo! Pri vsem tem pa še najbolj znanega primera niso sposobni rešiti, noja, primera Petek, seveda, da o kakšnih copatah in policijski šlamastiki sploh ne govorimo, menda so dobri le za loparčke dvigovati, kar bi večkrat še skavti bolje naredili... Pa pravijo, da je sodna veja neodvisna veja oblasti. Jo, malo morgen je rekel Hans in jih postavil tja, kamor v Evropi sodijo, da sodijo. Bo že res, da, dokler se delavci iz pravosodja v politiko mešajo, ob enem pa kar vztrajajo na stolčkih, ne j ne pravosodne in ne politične higiene. Mojmir Maček KJE JE KAJ 4 in 7 Deloza: Škandalozna ZGODBA O ODPRAVNINAH SE NADALJUJE 10-11 Tomaž Benko o razvoju , IZOBRAŽEVANJU IN EKOLOGIJI 16-19 Bronislav Urbanija:” Živim za šolo” 35-36 Uroš Stoklas prvi na svetu Naslovnica^ INVESTICIJA ZA' 'RIHODNOST Foto: PRAV ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o. Cesta 20. julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411, email: znsavc@email.si. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Peter Motnikar, Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Anton Šutar, Marjan Šušteršič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc , Cesta 20.julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, /Z. polletje 3.402,00 SIT, IV. tromesečje 1.701.00 SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. , Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja latanitfi Vil trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel7fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 E-mail: atv.signal@siol.net GLEDANA ELEVIZUA Ul OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! 1.IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA HRASTNIK X J Hrastniku je bila v tem mandatu V minuli četrtek sklicana prva izredna seja občinskega sveta, na kateri so brez večjih razprav, le z enim vzdržanim glasom, sprejeli Medobčinsko pogodbo o izgradnji in obratovanju medobčinskega centra za ravnanje z odpadki. Ponovni sprejem je bil potreben, saj so ga pogojevala spremenjena dejstva, povzročena z odstopom občine Šmartno pri Litiji od omenjene pogodbe. Na seji pa je svetnica SDS Sanja Logar Bočko (s katero pripravljamo daljši pogovor, op.p.) prejela pisne odgovore na vprašanja, ki jih je zastavila tri dni pred izredno sejo na Odbom za varstvo okolja, urejanje prostora in infrastrukture, kjer so obravnavali to Medobčinsko pogodbo. Postavila je tri vprašanja, povezana z omenjeno Pogodbo: 1. Kakšna je cena projektne dokumentacije do danes, vključno s stroški podjetja F.E.T.? 2. Kaj je s poslovnim načrtom novo nastajajočega podjetja? 3. Koliko dražje bodo komunalne storitve občine Hrastnik? Začnimo od zadaj. Zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov naj bi se v Hrastniku povečalo za približno 27%. Na drugo vprašanje je dobila naslednji odgovor. Po podpisu omenjene Medobčinske pogodbe, bodo občine podpisnice pričele z aktivnostmi ustanavljanja podjetja, med katerimi j e tudi izdelava poslovnega načrta, katerega osnova je v Investicijskem programu in v operativnemu programu izvajanja dejavnosti, ki ga pripravljajo direktorji komunalnih podjetij. Po glejmo še, kakšen je bil odgovor na 1.vprašanje. Vrednost pogodbenih del znaša 6.426.000,00 tolarjev, delež Hrastnika 970.968,60 tolarjev. Občine so za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo za razširitev medobčinske deponije Unično, Il.faza, sklenile izvajalsko pogodbo z Irgo consultingom Ljubljana v višini 29.612.000,00 tolarjev, delež Hrastnika znaša 4.219.710,00. Za strokovno vodenje in koordiniranje projekta je bil določen F.E.T. Trbovlje, Roman Lavtar s.p. Stroški občine Hrastnik iz tega naslova so v letu 2001 znašali 297.305,00 tolarjev v letu 2002 1.316.679,50 tolarjev in letos 984.351,00 tdarjev. n.GJ KAJ SE DOGAJA V HOTELU MEDIJSKE TOPLICE, 2.DEL V prejšnji številki smo objavili članek o tem, kaj se dogaja v Hotelu Medijske toplice oziroma, kaj nam je povedal predsednik tamkajšnjega sindikata Stane Hribršek. Dejal je, da v vodstvu podjetja kršijo Zakon o delovnih razmerjih in tudi Kolektivno pogodb v več členih. Ker smo želeli izvedeti tudi mnenje vodstva podjetja oziroma mnenje v.d.direktoria Borisa Smrkolja, smo mu poslali pisna vprašanja več kot teden dni pred objavo prejšnjega članka. Odgovorov do zaključka redakcije nismo prejeli. Spodaj podpisanega pa je Smrkolj na dan izida 22.številke Zasavca, v kateri je bil tudi članek z naslovom Kaj se dogaja v Hotelu Medijske toplice, poklical in povedal, da bo na pisna vprašanja pripravil odgovore za naslednjo številko. Naslednji dan mi je še povedal, da bi najrajši, da se oglasim prvi njemu v pisarno, kjer da bo pojasnil svoje videnje zadnjih dogodkov. Prejšnji ponedeljek sem ga poklical po telefonu, da bi se dokončno dogovorila za termin, nakar mi je pojasnil, da se je premislil in da za Zasavca o tej zadevi ne bo dajal izjav. (I-G.) TASAvr ŠKANDALOZNO - ZGODBA O ODPRAVNINAH SE NADALJUJE DELAVKE DELOZE ZOPET IZIGRANE v y^1e smo dosedaj lahko razumeli nekatere poteze vodstva Deloze, so zadnja dejanja s strani direktorja Deloze Aleša Kumperščaka in Nadzornega sveta Deloze, kateremu predseduje Sonja Lukšič, prešla vse meje razuma. »BI, NE BI, BI, NE BI« Če zgodbo na hitro obnovimo - delavke Deloze že od februarja letos (nekatere še dlje) čakajo na odpravnine, ki jim zakonsko pripadajo. V reševanje problema seje vključil župan Matjaž Švagan skupaj z občinskimi svetniki. Občina je namreč prek Stanovanjskega podjetja Zagorje, ki je v 100% lasti Občine Zagorje, odkupila prostore poslovne stavbe Deloze in vanj naselila Center za socialno delo Zagorje. Kupnina v višini 42,5 milijona tolarjev (40 milijonov za stavbo, 2,5 milijona za stroške preselitve) je bila na poseben transakcijski račun nakazana 30.oktobra 2003, toda delavke kljub temu v naslednjih dneh niso dobile odpravnin. Direktor Aleš Kumperščak je povedal, da ne more storiti ničesar brez odločitve Nadzornega sveta Deloze, ki se je sestal v četrtek, 14.novembra. Ker so nekateri občinski svetniki in župan dan pred sejo dobili namige, da bo Nadzorni svet spremenil svojo odločitev (in obljubo), da naj bi bil denar porabljen za odpravnine, je župan Matjaž Švagan sklical izredno sejo Občinskega sveta, kije bila prav tako v četrtek. Seja je imela le eno točko dnevnega reda in sicer »Informacija o izplačilu odpravnin bivšim delavkam Deloze d.d. in informacija o tekočem stanju družbe.« Na sejo sta bila vabljena tako Kumperščak kot Lukšičeva. Ob pričetku seje nobeden od njiju ni bil prisoten v dvorani, zato so po telefonskem pogovoru sejo prestavili na 16.30 uro, ko naj bi sejo oba »glavna« akterja zgodbe s strani Deloze tudi udeležila seje. Tako so se vsi sestali ob omenjeni uri, toda predstavnikov Deloze ni bilo. Spet je sledil telefonski klic in vprašanje, zakaj tako Kumperščaka kot Lukšičeve še vedno ni. Odgovor na drugi strani naj bi bil: »Prosimo, da ne motite seje Nadzornega sveta«. Če poenostavimo, predstavniki Deloze so se obnašali kot kmečka deklica, ki izgovarja besede v podnaslovu. Takole, za »intermezzo« naj vendarle zapišemo, da sta se Kumperščak in Lukšičeva pojavila pred Delavskim domom natanko ob 17.46 uri, ko je bilo seje že konec. Še posebej zagorski župan kot tudi (enotni) občinski svetniki so bili naravnost ogorčeni nad ravnanjem vodstva Deloze in so svoje ogorčenje tudi javno povedali, tako kot bivše delavke Deloze. (NADALJEVANJE na STRANE/) KŠEFTI -------h V BARTEC VARNOST NAD PLANIRANIM 'E 7 podjetju BARTEC-VARNOST je bila v oktobru V skupščina podjetja, na kateri je vodstvo podjetja predstavilo poslovanje v preteklem poslovnem letu. Začrtani poslovni cilji so bili preseženi, tako da je bil doseženi dobiček skoraj dvakrat večji od planiranega. Rast prodaje se kontinuirano vsakoletno povečuje za 20%. Naj večji presežek plana prodaje so dosegli na področju elektromotorjev, ki predstavlja polovico letnega prometa. Poleg dolgoročnih pogodb s kupci v Španiji, Nemčiji in na Finskem, so pridobili nekaj novih kupcev v EU. Osvojili so proizvodnjo Herborne črpalk in potopnih elektromotorjev. Še vedno so eden izmed večjih dobaviteljev rudarske opreme za Premogovnik Velenje. Na področju elektromotorjev ponujajo kupcem na slovenskem trgu kompletne rešitve: od idejne rešitve, izdelave projekta kot tudi same izdelave. Trenutno zaključujejo obnovitvena dela v notranjosti in na zunanjem delu poslovnih objektov. Vrednost opravljenih del je ocenjena na 70 milijonov tolarjev. Poskrbeli so za klimatizacijo , v celoti so zamenjali strešno kritino, obnovili fasado in zamenjali okna. Načrtujejo še ureditev okolice objekta, saj želijo da se zaposleni in ljudje, ki živijo v neposredni bližini dobro počutijo. Večje naložbe v merilno in proizvodno opremo, ki jih bodo opravili še v tem poslovnem letu so nabave navijalnega stroja, CNC vrtalnega stroja in CNC stružnice. Vse naložbe so ekonomsko upravičene, saj jim bodo odpravile ozka grla v proizvodnji. Dobiček v preteklih dveh letih so v celoti namenili za naložbe. Večje naložbe v proizvodno in merilno opremo so jim omogočile, da so kosovno proizvodnjo elektromotorjev podvojili. Zaposlili so nove sodelavce, nekaj na področju prodaje in nekaj v proizvodnji. Skladno s poslovno politiko podjetja so zavezani k izpolnjevanju zahtev sodobnega poslovanja. Obstoječim certifikatom ISO 9001:2000 in ISO 14001:1996 so dodali še certifikat s področja varnosti in zdravja. . V mesecu oktobru so uspešno prestali presojo s strani BVQi in pridobili certifikat QHSAS 18001. So šesto podjetje v Sloveniji in prvo v Zasavju s pridobljenim certifikatom. Oprema, ki jo proizvajajo , je podvržena strogim standardom in zakonodaji tako v Sloveniji kot v EU. Stroka na področju proizvodnje eksplozijsko varnih elektronaprav teži k vedno večji varnosti, prav tako se povečujejo zahteve kupcev. S 1.7.2003 so začele veljati v Sloveniji odredbe ATEX 95 in 137, ki regulirajo področje proizvodnje in servisiranja naprav v protieksplozijski zaščiti. Za področje uporabe njihovih izdelkov v zunanji industriji so v mesecu oktobru uspešno prestali ponovno presojo s strani nemškega državnega instituta PTB iz Braunschvveiga. Pridobitev oziroma podaljšanje certifikata je nadaljevanje uspešne poti uvajanja zahtev teh direktiv, saj so prvi certifikat za proizvodnjo pridobili že leta 1999. Dolgoročni plani so visoko postavljeni, vendar so po njihovem mnenju dosegljivi. V naslednjih treh letih načrtujejo podvojitev prodajne realizacije in povečanja dobička. Na področju prodaje elektromotorjev bodo zapolnili obstoječe tržne niše. Na področju elektroopreme bodo skupaj z matičnim podjetjem in kooperacijskimi podjetji ponudili predvsem na slovenskem tržišču kompletne rešitve. Za enega večjih projektov, ki se trenutno izvaja v večjem farmacevtskem podjetju izdelujejo in dobavljajo instalacijski material, razsvetljavo in opremo za avtomatizacijo. Na področju rudarstva bodo v naslednjih letih nadaljevali s prodajnimi aktivnostmi tudi na trgih bivše Jugoslavije. Trenutno so v Srbiji premogovniki s podzemno eksploatacijo v prestruktu-riranju. V mesecu avgustu so podpisali pogodbo za dobavo nizkonapetostne elektroopreme v vrednosti 1 milijon €. Prva dobava opreme je že realizirana, pogodbene obveznosti pa bodo zaključili v marcu prihodnje leto. Zavedajo se, daje razvoj in razširjanje športne in kulturne dejavnosti v občini Zagorje v veliki meri odvisen od finančnih sredstev, ki jih namenjajo podjetja. Z znatnimi sredstvi želijo spodbuditi te dejavnosti, zato so v tem tednu podpisali pogodbo o sponzori-ranju z nogometnim klubom Zagorje. P.I. JASMINA PREJELA ZLATI KLJUČ Po uspešnem nastopu na mednarodnem zagrebškem sejmu Ambicnti 2003, kjer je delniška družba SVEA prejela zlato plaketo MOBIL OPT1MUM 2003 in ljubljanskem pohištvenem sejmu , kjer so bili nagrajeni s posebnim priznanjem za najbolj prodajni kuhinjski program so tokrat na 41. Mednarodnem sejmu pohištva v Beogradu za kuhinjski program Jasmina prejeli nagrado ZLATI KLJUČ v kategoriji pohištvo za kuhinje in jedilnice.Na sejmu je razstavljalo 15 slovenskih proizvajalcev med njimi je SREBRNI KLJUČ v kategoriji proizvajalcev repromateriala prejelo podjetje NIKO iz Železnikov , posebno priznanje za kvaliteten proizvod je prejelo tudi TOM oblazinjeni pohištvo. P.I.____________________ NOVA VZORČNA SOBA V STEKLARNI HRASTNIK Pri promociji , predstavitvi in prodaji izdelkov je vzorčna soba velikega pomena. Zato so v Steklarni Hrastnik -Vitrum nadvse zadovoljni , da so prišli do novega prostora za te namene. Prenovljena vzorčna soba je zastavljena tako , da so izdelki razstavljeni kot eksponati na policah , v spodnjem delu pa je predal, kjer so vzorci in embalaža , namenjeni fizični predstavitvi izdelka . Pomembno je , da ima kupec z izdelkom kontakt, saj se le na ta način lahko ugotovi kvaliteta oziroma čistost, kar j e v steklarstvu zelo pomembno. “Vzorčno sobo bomo stalno dopolnjevali”, pravi Simona Rogelj , samostojna komercialistka v Vitrumu, “saj je navsezadnje ogledalo podjetja... Uporabljali pa jo bomo tudi za razne sestanke oziroma razgovore.” Fanči Moljk 7AS4VC SESTANEK UPRAVNEGA ODBORA GZS OZ ZASAVJE r^agorje, 03. 11. 2003. Druga seja ^-/Upravnega odbora Območne gospodarske zbornice Zasavje je tokrat potekala v sejni sobi novih prostorov Regionalnega centra za razvoj (obnovljeno poslopje nekdanje Varnosti). Seje seje udeležil tudi predsednik GZS Jožko Čuk, ki je prisotne seznanil s prilagoditvijo zahtevam poslovanja ob vstopu Slovenije v EU. Poudaril je nove izzive, možnosti in težave, ki se bodo pojavile zlasti iz naslova večje konkurenčnosti, ki se ji bo moralo prilagoditi slovensko gospodarstvo. Menil je, daje sposobno odgovoriti na vse izzive in se prilagoditi novim razmeram gospodarjenja. Podjetja, ki so se sproti prilagajala novim razmeram, skozi celotno obdobje, ko so potekale aktivnosti za vstop v EU, so pripravljena na nove razmere poslovanja. Zavedati se moramo težav, ki prihajajo z vstopom v EU. Še večja bodo, z vstopom v EU, vlaganja v razvoj in raziskave. Trije poglavitni pogoji so, kot je dejal Jožko Čuk, ki pogojujejo uspešnost poslovanja slovenskih podjetij ob vstopu v EU: Načrtovanje razvoja v prihodnosti, trdni in stabilni pogoji poslovanja in zagotovitev socialnega miru. Liana Vidic - Ristič, direktorica OS ZRSZZ, je predstavila program aktivne politike zaposlovanja, ki ga je vlada RS sprejela 14. 11. 2002 in se izvaja v letu 2003. Programi, ki se v letu 2003 izvajajo na ZRSZ OS Trbovlje so naslednji: Programi namenjeni osebam, javna dela -lokalni zaposlitveni programi, programi namenjeni delodajalcem, programi, ki se nadaljujejo iz preteklih let, programi razreševanja presežnih delavcev v tekstilni, oblačilni in usnjarsko - obutveni industriji in programi zaposlovanja in usposabljanja za presežne delavce Agencije RS za plačilni promet. Pri izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja, se upošteva tudi regijski pristop, tako pri izboru, kot vrednosti programov. Samo območjem z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti, med katere sodi tudi ZRSZ Območna služba Trbovlje, je namenjen program nadomestitve dela plače iskalcem prve zaposlitve in lokalni zaposlitveni programi. Prisotnost na seji je potrdila tudi sekretarka na Ministrstvu za gospodarstvo Mateja Mešl, ki pa je udeležbo, tik pred sejo,odpovedala zaradi nujne zadržanosti. M.A.Š. NOVEMBRSKO ZASEDANJE OBČINSKIH SVETNIKOV V TRBOVLJAH Trbovlje, 10. 11. 2003. Na tokratni seji so trboveljski občinski svetniki med dmgim obravnavali »Obrazložitev prvega predloga občinskega proračuna za leto 2004.« Obsežno gradivo je prisotnim podal župan Občine Trbovlje Bogdan Barovič. V letu 2004 lahko v občini, tako kot v celotni državi, zaradi posledic združevanja v EU in ob pomanjkanja popravnih mehanizmov, ki jih, po besedah župana, Vlada in Parlament RS nista pripravila, pričakujemo velike težave zaradi posledično nižje gospodarske rasti, višje brezposelnosti in finančne nestabilnosti. Odpadla bo blažitev težav na račun inflacije. Občinski proračun bo v letu 2004 predvidoma nižji za dobre 4% v primerjavi s proračunom v letu 2003. V nadaljevanju seje so svetniki imenovali Matjaža Lapija za direktorja Gasilskega zavoda Trbovlje in Jožo Ložak za lokalno koordinatorko za enake možnosti žensk in moških. _________________________ma£/ VRTEC MARJETKA PRODAN Občina Trbovlje je pred nedavnim javno razpisala natečaj za prodajo nekaterih premičnin in nepremičnin. Med temi objekti. 7AS4vr ki si bili predmet prodaje je bil tudi opuščeni vrtec Marjetka na Savinjski cesti. Objekt j e bil že več let nezaseden in se v njem ni dogajala nobena dejavnost. Zgrajen je bil v času nemške okupacije namensko za otroško varstvene namene, kar je bilo razvidno že na zunaj na prednji, obcestni fasadi iz freske s prizorom iz Grimmove pravljice. Ko je bila namembnost objekta v povojnem času spremenjena, v njem je bil namreč internat učencev raznih šol v Trbovljah, so fresko prebarvali. Ker ni bilo dovolj otrok, ki so nazadnje obiskovali vrtec Marjetka, so ga pred leti zaprli. Novi lastnik, ki je objekt odkupil, bo le-tega po vsej verjetnosti preuredil v prenočitveni objekt povezan morda še s kakšno vzporedno dejavnostjo . Odkar je bil v Trbovljah ukinjen hotel Rudar, seje pomanjkanje prenočišč zelo občutilo. T.L. NOVE VODOVODNE CEVI DO OR 75 JP Komunala Trbovlje seje kot investitor odločila, da nadaljuje z obnovo magistralnega vodovoda ob glavni cesti v Trbovljah. Zemeljska oziroma gradbena dela izvaja 1BT-PIN d.o.o. Trbovlje, polaganje cevi in izdelava priključkov do posameznih porabnikov vode ter za hidrante pa ima na skrbi Komunala Trbovlje s svojo ekipo inštalaterjev. Za tokratni sektor obnove oziroma polaganja novih cevi premera s 16 cm vrste Buderus z notranjo keramično oblogo, od gostilne Dimnik do OR 75 oziroma do gradiča, torej od Lok pa po Obrtniški cesti do Trga Franca Fakina, je na voljo 29 milijonov tolaijev. Dela bodo končali do sredine novembra tega leta. T.L. ŠOLSKE NALOŽBE V Zagorju potekajo največje naložbe v šolstvo v zgodovini občine. Tako gradijo prizidek pri Osnovni šoli Ivana Skvarče. Delavci SGP Zasavje so z gradnjo pričeli septembra, dela potekajo po načrtih, gradbinci pa skušajo čim manj motiti pouk v šoli. Obnova fasade, žlebov in strelovoda v Osnovni šoli Toneta Okrogarja pa je v zaključni fazi. Izvajalec del je Eddups, barvno kombinacijo fasade pa so predlagali strokovnjaki Juba. Šola dobiva novo oblačilo ob velikem jubileju -100.letnici, ki sojo slovesno praznovali pred dnevi v delavskem domu v Zagorju. (Vir: Bilten) JESENSKE ZASADITVE Delavci ACM Vrtnarstva Izlake so v Zagorju, Kisovcu in na Izlakah opravili urejanje.parkovnih nasadov. Cvetoče površine so nasadili v glavnem z mačehami. V Kisovcu so uredili trajno zasaditev na področju pred novo pošto in krajevnim domom. Prav tako so s trajnicami zasadili področje med občino in delavskim domom v Zagorju. (Vir: Bilten) NOVOLETNE PRIREDITVE Občina Zagorje je objavila javni razpis za sofinanciranje organizacije in izvedbe projekta novoletnih prireditev Zagorje 2003 pod šotorom. Gre za organizacijo in izvedbo programa in gostinske ponudbe. Rok za prijavo izvajalcev za izvedbo projekta je bil 17.november 2003. Letos bodo prireditve v šotom, ki bo postavljen na običajnem mestu, od 26. do 31 .decembra. (Vir: Bilten) C NADALJEVANJE S STRANI 4 ) IZIGRAN ŽUPAN Župan je vsem zbranim opisal potek zgodbe in podal svoj pogled na vso zadevo. »Nikoli v življenju kot župan in človek nisem bil tako grdo izigran,« je med drugim povedal in dejal, da s takšnim ravnanjem in nesožitjem tako s prebivalci kot naj višjim organom občine ter odnosom do bivših zaposlenih, nobeno podjetje ne more poslovati uspešno in je vodstvo Deloze označil tudi kot »vodstvo v izgnanstvu«. Ker ni bilo smiselno seje nadaljevati brez prisotnosti vodstva Deloze, so se svetniki odločili, da nadaljevanje izredne seje skličejo naslednji dan ob 16.uri, s tem, da mora svojo udeležbo vodstvo podjetja pismeno potrditi. Med bivšimi delavkami seje tudi razvedelo, daje podjetje Deloza tistim bivšim Delavkam, ki niso šle v tožbo, nakazalo 30% akontacijo odpravnin, kar naj bi skupno znašalo okrog 7 milijonov tolarjev. KOT ŽRTVENO JAGNJE V petek, 14.novembra, se je seja pričela s 15-minutno zamudo, katero j e »prispeval« direktor Deloze Aleš Kumperščak, ki seje naposled le udeležil izredne seje občinskega sveta. Po uvodnem govoru župana, je besedo dobil Kumperčak, kije najprej orisal zgodbo Deloze pred njegovim prihodom, sedanje stanje, nato pa bi moral odgovoriti na nekatera neprijetna vprašanja. »Kot župana me zanima, kakšen je včerajšnji sklep Nadzornega sveta Deloze glede odpravnin, kdaj bodo vse bivše delavke, tudi tiste, ki tožijo, dobile 100% odpravnine?« Kumperščak na to vprašanje ni konkretno odgovoril, povedal je le, daje bila odločitev o nakazilu akontacije njegova osebna in da Nadzorni svet ni spremenil poprejšnje odločitve, torej da odpravnine bodo. Ni pa povedal kdaj. Še več, po tem odgovoru j e dejal, da so zakoni o poslovanju gospodarskih družb jasni in je povedal, daje tako on kot vsi člani Nadzornega sveta zavezani k molčečnosti. OPROSTITE JIM, SAJ NE VEDO, KAJ DELAJO Bržkone bodo te besede kratko ali dolgoročno imele zelo velike posledice za nadaljnje poslovanje Deloze v zagorski občini. Dvom o uspešnosti poslovanja je izrazil tudi zagorski župan. »TVeba je vedeti, da bodo te igrice vplivale tudi na tiste, ki imajo službo v Delozi. Nikoli se nisem in se ne bom vmešaval v vodenje podjetja, vendar je na dlani, gospod Kumperščak, da s takšnim ravnanjem, ne boste daleč prišli. Vi prihajate od drugod, mi pa živimo in bomo morali še živeti v tej dolini, z Delozo ali brez nje. Jaz osebno bi raje videl, da z Delozo. Vedno sem dejal, da bom stal ob strani tako sedanjim kot bivšim delavkam Deloze, vendar nekaj vam želim povedati že danes. Če se bo z Delozo zgodil tisti črni scenarij, apeliram tako na vas kot na tiste v Nadzornem svetu Deloze, da ne bo kdo takrat s prstom kazal name ali na občinske svetnike.« Zelo jasno izrečene besede zagorskega župana so le še potrdile odločenost zagorskega župana, kije bil vidno prizadet ob teh igricah, da pride zadevi do dna. »Na tem mestu bi želel apelirati na tiste, ki me želijo spodkopati, in menim, da gre pri tej zadevi tudi za to, da se ne mislim dati kar tako. Kot župan vem kaj je denarna stiska, vem kako je preživljati tričlansko družino z eno delavsko plačo in lahko ste prepričani, da zgodba še zdaleč ni končana. Lahko vam obljubim, da bom še naprej zahteval, da sc odpravnine izplačajo vsem delavkam in da gospod Kumperščak spoštuje zakone, na katere sc tako rad sklicuje. Obljubim, da zadeve še ni konec, le da bodo od zdaj naprej zadeve tekle bolj trdo in drugače,« je bil direkten župan in požel aplavz vseh bivših delavk Deloze. V imenu delavk sta spregovorili Nevenka Kičanovič in Dani Drnovšek, ki sta povedali, da si Kumperščak niti ne zasluži naziva direktorja in od njega jasno zahtevali da pove, kdaj bodo bivše delavke dobile denar in obenem vprašala, če se lahko denar na računu na kakšen način zablokira. Odgovorov seveda ni bilo, čeprav je Kumperščak ob zaključku seje še enkrat spregovoril. »Simbolično ste me danes obmetavali s paradižniki, z jajci, me zmerjali, pretepli, jaz sem vse skupaj prenesel kot človek. Vi ne veste, kaj ste mi naredili tu notri (pri tem je pokazal proti svojem srcu, op.a.),« so bile med drugim njegove besede. Ko je Kumperščak s svojim govorom končal, je župan predlagal, da se sprejme sklep, da se direktorju Deloze do petka, 21 .novembra naloži, da poda odgovor, kakšen je sklep Nadzornega sveta glede odpravnin, Občina Zagorje pa bo po tem času angažirala pravne strokovnjake, ki bodo preučili vse sklepe, pogodbe in gradivo okrog pogodbe za kupnino. Ker direktor z zahtevanim datumom ni bil zadovoljen, češ da je tako on kot člani Nadzornega sveta odsoten, je bil nato določen S.december 2003, s tem da se je sklep obrnil in bodo pravni strokovnjaki takoj začeli ukrepati. BO DELOZA PREŽIVELA? Več kot očitno je, da se vodstvo Deloze spreneveda. Zakaj? Precejšnje število delavk podjetje toži in vsak pameten gospodar bi se v izogib dodatnim stroškom skušal z bivšimi zaposlenimi delavkami dogovoriti o poravnavi. S tem bi se izognil precejšnjim sodnim stroškom in predvsem obrestim od odpravin, ki se bodo nabrale. Sicer smo laiki v vodenju podjetja,a se vseeno zdi, da utegnejo takšne stvari skupaj z odnosom do okolice, v katerem delajo, podjetje Deloza pokopati. A je to cilj vodstva? Verjetno ne - ali pač? Saj razumemo, da dlje časa ko je denar na računu, več obresti se nabere, vendar ali so te obresti vredne tistega, kar se utegne zgoditi z Delozo? In to se počne v času, ko Delovno in socialno sodišče v Ljubljani dela s polno paro in ko je zakon jasen - delavkam pripadajo odpravnine! Sicer pa smo že neštetokrat bili priča primerom, kako je vodstvo bivše delavce oziroma delavke izigralo. Bo tudi to eden takšnih primerov? Upamo da ne, v kar nas prepričujejo tudi neuradne informacije, da naj bi poslovanje Deloze in ravnanje vodilnih postajalo čedalje bolj zanimivo tudi za tožilstvo in kriminaliste, še enkrat, neuradno. A kjer je dim, je tudi ogenj! Peter Motnikar Slike: PRAV NOVI DIREKTOR Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je odprla prijave za novega direktorja Delavskega doma Zagorje. Prijavilo seje 5 kandidatov, trije iz Zagorja, iz Rogaške Slatine in Celja. Razpisnim pogojem je ustrezala le prijava Rudija Medveda, sedanjega urednika na TV Slovenija, sicer pa diplomiranega novinarja. Komisija bo zato predlagala Občinskemu svetu, da ga imenuje za direktorja. Direktorsko funkcijo naj bi prevzel 1 .marca 2004. V teh dneh poteče mandat dosedanjemu direktorju Nandetu Razboršku. Do konca februarja naj bi funkcijo opravljal kot vršilec dolžnosti, saj ga čakata še dva velika projekta: jubilejna razstava slikarske kolonije Izlake-Zagorje in monografija o koloniji. (Vir: Bilten) vlaganj. (Vir: Bilten) KOMUNALNA INFRASTRUKTURA V teh dneh je občina Zagorje podpisala z Javno agencijo Republike Slovenije za regionalni razvoj pogodbo o sofinanciranju projekta rekonstrukcije oskrbovalne javne komunalne infrastrukture do obrtne cone Toplice. Gre za naložbo v okviru ukrepa 1.Zasavskega zakona. Občina je dobila za ta projekt 35 milijonov tolarjev. Do 10.novembra naj bi občina predložila ustrezno dokumentacijo s finančnim zahtevkom. Sicer pa je celotna naložba vredna 121 milijonov tolarjev. Sofinancirali jo bodo iz občinskega proračuna ali pa iz sredstev takse za obremenjevanje voda. (Vir: Bilten) Javnega komunalnega podjetja Zagorje ob Savi. (Vir: Bilten) OBVOZNICA Prvi del zagorske obvoznice bodo asfaltirali od 17. do 22.novembra letos. Do takrat naj bi delavci pripravili vse potrebno za položitev zaporne plasti cementa na celotnem odseku od bivšega SICA do priključka na Kidričevo cesto pri upravi Rudnika. Asfaltirali bodo tudi hodnik za pešce na tem odseku. Po asfaltiranju bodo uredili tudi horizontalno in vertikalno signalizacijo. Potem bodo lahko promet preusmerili na ta del zgrajene obvoznice. S preusmeritvijo pa bodo lahko odstranili semafor na mostu pri rudniški kopalnici. Tehnični pregled tega dela prve faze gradnje obvoznice bo zadnji teden novembra. (Vir: Bilten) TELEKOMUNIKACIJE Iztekel se je rok za oddajo prijav upravičencev do povračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Občinska komisija je prejela kar okrog 3000 prijav. Komisija bo sedaj vse pregledala. Pri nepopolnih vlogah bo zaprosila za dodatne podatke Telekom Slovenije, nato pa bo objavila seznam upravičencev do povračila RAZPIS ZA DIREKTORJA KOMUNALE V Zagorju konec leta potekajo zanimive kadrovske spremembe. Po odmevnem izbiranju direktorja KC Delavski dom se obeta še izbiranje komunalnega direktorja. V tem tednu bo namreč v Zasavskem vestniku objavljen razpis za direktorja VINOTEKA KLOPOTEC PREDSTAVLJA VINOGRADNIŠKE NOVOSTI "F eto je hitro na okoli. Da je to res, dokazuje tudi J-JVinoteka Klopotec, ki začne vsako leto, v začetku novembra predstavljati novosti na področju vin. Za letošnjo letino v kmetijstvu velja, daje bilo izredno suho. Suša je večji del kmetijstva hudo prizadela. Kako pa je vreme vplivalo na kvaliteto in količino grozdja brez katerega ne more biti dobre vinske kapljice? O tem in še o marsičem zanimivem, sc bomo letos pogovarjali z znanimi slovenskimi pridelovalci vin vse do konca decembra. Letošnjo predstavitev vin je, kot prvi začel v Vinoteki Klopotec v Zagorju, Franc Grlica. Kako je letošnje sušno brez dežja. Strokovnjaki so poletje vplivalo na letino v nam zaradi vremenskih vplivov vašem vinogradu in kakšen napovedovali za približno 1/3 OBISK URADA V sredo so bili v občini Zagorje na obisku predstavniki Urada za lokalno samoupravo. Obisk je sodil v sklop obiskov Urada v slovenskih občinah. Predstavnike občine so seznanili z delom urada. Predstavnike urada pa je zanimalo tudi, kako delajo v občini Zagorje, s kakšnimi težavami se spopadajo in kakšni so njeni načrti. (Vir: Bilten)________ bo končni rezultat v kleti? »Že od leta 2000 nas spremljajo suha poletja. Letošnje leto, je vsaj pri nas (jeruzalemski okoliš) bilo še posebno suho. Od junija do septembra smo bili praktično manj proizvodnje grozdja. Vendar ni bilo tako. Količina ni zaradi suše nič manjša, sem pa prepričan, daje kvaliteta zaradi številnih sončnih dni odlična, vsaj mošt tako kaže. Tudi stopnja sladkorja je višja, kar je za vino dobro. Ker je letos zorenje malo prehitelo čas, ne vemo še, kakšne bodo gostote, saj smo obirali, ko je bilo listje še zeleno. To pa je znak prehitrega zorenja. Bomo videli, kaj bo pokazal Martin. Pričakujemo podobno letino, kot leta 2002. Morda za odtenek boljšo.« Kako pa bo vplivalo suho poletje in vsi posledični vzroki (prehitro zorenje) na pozne trgatve, jagodne izbore in ledena vina? »Pozne trgatve bodo odlične. S trgatvijo se je v določenih predelih vinograda čakalo. To pomeni, da je grozdje dozorevalo in s tem izgubljalo vsebnost vode v jagodah. Sladkor in kislina sta se dodobra skoncentrirala. FUNŠTERC --------h se dodobra skoncentrirala. Mošt je zelo gost. Zagotavljam dobro letino vin, kot so jagodni izbori in pozne trgatve. Kaj bo z ledenim vinom, bo pokazal čas. Za ledeno vino so odločilne zimske temperature v decembru. Je pa proizvodnja ledenih vin izredno rizična.« Kako je s trgatvijo? Rabite pomoč od drugod ali naredite vse sami, družinsko? »Letos je ravno deževalo, ko smo obirali. Nekaj pomoči smo rabili. Najeli smo, za čas trgatve obiralce in jih plačali. Je pa pri nas težko dobiti pomoč za delo, saj ima vsakdo svojega dela zadosti ali pa ZLU TRBOVLJE VPISUJE : V TEČAJE TUJIH JEZIKOV ANGLEŠKI IN NEMŠKI JEZIK glede na vsebino: - splošni /začetni, nadaljevalni,poslovni/ - konverzacijski - osvežitveni - poslovni - intenzivni in vikend tečaji - počitniški tečaji za učence in dijake - individulani ITALIJANSKI, FRANCOSKI IN ŠPANSKI JEZIK VSEBINA: temeljne zakonitosti o jeziku, obvladovanje osnovnih slovničnih struktur,sporazumevanje v vsakdanjih življenjskih situacijah ; V TEČAJE RAČUNALNIŠTVA: - W1ND0WS - WORD -EXCEL - POVVER POINT - INTERNET IN ELEKTRONSKA POŠTA - STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU - PROGRAMI PO ŽELJI NAROČNIKA V TEČAJ ZA UPRAVLJALCE GRADBENE MEHANIZACIJE V PROGRAM USPOSABLJANJA ZA RAČUNOVODSKA IN KNJIGOVODSKA DELA www.rumenestrani.com ■■ hodijo ljudje v službo, v Ormož.« Ker je ravno Martinova sobota me zanima, kako jo boste preživeli vi? »Obiskali bomo nekoga v Jeruzalemu. Malo bomo zaplesali in pokušali letošnji pridelek. Ne le našega, tudi sosedovega. Drugače pa je pri nas tradicija, da na Štefanovo, 27. decembra pripravimo skupno poskušino vin in večerjo za vse sorodnike in tiste, ki so nam pri trgatvi pomagali.« Besedilo: M.A.Š. V mesecu novembru in decembru med 9.00 in 12.00 vljudno vabljeni na degustacijo vin. V soboto 22.11.2003 se bo predstavilo vinogradništvo Steyer -radgonsko kapelski vinorodni okoliš, 29.11. pa vinogradništvo Valdhuber iz Svečine - Maribor MEMOTRSTV© ZA ZMEAVJJIE OlPOZARUAi FEBIKCDMETOO UŽIIVANJIE ALIKOECMLAILAIHIM3) ŠKOUDUJ« ZPIRAVJllUŽ INVESTICIJA ZA PRIHODNOST Dodjetje Malgaj d.o.o. je pooblaščeni prodajalec -Jt serviser vozil VW in Audijev. Gre za podjetje, v katerem prevladuje mladost, poslovnost, znanje in napredek. Vse skupaj se je združilo v 105 letni tradiciji. Toliko let že obstaja podjetje Malgaj, kije vzniknilo iz kovačnice, v kateri so na začetku popravljali kočije, kasneje pa prve avtomobile, ki so se pojavili v Trbovljah. Letošnje leto je podjetje Malgaj d.o.o. v Gabrskem, s hišno številko 30, izpeljalo pomembno investicijo. Postavili so povsem novo poslopje: avtosalon, delavnico in pisarniške prostore v katerih se srečujejo s kupci in ostalimi poslovnimi partnerji. Nastal je servisno prodajni kompleks. Tomaž Benko je izvršni direktor podjetja Malgaj d.o.o.. Mlad strokovnjak, ki pozna razmere na področju prodaje in servisiranja avtomobilov. Kateri datum je poleg tistega, pred 105-mi leti, ko je bila ustanovljena kovačnica, najpomembnejši v zgodovini podjetja Malgaj d.o.o.? »To je prelomno leto 1968, ko je bila podpisana pogodba s tovarno Audi o pooblaščenem servisiranju njihovih vozil. Od takrat naprej je bila podjetju Malgaj zagotovljena tehnična literatura in izobraževanje, ki je omogočalo višjo raven servisiranja teh vozil. Naslednji, prelomni korak je sledil leta 1993, ko je bila podpisana še pogodba o prodaji vozil Audi. Tega leta je Malgaj d.o.o. prešel iz obrtniškega nivoja servisiranja vozil v pravo podjetje s servisiranjem in prodajo vozil. 'zisdEvr Pred tem letom je potekala posamezna prodaja vozil, saj je bil trg v tisti časih zelo zaprt.« Podjetje Malgaj d. o. o. je z novimi poslovnimi objekti, ki ste jih zgradili letos, dobilo novo celostno podobo, ki poudarja sodobnost in razvoj. Kaj vas je gnalo v to investicijo in kaj pomeni vlaganje v takšen objekt za nadaljnji razvoj podjetja? »Na področju prodaje in servisiranja je trg tisti, ki narekuje nove potrebe in pristope prilagajanju poslovanja. Tu smo zaradi kupcev. Kupcu moramo ponuditi čim več.Stranka je tisti segment poslovanja, ki zahteva posodobitev poslovnih prostorov in vso spremljajočo sodobno opremo, ki je potrebna v naši stroki. Trg je zahteven, mi moramo zahtevam trga slediti. Vse večje so potrebe trga. Avto je takšen produkt, ki zahteva naj višji nivo storitev in kvaliteto izdelkov. Investicija je bila ogromna in je plod našega preteklega dela. Nekaj let bo potrebno trdo delati, da se bo investicija povrnila. V naši panogi je napredek in ostati na tekočem. Izgradnja obstoječih objektov je prišla na vrsto potem, v drugi točki. Ljudje so povsod najpomembnejši. Na eni strani je stranka, na drugi pa tehnično, strokovno izobraženi ljudje, ki morajo, poleg strokovnosti obvladovati vse vrline bontona, oziroma obnašanja v odnosu do stranke. Vso osebje, prodajalci, mehaniki, ličarji in kleparji, je nenehno v takšna investicija nujnost, kiji moraš slediti, pomeni obstoj, razvoj.« Načeli ste zanimivo temo. V današnjem času je napredek na vseh področjih izjemen. Kako vam uspe dohajati čas in spremembe, ki vas nenehno spremljajo? Kakšno je vaše razmišljanje o izobraževanju, pridobivanju novih znanj...? »Investicija, ki je realizirana v letošnjem letuje ena izmed zadnjih na področju celotne volksvvagnove mreže v Sloveniji. Najprej smo vlagali v najnujnejše. To so ljudje, kadri. Takrat, ko je bilo potrebno, smo vsa sredstva sproti vlagali v znanje. Tako smo uspeli dohajati tehnološki postopku izobraževanja, ki ga večinoma organizira proizvajalec avtomobilov. Dostopne so nam vse novosti in informacije ki jih dobivamo neposredno od proizvajalca, ki nam tako omogoča, da smo z vsemi novimi dosežki in zahtevami trga sproti seznanjeni.« Kdo pokriva stroške izobraževanja kadrov, proizvajalec ali pooblaščeni servis - prodajalec avtomobilov? Vsi stroški izobraževanja bremenijo naše podjetje. Proizvajalec - uvoznik nudi določeno podporo v materialih ali izobraževanju, plačniki vsega smo mi. V vsakem trenutku moramo znati razporediti sredstva za INTERVJU ---------h adaptacijo, nakup orodja, opreme ter za izobraževanje.« Veliko se pogovarjava o investicijah in ljudeh. Zanima me ali bo imela investicija tudi kakšen vpliv na zaposlovanje? Glede na stanje brezposelnosti v Trbovljah, je vsako novo delovno mesto pomembno. »V podjetju Malgaj d.o.o. se zadnjih 10 let kadrovsko nenehno širimo. V povprečju vsako leto pridobimo dve novi delovni mesti. Sama gradnja objektov ne pomeni neke prelomnice za bistveno povečano zaposlovanje. Če se bo servisna dejavnost širila, kot se je doslej, bo tudi ta investicija omogočila dodatno zaposlovanje. Vse je odvisno od trga. Prostorske možnosti z izgradnjo objekta imamo.« Kje ste, v Sloveniji, še prisotni s svojimi avto saloni in koliko ljudi je pri vas zaposlenih? »Poleg poslovalnice v Trbovljah ima podjetje Malgaj d.o.o poslovalnico še v Litiji in v Ljubljani. Vsega skupaj zaposlujemo 27 ljudi«. Je danes mehanik še vedno oseba, ki mora poznati delovanje motorja ali mora imeti še kakšna dodatna znanja? »Avtomobilska industrija in tehnologija sta tako napredovali, da klasično znanje mehanika ni več dovolj. Povprečen mehanik, ki dela pri nas, ima letno do 15 dni zunanjega šolanja. Mehanična šola je popolnoma primerna osnova za mladega človeka, ki pride iz šole, sledijo leta, ko se, ob nenehnem izobraževanju, izoblikuje strokovnjak. Za primerjavo naj povem, da smo med prvimi v Sloveniji, ki smo neposredno v našo delavnico pripeljali servisnega inženirja. To je strokovnjak z visokošolsko izobrazbo tehnične smeri, ki spremlja naj novejša dogajanja v razvoju tehnike. Vse več bo potrebnih takšnih kadrov, če želimo slediti razvoju in si zagotoviti trg.« Kakšen je, po vsem kar ste povedali, interes mladih v Zasavju za poklic mehanika? Je možna vzgoja tega kadra doma ali morate potrebno osebje iskati izven Zasavja-Trbovelj? »V Trbovljah imamo perspektivne, mlade ljudi tehnične stroke. To potrjuje tudi naša kadrovska struktura. Kompletna ekipa v našem podjetju je iz Zasavja. Razveseljivo je dejstvo, da v vseh teh letih praktično nimamo kadrovskega odliva. Ljudje, ki pridejo k nam, pri nas tudi ostanejo. To nas veseli. Prepričan sem, da je najboljši kader tisti, ki ga privzgojiš od samega začetka. Tako kaže praksa. Najboljši delavci so k nam prišli iz naših šol in gredo z znanjem in tehnologijo v korak s časom. V Zasavju j e dovolj pametnih ljudi. Ni nam jih treba iskati drugje.« Investicija v objekt je končana. Kaj pa lahko pričakujemo novega v letu 2004 v navezi VW, Audi in Malgaj d.o.o.? Nas boste presenetili z novim modelom? »Pestra j e paleta vozil VW in Audi. Vsako leto pride do kakšnih novosti. Največja novost prihodnjega leta, kije že napovedana, bo Golf iz serije 5. To je avto, ki so ga v Volksvvagnu, do sedaj izdelali že v 23 mio primerkih. To bo paradni konj leta 2004. Interes kupcev je že sedaj izredno velik in imamo že veliko prednaročil, kljub temu, da končna cena še ni povsem znana. To je pravi ljudski avto.« Podjetje Malgaj d.o.o. se zaveda pomembnosti ekologije. Ravnanje z odpadki je v skladu z obstoječo zakonodajo. Trdijo, da bodo v ohranjanje čistega, zdravega okolja vedno pripravljeni vlagati, kljub temu, da stroški niso zanemarljivi. »Dolgoročno vlaganje v okolje bo zagotovo obrodila sadove,« je še zatrdil Tomaž Benko. Besedilo: M.A.Š., slike: PRAV 7As4vr Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Pl^lVT A RR A T /^'17’ X/ Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih ZXZ~X-l_JV_y.il/ V vrstic. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati tekst ali pa obnoviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem ___________________________________________________________________________preveč okrnili zanimivo vsebino._________ "X Tajemniki stanovanj v trboveljski IN občini spremljamo burne polemike o povišanju najemnin, spremljali smo tudi zasedanje Občinskega sveta z upanjem, da boste tisti, ki ste bili izvoljeni, da delate v dobro občanov, prekinili s samovoljo upravitelja stanovanj in preprečili to nepotrebno povišanje najemnin v Občini Trbovlje. Žal se to ni zgodilo. Zato smo se razočarani odločili, daje zadnji čas, da o vsem tem povemo svoje mnenje tudi občani Trbovelj, volivci, najemniki stanovanj. V aprilu 2003, takoj ko je stopil v veljavo sklep Ustavnega sodišča, ki je lastnikom, oziroma upraviteljem stanovanj omogočil dvig najemnine, nas je upravitelj - Spekter d.o.o. z dvema kratkima vrsticama zapisanima v računu najemnine obvestil, da se bodo najemnine povišale za 37% in sicer v aprilu, juliju in oktobru 2003 ter v januarju 2004. Naj zapišemo nekaj razlogov, zaradi katerih se nam to povišanje ne zdi korektno, upravičeno, smisleno ali logično. Čisto v začetku nas j e zbodel ta način obveščanja najemnikov. Ob vselitvi v stanovanja smo namreč podpisali Najemno pogodbo, v kateri je še vedno zapisano, da najemnina znaša 3,8% od vrednosti stanovanj aa letno, saj v tem času nismo podpisali aneksa k pogodbi, ki bi upravitelju dal možnost zvišati najemnino na 5,08% vrednosti stanovanja letno, kot seje to že zgodilo. Nikjer v najemni pogodbi tudi ni zapisano, da upravitelj lahko iz kateregakoli vzroka najemnino tako drastično poveča. Očitno gre pri tem povišanju najemnin za prehitevanje dogodkov in samovoljo upravitelja, saj seje to povišanje zgodilo brez soglasja Občinskega sveta, ki o tem razpravlja in odloča šele sedaj, ko seje povišanje že zgodilo. Sklep Ustavnega sodišča tudi ne govori o tem, da lastniki ali upravitelji morajo povišati najemnino, temveč jim le daje možnost, ki pa jo ti lahko izrabijo ali ne. Razumemo interes upravitelja, da takšno možnost kar najhitreje izrabi. Skrbi pa nas čigav interes zastopa župan ter Občinski svet, ki tako popolno podpirata to podražitev. Bojimo se, da to nikakor ni interes občanov Trbovelj, volivk in volivcev, še najmanj pa nas najemnikov. Če bi s takšno podražitvijo Občina Trbovlje pridobila sredstva za nove investicije v občinsko infrastrukturo, bi nekako lažje razumeli smiselnost podražitve. Žal pa ta podražitev ne prinaša novega denarja v občinsko blagajno, temveč ga iz nje odnaša. Kako? Subvencije najemnin so namreč postavka v občinskem proračunu, ki se bo s to podražitvijo znatno povečala in celo presegla postavko prihodka od najemnin v občinsko blagajno (seveda za občinska stanovanja), poleg tega pa se subvencije povečajo tudi za ostala stanovanja drugih upraviteljev. Vse to pa bo za Občino velik strošek, saj zaradi znane socialne problematike vse manj najemnikov zmore plačilo najemnine v celoti. Ob takšnih podatkih se logično razmišljanje ustavi. Sprašujemo se, ali ob izvolitvi na položaje, županske ali svetniške, resnično vsi pozabite na obljube, da boste zastopali interese občanov, delali v dobro le-teh in občine, ki jo zastopate. Pomembnejši postanejo interesi in koristi tistih, ki lahko glasneje in močneje izrazijo svoje zahteve, saj so člani komisij, ki takšne predloge dajejo in hkrati tudi upravitelji stanovanj. Če je povišanje najemnine zgolj ekonomski interes upravitelja, saj je očitno, da ne more biti v interesu Občine, še manj v interesu najemnikov, nas zanima, kam bo upravitelj ta denar naložil. V izgradnjo novih stanovanj gotovo ne! Saj so najemniška stanovanja prazna že sedaj, ravno tako poslovni prostori, za katere upravitelj pričakuje previsoko najemnino. Vse več najemnikov, pa razmišlja o nakupu stanovanja, saj je strošek najemnine za družinski žep postal enak strošku odplačevaanja stanovanjskega posojila. V pričakovanju odločitve župana o znižanju najemnin na normalen nivo vas lepo pozdravljamo. Najemniki stanovanj - Savinjska 9/a, Gimnazijska cesta 22, Trbovlje OPRAVIČILO OBČINE TRBOVLJE OBČINSKEMU SVETU IN KOMANDIRJU POLICIJSKE POSTAJE TRBOVLJE “Opravičujemo se občinskemu svetniku Slovenske nacionalne stranke g.Gregorju Metercu za neposredovanje odgovora Policijske postaje Trbovlje na njegovo svetniško pobudo dano na 4.seji Občinskega sveta Občine Trbovlje dne 31.03.2003. Pobudo, ki je bila naslovljena na komandirja Policijske postaje Trbovlje, smo posredovali policijski postaji, ki je na pobudo tudi takoj odgovorila. Pisni odgovor smo prejeli 22.04.2003. Zaradi naše nepazljivosti pa odgovor Policijske postaje svetniku na naslednji seji občinskega sveta ni bil posredovan. Kot odgovor na pobudo smo na S.seji dali le naše obvestilo, da smo pobudo posredovali komandirju Policijske postaje. Za našo napako smo se komandirju g.Bokaliču že tudi ustno opravičili. Na željo g.Bokaliča bo opravičilo objavljeno v reviji Zasavc in na spletnih straneh Občine Trbovlje.” Polona Schmit Župan Občine Trbovlje Komunalna inšpektorica Bogdan Barovič UTRINKI T3 liža se konec leta in I J prazniki se kar vrstijo. To je priložnost, da podarjamo šopke. Ali ste že kdaj pomislili na to, da cvetje ima svoj govor in svojo simboliko? Kult cvetja obstaja še iz najstarejših časov. Ono je lahko znak spoštovanja, naklonjenosti, simpatije, ljubezni...Zato ni vseeno kakšen cvet boste podarili. Nekoč je lotos v Egiptu bil znak ljubezni. Še po tolikem času je v Tutankhamonovi grobnici najdeno cvetje in šopki, kijih je prinesla njegova mlada vdova. V Rimu so mladeniči odhajali v borbe s cvetnimi venčki na glavah, vrtnica pa se je vedno podarjala zmagovalcu. Tudi v Grčiji so imeli v čislih vrtnice. To je bil Afroditin cvet, simbol življenja in ljubezni. Popek vrtnice je ljubezensko sporočilo. Šopek vrtnic je znak goreče ljubezni. Prav tako kraljevska lilija.Bela vrtnica pomeni iskrena čustva. Legenda pripoveduje, da je Marija Magdalena s solzami zalivala rdečo vrtnico, ki je zato postala bela.. Prepričani smo, da je rumena barva znak ljubosumnosti, oholosti, domišljavosti in prevare. Pa ni res.Rumena je topla barva, barva sonca in življenja. Zaradi tega rumeno cvetje prinaša pozitivno energijo, usmerjeno tistemu, ki mu je namenjeno. Orhideja pomeni veselje, podporo in pripadnost, je pa tudi znak materinstva (orhis-jajce). Suho cvetje se ne podarja. Če že to storimo, se moramo zavedati, da spominja na preteklost in vzbuja otožnost. PRAZNIKI NA SLOVENSKEM OB KONCU LETA MARTINOVO Pršu je, pršu sveti Martin, On ga je krstil, jest ga bom pil. Kume moj dragi, zdaj se napi, Dugo ga ne boš, zdaj se navži... (semiška pesem) O v. Martin prihaja iz Ososednje Madžarske in je na Slovenskem zelo priljubljen patron, še posebej zato, ker je povezan z vinom. Legenda pravi, da je prav on tisti, ki je vodo spremenil v vino, oziroma naredil ga je iz mošta. Ob praznovanju se ne časti samo novo vino, temveč je to tudi zahvala bogu za dobro letino. Sveti Martin je rojen na današnjem Madžarskem, odrasel pa v zgornji Italiji.Postal je častnik gardne konjenice. Prezeblem in napol nagem beraču je podaril pol svojega plašča, zato na Slovenskem svetega Martina Upanje predstavlja sončnica, večna inspiracija umetnikov. Po cvetnem bontonu, jo lahko darujemo ob rojstvu dvojčkov. Svatbeni šopki so običajno rožnati ali beli, ker sta to barvi nedolžnosti in čistosti. Cvetje modre barve vzpodbuja domišljijo in sanjarjenje. Vredno sije zapomniti, da če gremo na uradni obisk, šopka ne nosimo, pa če gre še za tako pomembno damo.Bolnikom ne nosimo rož, ki močno dišijo. In še nekaj. Zvezdoslovci pravijo, da bo ovna razveselil šopek rdečih vrtnic ali rumenih lilij. Bik ima rad rožnate vrtnice; FUNŠTERC |i3| ---------------h-..- dvojčka lilije in travniške cvetice; rak tulipane ali lokvanj. Če želite presenetiti leva, podarite mu sončnico ali šopek travniških cvetic. Devica se bo razveselila šopka orhidej ali jasmina. Tehtnica si želi peruniko ali vrtnico, škorpijon pa cvetni kaktus ali gladiole.Pisano travniško cvetje in spominčice so pravo presenečenje za strelca, a kozorog bo navdušen nad dišečimi narcisami. Vodnarje obdarite s spominčicami ali cvetjem modre barve, ribe pa s rdečimi ciklamami. Vse ima svoj čas, svoj namen in svoj smisel. Cvetje prinaša veselje in svežino v pusto vsakdanjost. Privoščite ga sebi in drugim! predstavljajo kot usmiljenega vojščaka, ki z mečem reže svoj plašč, da bi ga dal revežu. Po vojaški službi se je posvetil v mašnika. Najprej je želel spreobrniti svoje starše in pri materi mu je to tudi uspelo. V 4. veku j e poučeval je v Galiji, sedanji Franciji.Bil je izredno pobožen, skromen in ljubezniv. Postal je celo škof. Okrog njega in njegovega življenja so se spletle številne legende, veliko jih govori o njegovih čudežih. Na Slovenskem mu je posvečeno več kot sto dvajset cerkva. Naj starejše so iz 9. stoletja. Ko so Martinu prinesli sporočilo, da je izvoljen za škofa, se je baje skril. Izdale so ga gosi. Zato se na Martinovo nedeljo je pečena gos. Verjetno je sveti Martin stopil na mesto nekega keltskega božanstva.Nekoč je pri nas obstajal jesenski zahvalni praznik, ki so ga prenesli na martinovo. To je čas kolin, jesensko praznovanje pastirjev in vinski krst. Danes j e na ta dan najbolj značilna martinova gos z rdečim zeljem. Namesto gosi se pojavlja tudi puran, raca ali kopun- petefthRa ronislav Urbanija je že osmo leto ravnatelj Osnovne J) šole Toneta Okrogarja v Zagorju. V tem času si je prizadeval dvigniti ugled šole, prišla pa je tudi šolska reforma z devetletko, ki je zahtevala vsebinsko, organizacijsko, kadrovsko in prostorsko prilagajanje novim standardom. Veliko je že bilo storjenega, vendar je pred šolo še precej izzivov v tej smeri. Nova spodbuda za prihodnost je tudi letošnja stoletnica ustanovitve šole. Kaj o dogajanju v času pod njegovo ravnateljsko taktirko pravi Bronislav Urbanija, si preberite v vrsticah, ki jih začenjamo leta 1996 in bodo razkrile tudi kakšno zanimivost iz ravnateljevega zasebnega življenja. Kaj je pretehtalo, da ste se odločili prevzeti to funkcijo? Bilo je več razlogov. Moje ambicije so bile višje, kot biti samo učitelj. To delo je postalo enolično. Čutil sem, da imam ustrezne voditeljske in organizacijske sposobnosti. Imel sem veliko idej, ki bi jih rad v življenju uresničil. Vedel sem, daje to težko delo, ampak sčasoma sem spoznal, daje še mnogo težje, kot sem si v začetku predstavljal. Ena najtežjih stvari je delo z ljudmi, z bivšimi kolegi. Videl sem, da mi manjka ogromno znanja. Tudi danes se še izobražujem, da sem lahko kos nalogi. (Obiskali smo ga doma ravno v času študijskega dopusta zaradi pisanja magistrskega dela z naslovom Vpliv ravnateljevih hospitacij na strokovni in osebnostni 7AS4VO razvoj učiteljev. Op. p.) Čemu ste se morali kot ravnatelj odpovedati? Odpovedati sem se moral marsičemu. Prej sem bil ne le športni pedagog, tudi s športom sem se zelo aktivno ukvarjal. To najbolj pogrešam. Poleg tega sem pel v pevskem zboru, igral v dramski skupini ... Ravnatelj mora živeti za šolo, med sodelavci in učenci, sicer šola in kolektiv ne delujeta, kot bi bilo potrebno. To delo zahteva celega človeka. Tudi družina trpi na račun opravljanja te funkcije. Šola se ne zaključi s koncem službe. Poleg tega je žena pomočnica ravnateljice na Srednji šoli Zagoije, zato se pri nas služba nadaljuje tudi popoldne, zvečer in ob koncu tedna. Sinova večkrat rečeta, naj že enkrat nehava govoriti o šoli. Katere cilje ste si postavili ob začetku ravnateljevanja? Na začetku me je najbolj motilo, daje šola kljub temu, da je bila na vseh področjih vsaj enakovredna drugim šolam, dobila slab prizvok. Zaradi socialne strukture, velikega števila otrok priseljencev iz drugih republik nekdanje Jugoslavije in rudarskega okolja so učence iz našega šolskega okoliša starši raje pošiljali v sosednji šoli, čeprav je bila naša kakovost nesporna. Dejansko pa je šola stala v zanemarjenem, depresivnem rudarskem okolju. Prva stvar v teh letih je zato bila, da sem skušal dvigniti ugled šole. Dokazovali smo se s kakovostjo, organiziranjem izvenšolskih dejavnosti... Na vseh področjih smo poskušali biti korak pred drugimi. Odkrili smo, zakaj so drugi boljši od nas, in skušali te napake odpraviti. Določene stvari smo posnemali, pri drugih pa smo ubrali svojo pot. Sedanji podatki o prepisu otrok kažejo, da smo bili pri tem uspešni. Tudi med študijem sem spoznal, kako pomemben je menedžerski pristop, uporaba marketinških spretnosti, kaj j e treba narediti, da prepričamo starše, lokalno skupnost in ostale zainteresirane. Mislim, da smo ubrali prave korake, kot so npr. ustvarjanje spodbudnega učnega okolja, partnerski pristop do staršev, organizacija nadstandardnih dejavnosti (plavalni tečaji, šole naravoslovja in šole v naravi ...), realizirali številne projekte. Velik korak smo naredili tudi na področju razvoja in uporabe računalniške tehnologije. Poleg tega sem med sodelavci razvijal nov pogled - novo filozofijo izobraževanja, ki se kaže v spremenjenem odnosu do poučevanja, učenja, znanja, do učencev in staršev. Zahteva tudi spremenjen odnos med učitelji in ravnateljem, ki mora temeljiti na sodelovalno-partnerskih, na participativnih in demokratičnih načelih. Učitelji vedo, da s takim ravnanjem koristijo šoli in ugledu poklica učitelja. Učitelji so v šoli zaradi otrok in ne obratno, zato je nujen profesionalen način delovanja vsakega posameznika in šole v celoti. Ta preklop je treba doseči v glavi. Nesporno je tudi dejstvo, to kažejo raziskave v svetu, da šole predstavljajo konzervativen sistem, ki najraje deluje po ustaljenih kalupih, ki jih je težko spreminjati. Spremembe se v obliki stalnega procesa uveljavljajo več let. Kaj je bilo treba postoriti, da je šola zadostila pogojem za uvedbo devetletke? Devetletka je dejstvo, je v fazi uvajanja na vseh šolah. Z njo se bomo približali izobraževalnim sistemom razvitih zahodnih držav. Pogoji za devetletko so v Zagorju kljub prizadevanjem Občine slabi, kajti devetletka postavlja nove izobraževalne in prostorske standarde. Pouk mora potekati v eni izmeni. Razmere že sedaj niso idealne, zahteve pa se bodo z vsakim letom uvajanja programa 9-letne osnovne šole še povečevale. Letos bistvenih težav še ni. Težave se bodo začele že v prihodnjem letu, ko bomo imeli tudi osme razrede devetletke, kjer se že prične izvajati zunanja deferenciacija v obliki nivojskega pouka. Poleg prostorskih problemov bodo nastali problemi tudi pri kadrih. V prihodnosti bo med šolami več sodelovanja na področju kadrovske politike. To pomeni, da bomo imeli ‘leteče’ učitelje, ki bodo zaposleni na eni šoli, poučevali pa bodo na vseh treh. Kako bo to vplivalo na kvaliteto dela, pa se danes še ne ve ... Na vsaki šoli je trdno jedro učiteljev, ki živi s šolo in šoli zagotavljajo kvaliteto, učinkovitost in razvoj. Vsaka šola ima svoje posebnosti, vsebine, svoj etični kodeks delovanja, razvija in goji vrednote, ki ji zagotavljajo različnost in prepoznavnost v ožjem in širšem prostoru. Kakšni so bili stroški investicij v izboljšanje pogojev za devetletko? V zadnjih letih smo postopno dodajali nove prostore. Dobili smo prizidek k matični šoli ter prizidek in telovadnico v Kisovcu. Na matični šoli nas čaka še investicija v prostore, ki jo bomo, upam, začeli čim prej. Devetletka je že sama po sebi organizacijsko zelo zahtevna, v prostorskih pogojih, ki jih imamo na šoli, pa je organizacija še težja, da uskladiš in prilagodiš vse urnike, kadre itn. Občina Zagorje je že veliko prispevala za izboljšanje pogojev. Na matični šoli in podružnicah smo morali najprej urediti razrede za devetletko. To nam je uspelo. Vendar devetletka niso samo zgradbe in oprema. Potrebnega je veliko dodatnega izobraževanja, knjig, listin, novih didaktičnih INTERVJU ----------1- rekvizitov in sredstev, zlasti v prvem razredu devetletke. To je težko finančno vrednotiti. Lažje je pri objektih. Posodobitev šole v Kisovcu je stala okrog 350 milijonov tolarjev. Na matični šoli smo obnovili sanitarije, posodobili kurilnico, izvedli ožičenje vseh prostorov in se opremili z najmodernejšo računalniško tehnologijo. Zadnja posodobitev računalniške učilnice je stala okrog 10 milijonov tolarjev. Z njo smo se vključili med dvajset šol v Sloveniji, ki v popoldanskem času omogočajo vsem zainteresiranim brezplačno uporabo sodobne tehnologije. Poleg nove opreme imamo zagotovljeno tudi njeno vzdrževanje in posodabljanje. Projekt e-šole podpira Ministrstvo za informacijsko družbo. Velja pa poudariti, da bomo del naše prejšnje računalniške učilnice preselili v podružnico v Kisovcu, tako da bodo tudi tam imeli svojo računalniško učilnico. Naj še povem, da se zmanjšuje delež denarja, ki ga za investicije v osnovno šolstvo namenja Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, zato pa se povečuje delež, ki ga morajo zagotoviti občine. Mnogo občin je obremenjenih z velikimi investicijami v osnovne šole, tako da niso mogle pravočasno zagotoviti optimalnih pogojev za delovanje šol v novih pogojih. Kaj še nameravate storiti v smeri čimbolj kakovostnega delovanja devetletke? Trudimo se, da bi imeli lepe in sodobno opremljene učilnice. Na organizacijskem, kadrovskem in drugih področjih ne pričakujem večjih težav. Dokončno je treba rešiti še prostorsko problematiko. Prvo izhodišče je zadostno število prostorov, drugo je njihova funkcionalnost. Ne moremo namreč primerjati stare šole z neko novogradnjo. Imamo kuhinjo nasproti stranišča, nimamo jedilnice, zbornica je premajhna, tako da se kolektiv deli na več delov, knjižnica je v najbolj oddaljenem kotu šole... To so stvari, ki predstavljajo funkcionalne ovire za optimalno delovanje šole in izpolnjevanje visokih izobraževalnih, prostorskih, zdravstveno-higienskih standardov ... Jedilnico bi morali imeti nekje v osrednjem delu šole, prav tako knjižnico, zbornica mora biti ena ... Pri novogradnjah se to upošteva, naša šola seveda tega nima. Spomnim se šolskega ministra Slavka Gabra, kije na srečanju v Zagorju dejal, da je to podobno kot pri avtomobilih: včasih smo se vozili s ‘fičkom’, danes jih ni več. Kaj bomo torej storili mi? Potrebujemo jedilnico in večnamenski prostor. Do dodatnih učilnic bomo prišli tako, da bomo knjižnico preselili v osrednji del. Spraznili bomo tudi absolutno premajhno zbornico, ki jo bomo umestili nekam v osrednji del šole, ter tako pridobili še eno učilnico. Tudi kuhinjo oziroma razdelje-valnico hrane (osrednja šolska kuhinja v zagorski občini bo predvidoma na Osnovni šoli Ivana Skvarče, op. p.) je treba preseliti drugam. S takšnimi posegi bi povečali funkcionalnost in brez večjih investicij bistveno izboljšali pogoje. Večji posegi bodo potrebni pri telovadnici. Zdaj je že v precej slabem stanju, kar zadeva sanitarije, garderobe in opremo. Treba jo bo obnoviti, razširiti, tam pa naj bi našli mesto še učilnici za likovni in tehnični pouk. V sklopu te investicije je predvidena tudi izgradnja zimskega bazena ter ureditev igrišča, parkirišč in parkovnega dela. Zunanja ureditev se mi zdi zelo pomembna. Z njo bi zaključili vse investicije v naš šolski prostor. Kaj pomeni uvedba devetletke za podružnici v Kisovcu in Šentlambertu? V Kisovcu bosta prva in druga triada (prvih šest razredov, op. p.), v Šentlambertu pa prva triada (prvi trije razredi, op. p.). Oblikoval sem že pobudo, da bi potem, ko bi se glavne šolske investicije na matičnih šolah v občini končale, našli primernejšo lokacijo za šolo v Šentlambertu. Okrog te šole, ki ima tradicijo in kvaliteto, je le funkcionalno zemljišče, stoji pa tudi tik ob glavni cesti. V bistvu gre za stanovanjsko hišo, ki ne izpolnjuje osnovnih ------------------ prostorskih standardov. Število učencev je stabilno, zato menim, da bi bilo prav, da podobno pobudo za novo šolo oblikuje tudi krajevna skupnost. Kako ste zadovoljni z dosedanjim potekom devetletke? Zaenkrat smo zadovoljni, to potrjujejo tudi odzivi staršev. Skušamo zadostiti njihovim željam. Tako npr. spremljamo prvošolce v šolo, čeprav naj bi to počeli starši. Tudi v 7. razredih ni večjih problemov. Težje pa starši sprejemajo dejstvo, da se z devetletko bivanje učencev v šoli podaljša. S tem so povezani problemi s prehrano, varstvom in prevozi. Sproti se bomo prilagajali situaciji in iskali optimalne rešitve, ki bodo za vse sprejemljive. Devetletka j e naravnana tako, da bodo učenci med daljšim bivanjem v šoli opravili tudi večino šolskega dela. Letos je vaša šola praznovala stoletnico ustanovitve. Kako ste počastili ta jubilej? Stoletnica je bila velik projekt, ki smo ga želeli starosti šole primemo obeležiti in ga izkoristiti za njeno promocijo. Že lani sem z najožjo skupino sodelavcev začel pripravljati projekt. Že med letom je na šoli potekalo več akcij, kot je bilo npr. zbiranje gradiva o zgodovini šole, tako da so bili v projekt vključeni tudi učenci in starši. Praznovanje je temeljilo na štirih področjih. Prvo je bilo izdaja šolskega glasila Novi koraki, drugo izdaja predstavitvene zgoščenke, potem proslava, ki je bila osrednji dogodek, ter še razstava iz treh delov. Prvega so predstavljali TASAvr starinski dokumenti in rekviziti, drugega zgodovina šole in tretjega likovna razstava. Na zgoščenki je predstavljena celotna zgodovina šole. Veliko pozornost smo namenili proslavi. Na njej je ob multimedijski podpori sodelovalo okrog 200 nastopajočih. Deležni smo bili velike podpore in pohvalnih besed. Ves čas smo si tudi želeli, da bi nas počastil z obiskom naš bivši učenec in sedanji predsednik države gospod Janez Drnovšek, ki pa nam je poslal čestitke ob jubileju, česar smo se zelo razveselili. Občinski svet je sprejel sklep, da se šoli dodeli zlato občinsko priznanje. Na proslavi nam ga je predal župan gospod Matjaž Švagan. Kako se odvija izdelava nove fasade na matični šoli. sem zelo zadovoljen. Ometavanje je praktično končano, potrebnih je le še nekaj dni dovolj suhega vremena za barvanje. Pri trenutni zračni vlagi to ni mogoče (pogovor je potekal v dneh, ko je bilo vreme v znamenju oblačnega in vlažnega vremena, op. p.). Fasada bo velika pridobitev. Glede na svojo razpoznavnost v tem prostoru bo naša šolska zgradba tudi okras Zagorja. Ponosen sem, da sem ravnatelj na šoli s tako bogato tradicijo. Kakšno je vaše sodelovanje z učitelji in ostalimi pedagoškimi delavci? Tu so ponavadi naj večji problemi. Eden izmed njih je, da sem njihov bivši kolega. Kmalu po začetku prvega mandata sem začel obiskovati Šolo za ravnatelje. Pridobil ki je tudi znamenje praznovanja stoletnice? Ob začetku šolskega leta so z veliko hitrostjo stekle priprave in začela seje obnova fasade. Prvotno je bil projekt bolj skromno zastavljen, potem pa je le prevladal razum in fasada bo takšna, kot je treba. Poleg tega bodo opravljena vsa kleparska dela in zamenjali se bodo strelovodi. To nam daje zagotovilo, da bo ta fasada kar nekaj časa krasila šolo, s čimer sem si osnovna znanja in nabiral izkušnje za delo s kolektivom. Začel sem prepoznavati, kakšne so zahteve časa, kako izkoristiti potencial svojih delavcev... Gradim in vedno bom gradil partnerski odnos s sodelavci. Učitelja, ki sodeluje pri delu s svojimi idejami, to motivira, čuti se bolj pomembnega, ne zapira se vase. Rad bi imel čimveč učiteljev, ki živijo za šolo ter jih zaznamujejo strokovnost, pedagoški etični kodeks in pedagoški eros. Odkar sem ravnatelj, se je zamenjalo veliko učiteljev, prišlo je veliko mladih. S selekcijo skušam pridobiti kader, ki bo lahko izpolnjeval naše visoke kriterije in zahteve. Vse cilje skušamo uresničevati skupaj, je pa res, daje ravnatelj vodja in dirigent vseh stvari, ki se zgodijo. Delavci imajo veliko idej, ki jih z veseljem podpiram. Podpiram izobraževanje delavcev, ki je eden temeljnih pogojev za strokovno in osebnostno rast učiteljev, ki posledično omogočata kako-vostno rast šole. Ni posebnih konfliktov med učitelji in učenci, zelo malo je konfliktov s starši. Imamo razvojni načrt, ki smo ga oblikovali že leta 1999 in je eden prvih tovrstnih načrtov v Sloveniji. Imamo vizijo šole z dolgoročnimi strateškimi cilji. Prepoznavamo svoje slabosti in jih preko postavljenih prioritet odpravljamo. S projekti in udeležbo na raznih tekmovanjih bogatimo naše delo, utrjujemo zaupanje in pridobivamo na samozavesti. Združujemo se ob projektu Eko šole, lani smo sodelovali v Mreži šol ... Velika večina učiteljev to spremlja, se pa najdejo tudi taki, ki ne morejo iz svojih kalupov obnašanja. Kljub temu sem prepričan, da smo na pravi poti. Ne skrivamo problemov, rešujemo jih sproti, da ne preraščajo v konflikte. Kakšni so odnosi med učitelji in učenci? Vloga učitelja se danes spreminja. Včasih j e bil učitelj oddajnik, učenec pa le sprejemnik znanja. Danes je učitelj v vlogi vodnika, ki pri učencih spodbuja in razvija željo po znanju, usmerja raziskovanje, uporabo različnih virov, odkriva že znano, povezuje znanja v celoto, razvija kritičen odnos... Poudarek je na izkušenjskcm pridobivanju znanja in spretnosti. Uveljavljajo se tudi nove, bolj humane oblike preverjanja in ocenjevanja znanja. Učitelj naj bi postal tudi zaupnik svojih učencev. Vse to in še mnogo drugih stvari prinaša v odnose med učenci in učitelji nove razsežnosti, ki omogočajo pozitivno ter bolj enakopravno in uravnoteženo komunikacijo. Prav je, da povem, da šolsko delo od učencev zahteva veliko truda, dela in obveznosti, zato si težko predstavljamo združljivost trdega dela s pojmornprijazne šole. Šola je neprijazna le do tistih, ki imajo do nje negativen odnos, ki sc kaže v slabem učnem uspehu, nedisciplini ... Kaj bi storili drugače, če bi še enkrat začenjali ravnateljsko pot? Veliko ne bi spreminjal. Mislim, da sem ubral pravo pot. Rasel sem s šolo. Na začetku sem bil nebogljen. Sam sem se prebijal skozi goro pravilnikov, skrbel za postopno rast šole in si nabiral izkušnje. Iz leta v leto sem pridobival na samozavesti, kompetentnosti in gradil svoje znanje. Pridobil sem si zaupanje in spoštovanje kolektiva. Najmanj izkušenj sem imel z nastopi v javnosti. V začetku mi je bilo zelo težko. Velik izziv sta predstavljala obiska takratnega predsednika države Milana Kučana in Janeza Drnovška, takrat še predsednika vlade. Stalno se tudi izobražujem, skušam popravljati svoje pomanjkljivosti, dejstvo pa je, da nihče ni popoln. Tudi nočem biti popoln in idealen! Vesel pa sem, da sem uresničil veliko svojih idej, še več, kot sem upal in želel na začetku. S čim se ukvarjate v prostem času? Ob nedeljah občasno hodim na lov, vendar sem bolj lovec sprehajalec. Ukvarjam se s kolesarjenjem, rad hodim in plavam. Zavedam se, da bi moral več časa nameniti športnim dejavnostim, ker bi z njimi zmanjšal vplive stresnega poklica. Magistrska naloga in stoletnica zaposleni. Kako to komentirate? Večkrat sem že komu dejal, naj se vpraša, kako bi bilo, če bi moral celo popoldne sam paziti dva živahna otroka. Učitelji pa jih imajo v razredu čez dvajset. Učitelj potrebuje dopust, da si psihično odpočije. Toda v resnici nimamo pedagoški delavci nič več dopusta kot ostali zaposleni. Nekateri niti ne morejo izkoristiti vsega. Jaz sem že eden teh. Učitelj poleg redne obveznosti, za katero prejema plačilo, opravi še veliko dodatnega, neplačanega dela, ki se šteje kot nadomestilo za proste dni v času počitnic. V šoli v naravi je recimo učitelj šole sta praktično za mano. Zdaj bom vse sile posvetil uvajanju devetletke in pedagoškemu delu na šoli, našel pa bom tudi nekaj časa za sprostitev in družino. Naj še dodam, da uživam v kuhanju. Rad eksperimentiram in moje kuharsko znanje se veča. Domači so zadovoljni z mojimi jedmi. V zadnjem času se ukvarjam s kuhanjem jedi na žlico. Številni ljudje so prepričani, da imate pedagoški delavci več dopusta kot ostali zaposlen cel dan, od sedmih zjutraj do enajstih zvečer. Vsak naredi toliko, da kompenzira proste dni med počitnicami, in še več. Pomembneje tudi, da učitelji lahko porabijo dopust le v času počitnic. Tudi poletne počitnice so vedno krajše, saj nam ministrstvo nalaga vedno nove naloge. Ta čas pa izkoristimo tudi za izobraževanja in priprave za novo šolsko leto. Na šoli se delo nikoli ne ustavi. Kaj vas najbolj osrečuje? INTERVJU (Ts|' Moje naj večje bogastvo j e družina. Skupaj z ženo in sinovoma doživljam zadovoljstvo, uspehe... Spremljam odraščanje otrok. Poleg tega živim za šolo. Ravnateljevanje je zame poslanstvo, je delo, ki me notranje napolnjuje, mi daje energijo... Ob čem najhitreje postanete slabe volje? Res sem malo koleričen tip, toda posebno slabe volje nisem nikoli. Še najbolj me spravijo v slabo voljo krivice, nepoštenost, preračunljivost in laži. Sam skušam biti pošten, človeški in dober do vseh, kolikor se le da, in imam prijeten občutek, ko mi to vračajo. Ali je to vedno dobro, ne vem, verjetno ne. Morda bi bilo treba včasih uporabiti malo več diplomatske spretnosti. Lahko bi jo, saj sem se v minulih letih naučil tudi tega, ampak to ne bi bilo v konceptu mojega razmišljanja. Potem to ne bi bil jaz. Kdaj se vam izteče mandat? Drugi štiriletni mandat se mi izteče prihodnje leto. Ali boste po izteku mandata znova kandidirali za ravnatelja? Kaj so razlogi za to? Po izteku tega mandata nameravam kandidirati še za naslednji mandat, ki bo po novem trajal pet let. Imam še dovolj energije za to funkcijo. Tekst in foto: Boštjan Grošelj 7AS4vr □I INTERVJU POGOVOR O »PREPOVEDANI TEMI - DROGE« v r mesecu novembru, ki je opredeljen kot mesec boja proti drogam, smo se odločili napisati nekaj o tej žgoči temi. V Časopisno podjetje DELO je pripravilo publikacijo pod naslovom DROGE tvoj vodnik, kjer lahko najdemo uporabne podatke o drogah, njihovi škodljivosti in preprečevanju odvisnosti. Ttidi mediji so tokrat več časa namenili tej temi. Ker tudi v Zasavju nismo imuni na ta problem, smo se pogovarjali z Olgo Dečman Dobrnjič, ki aktivno dela na tem področju pri LAS - lokalni akcijski skupini za preprečevanje odvisnosti od prepovedanih drog v Litiji. Mesec boja proti drogam predstavlja opomin vsem, da se morajo sprijazniti z dejstvom, da so droge prisotne tudi pri nas. Kako se osvoboditi iz objema drog, so različni načini. Kot povsod tudi na tem področju velja, da je bolje preprečevati kot zdraviti. V ta namen se po slovenskih občinah ustanavljajo skupine LAS. Glede na to, kako v okolju zaznavajo problem odvi-snosti, imajo programe dela zasnovane na različnih nivojih. Ponekod se bolj posvečajo preventivi, drugod kurati vi. Vse mlajše skupine LAS, kamor lahko štejemo tudi litijsko, so se lotile preventivne oblike dela. Razlogov za tako odločitev je več, bistveno pri tem j e, da se razišče okolje in se na tej podlagi določijo metode in načini dela. Kako ste se pri vas v Litiji lotili tega dela? Župan občine, Mirko Kaplja, je v septembru 2 0 0 0 ustanovil LAS. Imenoval je pet strokovnjakov, ki smo pripravljeni pokrivati to področje v občini. Na samem začetku smo se lotili vprašanja, kaj v občini potrebujemo. Odločili smo se, da pripravimo raziskovalno nalogo pod naslovom PR O B LEM A TIKA ODVISNOSTI OD PREPO- VEDANIH DROG V OBČINI LITIJA. Tina Naglič, članica ožje skupine LAS, iz Litije, je pri nalogi opravila pretežni del, saj smo ostali sodelovali le kot svetovalci pri njenem raziskovalnem delu in ji pomagali reševati dileme. Ugotovitve so bile, da ima preko 500 anketiranih osnovnošolcev, srednješolcev in študentov, manj izkušenj z drogo v Litiji, kot je povprečje v Zasavju, vendar obe omenjeni skupini večinoma več izkušenj pri zlorabi kemičnih substanc, kot je slovensko povprečje. Zanimivo je tudi, da imajo v Litiji manj kadilcev kot v Zasavju ali Sloveniji. S pitjem alkoholnih pijač seje pri 12-ih letih srečalo kar 7% otrok, pri 17-ih letih pa kar 42%. Zaskrbljujoče je, da so pitje alkohola prvič ponudili otrokom kar v 32% primerov starši. Raziskava nas je vodila k osveščanju mladih in starejših, da se seznanijo z nevarnostmi alkohola. Konec poletja smo organizirali tudi akcijo Z glavo na zabavo, ki pa je naletela na slab odmev, saj je akcije udeležilo le malo število mladih. Naštejte mi nekaj najpomembnejših akcij izvedenih v skupini LAS Litija. V letu 2002 smo organizirali okroglo mizo na temo odvisnosti pod naslovom OD TU IN TAM, predaval je Lan Pečjak, socialni delavec s Centra za socialno delo v Ljubljani. Otroci in starši so si lahko brezplačno ogledali film NEVARNA SRCA, po filmu smo imeli razgovore o vrednotah s starši in otroci. Najodmevnejša je bila prva LASIJADA, v septembru na Gimnaziji Litija, kjer se je priključilo tudi 12 skupin LAS iz Slovenije. Svoje delo smo predstavili tudi pred televizijskimi kamerami lokalne AT V, na lokalni radijski postaji GEOSS, občinskem časopisu Občan in v drugih zasavskih medijih. Finančno smo pomagali odvisniku, ki je šel na zdravljenje v komuno v tujino. Kaj pa planirate letos? Naše finance so pičle, saj smo jih pridobili manj in kasneje kot v preteklih letih. Tako smo se letos omejili na minimalno izvajanje dejavnosti, da sredstva čim koristneje porabimo. Poleg že omenjene prireditve Z glavo na zabavo, bomo ta mesec spet organizirali predavanje za srednješolce na temo odvisnosti, pred novim letom bomo pripravi še eno odmevnejšo prireditev za mlade. Nekaj denarja smo namenili za zdravljenje odvisnikov. Omenili ste, da v Sloveniji deluje več skupin LAS. Kako sodelujete med seboj? Urad za droge vsak drugi mesec povabi predstavnike skupin LAS na sestanek v Ljubljano, kjer med seboj izmenjujemo izkušnje, si strokovno pomagamo in se dogovarjamo o skupnih akcijah. Vsako leto se srečamo na strokovni konferenci skupin LAS, kamor so vabljene tudi vladne in nevladne organizacije, ki se pri svojem delu srečujejo s podobno problematiko. Število odvisnikov narašča. Vaše delo je dostikrat voluntersko in sodelujete zato, ker vam ni vseeno kaj je z mladimi in kake posledice bodo nosili zaradi napačnih odločitev v prihodnje. Največ pozornosti naj bi posvečali družinam, jim skušali strokovno in finančno pomagati, saj je družina tista, kjer se mlad človek vzgaja, kjer se srečuje z vrednotami in postavljanjem meja, ki so potrebne za normalno, v družbo vključeno in ustvarjalno življenje. Žal vse prevečkrat reagiramo na stiske ljudi prepozno. Namesto preventive, ki bi lahko preprečila marsikakšen zdrs mladih v odvisnost, uporabljamo kurativo, ki je manj uspešna, dražja in povezana s številnimi življenjskimi tragedijami. Irena Vozelj 7AS4VC FUNŠTERC ---------^ SVETI MIKLAVŽ (SV. NIKOLAJ) T~' den najbolj prilju-t!/bijenih svetnikov, ne samo pri nas, temveč tudi v Evropi, Rusiji, Srbiji, Dalmaciji, Grčiji... j e sveti Nikolaj. Pri nas je Miklavžu (Nikolaju) posvečenih okrog dvesto cerkva. V Rusiji mu je v vsakem mestu posvečena vsaj ena cerkev. Prav tako je v Grčiji. V Srbiji njegov god proslavljajo 19. decembra (po starem koledarju). Družine, čigar zavetnik je sveti Nikolaj, proslavljajo » Nikoljdansko slavo«. To je posebno zanimiv in slavnosten družinski praznik. Legende predstavljajo sv. Nikolaja kot velikega čudodelnika, mogočnega zavetnika otrok, mladih deklet, žena brez otrok, šolarjev, splavarjev, drvarjev in obrtnikov. Miklavževi spremljevalci in izvrševalci kazni nad porednimi otroki so hudiči, parkeljni, špicparteljni (kozje-bradci), špicparkeljni, zlodeji ali pa vragovi. Miklavž je oblečen v dolgo belo haljo, mašni plašč in na glavi nosi mitro. Le ta je Miklavževa značilnost. Nekoč je bila to naglavna preveza pri staroazijskih vladarjih in svečenikih. Njen pravi izvir pa je verjetno v Egiptu. Dva rogova mitre pomenita dva žarka svetlobe, ki sta stekla iz Mojzesovega čela, ko je sprejemal deset zapovedi. Predstavljata tudi staro in novo zavezo. Mitra je danes liturgijska kapa, ki jo smejo nositi le papež, kardinali, nadškofi in škofi. V roki Miklavž drži škofovsko palico, zgoraj zavito in okrašeno.Tudi palica izvira iz Egipta. V drugi roki ima včasih knjigo, v kateri z zlatimi črkami piše kaj so počeli pridni otroci, s črnimi pa kaj so počeli oni drugi. Brada je bela in na rokah ima bele rokavice. V Miklavževem spremstvu so tudi angeli, včasih celo smrt, sveti Mihael, sveti Anton puščavnik, Pehtra itd. Med obema vojnama seje razširila navada, da otroci Miklavžu pišejo.Njegovi darovi so se ponekod imenovali miklavž-evina. Poredni otroci bi dobili šibo, pridni pa lect, orehe, jabolka, suho sadje in venec fig. No, tudi miklavževina se je modernizirala. Danes Miklavž prinaša celo denar, igrače, sladkarije oblačila itd. Najprej je Miklavž darila kupoval na sejmih sv. Barbare , kasneje pa se je številnim sejmom pridružil tudi njegov. Po mnogih evropskih mestih ti sejmi še obstajajo. Včasih je bil tudi pri nas, v Ljubljani in večjih mestih. Tu ni smelo manjkati iz testa pečenih miklavžev in parkeljnov z rdečimi jeziki, piškotov, marcipana, suhega sadja, konjičkov, igrač in drugih dobrot. St. Radunovič MATIČEK V ČEMŠENIKU TJrosvetno društvo Čemšenik je obnovilo veseloigro Ta IT veseli dan ali Matiček se ženi. Prva predstava bo 23. novembra, v Prosvetnem domu Čemšenik, v drugi pa bodo uživali lastniki abonmaja v Zagorju, 27.novembra. Nastopa standardna ekipa pod vodstvom Marjana Bokala. Kaj več o tem in vsemu kar se dogaja v prosvetnem društvu, v naslednji številki. St. Radunovič NOVOLETNI SEJEM V PRIPRAVI T~> il je eden tistih ledenih zimskih dni, ko je lansko leto na JDPŠ Čemšenik bil novoletni sejem, kjer so prodajali voščilnice in novoletne okraske. Vse to so izdelali učenci v sodelovanju z učiteljicami. Sejem bo tudi letos, 4.decembra, v popoldanskem času v prostorih PŠ Čemšenik. Krajani in KS so lansko leto, podprli in nagradili trud naših šolaijev in njihovih učiteljic. Verjamemo, da bo tudi letos tako. Učenci se že veselijo novih družabnih iger, knjig in učil, ki jih bodo z zbranimi sredstvi lahko kupili. NASVIDENJE V ČEMŠENIKU : 23.NOVEMBRA V PROSVETNEM DOMU IN 4. DECEMBRA NA PŠ ČEMŠENIK! St. Radunovič 2} ZDRAVA PREHRANA ——I------------------- ....»HRANA NAJ BO ZDRAVILO IN.............. ZDRAVILO NAJ BO HRANA« »Kdo ne bi hotel zaužiti čarobnega napoja, s katerim bi se dalo ohraniti mladost? In kljub temu, da čarobnega napoja ni, se obeti o napojih za ohranjanje mladosti vedno bolj uresničujejo. Pravzaprav so te spoštovanja vredne učinkovine že na razpolago.So na dosegu rok! Najti jih je v hrani, so v stekleničkah z vitamini in lahko jih kupimo!« To so uvodne besede avtorice knjige » Ostanimo mladi, nehajmo se starati« Jean Carpet, ki je v svojem delu zbrala odkritja številnih znanstvenikov s področja raziskav o učinkih antioksidantov, vitaminov, mineralov, naravnih encimov, aminokislin, zelišč in drugih naravnih snovi, ki bistveno vplivajo na naše zdravje. Procesa staranja se ne da ustaviti, cilj pa nam mora biti podaljšati življenjsko obdobje, ko bomo čili in aktivni. Znanstveniki, ki proučujejo vitamine in minerale pod skupnim imenovalcem trdijo, da so staranje in spremljajoče bolezni zgolj neprepoznavno pomanjkanje vitaminov in mineralov. Za učinkovito zaščito in pojavom staranja se lahko branimo z mega dozami antioksidantskih vitaminov in mineralov, še posebej vitamina E, C, betakarotena. Mega količine so bistveno večje kot so priporočeni odmerki RDA, lahko tudi do 100 krat. Žal priporočene RDA dnevne količine le ohranjajo mejo med stanjem pomanjkanja in začetkom boleznijo, kar pomeni, da vzdržujemo le status quo. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da večina ljudi niti teh priporočenih količin ne zaužije z dnevno prehrano. Zakaj? zaradi navad in tradicije, lenobe, neinformiranosti... Nekaj zanimivosti o C vitaminu kot najboljšemu za daljše življenje / priporočena TAKto/n RDA količina 60 mg, max 12000 mg/ Viri: antilska češnja, citrusi, jagodičevje, kivi, dinja, paprika, zelena, listnata zelenjava, paradižnik, petršilj.... Vpliv in pomen: sodeluje pri vseh pomembnih telesnih funkcijah; Značilnosti: -je vodotopen, zato ga rabimo vsak dan sproti -občutljiv na toploto, obdelavo s kovinami, zato se pri kuhanju uniči in lahko ga dobimo le v sveži hrani ter vitaminskih pripravkih kot dodatkih k prehrani Kje in koliko mg ga dobimo v lOOg : -šipek: 1000 - 3000 (žal se ne uživa ali predeluje) -antilska češnja: 1678 ( uspešno se predeluje) -paprika: 135 -185 -zelje: 79 -pomaranča, jagode: do 57 -jabolko: od 6 -20 Komentar ni potreben, le digitron, da izračunamo, koliko bi morali pojesti sadja na dan; če želimo zadostiti minimalnim potrebam vsaj 1-6 pomaranč ali pa si seveda dopolnjujemo hrano z dodatkom vitamina C iz naravnih virov. O pomenu vitamina C in o škodljivem vplivu pomanjkanja pa vas prepustim v razmišljanju ob branju naslednjih vrstic, ki sem jih povzela iz članka o dosežkih znanega raziskovalca dr. med. Mathias Ratha. Rojen leta 1955 v Stuttdgartu, študiral medicino, delal kot znanstvenik na področju bolezni srca in ožilja.Kot prvi na svetu je patentiral terapijo za naravno razgradnjo arterioskleroze in za preprečevanje bolezni srca in ožilja. Dr. med. Mathias Rath nam vsem zastavlja vprašanje; zakaj živali ne poznajo srčnega infarkta? Odgovor: zato ker živali v svojih jetrih proizvajajo velike količine C-vitamina in tako stabilizirajo stene žil. Poznamo samo dve živi bitji, ki umirata zaradi srčnega infarkta: to sta človek in morski prašiček,ker edino njuni telesi ne proizvajata lastnega C-vitamina. Zagotoviti si ga morata s prehrano. Da je priporočljiva dnevna količina 60 mg vitamina C določena mnogo prenizko, se kaže že v tem, da skoraj vse živali proizvedejo dnevno med 2000 in 20.000 mg lastnega C-vitamina. Vitamin C je cement telesa in krvnih žil, saj pospešuje nastajanje kolagenov, elastinov in drugih stabilizacijskih molekul v telesu, ki tvorijo vezivno tkivo telesa, kosti, kože in žilnih sten. Kolikor več vitamina C je na voljo, toliko več kolagena lahko ustvarijo celice žilnih sten in toliko bolj stabilne so stene arterij, ven in kapilar. To je zelo pomembno, kajti zaradi stalnega mehaničnega pritiska med krvnim obtokom so močno obremenjene. Zadostna količina vitamina C tako ohranja žile prožne. Če pa ima telo na voljo premalo vitamina C, se žile ne morejo dovolj ojačiti, zato se na notranjih stenah arterij pojavijo milijoni majhnih razpok in poškodb - začetek arterioskleroze. Ker danes skoraj vsi trpimo kronično pomanjkanje vitaminov, so naše žilne stene prepredene z razpokami. Zaradi tega skuša naše telo na drugačen način utrditi žile, tako da zamaže razpoke z maščobami in beljakovinami. To zasilno ‘popravilo’ pa vodi k zvišani proizvodnji holesterola v jetrih. Holesterol je torej telesna ‘nadomestna malta’, ker se zaradi pomanjkanja vitamina ne morejo tvoriti normalne utrjevalne (stabilizacijske) molekule. Če nekdo leta ali desetletja dolgo trpi kronično pomanjkanje vitamina C, tvori telo neprenehoma preveč holesterola in drugih krvnih maščob, ki se plast za plastjo odlagajo v žilah. Ta prekomerna ‘popravila’ tvorijo zdaj zloglasne arteriosklerotične obloge, ki zožujejo žile in končno privedejo do infarkta. Podobno vodi zoženje možganskih arterij do možganske kapi. Dokazano je tudi, da je mogoče v zgodnjem stadiju oblaganje v koronarnih arterijah ne le zaustaviti, ampak lahko z jemanjem vitaminskih preparatov obloge sčasoma celo izginejo! Kaj lahko sami naredimo za svoje zdravje? Spremenimo naše navade! Vabim vse, ki ste se pripravljeni vključiti v »skupino« in skupaj spreminjati razvade v dobre navade ob obilici sadja, zelenjave in drugih dobrih stvari! Pokličite ! Danica & Karel Kurent Svetovanje za zdravo življenje GSM: 041 414 460, 041 414 481 VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO Vinko Hrovatič, ki je bil naša prejšnja uganka, nam je poslal prijazno pismo in dve svoji knjigi, za kar se mu v uredništvu in avtor literarnih ugank najlepše zahvaljujemo v želji, da bi ga pesniška žilica še naprej spremljala. Pa se posvetimo uganki. Sprašujemo vas po imenu in priimku pisatelja, ki seje rodil v letu 1930 in umrl 60 let kasneje. Po končani grafični šoli se je zaposlil v tiskarni, se nekaj časa preživljal kot samostojni književnik ter se potem poklicno ukvarjal s športom. Uveljavil se je kot pisatelj, dramatik in esejist. Njegovo osrednje delo so romani: Slepo oko gospoda Janka, roman Ljubezen in avtobiografsko delo Roman o knjigah. Njegova dela so še: Zračna puška, Mrtvi in vsi ostali, esej Demon Iva Daneva ... V pomoč vam navajamo odlomek iz njegove pripovedi (ki jo mimogrede obravnavajo v 8.razredu OŠ) Kako sem že zgodaj postal tujec: Nekaterih otroških strasti še zdaj ne razumem in sijih niti ne skušam pojasniti. Ena teh je nagnjenje do živali, ki je vse otroštvo spremljalo tudi mene, a ki si ga ne znam razložiti ne s pohlepom po nečem živem ne s takim ali drugačnim nadomestilom, še manj pa z ljubeznijo; kvečjemu s tem, da sem hotel imeti v tujem in neobvladljivem svetu vsaj nekaj svojega, kar se mi kolikor toliko voljno podaja, vsaj potepenega mačka ali psa. Odgovore pošljite na uredništvo. Uganko sestavil Igor Gošte LJERKA B.S. (Pre)majhna čitalnica Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah je bila v četrtek, 6. novembra, še posebej tesna. Gostji literarnega večera, Ljerki Bizilj, tokrat vreme (prvi septemberski sneg) le ni preprečilo prihoda v Trbovlje. Glavni namen njenega obiska je bila predstavitev leposlovnega prvenca, ljubezenskega romana z naslovom Krivda, ki ga je posvetila vsem, ki so izgubili domovino, zasnovan pa je na prijateljstvu in ljubezenskem razmerju med dvema, ki ju veže in ločuje različnost korenin iz katerih izhajata. To je res njen prvi roman, ni pa njena prva knjiga. Leta 1990 je izdala knjigo z naslovom Cerkev v policijskih arhivih, kjer je tudi z dokumenti razkrivala odnos oblasti in cerkve v Sloveniji v času socializma. Njena druga knjiga, ki je izšla leta 1996, ima naslov Novinarski arhivi in je za »poljudnega« bralca malce manj privlačna. To so zapisi njenih oddaj in gradiva, ki ga je uporabljala za zasnovo le-teh. Ljerka Bizilj se je rodila v Celju in tam končala gimnazijo. Na filozofski fakulteti je diplomirala iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Že v času študija je na TV Slovenija stopila na novinarsko pot. S smelim novinarskim delom ob procesih demokratizacije in osamosvajanja si konec osemdesetih prislužila najvišje novinarsko priznanje, Tomšičevo nagrado. Leta 1990 so jo bralci revije Jana proglasili za Slovenko leta, bralci revije Sedem dni pa so ji podelili zlati ekran. Sredi devetdesetih je bila neodvisna poslanka v državnem zboru, in se po tem, kljub nasprotovanju nekaterih, vrnila v novinarstvo. To so podatki, ki so navedeni na ovitku njene zadnje knjige in v grobem, zares zelo grobem, orisu predstavijo avtorico. Pogovor z njo, ki gaje vodil Aleš Gulič-Leko, s katerim sta stara znanca iz študentskih dni, je Ljerko Bizilj osvetlil še z druge ravni. Je novinarka! Vendar... je tudi ženska, topla, prijetna, rada se smeji in svoje besede, ki jih izraža premišljeno in nevsiljivo, podkrepi tudi z rokami. Sogovorniku dopušča njegovo videnje, četudi sama čuti drugače. V njenih mislih je mnogo iskrivosti in tudi neugnanosti. ■ Avtor- • I JTm.W •••••••••••••••••••••••••• | ■ | ■ * I moje ime:.......................... 1 ■ » J ................................... | ■ 11 it MU V • _ ! ! % _ * KULTURNI KOLEDAR 11.11.1919 se je v Kranju rodil režiser Franc Štiglic. 15.11.2001 so v SAZU predstavili nov Slovenski pravopis. 15.11.1862 se je rodil nemški književnik Gerhard Hauptmann. Pripravil Igor Gošte Ve, kaj hoče, čeprav ima sogovornik na trenutek občutek, kot da tehta besedo, preden jo izreče, da se išče. Njeno delo, rezultati tega dela, ki so vse prej, kot zanemarljivi, kažejo, da se je že zdavnaj našla. Ne bi imelo smisla pisati o njunem pogovoru, kajti pomembno je bilo slišati odtenke v glasu, videti jo in začutiti energijo, ki jo širi okrog sebe.. .Knjige bo še pisala, le v politiko ne gre več, ker: «Je bilo na tistih sejah tako dolgočasno, da sem morala nekaj početi, da...« Upira seji na brezploden način izgubljati čas, ko vendar lahko stori še mnogo koristnega. Sprašuje se, kako bi bilo povprašati ljudi v stiski, tiste, ki so se »znašli na robu življenjskega minimuma« ali po domače »v revščini«, kaj preživljajo... kako sploh preživijo... Bodo prizadeti pripravljeni govoriti in se razgaliti pred svetom ali ne...to je zdaj vprašanje.. .Na to bo odgovorila njena nova oddaja na televiziji - ali pa ne! Večerje minil, dileme so ostale, ideje pa so gonilna sila, ki ženejo ustvarjalce naprej...in Ljerka Bizilj gre vedno naprej! Za dobro... za pozitivno... Podarjene knjige, z njenim posvetilom, ki so jih obiskovalci odnesli domov, so dober dokaz za to. 7Asdsvr MaH 4 ZDRAV DUH ZLATA PALETA 2003 ledališko dvorano Delavskega doma v 1>bovljah so Xjv sredo, 5. novembra 2003, polnili (ne pa tudi napolnili), ljubitelji barv in oblik, ujetih v podobe. Prišli so iz vseh krajev Slovenije z namenom, da bili navzoči na slovesnosti ob podelitvi certifikatov kakovosti in zlatih palet letošnjim udeležencem projekta Zlata paleta 2003. V organizaciji Zveze izobraževanje ustvarjalcev. V likovnih društev Slovenije in Društva revirskih likovnikov RELIK Trbovlje ter pod pokroviteljstvom Občine Trbovlje je potekala slovesna kulturna prireditev ZLATA projekt nameravajo vključiti tudi »Mladinsko zlato paleto«, ki naj bi enakovredno vzpodbujala tudi izobraževanje in ustvarjalnost mladih. Delo likovnih ustvarjalcev ZLATA PALETA 2003 A m r PALETA 2003, ki jo sofinancira tudi Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Med kulturnim programom v gledališki dvorani so bile podeljene »zlate palete«, v Galeriji DD pa je bila otvoritev razstave nagrajenih likovnih del. Minilo je prvih pet let od prve akcije Zveze likovnih društev Slovenije, katere idejni pobudnik in avtorje bil pokojni predsednik ZLDS Lojze Capuder in letošnja, peta, je bila posvečena njegovemu spominu. Zasnovana je na štirih tematskih razstavah in zaključni s podelitvijo certifikatov kakovosti in zlatih palet. Letošnja nagrajena likovna dela izražajo visoko kvaliteto ustvarjanja, kar je odraz dobrega strokovno vodenega dela v društvih. Namen projekta je, da povezuje ustvarjalnost v določenih temah s pomočjo vseh obstoječih likovnih tehnik, s poudarkom dviga kvalitete likovnega izražanja ter je bilo letos zajeto v pet tematskih sklopov in sicer risbo, grafiko, slike naravne in kulturne dediščine, sodobno likovno ustvarjalnost (slike) in kiparstvo. Po izboru najboljših del na razstavah v društvih, so v štirih krajih v Sloveniji potekale tematske razstave, kjer je komisija izbrala najboljša dela, ki jih je bilo mogoče občudovati v Galeriji Delavskega doma do 19. novembra, njihovi avtorji pa so prejeli certifikate kakovosti in zlate palete. Svečana podelitev je bila zaupana predsedniku ZLDS Ljubu Zidarju, županu občine Trbovlje in predsedniku Relika Trbovlje, Branku Železniku. Vsi govorniki so podarili pomembnost vzpodbujanja umetniškega izražanja v kakršni koli obliki. Tokrat posebej na področju likovne umetnosti. Certifikate kakovosti za risbo so letos prejeli Ljubo Parovel, LIK Izola, Miloš Dekič Likovno društvo Mengeš, ki je tudi dobitnik Zlate palete 2003 za risbo, Jože Potokar, Relik Trbovlje, Branko Martin Rupnik iz Društva gornjesavinjskih likovnikov GAL, Rečica ob Savinji in Milan Lamovec, KD konjiških likovnikov, Slovenske Konjice. Za grafiko so bili s certifikati podeljeni avtorjem Francu Ostanku iz Likovnega društva Rajko Slapernik Ljubljana, Handiju Behriču članu Likovnega društva Mengeš, Jožetu Potokarju iz Relika Trbovlje, Otu Gantarju, Društvo šaleških likovnikov Velenje, iz katerega je tudi dobitnik certifikata in Zlate palete za risbo 2003, Oskar Sovine in Milanu Lamovcu KD konjiških likovnikov Slovenske Konjice. Tematska razstava slik narave in kulturne dediščine je bila v trboveljski galeriji DD in so jih ljubitelji te zvrsti umetnosti že lahko občudovali pred meseci. Komisija pa je s certifikati dala priznanje za kakovost Ivanu Stojanu Rutarju iz Kulturnega društva LIK Izola, Jožici Golja iz Likovnega društva TUBA Izola, Marcelu Medvedu iz Društva šaleških likovnikov Velenje, Desanki Kreča in Zdravku Dolinšku iz Relika Trbovlje, ki je prejel tudi Zlato paleto 2003 za sliko na temo narave in kulturne dediščine. Slike iz sodobne likovne ustvarjalnosti, ki jim je komisija dodelila certifikat kakovosti, so delo avtorjev Vande Vlačič iz Likovnega kluba solinar Piran, Ivana Stojana Rutarja iz Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev LIK Izola, Tatjane Jenko, Likovno društvo Rajko Slapernik Ljubljana, Maše Gorjup in Marjete Železnik iz Relika Trbovlje, Slavice Tesovnik iz Društva gomjesavinskih likovnikov Gal, Rečica ob Savinji, Irene Gajser iz Likovne sekcije KUD Angel Besednjak Maribor, poleg certifikata pa je Teodora Blejec iz Likovnega društva Mengeš prejela tudi Zlato paleto 2003 za sodobno likovno ustvarjalnost. Zlata paleta 2003 za kiparstvo je poleg certifikata kakovosti pripadla letos Magdi Posedel iz Društva šaleških likovnikov Velenje, iz katerega je tudi dobitnica certifikata Mirjam Britovšek, ki so prejeli še Peter Polončič Ruparčič in Viktorija Zidar Šamina iz Kulturnega društva likovnikov Ferdo Vesel Šentvid pri Stični, Milan Lamovec, Kulturno dništvo konjiških likovnikov Slovenske Konjice, Katja Sovre iz Relika Trbovlje in Atilio Radojkovič, Likovni klub Solinar Piran. Po končani slovesnosti je sledila še družabnost v pesmi in besedi. Bsedilo: MaH Foto: Stane VVeiss /O J banka zasavje Banka Zasavje d. d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Banka Zasavje d.d., skupina NLB Trg revolucije 25 c 1420 Trbovlje Krediti Banke Zasavje Banka Zasavje je v mesecu novembru znižala obrestne mere za nekatere vrste dolgoročnih kreditov, in sicer za: - osebne kredite - kredite za nepremičnine - kredite za nepremičnine za mlade Ugodnejše obrestne mere nudi banka tudi za kredite, ki so odobreni na podlagi: - predhodnega varčevanja - vezave sredstev Za komitente banke pa je Banka Zasavje pripravila posebno ponudbo kreditov - brez zavarovanja - s fiksno nominalno obrestno mero - odplačilom do 2 leti Komitenti banke, ki hkrati poslujejo tudi s plačilno kartico Karanta Banke Zasavje, pa bodo deležni še ugodnejše obrestne mere - daljše dobe odplačila - do 5 let Hitra odobritev kredita v vseh treh glavnih enotah banke je dodatna prednost. Podrobnejše informacije lahko dobite pri kreditnih referentih na naslednjih telefonskih številkah: - Trbovlje - o3 56 211 56 - Hrastnik - 03 56 542 04 - Zagorje - 03 56 556 09 PODVIG BRANKA POTOČANA A mbicioizem podvig, bi lahko /Aocenili novinarji, ki jih je v četrtek, 13. novembra povabil Branko Potočan, da razloži svoj projekt -tridnevni festival kulturnega dogajanja v Hrastniku. Ljubiteljem sodobnega plesa je pot Hrastničana Branka Potočana dobro znana, saj ga lahko spremljamo v raznih slovenskih plesih in skupinah že od leta 1986. Leta 1990 seje odzval avantgardni belgijski skupini Ultima Vez, kjer je nastopil v štirih uspešnih projektih. Po letu 1993 se je odločil za samostojno pot in ustanovil plesno skupino Fourklor. S svojo skupino je gostoval na različnih festivalih doma in po svetu in prejel za svoje delo SLIKARSKA RAZSTAVA V ZASAVSKEM MUZEJU TRBOVLJE številne nagrade. Nekaj premier se je zgodilo tudi v Hrastniku. Tokrat pa je zastavil svoj projekt še širše. »Iz Zasavja je odšlo kar nekaj ljudi, ki na kulturnem področju nekaj pomenijo,« je dejal Branko Potočan, »zato se mi zdi prav, da nekaj tudi vrnemo...«In potem je podrobno predstavil bogat program prireditev, ki imajo skupni imenovalec -kvalitetne. Vendar je iskal nastopajoče tako, da bodo njihovi nastopi pritegnili širši krog ljudi... Na novinarsko vprašanje, zakaj je festival poimenoval RDEČI REVIRJI, glede na to, da se je politična slika spremenila, je pojasnil : »Politika me ne zanima. Rdeči revirji so zame pojem delavcev, ki so bili vedno tehnikah, motivi na njih pa so kumljanski. Značilnost razstavljenih del je ta, da je večina del absktraktnih, nepredmetnih, iz katerih pa se vendarle da spoznati slikarjevo videnje določenega motiva. Ogled del je možen do 20.novembra. Dana delovni, pošteni, ki so se upirali in kjer je sploh vedno vrelo.« Novinarje je zanimalo tudi to, če razmišlja, da bi festival razširil širše, regijsko. Branko Potočan je odgovoril, da o tem še ni razmišljal, saj mora najprej doživeti odziv domačega kraja. Upa, da bo festival tradicionalen, vendar bi ga izvajali naslednje leto že v maju ali pa v začetku oktobra. Povedal je še, da je v Sloveniji veliko zanimivih, kvalitetnih in mobilnih skupin, ki pa nastopajo le v Ljubljani. Povabilu Branka Potočana so se radi odzvali. Kako je potekal festival RDEČI REVIRJI v Hrastniku od petka 14. novembra do nedelje 16. novembra, pa bomo poročali v naslednji številki Zasavca. ---------------------------- Fanči Moljk je tudi možnost odkupa. Razstavo so s krajšimi nagovori odprli Miran Kalšek, direktor muzeja, župan Občine Trbovlje Bogdan Barovič, po strokovni plati pa je razstavljena dela in avtorje predstavil Aleš Gulič. Dne 17.oktobra ob 18.uri so odprli v razstavnem prostoru Zasavskega muzeja Trbovlje slikarsko razstavo 13.slikarjev -udeležencev 13.slikarskega ex tempora Art Kum na Kumu (1220m). Razstavo je pripravilo Društvo za umetnost Kum Trbovlje. Avtorji razstavljenih del pa so v glavnem poklicni tj.akademski slikarji. Dela so ustvarili v raznih slikarskih 80-LETNICA SLOVENSKIH BAPTISTOV V nedeljo, 26.oktobra se je končalo tridnevno slavje trboveljskih baptistov ob svojem 80-letnem jubileju. Ta verska ločina je bila prva v Sloveniji prav v Trbovljah. Vodil jo je rudar . Martin Hlastan in so -^j jo med L II.svetovno vojno v Trbovljah ljudje VOtTJAH GKOSlU mojpM >*■*>*» imenovali Hlastanova vera. To vero oznanjata doma in po svetu njegova sinova, sicer tudi znana kot kulturna ustvarjalca. Pred leti so trboveljski baptisti, po številu jih je zelo malo, odkupili staro stanovanjsko hišo pod cerkvijo v Lokah in jo preuredili v baptistično cerkev. Na zunaj jo oznamuje velik križ na prednji fasadi. Ogled te cerkve je bil možen za vse, ki so to želeli, v nedeljo, 26.oktobra. Zadnji dan so se jubilejne maše poleg domačih vernikov udeležili tudi nekateri vidni baptisti iz Slovenije in drugih držav. T.L. Pesmi, ki presenečajo s svojo skrivnostno neposrednostjo, so zdaj na voljo tudi vam. Pesniško zbirko “Svetloba, ki ožarja” avtorja Boštjana Grošlja dobite v vseh knjigarnah. Za dodatne informacije pokličite GSM številko 031 373 826. V Zasavju bo zbirka predstavljena: 20. novembra 2003 ob 19. uri v prostorih knjižnice Mileta Klopčiča v Zagorju RUMENE Spi 1111 1 N T E R MARKETING www rumenestrani. com oniiK COAARUTERS ZAPOSLIMO... PRVIČ, DRUGIČ, TRETJIČ. Našo sredino bi radi okrepili s programerji. Od zagnanih in znanja ter izzivov željnih kandidatov pričakujemo: 1. Samostojnost ter vestno in odgovorno opravljanje dela; 2. Poznavanje osnov za delo z relacijskimi podatkovnimi bazami (SQL) in objektnega programiranja; 3. Znanje angleškega jezika, vozniško dovoljenje B-kategorije. Ponujamo vam urejeno, prijetno delovno okolje v naših novih poslovnih prostorih v Zagorju z ustvarjalnim ozračjem. Delali boste v ambiciozni skupini z veliko mero samostojnosti in boste nagrajeni za vse uspešne rešitve. Zagotovili vam bomo dodatno izobraževanje in napredovanje. V našo sredino vabimo tudi študente, začetnike in pripravnike! Mentorstvo je zagotovljeno. Pisne prijave pošljite po pošti do 1.12.2003. Oria Computers d.o.o. Podvine 36,1410 Zagorje ob Savi Tel 03 5658 450, e-mail:info@oria.si, www.oria.si Logično je biti z nami! Odpri srce! Spoznaval sem popotnik Svet. Domov se vračam v jutru ranem. Tu gori ustavim se, prevzet, obraz zasije mi v prizoru danem. Sprejem sladak nudi dolina, globoko v njej, moj varen dom, in topla tvoja dlan, družina, srce drhti, spet z vami bom. Diši očem trav zelenilo, rdečica gozda, planin sijaj, barvni zaklad vsem v svarilo: »Sonce mrzloti bo lakaj.« »Ne obupaj brat, otrok doline, se toplo kmalu ponovi! Ko vera v moč slabost odrine, dolina znova vzradosti!« Ta hip ogreje misel glavo: »Slepilo je, čudes svetovnih sij! Spoznaš le žlahtno očetnjavo, s srcem, z zaprtimi očmi!« Jekupetar FUNŠTERC TRBOVELJSKI GIMNAZIJCI V LUNEMBURGU Dijaki trboveljske gimnazije so se tokrat že petič udeležili mladinskega foruma v Luxemburgu. Foruma so se poleg SLOVENIJE udeležili še predstavniki drugih držav: ČEŠKE, POLJSKE, BELGIJE, NEMČIJE, ROMUNIJE, ITALIJE, MADŽARSKE, LUKEMBURGA, ŠVEDSKE in NIZOZEMSKE. V Luxemburg so poleg spremljevalke prof. Romane Vozelj, odpotovali še dijaki Marjeta Zupan, Jasna Klemenc, Maša Vnuk in Rok Kogej. Za vse skupaj je bila to ena zelo pozitivna izkušnja. Nazaj idej za prihodnost, so prišli polni lepih vtisov in VTISI O LUKSEMBURGU Zame je bil obisk Luksemburga nekaj najboljšega, kar se mi je do sedaj zgodilo, saj sem prvič potovala tako daleč, pa še z letalom. Čudovita izkušnja, kije ne bom nikoli pozabila. Imela sem se super, doživela sem ogromno zanimivih stvari in spoznala veliko novih ljudi iz cele Evrope. Družina, pri kateri sem živela, meje toplo sprejela in počutila sem se kot doma. Z gostiteljico sva v hipu postali prijateljici in ko sva bili skupaj, nama nikoli ni bilo dolgčas. Zanimivo je bilo tudi dogajanje na tem “forumu”, srečanju dijakov iz cele Evrope. Malce me je presenetilo, da neka punca iz Nizozemske, kije bila v moji skupini, ni znala skoraj nič angleško. Na začetku je samo povedala, daje njena angleščina zelo slaba in pri debatah ni nikoli nič pripomnila. Ampak splošni vtis o vsem dogajanju je pa vseeno dober. V Luksemburg se bom nekega dne zagotovo vrnila. Marjeta Zupan MAJHNA DRŽAVA VELIKIH SPOZNANJ Luksemburg; majhna država z istoimenskim glavnim mestom, pol milijonskim prebivalstvom in prijaznimi ljudmi. Imeli smo priložnost spoznati državo, katere dijaki obiskujejo šole, ki so vse locirane v glavnem mestu. Nekateri so oddaljeni tudi po eno uro vožnje od glavnega mesta -> nekje pri nemški, belgijski ali francoski meji. Prijazne, večjezične družine so znale govoriti francosko, nemško, angleško in luksemburško. Ljudje so zelo tolerantni, odprti, pripravljeni pomagati. To leto so se na dijaškem forumu zbrali predstavniki trinajstih držav. Zelo zanimivo je bilo deliti svoja mnenja z dijaki iz cele Evrope. Nekateri so debatirali, drugi ustvarjali, tretji pa smo peli. Na zaključnem delu foruma smo predstavili svoje delo. Debaterji so izoblikovali nova spoznanja, do katerih so prišli med debatiranjem o migracijah. Umetniki so skupno izdelali skulpturo, mi pa smo se naučili in zapeli nekaj črnskih duhovnih pesmi - gospelov in eno moderno. Častno mesto v naši delovni skupini sta imeli Romunki s srednje glasbene šole. Nastop sta popestrili z dvema arijama iz znanih oper. Domov sem prinesla veliko lepih vtisov, izkušenj, nekaj znanja, predvsem pa so bili pomembni stiki, ki smo jih navezovali z vsemi udeleženci. Upam, da se bo ta forum na naši šoli, kot tudi v Luksemburgu ohranjal kot tradicija, in da se bo takšnih in drugačnih forumov lahko udeležilo čim več dijakov. Jasna Klemenc V SAVNI PECI SO PEKLE ŠTRUKLJE v O avno Peč omenjamo navadno v zvezi z velikim rojakom kJAntonom Sovretom, tokrat pa je bila prizorišče kuharskega tečaja aktiva kmečkih žena z Dola oziroma Hrastnika. Del raztavljenih jedi na mizi za pokušino V prostorih tamkašnjega gasilskega doma se je sredi oktobra, natančneje 16. oktobra, ravno na svetovni dan hrane, zbralo okrog dvajset udeleženk. »V Šavni Peči smo že tretjič,« je dejala Janja Žagar, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti, sicer pa vsako leto namenimo kuhinji vsaj en tečaj letno.« Namen tokratnega tečaja je bila peka slanih in sladkih štrukljev, pripravi solat in sladic, jedi iz ajdove kaše in bučk, aranžiranju in še čem -vse pod taktirko Dejana Mastnaka z Dola, vodje kuhinje dvorca Inpoljca. Udeleženke je pričakalo na mizi tihožitje iz različnih bučk, kar je zadnja leta zelo in. V večji posodi pa so se šopirile razne vrste svežih vrtnih začimb, ki jih mojster Dejan uporablja pri kuhi. »Argo kock in ostalih mesnih in zelenjavnih kock kuharji že vrsto let ne uporabljamo...« Takoj je pristopil na področje dekoriranja. Iz paradižnika je oblikoval vrtnico, iz korenčka in peteršilja pa manjšo rožo. Pod Dejanovimi spretnimi prsti so nastajali cvetovi še iz jabolk in redkvice. Priznati je treba, da so bili kasnejši poiskusi vajenk dokaj uspešni. Nekateri izdelki so sicer bolj spominjali na ovenel ali pohojen cvet, a vaja dela mojstra. In potem seje začelo kuhati, peči, mešati... na mnogih frontah. Na dveh štedilnikih, dveh pečicah in seveda pripravljati tudi jedi brez toplotne obdelave. Lahko bi navedli vrsto receptov različnih štrukljev in drugih jedi, vendar so v glavnem zapisani v raznih knjigah slovenskih narodnih jedi. Omenili bi le nekaj ocvirkov, ki so kmečke žene in dekleta posebej presenetili. Na primer bučni karpačo. Jedilno bučo hokaido - oranžna je tudi njena notranjost - je olupil, tanko narezal in polagal na solato, ki je bila narezana kot rezanci. Potem je to polil z mešanico olivnega olja, balzamičnega kisa, limoninega soka, soli, popra, sesekljanega peteršilja, nazadnje pa direktno na to zelenjavno jed naribal parmezan. Zanimiv je bil tudi nadev iz bučk z dodatkom sladke smetane in čebule pražene na olivnem olju. S tem je napolnil polovico očiščene paprike. Na vrhu je potrosil sirček in položol v pečico. Ali karamelni preliv na pomarančne krhlje. Sladkorje raztopil, da je dobil zlato rumeno barvo. Potem je to zalil s sokom pol limone in dveh pomaranč. Počakal je, da se je karamel v celoti raztopil. Po pomarančah se polije ohlajen. Sladici je pridal še vanilijev sladoled. Enostavno in okusno. Da ne bi zbujali se je udeležil gostinsko turističnega zbora, petdesetega po vrsti. Tekmoval je v kategoriji A: slavnostna plošča za osem oseb, finger food in restavracijska jed za dve osebi. In osvojil zlato medaljo. Pomagali so mu še Branko Podmenik, Jure Kapelar, Marko Pavčnik in kolegi iz restavracije Impoljca. Udeleženke tečaja so mu za Dejan Mastnak , desno -prvi pomočnik Branko Podmenik ob pogrinjku na Bledu preveč skomin na zaključni pokušini privlačno raztavljenih jedi, bomo zapisali še nekaj pohvalnih besed našega kuharskega virtuoza Dejana Mastnaka. Ravno dan pred tečajem seje vrnil z Bleda, kjer uspeh čestitale in se zahvalile za uspešen praktičen tečaj. Zahvale so bile deležne tudi domačinke, ki so poskrbele da je bilo v Šavni Peči vsem prijetno. Fanči Moljk ALPINISTIČNA ŠOLA V TRBOVLJAH A Ipinistični odsek Planinskega društva Trbovlje začenja z novo alpinistično šolo. Ta se bo začela 20.novembra ob 19.uri v društvenih prostorih PD Trbovlje, Ulica 1.junija 10, vhod zadaj. Tu dobijo interesenti tudi podrobnejše informacije. V šolo se lahko vpišejo vsaj 18 let stari fantje in dekleta, tisti pa, ki so dopolnili 16.1eto starosti pa se lahko vpišejo v to šolo le s pisnim soglasjem staršev. Šolo bodo vodili domači alpinistični inštruktoiji. Udeleženci te šole se bodo v času trajanja šole seznanili s teoretičnim in praktičnim znanjem iz alpinizma. Prijave sprejema AO PD Trbovlje vsak četrtek od 17. do 19.ure v društveni pisarni. TL. 7ASAvr PREJELI SMO Mina Golob, Damjan Rajh, Tomaž Gnus ter Nataša Imperl.S trajektom odplujemo 24.10. 2003 ob 21.00 uri iz Livorna, če V TRETJE GRE RADO SARDINIJA T) ližale so se nam jesenske D počitnice.Na voljo smo imeli devet prostih dni. Dogovarjali smo se, da bi si to leto odšli pogledat plezališča na Hrvaškem. Teden pred odhodom, se je vreme močno shladilo, zato smo se skladno brez oklevanja odločili, da se zopet odpeljemo na Sardinijo, kjer bo toplo in se bomo lahko »martinčkali« na soncu. Tako se že tretje leto zapovrstjo odpravljamo na plezalne počitnice po čudoviti Sardiniji. Na pot odidemo člani AO Trbovlje seveda ne zamudimo trajekt, saj so zastoji na cesti.Ujamemo zadnje minute pred vkrcanjem, sedaj pa novim podvigom na pot. Kot vedno, se vsako leto najprej odpeljemo v CALA GONONE ( to je zaliv Orosei), kjer so čudovita plezališča in seveda plaže.Tu ostanemo pet dni in obiščemo naslednja plezališča: CALA FU1LI ( plezališče v samem zalivu ), MARHEDDIE ( plezališče z daljšimi platkami) in ARCADIO (previsne smeri ), kjer Miha spleza na pogled smer VB. z oceno 7a.Naslednji dan odidemo v BUDINETTO, kjer plezamo dolge platke 30 - 35 m. Zvečer spoznamo, da lahko tudi na Sardiniji pada dež, tako da gremo drugo jutro plezat pod ogromne strehe v luknjo BIDDIRISCOTTAI. In na koncu še malo v CALA FUILI, kjer z Damjanom splezava 80 metrsko smer z dvema raztežajema 5c in 6a. Naša pot se je nadaljevala v mesto OSILO, kjer smo obiskali plezališče LA MURAGLIA. Tu Damjan spleza na pogled smer z oceno 6b+, jaz pa 6a. Za naju j e to zelo uspešen dan. Usedemo se v avto in se odpeljemo proti SINISCOLA -I ( mesto je v bližini morja ), kjer gremo plezat v SAN TEODORO. Preizkusimo se v plezanju balvanov, kjer je zopet najbolj uspešen Miha, saj ima največ moči za težke preizkuse. Za zadnji dan pa še čudovito plezališče SINISCOLA, kjer Miha spleza na pogled dve smeri ocene 6c+ in dve 7a. Zvečer se odpeljemo še v OLBIO, na zadnji sladoled, potem pa na trajekt in domov. Zopet so se končale še ene prečudovite počitnice, sedaj pa lahko načrtujemo, kam nas bo pot odpeljala naslednjič. Nataša Imperl NOVI GASILSKI INŠTRUKTORJI O redi oktobra so na Igu Oizvedli tečaj za pridobitev naziva specialnosti-gasilski inštruktor. To je bil letos edini tečaj te vrste, saj je spomladi odpadel. Udeležilo se ga je 16 od 2o vpisanih slušateljev, od katerih jih je uspešno opravilo usposabljanje 14 kandidatov, od tega 3 iz Zasavja. Tečaj je vodil Ivan Mirt, ki je skrbel za teoretični del, praktični del je imel na skrbi inštruktor na Igu Janez Koncilija. Novi inštruktorji so tako postali: Milan Vidmar - PGD Notranje gorice-Plešivica, Andrej Nemec - PGD Trzin, Andrej Časar -PIGD Steklarna Hrastnik, Anton Rebov - PGD Skrilje, Roman Koncilija -PGD Moste, Blaž Kaplenik -PGD Cerklje, Zvonko Glažar - PGD Hajdoše, Bine Perič -PGD Podnart, Rok Habjan -PGD Železniki, Stanislav Božnik - PGD Dobrna, Ivan Jezernik - PGD Nova cerkev, Igor Fekonja - PGD Ptuj, Marko Novak - PGD Zagorje-mesto, Iztok Vutkovič - PGD Zagorje-mesto. Tečaj jim je prinesel spet nekaj novega, nekaj, kar bodo lahko uporabili pri njihovem nadaljnjem delu v društvih. Sevedaje to osnova, na njih pa je, da to nadgradijo. Gasilstvo in oprema nista več ista kot pred leti. Vsak dan se pri njihovem delu srečujejo z novimi izzivi, z novimi in drugačnimi materiali in z novejšo in tehnično bolj izpopolnjeno gasilsko opremo. Torej, njihovega učenja ni nikoli konec. Iztok Vutkovič 7AN4vr GASILSKA VAJA NA GIMNAZIJI Gasilska zveza Trbovlje je ob sodelovanju poklicnih in prostovoljnih gasilcev in njihovih društev organizirala in izpeljala zadnjo letošnjo vajo v okviru meseca požarne varnosti. Dne b.novembra ob 12.uri so nenapovedano začeli gasiti domnevni požar na gimnazijskem poslopju in njegovi notranjosti. Požar naj bi izbruhnil v učilnici za fiziko. Med gašenjem požara so poskrbeli za hitro in pravočasno izpraznitev šole iz vseh učilnic, v katerih je potekal pouk. Vaja je zelo uspela v vseh pogledih. T.L. ZLATA POROKA V GRADIČU V soboto, 25.oktobra ob 11.uri je potekala v poročnih prostorih gradiča v Trbovljah zlata poroka. Po 50 let trajajoči zakonski zvezi sta ta visok jubilej slavila zakonca Helena in Ignac Snoj iz Kolonije 1 .maja 17. Jubilant je star 75, jubilantka pa 72 let. Slovesen obred je opravil pooblaščeni predstavnik Občine Trbovlje, ob navzočnosti sorodnikov, znancev in prijateljev ter predstavnika Društva upokojencev Trbovlje. Zlatoporočenca sta bila deležna mnogih čestitk in dobrih želja pa tudi spominskih daril tako s strani Občine Trbovlje, Društva upokojencev Trbovlje pa tudi ostalih navzočih. Čestitke veljajo obema zlatoporočencema tudi s strani Zasavca! T.L. OBVESTILO O NAKAZILU POKOJNINE PO POŠTI Sredi oktobra letos je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije obvestil pisno vse prejemnike pokojnin in invalidnin o tem, da bo od 1.novembra tega leta dalje mesečno pošiljal obvestila o nakazilu pokojnine na domač naslov. Do konca oktobra tega leta DRUŠTVO VOJNIH INVALIDOV ZASAVJE ZMAGALO NA ŠAHOVSKEM TURNIRJU X J maju 2003 so bile v Ljubljani 2. V športne igre, Društev vojnih invalidov Slovenije, na katerih so sodelovali tudi vojni invalidi iz Zasavja in ekipno osvojili 1. mesto v balinanju, kot posamezniki pa dosegli še vrsto dobrih uvrstitev v drugih športnih panogah. Na srečanju v Ljubljani, sta predsednik zveze DVIS Ivan Pivk in predsednik komisije za šport in rekreacijo Vasja Cimerman pozvala vseh 16 društev, da preidejo na organizacijo področnih tekmovanj, z namenom druženja , spoznavanja krajev in ohranjanja zdravja ter psihofizične kondicije vojnih invalidov. Ker je v Zasavju pomanjkanje ustrezne športne infrastrukture, ki bi omogočila vojnim invalidom tekmovanja v raznovrstni športnih panogah, so se vojni invalidi Zasavja odločili, da organizirajo tekmovanje v šahu. Tekmovanje je potekalo dne, 25. 10. 2003 v šahovskih prostorih Šahovskega kluba Rudar v Trbovljah. Prisotne je ob otvoritvi turnirja pozdravil predsednik sekcije Trbovlje, Ervin Gonelli in jim zaželel prijetno bivanje v Trbovljah ter obilo športnih užitkov. Za trboveljsko ekipo so za šahovnico sedeli: Franc Kotnik, Franc Šušter, Alojz Vodeb in Bruno Jazbec. Rezultati šahovskega tekmovanja: 1. mesto DVI Zasavje, 2, mesto DVI Maribor in 3. mesto DVI Ljubljana. Za konec prireditve je udeležencem spregovoril še Zvone Tahirovič, predsednik DVI Zasavje, ki se je tekmovalcem zahvalil za udeležbo in jih pozval na srečanja v drugih krajih širom Slovenije. Člani Društva vojnih invalidov Zasavje se za razumevanje in pomoč, ob organizaciji tekmovanja v šahu, zahvaljujejo trboveljski občini in županu Bogdanu Baroviču. MA.Š. so namreč prejemniki pokojnin prejemali ta obvestila v banki, kjer so imeli svoj bančni osebni račun. Sicer pa j e prejemnik pokojnine dolžan obvestiti zavod o sleherni spremembi, ki vpliva na pravico, obseg ali izplačevanje v osmih dneh. T.L. REVIJA UPOKOJENSKIH PEVSKIH ZBOROV V soboto, 15.novembra je potekala v Komendi v športni dvorani revija pevskih zborov društev upokojencev Slovenije. Glede na veliko število prijavljenih zborov seje organizator odločil za udeležbo le 16-ih pevskih zborov iz vse Slovenije. Iz Zasavja sta se te revije udeležila le dva pevska zbora in to Ženski pevski zbor DU Trbovlje pod vodstvom Nande Guček in Moški pevski zbor DU Trbovlje pod vodstvom Mihe Hercoga. Udeleženci so si po programu pred koncertom lahko ogledali cerkev sv.Petra, ki je kulturni spomenik I.kategorije, knjižnico Petra Pavla Glavarja ter muzej kartografa Ivana Selana. Revijo je organiziralo in izpeljalo Društvo upokojencev Komenda. T.L. POČASTILI SO SPOMIN NA UMRLE IN PADLE Dne 30.oktobra ob 16.uri je potekala na pokopališču v Trbovljah v Gabrskem, žalna spominska slovesnost v spomin na umrle in padle občane, pri spomeniku padlim v zadnji vojni. Na komemoraciji so nastopili Delavska godba Trbovlje, moški pevski zbor Zarja pevovodje Rika Majcna, spominski žalni nagovor pa je imel župan občine Trbovlje Bogdan Barovič. Sicer pa so se umrlih poleg mnogih občanov - svojcev umrlih - še posebej spomnili trboveljski planinci iz PD Trbovlje. Že preko 50 let se spominjajo svojih zelo aktivnih prednikov s spominskim prižiganjem sveč na njihovih grobovih. TASto/f MLADIM ZASAVCEM Ste že pisali svoj dnevnik? Zadnja leta jih radi poklanjamo za rojstne dneve, tako da se jih nekaterim nabere cele kupe. In ostanejo večidel nepopisani. Pa je kar dobro, če ga pišemo. Iz dveh razlogov. Vadimo svoje pisno izražanje... Saj vam menda ni vseeno, kako obvladate svoj jezik? Drugi razlog ima terapevtske učinke. Kaj to pomeni? Če si ves nesrečen in to zapišeš, se ti zdijo težave pol manjše. Prelile so se na papir... In če prebereš zapisano čez nekaj časa, se smejiš, ker si se sekiral zaradi malenkosti. Kar ti pomaga v naslednjih podobnih situacijah. V DRAGI DNEVNIK! V r7e celo dopoldne sedim in prebiram ^-majdebelejšo knjigo za domače branje. Misli mi begajo popolnoma drugam in ko se ozrem skozi okno, vidim le bežen obris hriba. Iz oči mi tečejo solze, vendar ne vem, zakaj. Na knjigi puščajo mokre packe. Ko se že sedmič poglobim v knjigo, opazim ob njej majhen bel listek. Na njem piše nekaj posebnega. Vem, da ni nekaj vsakdanjega. Od začudenja pograbim list in z njim odhitim iz svoje sobe. Vsi me gledajo in se sprašujejo, kaj je z menoj. Vidim njihove izraze, tečem skozi vrata stanovanja, ne vem, kaj je pred menoj in kam grem. ustavim se pred znano hišo. To je hiša moje najboljše prijateljice. Ali naj pozvonim in prosim za tolažbo? ne vem, kaj bi. na srečo me prijateljica opazi sama. Odideva v njeno sobo. O vsem ji povem, v roki pa še vedno držim zložen listek. V upanju, da me razume, jo objamem. Po glavi mi roji le nekaj besed. “Prijatelj te ima rad, ne glede na to, v kakšnem položaj u se znajdeš. Vedno ti stoji ob strani. Pokažem ji listič in jo prosim, naj ga prebere in mi ničesar ne pove. Ne želim si izvedeti, kaj piše na njem. Prijateljici se zableščijo oči in me veselo pogleda, vem, da je nekaj lepega in dobrega. Brez premišljevanja pove vsebino z lista. V tistem trenutku se moji pogledi zbistrijo. 7AK4vr Vse postane lepše. Izpolnila se mi je želja. Želja, zaradi katere sem večkrat potočila kakšno solzo in se zamislila. Objameva se in srečni sva. Ona, ker seje meni izpolnila želja in jaz, ker je izpolnjeno moje upanje. Dnevnik, še sedaj, ko je minilo nekaj ur, ne morem razumeti, zakaj vse tiste solze za prazen nič in da vse drži. ne vem, kdaj bom lahko verjela, da je na listu pisala resnica. Vesna POKLICNA ŽELJA T)o poklicu bi bila rada arhitekt. Že -L od majhnega si želim to postati. Zabavno je in rada imam tehniko. Rada rišem z ravnili in oblikujem različne stvari. Vem, da se je treba veliko naučiti, a sem prepričana, da mi bo uspelo. Moja mama tudi pravi, da bi lahko postala arhitekt, ker sem za to nadarejena. Če bi si premislila, bi bila na drugem mestu kemik. Rada bi izumljala različne stvari in vse mešala skupaj. Tudi tu je veliko učenja, a bi se rada učila, ker mi je ta poklic všeč. Sedaj mislim na to, da se bom danes morala naučiti biologijo. Še nič se nisem učila in jutri pišemo, lepo bi bilo, da bi pisala pet ali pa vsaj štiri. Spomnila sem se, da ,bo kmalu novo leto in razmišljam o tem, kaj bi podarila mamici in očetu. Kaj bom pa jaz dobila za novo leto za darilo? Želim si nov računalnik za v sobo ali pa nadstropno posteljo. Če pa ne bo dovolj denarja, pa lahko tudi diskmena ali kakšne dobre ocene. Zdaj spet razmišljam o svojem poklicu. Kot arhitekt bi imela veliko denarja in lepo stanovanje na Havajih. Za domačo žival si želim haskija ali sivo papigo. Osmošolka Anteja MOJA PRIJATELJICA A 4'oj a sošolka ima rjave lase in rjave -LV-Loči. V ušesih ima zlate okrogle uhane. Velika je 159 cm in tehta približno 46 kg. Najraje obleče hlače na zvon in ponavadi zraven še kakšno bluzo. Številko čevljev ima 36. Zdaj obiskuje zadnji razred osnovne šole in največkrat do zdaj je imela prav dober uspeh. Rada igra odbojko in košarko. Na televiziji rada gleda nogomet in košarko. V prostem času rada rola. Njen naj ljubši letni čas je poletje, ker imamo počitnice in se zabava na morju. Njena mami je delavka v podjetju Peko, oče pa je inženir strojništva. Zdaj obiskuje osmi razred in nikoli ni imela posebnih problemov z učenjem. Doma ima mlajšega brata, ki bo drugo leto začel obiskovati prvi razred devetletke. Brata ima zelo rada. Po končani osnovni šoli se želi šolati v Ljubljani. Želi se vpisati na medicinsko šoli in po štirih letih bi rada postala zobotehnik. Je moja najboljša prijateljica, ki ji lahko vedno zaupam vse, kar želim. Tudi ona meni zelo zaupa in zato upam, da bova večni dobri prijateljici. Tina NA KMETIJI \z r7 ivim na kmetiji. Imamo veliko /-J živali. Zdaj je pomlad. Naša zajka je že skotila mladiče. V hlev pa se je tudi že naselila lastovka, ki se vsako leto vrne iz toplih krajev v svoje gnezdo. Na travniku pa je že vse rumeno od svetočega regrata, sliši pa se tudi brenčanje čebel, ki letajo s cveta na svet. Pri nas ni nikoli dolgčas, saj pri tako veliki družini živali se vsak dan dogaja veliko zanimivih stvari. Srce mi dvakrat poskoči, ko slišim glas traktorja, saj sem že tako velik, da bi ga rad upravljal. Včasih sem otrok, ki se rad igra v pesku, drugič pa sem velik fant, ki bi bil rad odrasel. Zato mi zvečer, ko se odpravim spat, po glavi roji milijon stvari. Sašo Vetršek, Izlake @) mazna AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma NOVA MAZDA 2 Common rail diesel UGODNEJE Perfektno podvozje, zmogljiv motor, lep design, veliko prostora j isEBjlSiiBIElIlllS Vsi modeli na zalogi Imajo 3-letno garancijo in 1 (Metno mobilno pomoč. Slike so simbolične Podjetje za svetovanje,inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c,1410 Zagorje Tel.:03 56 64611,Fax:03 56 64660 http://www.tref.sl, E-mail: info®tref.si Računovodsko - finančna programska oprema za podjetja in obrt. Računovodsko in finančno svetovanje. 24 mesečna garancija za naše sisteme , svetovanje ob nakupu in tehnična pomoč. Možnost nadgraditve vašega sistema ali dogovor o vzdrževanju vaših računalnikov. Servis računalniške opreme - pri obsežnejših popravilih in posegih dobite nadomestni računalnik ali monitor. Sistem prilagodimo vašim potrebam. Cena računalniškega kompleta že od Asm 124 000,00 sit + DDV REoeoini s NEOSVINČENO Vozili smo: MAZDA 3 TE 1.61 ŠPORT Piše: Peter Motnikar, Fotografira: PRAV TUDI ŠPORT JE BISTVO ŽIVLJENJA, KAJNE? TVTi kaj, že dlje časa je znano, da so Japonci marljiv in inteligenten narod. In tako nas 1N| pri Mazdi vseskozi »bombardirajo« z novimi ali prenovljenimi modeli. Slabih nekaj mesecev potem, ko je luč sveta ugledala šestka, so v ogenj poslali trojko, ki naj bi prevzela vlogo »stare« 323. Ob vsakem takem koraku je čutiti malce nostalgije po tistem, kar je bilo, vendar pa je boj za delež v avtomobilski industriji neizprosen in tega se pri Mazdi zavedajo. Kako opisati Mazdo 3 v nekaj besedah? Jo ne moreš, lahko pa se z njo popelješ na testno vožnjo, po kateri se zna zgoditi, da boste ostali povsem brez besed. Kajti obstaja velika verjetnost, da vas bo Mazda 3 tako navdušila. No, pa da ne boste zaradi tega na testno vožnjo poslali vaše žene... Motor Povsem na začetku prodaje nove mazde 3 so Japonci na trg lansirali samo dva motorja in sicer 1.6i (77 kW/l05 KM) ter 2.01 (110 kW/ 150 KM). Naša testna mazda je imela prvo različico motorja. 105 konjskih sil seje izkazalo za solidnih, sploh med 2000 in 3000 vrtljajih, kjer pravzaprav občutite pravo moč mazdinega MZR motorja. Seveda je od stila vožnje odvisno, kakšno porabo boste imeli, saj se je le-ta na testu (kombinirana vožnja) gibala med 7,7 in 8,2 litra neosvinčenega 95-oktanskega bencina na 100 prevoženih kilometrov. K nekoliko manjši porabi goriva pripomore lahek aluminijast blok motorja, ki obenem tudi zmanjšuje tresljaje in hrup. Če optimalno uravnoteženost, ki zagotavlja odlične vozne lastnosti in udobje. Inovativno vpelje prednjih obes zmanjšuje tresljaje, hrup in pripomore k uglajeni vožnji in zato trojka zagotavlja udobje, ki je drugače značilno za večje avtomobile. V povezavi z večvodilno zadnjo premo, ki povečuje čvrstost, natančnost in večjo stabilnost vodenja, pa celotno podvozje zagotavlja odlično lego na cesti, nad katero smo bili naravnost navdušeni. Varnost Testirali smo mazdo tribute, mazdo B2500, premacy, mazdo 326, 626, 6, 6 common rail diesel, mazdo 2, mazdo 2 common rail diesel... in nenazadnje tudi mazdo 3. In tako kot smo pri pripomorejo k povečani učinkovitosti zaviranja in k nadzorovanju avtomobila na spolzki podlagi. Notranjost Odlična mešanica funkcionalnosti in odlične izdelave. Najprej omenimo sedeže. Slednji zagotavljajo zelo dober oprijem tako sedalnega kot ledvenega dela, kar preprečuje morebitne bolečine pri daljših vožnjah, kjer so se sedeži izkazali za odlične. Voznikov delovni prostorje izpopolnjen do zadnjega gumba. Vse dosegljivo, izdelano po vsaki meri. Če pa ni, se lahko prilagodite. To vam denimo omogoča tako po višini kot globini nastavljiv volanski obroč, navdušujejo tudi trije ločeni merilniki (vrtljaji, hitrost, temperatura/gorivo), vse skupaj pa na sredinski konzoli zaokrožuje potovalni računalnik, display radijskega sprejemnika in avtomatska klima. Naj bo to vaša žena ali vi, mazda 3 je na voljo na ogled in testno vožnjo v Avtohiši Kržišnik Zagorje, tel.: 03 56 64 729. In če smo že v naslovu zapisali, da je tudi šport bistvo mislite, da sta dva motorja vse, kar bodo ponudili pri Mazdi, se hudo motite. Že naslednji mesec naj bi na trg prišla štiri vratna različica z 1.4 litrskim agregatom z 62 kW in 84 konjskimi silami. Glede na to, daje trend pri nakupih novih vozilov takšen, da sc kupci odločajo za dizelske motorje, potem so naslednje vrstice za vas. Mazda bo predvidoma v prvih mesecih prihodnjega leta na trg ponudila tudi sodoben 1.6-litrski MZ-CD turbodizelski motor z že znanim vbrizgavanjem goriva preko skupnega voda. Motor bo zmogel 110 konjskih sil (81 kW), odlikoval pa se bo z odlično uglajenostjo in veliko močjo, ob vsem tem pa ne dvomimo niti o zelo majhni porabi goriva. Vozne lastnosti Tako prednja kot zadnja prema zagotavljata vseh teh testiranjih zapisali, lahko pri tem testu zapišemo še enkrat - pri Mazdi ničesar ne prepustijo naključju. Aktivni varnostni sistemi so zasnovani tako, da nudijo pomoč tudi ob nepričakovanih situacijah, pasivni varnostni sistemi, kot sta prednji varnostni blazini z dvostopenjskim proženjem in prednja varnostna pasova z zategovalnikoma so stalno na preži, da nudijo zaščito pri morebitnem trčenju. Trojka se predstavlja tudi z mazdinim sistemom za porazdelitev in absorbiranje sil ob trku (MAIDAS), ki učinkovito porazdeli sile ob čelnem, bočnem ali trku od zadaj. Serijsko so vgrajene tudi naprave, ki pripomorejo k aktivni varnosti: protiblokimi zavorni sistem (ABS), elektronska porazdelitev zavorne moči (EBD) in sistem za pomoč pri zaviranju v sili (EBA). Elektronski nadzor stabilnosti (DSC) je na voljo kot dodatna oprema. Ti sistemi življenja, potem se lahko odločite za mazdo 3 šport. Tehnični podatki testne Mazde 3 TE 1.6 Šport Motor: Vrstni 4 valj ni DOHC/16 ventilov, 1598 ccm, 105 KM, 77 kW Menjalnik: ročni 5-stopenjski Zavore: spredaj koluti/notranje hlajeni, zadaj koluti Zmogljivost: pospešek 0-100 km/h: 11 sek, naj večja hitrost 182 km/h Poraba goriva: po mestu/izven mesta/ kombinirano/testna poraba: 9,3 / 6,0 / 7,2 / 7,7-8,2 Cena: od 3.295.000 SIT naprej UROŠ STOKLAS PRVI NA SVETU nprboveljčan Uroš Stoklas makedonske prestolnice zagotovo ne bo nikoli pozabil. Kako le, ko pa je 9.novembra, ki je X zanj še kako pomemben datum, osvojil naslov najboljšega kegljača na svetu oziroma zmagovalca svetovnega pokala med posamezniki. Za nameček pa sta z Mariko Kardinar zmagala še v pokalu narodov. Z Urošem in njegovim prijateljem ter velikim občudovalcem Zvonetom Izgorškom, tudi kegljačem, smo se pogovarjali le nekaj minut zatem, ko je Uroš prišel s sprejema pri trboveljskem županu Bogdanu Baroviču. Kje drugje kot v njegovi Piceriji Stoklas. Uroš, pojasni našim bralcem, kakšno tekmovanje je bilo v Skopju? Šlo je za svetovno prvenstvo ali natančneje za svetovni pokal med posamezniki. Pravico nastopa imajo na tem tekmovanju- za razliko od svetovnega prvenstva- le državni prvaki držav, kjer se ukvarjajo s kegljanjem. Torej imajo možnost, da se uvrstijo na to tekmovanje, prav vsi registrirani tekmovalci posameznih držav. Seveda pa morajo biti državni prvaki. Koliko državnih prvakov je sodelovalo na tekmovanju? Tekmovanja v Skopju se je udeležilo 15 državnih prvakov. Prišli so bolj ali manj le tisti res najboljši, ki v kegljanju kaj pomenijo. Nekateri slabši tekmovalci so verjetno ocenili, da nimajo pravih možnosti, po drugi strani pa je Makedonija za mnoge države daleč in temu primerni so stroški prevoza dragi. Kako pa je potekalo tekmovanje in kdo so bili tvoji nasprotniki? Tekmovanje je potekalo po sistemu na izpadanje. Posamezni pari so bili naključno izžrebani. Po prvih dvobojih seje izkazalo, da ni bilo dobro, da niso določili nosilcev, saj sva bila prav v prvem krogu nasprotnika jaz in Hrvat Bogdanovič, ki je bil lani svetovni prvak. Vedela sva, da se bo moral eden od naju posloviti z nadaljnjega tekmovanja. Na srečo se je Hrvat Bogdanovič. Rezultat je bil 3:1 zame. Metali smo namreč štirikrat po 30 lučajev (vsak 15 na polno, 15 na čiščenje). Po 30 lučajih je dobil točko tisti, ki je podrl več kegljev. V primeru, da je bil rezultat po štirih rundah 2:2, je šel v nadaljnje tekmovanje tisti, kije v seštevku podrl več kegljev. V četrfinalu sem premagal Poljaka Grebiaka. V polfinalu pa meje čakal eden najtrofejnejših kegljačev Nemec Hoffmann. Povedel je Homfman 1:0, potem sem izenačil na 1:1, na kar je on znova povedel na 2:1. Petnajst metov pred koncem je imel še 12 kegljev prednosti. Vedel sem, da moram v zadnjih petnajstih metih podreti 13 kegljev več kot on. Kdor se spozna na kegljanje ve, da je to na čiščenje skorajda nemogoče. Na srečo se mi je vse izšlo tako kot sem upal. Izenačil sem na 2:2, v skupnem seštevku podrtih kegljev pa sem ga premagal prav za en kegelj. Hoffmann je kasneje zmagal v dvoboju za tretje mesto, mene pa je v finalu čakal Avstrijec Markuš Quirina. V prvi rundi sem sicer izgubil, naslednje tri pa sem prepričljivo zmagal. Izkazalo seje, da sem bil na tem tekmovanju izredno dobro kondicijsko pripravljen. Treba je vedeti, da sem moral v 24-ih urah zmetati štirikrat po 120 krogel. Mimogrede, finale je bilo na sporedu prav na dan, ko mi je pred šestnajstimi leti umrl oče. Nanj sem med tekmo ves čas mislil in ker vem, koliko bi mu pomenil ta naslov, mu ga tudi posvečam. Eno prvih izjav, ki si jih dal za medije je bila, da si zmagal tudi zato, ker si bil dobro telesno pripravljen. Kako si se pripravljal? Več ali manj sem vedno v dobri fizični kondiciji, kdor me pozna ve, da veliko časa preživim na kolesu, opravil pa sem tudi veliko treningov v hrastniškem kegljišču. Dokaj dobro sem poznal tudi skopsko kegljišče, kjer pa doslej nikoli nisem dosegel prav najboljše rezultate. Ponavadi sem se v Skopju na turnirjih uvrščal na peta ali šesta mesta. Letos se mi je pač odprlo. Lahko rečem, da mi je bila v veliko pomoč tudi publika, kije bila iz nastopa v nastop bolj na moji strani. Nenazadnje pa tudi moj prijatelj Zvone Izgoršek, ki je bil z menoj v Skopju kot sekundant. Uspešno je nastopila tudi Marika Kardinar. Resje, osvojila je drugo mesto. Najin skupni rezultat pa je bil tako dober, da sva osvojila pokal narodov. Si prvi Slovenec, ki je bil drugič zmagovalec svetovnega pokala, tretjega si osvojil z Mariko. Kaj ti še manjka? Mislim, da za polno zbirko potrebujem le še svetovni klubski pokal. Zvone, kako si pa ti videl Urošev nastop in kako to, da si ga spremljal? Meni je v čast, da sem lahko njegov spremljevalec. Na tako pomembnih tekmah, ali ob njem s kolesom. Uroša zelo cenim in spoštujem. Je športnik z veliko začetnico. Dobro vem, koliko truda in časa je pripravljen vložiti, ko ima pred seboj kakšen cilj. In zato, ker to vem, ga še bolj cenim. Karkoli sije doslej zadal, je dosegel. Nisem šel z njim v Skopje, da bi mu pomagal s svojimi nasveti. Uroš tega ne rabi, saj ima znanja več kot dovolj. Če pa sem mu bil vsaj malce v moralno podporo, v spodbudo sem svoje dosegel. Uroš je v Skopju igral tako dobro (robotsko), da kaj takega še nisem videl. V vseh dvobojih je mogoče storil napako ali dve. Ena mi bo ostala za vedno v spominu. Uroš jo je storil v najbolj pomembnem trenutku s Hoffmannom. Na čiščenje je s prvim metom podrl osem kegljev. Eden pa je 7AS4iVr ostal, čeravno se je precej majal. Z naslednjim metom ga je Uroš zgrešil. Nemec je to takoj izkoristil in mu ušel za skorajda neulovljivih 20 kegljev. Ne tudi za Uroša. Ko je bilo namreč najbolj potrebno, je v predzadnjem lučaju dvoboja moral podreti dva zadnja keglja in potem na polno vsaj še štiri za zmago. Urošu j e to uspelo. Pokazal je, zakaj je največji. Uroš, denarnih nagrad na svetovnem pokalu ni, kajne? Ne. Me je pa zato trboveljski župan Bogdan Barovič prijetno presenetil s hitrim povabilom in izročenim priznanjem občine. Vesel sem tudi, da sem prejel veliko čestitk. Tudi iz tvojega sedanjega kluba iz Osijeka? vrstah tri nemške reprezentante, pa romunskega, makedonskega, kije prvi na svetovni rang lestvici. To je tudi klub, ki je Iskraemeco Kranj, kjer sem igral zadnja leta, vedno na vsakem tekmovanju premagal. Če prav razumem, ne iščeš nove sredine? Zaenkrat se v tej ekipi počutim zelo dobro. To je ekipa, ki želi biti najboljša in tako tudi dela. To pa je meni vedno ustrezalo. Zvone, kako pa je kaj s tvojim klubom Rudarjem Trbovlje? Izgubili smo dva člana, tako da smo nekoliko slabši kot lani. Največji problem naše ekipe je, da nismo vsi v dobro formi istočasno. Upam, da se bo s treningi forma pri vseh malce popravila. Res pa je, da bi nam še kako prav prišel kakšen Uroš (nasmeh). Uroš, boš lahko drugo leto branil naslov svetovnega pokalnega zmagovalca? Žal ne, ker tekmujem na Hrvaškem in ne morem tekmovati za naslov slovenskega državnega prvaka. Igor Gošte Tudi. S trenerjem ekipe sem bil vseskozi v stiku. Čeprav nisem kegljal za Hrvaško, se mi zdi, da so se v Osijeku celo bolj veselili moje zmage, kot nekateri v Sloveniji oziroma moji nekdanji klubi. Pol leta si ie član kluba Konikom iz Osijeka. Po povedanem so te tam lepo sprejeli? Sprejeli so me zelo lepo. Rad bi povedal, da v ekipi, za katero igra tudi Srb, ni bilo nikoli kakšnih mednacionalnih bodic ali Utrinki iz tekmovanja v Skopju provociranja, o katerem nekateri tako radi govorijo. V športu je pač tako, da če si dober, te cenijo povsod. Pa je povsem vseeno, kaj si po narodnosti. S klubom smo osvojili že tudi eno lovoriko in sicer drugo mesto v klubskem pokalu, kjer tekmujejo drugouvrščene ekipe državnih prvenstev. V finalu nas je premagal klub, za katerega igra tudi moj nasprotnik v polfinalu svetovnega pokala Hoffmann. Ta nemška ekipa ima v svojih ROKOMET IZ TABORA RD ŠMARTNO 99 Člani, 5.krog 2.DRL; Šmartno 99-Ajdovščina 30:28 Strelci za Šmartno: Jernej Peterlin 10, Jani Peterlin in Simončič 4, Gregorič in Primož Zupan 3, Poglajen in Vidmar 2, Lovro Peterlin in Pihler 1. V derbiju je zmaga pripadla domačim rokometašem, vendar pa sam potek tekme ni obetal takšnega rezultata. Ekipa iz Ajdovščine je v prvem polčasu vodila za tri zadetke. Po izenačenju na 24:24 so imeli varovanci Matjaža Šikovca več moči in na koncu zasluženo zmagali. Člani, 6.krog 2.DRL; Radeče-Šmartno 99 18: 33 Strelci za Šmartno 99: Jernej Peterlin 16, Simončič 4, Podkrajšek, Poglajen, Gregorič in Jani Peterlin po 2, Lovro Peterlin, Primož in Tomaž Zupan, Vidmar po 1 zadetek. Po besedah Aleša Hauptmana so Šmarčan Radečanom prikazali pravo učno uro rokometa. Igro z odlično obrambo in malo slabšim napadom. V 19 minuti je bil rezultat kar 10:1.V drugem deluje trener Matjaž Šikovec nekoliko spremenil postavo, ki pa je narekovala oster tempo še naprej in razlika seje le še zviševala. Znova je bil strelsko razpoložen Jernej Peterlin, ki je dosegel 16 zadetkov, je tudi daleč najboljši strelec lige, izkazal pa se je tudi vratar Cenkar, ki je v 47 minutah prejel le 10 zadetkov. Igor Gošte KEGLANJE IZ TABORA KK PIRAMIDA ZAGORJE Zagorski kegljači nadaljujejo z dobrimi predstavami v 3.ligi vzhod. V 6.krogu so v postavi Nedeljko, Klemen, Kovačič, Drobne, Juh in Umek s 6:2 premagali ekipo Marles hiše, v 7.krogu pa še ekipo Žalec Rogaška s 5:3. Po tem krogu so brez izgubljene točke še vedno na vrhu prvenstvene lestvice. LG. JADRALNO PADALSTVO SUPER POKAL V JADRALNEM PADALSTVU NAJBOLJŠI ZASAVČAN MATEJ GOŠTE Jadralni padalci so imeli v nedeljo, 9.11. zaključno tekmovanje v natančnem pristajanju, tako imenovani Super pokal za leto 2003. Na to tekmovanje se uvrsti 40 najboljših tekmovalcev iz Pokala Slovenije v letu 2003. Tekme v Novi Gorici pa se je udeležilo le 21 jadralnih padalcev iz osmih klubov. Organizatorji so izvedli pet serij, za končno uvrstitev sta šteli dve najboljši. Najboljši je bil znova svetovni prvak Matjaž Ferarič iz Dravograda. Med Zasavčani je bil z 8.mestom najboljši član Društva jadralnih padalcev Matej Gošte, Robi Zupan je bil 13., Andrej Pušnik 17., Peter Pušnik 19. in Damjan Palčič 20. Vsi omenjeni so iz Kluba jadralnih padalcev Kavka Kisovec. (IG.) NOGOMET l.MEDOBČINKA LIGA LJUBLJANA Po tedenskem premoru seje nadaljevalo prvenstvo v 1 .medobčinski ligi Ljubljana. Kisovška Svoboda je na domačem igrišču gostila ekipo Arne Tabor 69. Pred okoli 50 gledalci, nekateri med njimi so po koncu tekme želeli obračunati s slabim sodnikom, se je tekma končala z rezultatom 3:3. Po prvem polčasu so gostje vodili 2:1. V tem delu je za Kisovčane zadel Vili Dolinšek. V drugem delu je Svoboda z zadetkom Gašperja Starca izenačila na 2:2. Kmalu zatem so po lepi akciji in še lepšim zadetkom gostje povedli. Vodstvo bi lahko še povečali, a jim je to z grobim prekrškom preprečil domači vratar Vipotnik, za kar si je prislužil rdeči karton. Kmalu zatem je bil izključen še Srečko Borštnar. Kljub dvema igralcema manj so uspeli borbeni Kisovčani pod vodstvom trenerja Tadeja Grčarja izenačiti na 3:3. Še drugi gol je dal spretni Vili Dolinšek. Z zmago pa je presenetil Rudar, ki je s 3:0 premagal Kočevje, Lilijani pa so doma s 3:2 premagali Črnuče. Za Rudarje dva gola dal Aljoša Vincek, za katerega je bila po enem letu to prva tekma, enega pa Dalibor Bjelovuk. Za Litijo so gole dosegli Zoran Ubavič , Petar Durič in Amel Velič. Kot so nam sporočili, je bila to tekma za dobre živce domačih navijačev. Gostje so namreč v 30.minuti vodili že 2:0, tako se je končal tudi prvi polčas. Pri rezultatu 2:1, je sodnik izključil domačega nogometaša Boštjana Učakarja. Litija je kljub igralcem manj še bolj napadala, kar se ji je obrestovalo, saj je poraz spremenila v zmago. In to s pravim evro golom Amela Veliča. Litija je po 10.krogih druga, Svoboda šesta, Rudar pa si deli 10.mesto. Igor Gošte KOŠARKA Zagorski košarkarji v l.A ligi nadaljujejo z dobrimi predstavami. Tako je bilo tudi v 7.krogu pred domačim občinstvom, ko so premagali Triglav, za katerega igra nekdanji reprezentant Roman Horvat, ki pa se tokrat ni najbolj izkazal. Dosegel je le 7 točk. Pri Triglavu je bil bolj razpoložen Eržen (je tudi prvi strelec lige), ki je dal 31 košev. Pri domačih je k zmagi 85: 72 največ košev prispeval Breže in sicer 23. Novak jih je dal 16, Meško pa MALI NOGOMET l.MEDOBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA ZASAVJA Hrastniški nogometaši so prav v zadnjem jesenskem krogu doživeli poraz, še vedno pa bodo prezimili na prvem mestu s 27 točkami. Na drugem mestu je s 5 točkami zaostanka trboveljska ekipa Trgotrans Pizzerija Kukuca, na zadnjem pa ekipa Supermont, ki je osvojila le 3 točke. Več o jesenskih prvakih v eni izmed naslednjih številk. 10. krog; Juventus- Pekama Leniči I. 4:3, Škoti Tingl tangi- Supermont 4:0, ETI Elektroelement- Pekarna Leniči II. 1:3, Mlinše - Bar Slavi 2:6, Čolnišče Integral-Trgotrans Pizz.Kukuca 3:3, AM-KO Izolacije- Mexico Gost.Sedraž 2:1 (prekinjeno zaradi pretepa). 11. zadnji jesenski krog; Juventus-AM-KO Izolacije 2:3, Škoti Tingl Tangl-Pekama Leniči 2:2, ETI Elektroelement- Mexico Gos.Sedraž 2:5, ŠD Mlinše-Trgotrans Pizz.Kukuca 3:8, Supermont- ŠD Čolnišče Integral 2:5, Pekama Leniči II.- Bar Slavi 2:0. Jesenski prvak je Juventus, naj strelec Zvone Razboršek. Lestvica: l.Juvetus 27, 2.Trgotrans Pizz.Kukuca 22, 3. AM-Ko izolacije, Pekarna Leniči II. In Mexico Gostilna Sedraž po 18, 6.ETI Elektroelement 17, 7. Škoti Tingl Tangi in ŠD Čolnišče Integral po 15, ... 11.Pekarna Leniči I. 11, 12.Supermont 3. Strelec: Zvone Razboršek (Kukuca)-20, Gašper Starc (Kukuca) 15, Alojz Vozelj 12 (Čolnišče) 13 (prvi po pridobljenih žogah). Zagorjani so tudi edini izmed zasavskih predstavnikov v pokalu Spar, ki jim je uspela uvrstitev v nadaljnje tekmovanje. V l.B ligi so v 4.krogu Lilijani v Maribom doživeli poraz s 97: 86. Večji del so Lilijani sicer vodili, v 27.minuti celo za 11 točk, v zadnji četrtini pa so Mariborčani napravili preobrat in na koncu prepričljivo zmagali. Za Litijo je dal Japič kar 38 košev. Hrastničani so proti Radovljici dosegli prvo zmago, Rudar Trbovlje pa je z Radensko doživel še tretji poraz. (I.G.) 2. LIGA 10. korg; ES Potočnik Pizzerija Ašič-Antimon Bar 91 2:1, Sop Šport- Trgovina Čop 3:0, Mili bar- Taxi Antonio 12:1, ŠD Prapreče- Malo po malo 4:0, Sepro- NLP 1:1, TET- Digs Buldožer 6:3. 11. krog; ES Potočnik Pizzerija Ašič-Top šport 3:6, Trgovina Čop- Digs Buldožer 8:3, Taxi Antonio- NLP 1:11, Sepro- Malo po malo 1:4, Prapreče-Antimon Bar 91 4:3, TET- Mili bar 3:5. Jesenski prvak je Top šport (29 točk), sledijo NLP (23), Mili bar (22), TET (20), Antimon Bar 91 (19), ŠD Prapreče (18), ES Potočnik Pizzerija Ašič (17).... Na zadnjih štirih mestih bodo prezimili Taxi Antonio, Buldožer, Sepro in Malo po malo (vsi po 6 točk). Najbolj športna ekipa je bila v prvem delu ES Potočnik Pizzerija Ašič. 3. LIGA 9. krog; ŠD Mlinše- GD Hrastnik 1:8, XXL-Ni da ni 1:0, Šentlambert Gamsi-Young boys 1:2, Polšnik I. Domis- ŠD Sava 0:4, Sob.Lavrač- Tima 6:3, Kov.Gobovc-ŠD Čolnišče II 1:4. 10. krog;Young Boys- Polšnik Domis 3:10, ŠD Mlinše- XXL 2:4, GD Hrastnik-Šentlambert Gamsi 7:1, Tima- ŠD Sava 3:0 p.f., Sob.Lavrač- Kob.Gobovc 8:2, Ni da ni- ŠD Čolnišče 1:2. Trenutni vrstni red: l.XXL 26, 2.GD Hrastnik 21, 3,Young Boys 19, 4.Šentlambert Gamsi in Ni da ni 18, 6.ŠD Sava 17, 8.ŠD Čolnišče II. 12, 9.ŠD Polšnik Domis 11, 10.Sob.Lavrač 9, 11.Tima 6, 12.Kov.Gobovc 4. Naj strelci: 22-Begič, 11-Grden in Dolinšek 4.LIGA 9.krog; MNK Terezija- Knapi Toplice 4:5, ŠD Podkum- ŠD Čemšenik 3:2, Luka 7As4vr FJf' * 1 20. listopad 2003 bar- Amater 0:9, ŠD Prapreče II.- Udarnik TSG Lunar 9:0, Medija- Zasavc 5:2, Tr.Čop Konjšica- ŠD Kotredež Gasilček 2:6, Torpedo- Turisti 2:2, ŠD Polšnik II.A.Košir- ŠD Izlake 2:6. 10.krog; Udarnik TSG Lunar - ŠD Podkum 2:2, Medija- ŠD Čemšenik 5:2, ŠD Kotredež Gasilček- ŠD Prapreče II. 5:1, Torpedo Moskva- Terezija 0:1, Polšnik Košir- Trg Čop Konjšica 3:4, Knapi Toplice- Luka bar 1:3, ŠD Izlake- Turisti 2:4, Amater - Zasavc preloženo. Trenutna lestvica: l.ŠD Podkum 26, 2.Medija 25, 3.Amater 24, 4.Prapreče II-21, 5.Čolnišče, Trg.Čop Konjšica in Terezija 18, 8.Kotredež Gasilčlček 17, 9.Zasavc 12, 10.Torpedo Moskva , Luka bar 10, 12.Knapi Toplice 9, 13.Izlake, Polšnik II. 6, IS.Udamik TSG Lunar 5, 16.Turisti 4. Naj strelci: 19-Gasior, 13.Tom, 12. Martinčič... VETERANSKA TRIM LIGA V Veteranski ligi, kjer tekmujejo zasavske ekipe, se je prvenstvo z 18.krogom končalo. Ponovno je prvo mesto osvojila ekipa Edupps Stulma, za katero igrajo nekateri nogometaši, ki so še nedavno igrali v 1 .ali 2.slovenski nogometni ligi: Franc Kranjc, Antonio Buovski, Dušan Smrkolj... Drugo mesto so znova osvojili člani ekipe Sepro, ki so prvakom prizadejali enega do dveh porazov v letošnjem prvenstvu. Drugo zmago proti njim so dosegli člani ekipe Zlatarne Lea. Rezultati zadnjega kroga; Mizarstvo Zupanc- Edupps Štulm 1:4, Izlake veterani- Sepro 0:3, Šentlambert- Čolnišče 3:2, TSG Lunar- Zlatama Lea 4:8, Mlinše-Rigl 5:2. Lestvica: 1.Edupps Štulm 48, 2.Sepro 44, 3.Šentlambert 38, 4.Zlatama Lea 28, 5.ŠD Čolnišče 27, 6-Izlake veterani 26, 7.ŠD Mlinše 19, 8.Udarnik 15, 9.Mizarstvo Zupanc 15, 10.Rigl 2. Naj strelci: D.Smrkolj 31 (Edupps), Ma.Mars 19 (Šentlambert), M.Zakonšek 18 (Sepro). Igor Gošte karate | TRBOVELJČANI ZELO USPEŠNI NA DOMAČIH IN MEDNARODNIH BORIŠČIH Zmagovalci petega odprtega karate prvenstva v Sevnici z leve: Jernej Simerl, Rok Črepinšek in Miha Kovačič V okviru Karate zveze Slovenije je v nedeljo 9. novembra v Kranju potekalo državno prvenstvo za mladince in mladinke. Nastopilo je 109 tekmovalcev iz 31 slovenskih klubov. Iz karate kluba TIKA Trbovlje so na najpomembnejšem uradnem tekmovanju nastopili Žiga ŠANTEJ, Amir TAHIROVIČ in Tomy CESTNIK. Vodila sta jih trenerja Miha KOVAČIČ in Borut MARKOŠEK. Vsi so najprej nastopili v katah, kjer je Tomy CESTNIK osvojil bronasto medaljo. V športnih borbah so ponovno pokazali, da še kar sodijo v sam slovenski vrh, saj so vsi trije osvojili medalje, Amir bronasto, Tomy srebrno ter Žiga zlato. Žiga je s tem tudi potrdil, da v tem trenutku v tej kategoriji ni boljšega tekmovalca ter da lahko ponovno pričakuje povabilo selektorja za nastop na Mladinskem evropskem prvenstvu, ki bo februarja prihodnje leto na Reki. Dan pred tem, 8. novembra pa je v sklopu WKC lige Alpe-Adria ter občinskega praznika občine Sevnica v kraju pod Lisco potekalo 5. Odprto karate prvenstvo za HYPO POKAL 2003. Kljub temu, da se je sodilo po drugačnih pravilih, kot so uradno predpisana, so se člani karate Kluba TIKA Trbovlje odločili, da se odzovejo povabilu organizatorja. Trenerja in istočasno tudi tekmovalca Jernej SIMERL in Miha KOVAČIČ sta v Sevnico pripeljala UMEK Timija, ROZINA Žigo, BEVC Timija, ŽLAK Nika, KORPES Boruta, POŠEBAL Nino, OSTOJIČ Kristijana, ZUKANOVIČ Anisa, LOPAN Roka, ŠMIDHOFER Maksa ter BEVC Nastjo.Skupno je nastopilo 318 tekmovalcev iz 32 klubov Hrvaške, Italije, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne Gore ter Slovenije. Ob solidni izvedbi se je v številčnih kategorijah uspelo v finalni krog, med najboljših osem uvrstiti UMEKU in POŠEBALOVI, ki sta na koncu osvojila peti mesti ter ZUKANOVIČU, kije bil osmi. V ekipni izvedbi so ŽLAK, OSTOJIČ in LOPAN osvojili bronasto medaljo. V športnih borbah je bilo zaznati izrazito navijanje sodnikov za svoje tekmovalce, tako, da so se sodniki zelo veliko konzultirali med seboj. Trboveljčani zelo uspešni v Žalcu: prva vrsta z leve: Kristijan Ostojič, Nik Žlak, Timi Bevc, sedijo zadaj: Nastja Bevc, Nina Pošebal, Rok Lopan, Vasja Pigac, Žiga Rozina, Timi Umek in Jernej Simerl 7As\vr tako med samimi borbami kot po borbah, kjer je bilo izrečenih kar nekaj ostrih besed. Posledica tega, je bilo tudi precej močnih in nekontroliranih udarcev. Trboveljčani so pokazali, da so se tekom let nastopanja skoraj na vseh boriščih sveta navadili tudi na takšne situacije. Bronaste medalji sta osvojila LOPAN in ŽLAK. ŠMIDHOFER je v polfinalni borbi premagal klubskega prijatelja Nika ter v finalu športno priznal premoč nasprotniku ter osvojil srebrno medaljo. Vrhunec večera j e bil ekipni nastop v športnih borbah kjer sta skupaj s Sevničanom ČREPINŠKOM nastopila tudi Trboveljčana Miha KOVAČIČ in Jernej SIMERL. Omenjeni tekmovalci se zelo dobro poznajo med seboj, saj so v preteklosti, ko so sevniški in trboveljski karateisti skupaj spoznavali in osvajali evropska borišča, večkrat nastopali v takšnih kombinacijah. Tudi tokrat so bili nerešljiva uganka za prav vse svoje nasprotnike in so na koncu stali na najvišji stopnici zmagovalnega odra, z zlatimi medaljami okrog vratu. Še posebno so se veselili zmage v finalu nad reprezentanco Srbije in Črne Gore. Ti so si že zapomnili trboveljske karateiste, saj so se že pomerili pred tremi leti v daljnem Lučencu na Slovaškem. Takrat njim je uspelo premagati Trboveljčane šele v zadnjih -----------------h sekundah zadnje borbe. Ko so po tekmovanju izvedeli, da se niso borili z reprezentanco Slovenije, temveč klubsko ekipo, pa je bil njihov šok ter tudi veselje še toliko večje. Devet osvojenih medalj na dveh tako pomembnih tekmovanjih kaže, da se Trboveljčani ponovno uspešno pripravljajo na za njih najpomembnejše tekmovanje, 31. Mednarodni turnir »TRBOVLJE 2003«. Franjo GLAVICA KIKBOKS 20.MEDNARODNI TURNIR VEČ KOT USPEL Klub borilnih veščin Pon-Do-Kwan Zagorje je v športni dvorani organiziral 20.mednarodno prvenstvo v šemi in light kontaktu. Domači klub, ki jih je z obiskom šemi kontaktu pomerili še slovenska in avstrijska reprezentanca. Slovensko, kije prepričljivo zmagala, so sestavljali: domača aduta Igor Kalšek in Primož Bračič, člana izlaškega Pon-Do-Kwan kluba Brigita Plemenitaš in Marko Razpotnik, Sašo Popovič iz Izole ter Sandi Kolednik in Nadja Šibila iz Ptuja. Reprezentanco sta vodila selektor Vladimir Sitar in njegov pomočnik Bojan Korošec. Med posameznimi dvoboji so za razvedrilo številnih gledalcev poskrbeli: nekdanja svetovna prvakinja v glasbenih katah Sandra Hess iz Nemčije, domača predstavnica Sabina Miklavčič ter članice aerokikboksing skupine iz Daniel Fond v družbi z Alojzem Miklavčičem Slovenska kikboks reprezentanca počastil ustanovitelj sistema Pon-Do-Kwan Daniel Pond iz Nemčije (letos njegov sistem praznuje 30. leto), so še enkrat več pokazali, kako se da v enem dnevu brez kakršnih koli zapletov ali zamud izpeljati tako zahteven projekt kot je mednarodni turnir s tako številčno udeležbo. Tekmovanja se je namreč udeležilo kar okoli 400 tekmovalcev iz klubov iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Nemčije in Italije. Po končanem turnirju sta se v Z leve proti desni: Sandra Hess, Daniel Pond in Sabina Miklavčič Maribora. Zmagovalci šemi kontakta in uvrstitve Zagorjanov, Izlačanov: deklice 135 cm; l.S.Božič, Hr, 145 cm; l.A.Ivas, Hr, 3.Timea Hribar, PDK Izlake, 155 cm; l.R.Inssera, I, 3.Sara Vučko, PDK Zagorje, nad 155 cm; l.A.Znaor, Hr, dečki 135;1. F. Opačak, Hr, 145 cm; 1.Grega Razpotnik, PDK Izlake, 155 cm; l.I.Romič, Hr, 3.Luka Kopušar, PDK Zagorje, 165 cm; 1.1. Vlahovič, Hr, nad 165 cm; 1.D.Dedič, Hr, 3.Andrej 7AKAvr Ocepek, PDK Izlake, člani 57 kg; l.T.Rogelj, Budokai Nova Gorica, 63 kg; l.S.Kolednik, KBV Ptuj, 3.Miloš Rozman, PDK Izlake, 69 kg; l.M.Gerhard, A, 2.Saša Stojanovič, PDK Zagorje, 3.Marko Razpotnik, PDK Izlake. 74 kg; l.I.Kulev, A, l.N.Trimmel, A, 70 kg; I. N.Radič, Hr. Zmagovalci v light kontaktu: člani 57 kg; S.Ljutič, Gepard, 63 kg; J. Mlakar, Branik Maribor, 69 kg; S.Mikl, Branik Maribor, 74 kg; A.Zemljič, Branik Maribor, 79 kg; S.Popovič, Uspešen nastop zagorskih kikboksarjev na tekmovalnem, kot organizacijskem področju 3.Jure Vetršek, PDK Izlake, 79 kg; l.C.Patterrer, Hr, 84 kg; 1 .Igor Kalšek, PDK Zagorje, 2.Gregor Ocepek, PDK Izlake, 89 kg; 1.M.Vindiš, ŽŠD Maribor, 94 kg; l.R.Gritsch, A, nad 94 kg; 1 .G. Weninger A, članice 50 kg; l.S.Kolednik, KBV Ptuj, 3.Liljana Gošte, PDK Izlake, 55 kg; l.A.Kolšek, ŠE&RO Šentilj, 60 kg;l. Brigita Plemenitaš, PDK Izlake, 65 kg; Izola, 84 kg; A.Krušič, Hyong Celje, 89 kg; M.Potočnik, Braslovče, 94 kg; M.Levstek, Branik Maribor, nad 94 kg; D.Glavaš, Hr, članice 50 kg; B.Tapilatu, Branik Maribor, 55 kg; A.Ugrinovič, Center Ljubljana, 60 kg; V.Žegarac, ŽŠD Maribor, 65 kg; S.Šehič, Mirace Novo Mesto, 70 kg; N.Rajher, Branik Maribor. Tekmovanje je potekalo tudi v glasbenih katah, kjer pa Izlačani so svojega trenerja in tekmovalca Miloša Rozmana zopet razveselili s svojimi nastopi so se pomerili le domači predstavniki, saj se žal tej atraktivni in lepi disciplini v drugih klubih, ki so se udeležili turnirja v Zagorju, ne posvečajo. Pri dečkih j e zmagal Luka Kopušar, pri deklicah pa Sara Vučko. Prav pri vseh pa je bilo opaziti napredek. Za komentar smo zaprosili Alojza Miklavčiča, nekdanjega selektorja in predstavnika domačega kluba in tistega, ki je sistem Pon-Do-Kwan prinesel v Slovenijo: “V organizacijo turnirja je bilo vloženega ogromno dela. Brez prizadevnega dela neutrudnega Sama Bašlja in ostalih članov kluba, ne bi uspešno izpeljali že 20.mednarodni turnir. Vesel sem tudi, daje za kikboks v Sloveniji vse več zanimanja, kar nenazadnje kažejo tudi rezultati, ki jih dosegajo slovenski kikboksarji. Nasvidenje prihodnje leto.” Zadovoljni so bili tudi predstavniki izlaškega kluba, predvsem Brigita Plemenitaš, ki je potrdila lansko zmago in dokazala, da je imela na svetovnem prvenstvu v Parizu le slab dan. Igor Kalšek, ki ima v Gregoiju Ocepku kvalitetnega nasprotnika, pa je znova dokazal, da še vedno ostaja prvi adut domačega kluba. Besedilo Igor Gošte, slike PRAV KOŠARKA PO PETIH KROGIH LIGE RUDAR NA OSMEM MESTU 4.kolo - Radenska Creativ — Rudar 97:87 5. kolo - Rudar - GD Hrastnik 111:76 3. krog pokala Spar - Elektra - Rudar 96:81 3. krog pokala Spar - Rudar - Elektra 82:87 (povratna tekma) Mesec november je bil za igralce trenerja Toneta Krumpa precej naporen. Ob vsakodnevnih treningih so namreč odigrali kar štiri tekme, dve v ligaškem tekmovanju 1. B košarkaške lige, dve pa v tekmovanju pokala Spar. V ligi so zabeležili zmago in poraz, po pričakovanjih pa je bil prvoligaški klub Elektra iz Šoštanja v pokalnem tekmovanju za »knape« prehud zalogaj. Na tekmi 4. kroga lige, so se igralci Rudarja odpravili na gostovanje v Mursko Soboto k ekipi Radenske Creativ. Po dokaj izenačeni igri so ob koncu tekme vendarle morali priznati premoč domačih. Še posebna uganka zanje je bil Dušan Adamovič, kije Rudarju v štiriindvajsetih minutah, kolikor je bil na parketu, dal kar šest trojk iz sedmih poizkusov! Pri Trboveljčanih sta bila najbolj učinkovita Knavs z 19-imi in A. Čop z 16-imi točkami. Zasavski derbi proti ekipi GD Hrastnik, pa je navdušil domače navijače na dodobra napolnjenih tribunah dvorane Polaj v Trbovljah. Domači so začeli silovito in praktično od prve minute gostom dali vedeti, kdo je gospodar na igrišču. Razlika je rasla iz minute v minuto, ob polčasu je tako Rudar vodil že za 17 točk, ob koncu pa je semafor kazal kar 111:76 za domače! Pri »knapih« sta se najbolj izkazala Džombič z 19-imi točkami in devetimi skoki, ter Vajdič s 15-imi točkami in šestimi skoki. Pri gostih pa sta bila najbolj učinkovita Tomažin in Godicelj s 26-imi in 15-imi točkami. Rudar je tako z dvema zmagama in tremi porazi na trenutnem osmem mestu, na prvem pa je brez poraza Maribor Branik. V naslednjem kolu bo Rudar gostoval pri trenutno zadnje uvrščeni ekipi Radovljice, v 7. kolu pa v Trbovlje prihaja ekipa Fragmata iz Cerknice. V pokalu Spar pa se je Rudar pomeril z ekipo, ki igra v 1. A slovenski ligi, Elekra iz Šoštanja. Na prvi tekmi so Trboveljčani doživeli poraz z razliko 15-ih točk, zato je marsikdo dvomil, da bodo na domačem parketu to razliko sposobni nadoknaditi. Kljub dobri igri pred domačim občinstvom so izgubili tudi povratno tekmo in tako izpadli iz nadaljnjega tekmovanja za pokal Spar. Tomaž Štojs 7A\4vr KIKIBOKS USPEŠEN NASTOP IZLAČANOV Na 1 .mednarodnem turnirju v kikboksu v šemi kontaktu v italijanskem Bagnaticu, blizu Milana, kjer so sodelovali tekmovalci iz Italije, Hrvaške, Švice, Velike Britanije, Madžarske in iz Slovenije Karate klub Pon-Do-Kwan Izlake, so slednji dosegli nekaj lepih uvrstitev. Med članicami do 50 kg je zmagala Liljana Gošte, med članicami do 60 kg je bila Brigita Plemenitaš tretja, kakor tudi med člani do 63 kg Miloš Rozman. Igor Gošte ROKOMET USPEŠEN PRVI DEL ZA ZAGORSKE ROKOMETAŠICE S tekmo med Poljem in Zagorjem seje v soboto končal prvi del tekmovanja v 1 .B ligi za ženske. Tudi v zadnjem krogu so varovanke Olafa Grbca dosegle zmago. Tokrat proti ekipi ŠD Polje v Ljubljani s 26:24. Zagorske rokometašice so po besedah Danila Lipovška izpolnile prvi del cilja v novi sezoni z osvojitvijo prvega mesta v svoji skupini LB rokometne lige. Z trdim delom so že v začetku sezone nakazale, da bo to ena od tistih sezon, ki daje upanje na čim višjo uvrstitev ob koncu sezone. V osmih tekmah so dekleta sedemkrat zmagale in enkrat igrale neodločeno. Ravno z zmago v zadnjem krogu proti ekipi Polja so dokazale, da se lahko borijo za sam vrh v 1 .B ligi. Glavno breme Zagorske ekipe so nosile Tina Zajec, Mateja Jelševar, Petra Skočir, Ina Poglajen in vratarka Janja Peško. Že v soboto se začne drugi del tekmovanja oz. končnica za prvaka LB lige za ženske. V drugi del so se uvrstile naslednje ekipe: Velenje, Škocjan, Šentjernej,Celje, Zagorje, Polje, Jadran in Inna Dolgun. V jesenskem delu se bodo odigrale štiri tekme nato sledi premor do začetka februarja. Prvo tekmo bodo Zagorjanke odigrale v soboto, 22.11.z ekipo Škocjan v Krškem. Seveda se v taboru zagorskih rokometašic zavedajo kako je ta tekma pomembna za nadaljevaje prvenstva. Razen Petre Skočir, ki je poškodovana, so vse ostale igralke pripravljene za nadaljevanje prvenstva. "Tudi trener Grbec je pred nadaljevanjem tekmovanja optimističen vendar meni,da bodo to težke tekme in da se bo potrebno za nadaljevanje dobro pripraviti," pravi Lipovšek. V klubu so z dosedanjim delom v članski konkurenci zelo zadovoljni čeprav bi se dala forma in prizadevnost na treningu pri nekaterih igralkah dvigniti na še višji nivo. Igor Gošte KARATE TRBOVELJČANOM ŠTIRI MEDALJE NA MEDNARODNEM TURNIRJU V ILIRSKI BISTRICI V soboto 15. novembra je v športni dvorani v Ilirski Bistrici potekal prvi mednarodni turnir za POKAL SOKOL 2003. Nastopilo je preko 230 tekmovalcev iz 32 klubov Italije, Hrvaške in Slovenije. Tekmovanje tudi tokrat ni minil brez karateistov Karate kluba TIKA Trbovlje. Trener Miha KOVAČIČ je pripeljal v Ilirsko Bistrico ROZINA Žigo, POŠEB AL Nino, BEVC Nastjo, ŽLAK Nika, OSTOJIČ Kristijana, LOPAN Roka in ŠMIDHOFER Maksa. Najprej so nastopili v katah. Glede na to, da so Trboveljčani v zadnjih letih dosegali precej boljše rezultate v športnih borbah kot v katah so se v klubu odločili, da bodo tudi na tem področju posvetili pri treniranju več pozornosti. Miha KOVAČIČ je začel posvečati več časa treniranju mladih katašev. Dobro delo seje pokazalo že v Ilirski Bistrici. Kljub zelo močni konkurenci in številčnim kategorijam sta bronasti medalji osvojila Žiga ROZINA in Rok LOPAN, vsak v svoji starostni kategoriji. Še uspešnejši so bili v ekipni izvedbi kat, kjer so v sestavi LOPAN, OSTOJIČ in ŠMIDHOFER osvojili zlato medaljo. Čeprav so športne borbe paradna disciplina trboveljskih karateistov so imeli Trboveljčani tokrat manj sreče. V glavnem so že vsi izgubili v prvem kolu. Njihovo čast je rešil Kristijan OSTOJIČ, ki je na koncu osvojil bronasto medaljo. Štiri osvojene medalje na tako kvalitetnem tekmovanju kaže, da se Trboveljčani tudi tokrat zelo dobro pripravljajo na njihov mednarodni turnir, ki bo 13. decembra letos. Turnir ima poleg zelo uspešne organizacijske formule tudi najstarejšo tradicijo karate turnirjev celo v Evropi. Vse kaže, da bo letošnji turnir imel svojevrstni rekord po državah udeleženkah, saj je svoj prihod potrdilo že več kot deset držav, med njimi tudi nekaj izven Evrope: Amerika, Egipt in ena izmed najuspešnejših držav na zadnjem svetovnem pokalu KOBE OSAKA v Grčiji, reprezentanca Uzbekistana. Franjo GLAVICA ŠPORT EKSPRESS Vogomet ZAGORJANI SE VRAČAJO V BOJ! Nogometaši Zagotja, ki nastopajo v 2.SNL, so v zadnjih dveh krogih naredili »velik« posel. Tako so v 15.krogu po treh zaporednih porazih doma gostili vodilno moštvo Rudatja iz Velenja in mu prizadejali drugi poraz. Z dvema zadetkoma Sivka so zmagali z 2:1, pri čemer gre pohvaliti prav celotno ekipo z izjemo vratarja Karadžiča, ki sije privoščil začetniško napako. V nedeljo so Zagorjani odpotovali k prebujajoči Svobodi iz Ljubljane. Zelo težko srečanje so Zagorjani prek mladega Vozlja v svojo korist odločili le pet minut pred koncem. Strelec zadetka se po novem ponaša tudi z opravljenim vozniškim izpitom. Skratka, v teh dneh ima zagotovo veliko razlogov za zadovoljstvo. Zasavčani so tako spet po nekaj krogih »skočili« na drugo mesto lestvice z dvema točkama prednosti. Ponovimo, da drugo mesto pomeni dodatne kvalifikacije za uvrstitev v prvo ligo. Naslednjo tekmo bodo Zagorjani odigrali na domačem mestnem štadionu in sicer v nedeljo ob 14.uri, ko bo njihov nasprotnik ekipa Aluminija, ki je dobesedno »eksplodirala« v zadnjem krogu, saj je zmagala kar z 7:0. 'zastor z) MALI OGLASI mali oglasi z naročilnico na naslov: Zasavc d.o.o.. Cesta 20. j n lij a 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. > flEPRtmičAlfit Ulica 1 jurfija 7,1420 Trbovlje Tel.: 03/56 26 242, Fax: 03/5632242 GSM: 031/359 725 in 031/359726 Prodaja, odkup stanovanj in poslovnih prostorov, vikendov in parcel. HIŠE - PARCELE KUPIM novejšo enodružinsko hišo, lokacija Izlake ali bližnja okolica, GSM: 031-83-63-78, tel.: 57-26-319 NAJAMEM garažo v Trbovljah , po možnosti v okolici centra.040/832-688 ODDAM tro-sobno stanovanje v izmeri 63 m2 , 111.nadstropje, Novi log 11, Hrastnik . Informacije: 041 772-015 ali 03 56 71 841. Društvo upokojencev Trbovlje-odda v svoji poslovni zgradbi v Trbovljah, Ulica 1. junija 16 v pritličju (v središču mestaj-poslovni lokal v izmeri 15m2. Lokal ni primeren za gostinsko ali živilsko dejavnost. Interesente vabimo na ogled od 24. novembra do 6. decembra , v ponedeljek, sreda, ali petek od 9. ure do 11. ure. Pismene ponudbe za najem sprejemamo od 8. do 22. decembra 2003. I NAROČILNICA za brezplačni mali oglas Vsebina oglasa: V I (&, \ X__ \ __________________________________v Moj naslov (ni za objavo): ______./ 7AS4VT RAZNO PRODAM omaro za v predsobo in 4 zimske gume-nove za R-5. GSM:041-345-059 PRODAM fax Panasonic, možnost uporabe samo telefona, samo faxa ali kombinirano, z avtomatskim odzivnikom, potreben manjšega popravila (slab senzor), termo papir, cena 10.000 SIT, tel.: 040/208-312 KUPIM zimska nosečniška oblačila št.:38, tel.:041-456-989 PRODAM kozo srnaste pasme, staro 3 leta, ugodno, tel.: 56 28 438 PROSIM, če mi kdo lahko podari kletko za hišnega zajčka.Hvala! tel. :03/56-41-278 KDO mi podari mladega mucka? tel.:03/56-668 03 PRODAM več prašičev od 25-300kg. Možna dostava na dom. tel.:582 31 18 PRODAM zamrzovalno skrinjo 100 litrov, staro 3 leta, cena 30.000 SIT, tel.: 56 23 223 POMOČ v gospodinjstvu-čiščenje, likanje, pospravljanje lx tedensko išče mlajša družina v Trbovljah. GSM:041-629-630 STORITVE DRUŠTVO Ozara Slovenija - nudimo pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Informacijska pisarna, Krekov trg 3, 3000 Celje, tel.: 492-57-50, e-mail: ce@ozara.org .... ... • ...:______;___^ NUDIM kvalitetne in poceni inštrukcije matematike za OŠ in SŠ, tel.: 041/458-435 25-LETNI MOŠKI, izkušen v odnosih z javnostmi, tajniških opravilih, tipkanju, razgledan, vesten in pošten, z lastnim prevozom, išče zaposlitev v delovni organizaciji ali s.p.-ju v Zasavju. Informacije na telefonu 031/754-680 ali 040/ 208-312 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi drage žene, mame, orne in sestre Ane Hribar iz Zagorja ob Savi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala kolektivom: Spar Hrastnik, SRC.Si. Ljubljana, Ribiški družini Zagorje ob Savi, Pravobranilstvu Ljubljana in Tehnični službi Splošne bolnišnice Trbovlje. Posebna hvala dr.Novaku za nesebično pomoč. Žalujoči: mož Mirko, hči Vesna z družino in sin Aleksander s Tanjo_________________ OBVESTILA KNJIŽNICA MILETA KLOPČIČA ZAGORJE OB SAVI VABI NA PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE “SVETLOBA, KI OŽARJA” MLADEGA PESNIKA BOŠTJANA GROŠLJA. PREDSTAVITEV BO V ČETRTEK 20. NOVEMBRA 2003 OB 19. URI V PROSTORIH KNJIŽNICE. SLOVENIJA ŠOLA ALPINIZMA 2003/2004 Alpinistični odsek Litija razpisuje alpinistično šolo v letu 2003/2004. Vabljeni vsi, ki želite pridobiti praktično in teoretično znanje iz osnov alpinizma, gibanja v gorah poleti in pozimi, se spoznati z zimsko in letno alpinistično tehniko, nevarnostmi v gorah, pa seveda z vsemi ostalimi stvarmi ki so povezane z gibanjem v gorah. Alpinistična šola se prične 20.11.2003 ob 19 uri v prostorih planinskega društva Litija (Športna dvorana). Prijave sprejemamo vsak četrtek v mesecu novembru, od 20. do 21. ure v prostorih PD Litija. Več informacij dobite na: http://www.ao-litiia.com ao.litiia@email.si tel: 041 764 791, Vito Bukovšek ŠD Suzana vabi na turnirja v biljardu, ki bosta 21.11. ob 18.uri (kmečka osmica), in 05.12. ob IS.uri (devetka). KlN JIŽ NICA ANTON A /KO V R E T A HRASTNIK ORGANIZIRA V S (V'D/K t O V A N JU Z VANJE AN m A JO d'r A Ščm N J A IN D RO Gr M ED NAMI. ^TVČ E T R T E K , ".novembra 2 0 0 3 ob 18.30. PREDAVANJE BO VODILA TINA NOVAK. DIPLOMIRANA SOCIOLOG IN JA . ItČlHlUiišUDEUinim Vsi, ki si želite IG RATI igrico, Vabljeni v PETEK. 21. II. 2003 ob 13.00 uri v K n jižn ico A n tona Sovreta H rastnih. CENIK OBJAV MALIH OGLASOV V ČASOPISU ZASAVC ZA PRAVNE OSEBE 2x4.5 cm -1.410,00 SIT + DDV, 4x4.5 cm - 2.585,00 SIT + DDV, 6x4.5 cm - 3.525,00 SIT + DDV NAROČNIKI IMAJO 5% POPUSTA PRILOGA: REGISTRACIJA OZIROMA PRIGLASITVENI LIST Firma: Odgovorna oseba: Naslov: Davčna številka: Telefon / Fax: Velikost oglasa: Kraj in datum: Podpis in štampiljka naročnika: Ženska vidi globoko, moški vidi daleč. Moškemu je svet srce, ženski je srce svet. (Grabbe) Od 2. do 15. novembra pa je pričelo utripati petnajst srčkov, osem dekliških in sedem fantovskih. 02. 11. 2003 Klavdija Zidar, Šklendrovec 28, Zagorje - hči Pia Šalamon Natalija Benko, Turje 62, Dol pri Hrastniku - hči Zala 04. 11. 2003 Mateja Smodiš, Šuštarjeva kol. 25, Trbovlje - hči Neja 08. 11. 2003 Katja Klančišar, Potoška vas 40, Zagorje - hči Maruša 09. 11. 2003 Valentina Stanojevič, Ul. 1. Junija 34b, Trbovlje - sin Filip 11. 11. 2003 Nihada Sinanovič, Valvazorjev trg 9, Litij a-hči Adalisa Suzana Guzej, Savinjska c.28, Trbovlje - hči Sara Stariha 12. 11. 2003 Mateja Hočevar, Obrtniška c,13b, Trbovlje - sin Dan Danica Drnovšek, Knezdol 42, Trbovlje — hči Barbara 13. 11. 2003 Jana Kramer, Medlog 51, Celje - hči Ema Maja Albert, Trg revolucije 18, Trbovlje - sin Timotej Tušek Helena Centrih, Aškerčeva 3, Celje - sin Domen Melita Ljubešek, Račiča 34b, Loka pri Zidanem mostu - sin Nejc Ferdih Petra Koželj, Loke 34a Kisovec - hči Ajda Grčar 15. 11. 2003 Mateja Kumpič, Spodnja Rečica 28, Laško - sin Aljaž Gradič ISKRENE ČESTITKE ! trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 03/56-71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9 -12 nedelja 10-12 KINO PROGRAM ZAGORJE 20.11. ob 17.uri - SINBAD: LEGENDA SEDMIH MORIJ, ameriški, risanka; ob 19.uri - STARO, NOVO, SPOSOJENO IN MODRO švedski, komedija 21.11. ob 17.uri - SINBAD: LEGENDA SEDMIH MORIJ ameriški, risanka; ob 19.uri - ITALIJANSKA MISIJA ameriški, akcijski 22.11. ob 17.uri - SINBAD: LEGENDA SEDMIH MORIJ ameriški, risanka; ob 19.uri - ITALIJANSKA MISIJA ameriški, akcijski 23.11. ob 17.uri - ITALIJANSKA MISIJA ameriški, akcijski; ob 19.uri - STARO, NOVO, SPOSOJENO IN MODRO švedski, komedija IZLAKE 23.11. ob 19.15 uri - ITALIJANSKA MISIJA ameriški, kriminalka 30.11. ob 19.15 uri - PODLI FANTJE akcijski 2. DEL ameriški, DNEVNIK PERA BRKOVIČA Verjetno ste se že spraševali, kaj se dogaja s Peroni Brkovičem, ki se kar nekaj časa ni oglasil v našem uredništvu, da bi nam oddal svoje zapiske o tem, kako uspešen je v boju z odvečnimi kilogrami. No, po krajšem zatišje, pa se nam je vendarle oglasil. Kaj nam je povedal oziroma napisal, si lahko preberete v nadaljevanju.(I.G.) ŠE VEDNO SEM Z VAMI Kljub moji krajši odsotnosti v Fitnes centru SPIN sem ostal zvest svoji zaobljubi, ki sem jo pred meseci zaupal tudi vam, dragi bralci. Da bom shujšal. Čeravno sem bil v zadnjem času v časovni stiski, tudi nekakšni manjši psihološki krizi, sem na treninge vendarle mislil. Le udeleževal se jih nisem. Včasih sem imel opravičljive zadržke, spet dmgič bolj kot ne namišljene. Sicer pa sem se v prejšnjih štirih mesecih že tako privadil na treninge (in tudi na pisanje dnevnika), da sem jih začel pogrešati. To so opazili tudi doma, saj sem postajal vse bolj nervozen. Spoznal sem, daje znova čas, da grem v fitnes k Igorju (Trampuž, op.p.), ki mi je postal že pravi prijatelj. Vedno, ko opazi, da sem v stiski me pokliče in mi pove kakšno spodbudno. Vem tudi, da mu ni vseeno, kaj se dogaja z mano in ko to veš, ti je lažje, saj veš, da ti še nekdo poleg družine stoji ob strani. Mogoče bom za pomoč pri vajah še vedno kdaj poprosil trenerja Aleksandra, ki me je vpeljal v svet fitnesa, če se bo pa le dalo, bom poskušal čim več trenirati samostojno. Še vedno sem kondicijsko v dobri formi, le pri kilogramih seje nekoliko zaustavilo. Zato bom v naslednjih dnevih povečal število treningov in intenzivnost vaj. Tudi zato, ker vem, da mi stojijo ob strani družina, osebje v fitnes centru in prijatelji, pa to, da sem dal javno zaobljubo, da bom shujšal, vem, da mi bo uspelo. Če samo pomislim, da mi je pred meseci že malo daljši sprehod po ravnini delal težave, sem sedaj mnogo bolj zadovoljen, ko pri tem sploh nimam več težav. Mimogrede, zastavil sem si cilj, da se 2.januarja udeležim pohoda na Kum. MEFISTOVA (RAZMIŠLJANJA Integrirani f{(oni Tiranček je dedec, ki bi se mu lahko tudi žrebec reklo. Postaven, r iskriv in potenten, kot kakšen vaški, plemenski bik. Kjub prisrčni in luštkani Marički, s katero živi, mora včasih še čez plot, k sosedi pogledati. Micka je krepostno dekle. Ne leže k »počitku« z vsakim in kar tako, zaradi apetita. Franček pa bi ne bil Franček, če nebi poskusil nagovoriti Micke na pregreho. Obljubljal ji je, ji laskal, dokler niso Mickini hormoni popustili pod pritiski potreb in dokler ni, krepostno dekle, popustilo.Franček takrat, ko mu je bilo z Micko lepo, ni nič o posledicah razmišljal. Samo nategoval je, z besedami in dejanji, ter se zadovoljen in prepričan v vase in svoje sposobnosti, vračal domov, k Marički. V našem parlamentu, v beli Ljubljani, že leta in leta, dobro desetletje in čez, videvamo, bolj ali manj iste ljudi. Isti obrazi, ista usta so nam dobro desetletje obljubljala, nam laskala, ter o Evropski Uniji govorila. Zapeljevali so nas, kot Franček nesrečno Micko. Da bosta med in mleko v potokih tekla, če se bomo za Evropo odločili, v nasprotnem primeru bo hudo... , so govorila ta usta pod nosovi, tam, v beli Ljubljani.In smo se, ljudje, odločno na referendumu letos, za vstop v EU zavzeli, skoraj tako odločno, kot takrat, ko smo se za samostojnost odločali, tistega 1990 leta. Takrat smo vedeli, da bo nekaj let hudo. Zdržati ni bilo težko, saj smo pred seboj imeli jasne cilje in politike, ki so nas polagoma v evropska nebesa vodili. Vsaj tako je bilo slišati in razumeti v tistih hudih časih, izgovorjene besede, naših angelov varuhov. Nagovorili so nas in smo se odločili tako, kot je prav za preudarne ljudi. Me pa nekaj hudo moti. Še vedno so tam, v beli Ljubljani isti obrazi in ista usta, kot pred davnimi, trinajstimi leti. Le zakaj se mi zdi, da gre za druge ljudi? Delujejo, kot nekakšni kloni, integrirani kloni. Ista usta pod nosovi, ki so še pred kratkim o integraciji z Evropo samo v suprlativih govorila, so postala skeptična, izjave, ki prihajajo iz nji voh grl pa grozljivo nasprotujoče. Isti obrazi, ki so žareli, kadar so o Evropi govorili, so tokrat zbegani, prestrašeni. O evropskih nebesih ne duha ne sluha. Na iste probleme so začela ta usta, integriranih klonov, opozarjati, kar so nam, celo desetletje in več, evroskeptiki govorili, govorijo zdaj oni integkloni. Kontorlirana rast inflacije bo povzročala probleme v našem gospodarstvu, prehod na evropsko valuto tudi. »Pričakujemo padec gospodarske rasti in porast brezposelnosti,« še dodajajo klonirani zagovorniki integracije. S strahom o socialnih nemirih razmišljajo. Kaj vedo novega, kar prej niso vedeli, se sprašujem? Vsaj pet let prehodnega pekla, v evropskih nebesih, nam obljubljajo. Po iskušnjah sodeč, lahko pet let brez dileme z dva pomnižimo... Potem, potem bo bolje. Vprašanje je le, kdo ali koliko, nas bo preživelo, pot čez pekel v nebesa. Prepričan sem le, da kopije originalov naših politikov, z integracijo in eksistiranjem v njej, ne bo imelo težav. Oni v vsakem peklu najdejo, svoj, nebeški kotiček. In kako se je Frančku godilo, ko je Maričko razodetje, o Frančkovem zaplotnem grehu zadelo? Franček se je pred Maričko zjokal in skesano priznal, da ga je hudo posral, ko je za plotom z Micko spal. Marička mu je posteljne grehe z Micko odpustila in ga bo še naprej, kot se meni zdi, globoko ljubila. Zgodba o Frančku, Micki in Marički je čisti konstrukt. Podobnost zgodbe s slovensko politiko, zgolj slučajna. M.A.Š. AKCIJA “NAJ FRIZERKA IN NAJ FRIZER” ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV Na lestvici so upoštevani le frizerji/ke, ki imajo najmanj 15 glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: 1. Mateja BoriŠek, Frizerski salon Narof Izlake 1065 2. Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hraštnik 531 3. Simona Flere, Salon Cveta Zagorje 407 4. Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje 266 5. Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje 260 6. Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake 249 7. Mojca Klinc, Frizerski salon Cveta Zagorje 209 8. Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapornik Zagorje 186 9. Darja Knez, Frizerski salon Darja 185 10. Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik 182 11. Marta Sivko, Frizerski salon Sivko Trbovlje 133 12. Mira Žibrel, Frizerski salon Mira Trbovlje 109 13. Ema Guno, Frizerski salon Rajka Zagorje 82 14. Luka Holešek, Salon ML Trbovlje 76 15. Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagorje 59 16. Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje 58 17. Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagorje 54 18. Fani Pohar, Frizerski salon Paž 50 19. Milena Lovše, Frizerski salon Milena Trbovlje 49 20. Nataša Leskovce, Frizerski salon Nataša Zagorje 48 21. Koni Uran, Frizerski salon Koni Zagorje 46 22. Alis Pufler, Salon Metka Hrastnik 43 22. Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje 43 24. Klara Plahuta, Frizerski salon Klara Hrastnik 40 25. Nina Kajič, Frizerski salon Kamel Hrastnik 39 26. Janja Bantan, Frizerski salon Jana Hrastnik 30 26. Matjaž Krauskopf, Zagorje 30 28. Marjana Majhenič 27 29. Brigita Klarič, Studio Las Zagorje 26 30. Irena Jere, Studio Las, Zagorje 21 31. Saša Kem 15 Poleg teh ste in lahko še glasujete za naslednje frizerje oziroma frizerke: Marta Bartol, Ana Gomboc, Maja Smeje, Mateja Laznik, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Bremec, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Žara Ljubič, Sara Umaut in Lepoldina Lindič. /£" * ........................................^ Kupon - Naj frizer Zasavja Ime in priimek frizerja/ke in frizerskega salona Ime in priimek glasovalca/ke 7AWf ZDRAV DUH H--------- IZGRADNJA NOTRANJE AVTORITETE KOT DEL PROCESA OSEBNOSTNE RASTI Nihče več ne upošteva mojih besed, mojega mnenja. Vsi me samo še kritizirajo, ničesar ne storim prav. Že vnaprej imam občutek, da bo mnenje drugih vedno drugačno kot je moje. Partner se ne bo nikoli strinjal z menoj, otroci mi bodo vedno nasprotovali, starši bodo kritizirali vse kar storim v svojem življenju.... Za nikogar nisem dovolj dobra. Ne vem več kaj storiti, da ne bom večna žrtev za vse kar se dogaja okoli mene. Ljudje v naši okolici, za katere imamo občutek, da se neprestano »spravljajo« na nas in nas samo kritizirajo in spodnašajo naše delo, so največkrat (ne pa vedno) odsev našega lastnega notranjega skepticizma in dvomov vase. Zato tudi pogosto poskušamo opravičiti dejanja in izjave drugih tako, da iščemo krivdo v sebi. Razlogov, da do sebe gojimo takšen odnos je več. Morda prihajamo iz okolja (naša primarna družina, kraj bivanja...) kjer smo se večkrat morali podrejati za lastno preživetje in je to postalo naš vzorec delovanja, ki ga v sebi gojimo še naprej. Ali pa je to v resnici naš način življenja, ki ga živimo tako doma, v družini, kot v našem socialnem okolju. To podrejanje doma, partnerju in morda otrokom, še lahko nekako upravičimo sami pred seboj. Želim biti dobra mati, žena. Včasih je potrebno potrpeti. A ko se ta teža, ki jo čutimo doma, združi s težo vsakdanjega življenja, pritiskov in stresov, ki nam jih prinaša sodoben način življenja, se naš notranji vrednostni sistem poruši. Začenjamo se počutiti nesposobne, povsod doživljamo krivico... VLOGA »ŽRTVE« Če ne znamo sprejeti ali zgraditi svoje notranje avtoritete, bomo seveda imeli težave tako doma kot v širšem socialnem okolju. Če se boste počutili kot žrtev, je to refleksija vašega življenja. Okolica vam pač kaže, kar j e že skrito v vaši podzavesti, a ste to zaradi takšnih ali drugačnih razlogov potisnili vstran in skrili. Vloga »žrtve« je izjemno naporna, saj večino energijo vložite v obrambo. Kdor je nenehna »žrtev«, je pač njegovo doživljanje, da je edini način preživetja obramba. Ko pa prevzamete odgovornost za svoje lastno počutje, kritike počasi začenjajo izginjati in jih sprejemamo kot mnenja drugih. Seveda to ni kratkotrajen in lahek proces, a ko enkrat sprejmete, da nihče nima pravice, da vas ponižuje, vključno z vašim notranjim strogim kritikom, se vaše življenje začne izboljševati. Znate se postaviti trdno in z lastnim mnenjem. Če s seboj skozi življenje nosite stare ideje, ki vam govorijo, da si ne zaslužite nič boljšega, ali, da niste vredni, uvidite, da ima življenje veliko večjo avtoriteto kot ljudje, ki so vam te ideje vcepili. Ko verjamemo, daje nekdo »napravil«, da se tako počutimo smo se s tem že znašli v tej vlogi žrtve. S tem ko se vidimo kot žrtev dogajanj pa tudi preložimo odgovornost za lastno čutenje in čustva na nekoga drugega. To nas pripelje do problema »nezmožnosti spremembe«. Če nismo odgovorni za lastno čutenje, potem tega čutenja tudi ne moremo spremeniti, oziroma ne zmoremo ustvariti novih, prijetnejših čustev, ki bodo sčasoma prekrila stara, neprijetna. Ta notranja dilema, ali spustiti preteklost in prevzeti odgovornost, ali pa vztrajati v vlogi žrtve je močan boj znotraj nas. Izraža se v raznih oblikah in v različnih situacijah. V obliki nemoči, besa, frustracij, zamer, nezadovoljstva... Skratka znajdemo se v stanju t.i. »kompulzivnega oz. prisilnega« obnašanja. Reagiramo še preden se v resnici zavemo naše reakcije. In ker nam naša reakcija ali dejanje ni všeč smo še bolj razočarani nad seboj ker smo to zopet storili. Tako hranimo in povečujemo občutek nezmožnosti, tako da ta občutek znotraj nas postaja še močnejši. In ko ta vzorec ponovimo smo nad seboj še bolj razočarani. Bolj se borimo proti temu, bolj tonemo v te temne občutke. In to je princip reagiranja zaradi vzorcev. VZORCI NAŠEGA DELOVANJA Kako opustiti te vzorce. Predvsem se poskušati »naučiti« postavljanja jasnih meja. In seveda kljub strahu nekaj storiti. Kajti problem ni v samem strahu. V takšnih primerih nam strah služi kot opravičilo za lastno nedejavnost. In popuščanje zaradi različnih »groženj« je ta nedejavnost kot opravičilo. To je v bistvu so nekakšna igra moči. Te vzorce in navade moramo začeti iskati in postopoma spreminjati najprej pri sebi. Predvsem jih bo potrebno začeti spreminjati v domačem okolju. To spreminjanje pa zahteva precej energije in vztrajnosti. Če smo leta tako živeli in vse to sprejemali, je jasno, da te spremembe ne bodo izvedljive čez noč. Poleg energije pa vse to zahteva tudi odkritost. Potrebno je priznati, tako sebi, kot tudi bližnjim, da smo se odločili za korenite spremembe v svojem življenju. In pričakujte precej nasprotovanj, ki jih spremembe pogosto sprožijo. In ne pozabite, da je vaša pravica na novo raziskati in postaviti standarde in merila, ki ste jih živeli, če se tako odločite. Tega vam ne more nihče odvzeti. V obdobju tega procesa spreminjanja in iskanja novih vrednost je zelo koristno, če se o svojih doživljanjih lahko z nekom pogovarjamo, izražamo svoj strah, morda včasih poiščemo tudi moralno oporo. Lahko s kakšnim tesnim prijateljem ali prijateljico. Koristne pa so tudi razne delavnice na to temo, kjer spoznamo ljudi, ki so se znašli v podobnih situacijah in s katerimi lahko izmenjujemo izkušnje in doživljanja. V takšnih obdobjih ni slabost poiskati pomoč, nasvet, ampak je to pokazatelj naše volje, da smo se trdno odločili, da nekaj spremenimo. Takšen proces je potrebno izvajati celostno, na vseh področjih življenja. Težko bomo spreminjali svoj vzorec npr. v svoji družini, v vlogi partnerja in starša, obenem pa še vedno živeli po starem npr. v odnosu s svojimi starši. S tem bomo pomešali stari svet s katerim nismo več zadovoljni in bi ga radi pustili za seboj, ter novi svet, ki se rojeva in nam bo dal bolj polno življenje. Tako bomo zelo težko ločili staro od novega, tisto kar bi radi opustili od tistega, kar bi radi dosegli. In s tem bomo tudi precej bolj izpostavljeni nevarnosti, da se vrnemo na staro pot, kajti to staro pot poznamo. In četudi z njo nismo preveč zadovoljni, se nam zdi bolj vama. Nova pot pa je še precej neznana, kar nam samo po sebi ne daje občutka varnosti. ZAČETEK Kako torej začeti graditi svojo lastno vrednost, sprejemati sebe kot avtoriteto. ZDRAV DUH Predvsem ne pričakujte samo negativnega. Reakcije nasprotovanja s strani bližnjih so v osnovi samo strah pred spremembo, ni pa nujno, da ljudje nočejo vaše nove podobe. Zelo pogosto se iz teh procesov uči več oseb, tako vi, kot vaš partner in otroci. In če vas nekdo ne more ali noče sprejeti z novim načinom delovanja, si postavite lastno mejo, da to ni vaša težava in ne prevzemajte odgovornosti za nekaj kar ni v vaši domeni. Če vi iskreno verjamete, da je vaše ravnanje pravilno in težite k napredku potem se tega držite. Vendar se izogibajte pretiranim nihanjem, danes skrajna odločnost, jutri zopet stara pot. Ljudje vas bodo težko sprejemali, če boste sami delovali nesigurno, neodločno. Postavite tudi mejo sprejemanja zahtev in pričakovanj. A ne manipulirajte. Jasno povejte, ob primernem času seveda, da vsega pač ne zmorete. To povejte kot mnenje, ne v obliki napada, izbruha ali obrambe. Takšen način komuniciranja navadno prinese nasprotne rezultate od pričakovanih. Ne poskušajte si dokazati, da ste popolni. In tudi ne iščite popolnosti v drugih. Da pa sprejmete druge takšne kot so, morate v prvi vrsti sprejemati sebe. V prostem času se posvetite sebi, počnite tisto, kar bo pripomoglo, da se boste dobro počutili v svoji koži. Vse to vam bo krepilo samozavest in lastno podobo. Osebam, ki so vam blizu in so ključno vpleteni v vaše osebno življenje poskušajte pokazati in povedati kaj je tisto kar vas že dolgo moti. In tudi tukaj ne uporabljate manipulativnih načinov, kot je na primer obtoževanje partnerja, da je on sprožil v va>, da tako delujete, da se tako počutite. Odgovornost za vaše počutje je vaša, tako kot je odgovornost za počutje vašega partneija njegova. Če vas bo hotel za vsako ceno vrniti na staro pot, pomeni, da ne sprejema vašega osebnostnega razvoja in napredka, to pa pomeni, da bo moral tudi sam začeti vnašati v svoje življenje spremembe. Kvaliteten odnos najbolj pripomore k naši učinkovitosti. Zato gradite primeren odnos do sebe, tako boste tudi lahko gradili kvalitetne odnose z drugimi. Adrian NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 4.decembra 2003 na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 1410 Zagorje Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 23/2003. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista kot številka časopisa). Opozarjamo vas, \ia rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla Zasavca. Zraven pripišite davčno številko. Praktične nagrade, ki vas čakajo, podarja Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 20/2003: 1 .Janja Kmetič,Počakovo 8a,1433 Radeče 2. Marija-Miri Potušek,Novi log 17,1430 Hrastnik 3. Manja Serša,Vodenska cesta 39,1420 Trbovlje Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4. 1410 Zagorje Telefon: 03/ 56 55 108, 56 55 112 Fax.: 03/ 56 55 104 E-mail. intcgral.zagoricttfsiol.nct internet: http://www.intcgral-zaeoric.si ZDAJ JE PRAVI ČAS REZERVACIJ ZA ZAKLJUČENE SKUPINE NOVEMBRA POSEBNO ZNIŽANE CENE! PRIČAKAJTE NOVO LETO V POČITNIŠKIH DOMOVIH UGODNO! ZA SKUPINO 14 OSEB PRIPOROČAMO SILVESTROVANJE V PLANINSKI KOČI NA PREDELU - SMUČANJE IN SANKANJE ZAGOTOVLJENO! NOVOLETNA KRIŽARJENJA Z RAZKOŠNIMI LADJAMI PO KARIBU! IN SREDOZEMLJU ŽE NA VOLJO! !Super ugodno! PRI NAS VAM PRESKRBIMO DEST1NACIJE TUDI V ZADNJEM HIPU: V PETRČANIH Z VSEM UDOBJEM IN AQUA PARKOM ZA TEDEN DNI 29.900 SIT! KATALOGI ZIMA 2003 NA VOLJOI SILVESTROVANJA OB MORJU! POVPRAŠAJTE PRI NAS ZA POTOVANJA IN IZLETE: -EVROPSKE PRESTOLNICE (London, Pariz, Amsterdam,..) -VIKEND V NEW VORKU, LOS ANGELES - POTOVANJA PO JUŽNI AMERIKI, AVSTRALIJI, NOVA ZELANDIJA, MALEZIJA............................ PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO: NOVOLETNA PRAZNOVANJA SE PRIBLIŽUJEJO, VOZITE SE VARNO Z NAŠIMI ZANESLJIVIMI VOZNIKI! Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne In nočne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobuse in mlnlhuse od 6 do 32 potnikov! TAKI NON STOP ZA POČITNICE UREDITE VSE PRI NAS, MI ZA RAZLIKO VEMO, KAM VAS POŠILJAMO! POTOVALNI BON INTEGRALOV! DARILNI boni NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH! ZA POČITNICE UREDITE VSE PRI NAS. Ml ZA RAZLIKO VEMO, KAM VAS POŠILJAMO! ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PONEDELJEK PETEK 06:00 16:00 SOBOTA 09:00 12:00 Agencija Trbovlje: PONEDELJEK PETEK 07:30 12:30 in 16.00 18:00 SOBOTA 08:00 12:00 So potovanja in.........so potovanja z Integralom. NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA PRIPRAVIL: RAZVED- RILO MANJŠE DARILO VRNJENA STVAR ESTONSKI OPERIST (GEORGU) ZAMAH S SEKIRO PRA- MERILO IRSKA (IZVIRNO) ČRNSKA SKLADBA ZA DVA GLASOVA POAPNITEV N OTRDE-LOST ARTERIJ VRSTA SKOB- UIČA GLAS OB PRELOMU UREJEN PROST. ZA TABORITEV IVAN ČARGO GLAVNO MEJ DEPAf NEKDANJI INDIJSKI POLITIK ŠASTRI LIČJE ZASTAR.) TANZA- NIJSKI VULKAN ESTO 'ARTMA-JA NORO BISTVO V RLOZOFIJI RANCOSKI FILMSKI REŽISER (RENE) FELOVADNA PRVINA SLOVENSKI PRIPOVEDNIK FRANC ... MEŠKO PRIPAD- NICA GRŠKEGA PLEMENA EOLCEV AFRIŠKA VOLOVSKA ANTILOPA SKUNKOVI KRZNO POKLICNI GNETILEC TELESA UU\ KRI MDUM !OGLA GIBALO. AGEN SLOVEN-SKI RAPER (D. EEGOL) AMERIŠKI PISATEU IN PESNIK (JAMES) LITERATKA KARLIN SLOVENSKI GLASBENIK BRAJKO GELNII OTROŠKA Črevesna GLISTA PRITOK DONAVE V NEMČIJI OTROK (POMANJ- SEVALNO) DEDALO PIPA S POKROVČKOM PRVI ZAKRAMENT KATOLIŠKE CERKVE NEPO- MEMBNEŽ KONEC MOLITVE OSTRINA NOŽA AREM MUSLIMANIH AM. IGRALEC (JOHN) PREGOVOR, AFORIZEM TALIJANSKI KOMPONIST (ROMAN) NICK NOLTE GLAVNO MESTO ITALIJE TATJANA REMŠKAR KANA PE1 NADSKA 'EVKA :OUNTRYJA TWAIN KRAJŠE SANI ZA SPRAVILO SENA V DOLINO MESTO NA JUGU POUSKE HRVAŠKI KANT- AVTOR DEDIČ AGEE: ameriški pisatelj in pesnik TARNOW: mesto na Poljskem LILLE: mesto v Franciji ZEMANA: harem pri muslimanih Vicoteka Na ambasadi Neki dan sta se sestala slovensko in kitajsko diplomatsko odposlanstvo. Malo so razglabljali o tem, malo o onem, potem pa se je začel zabavni del - večerja. Med drugimi je bil tam tudi Kranjski Janez in en Kitajec se mu je predstavil: “Moje ime je Ching-Chang-Kwang Wu-Han. To v vašem jeziku pomeni sin sedmih očetov.” Janez pripomne: “Ja saj se mi je zdelo, da ne moreš biti tako rumen od samo dveh jajc." Na cesti Berač je na cesti mimoidočega prosil za stotaka, ta pa mu je odvrnil: “Na cesti klošarjem nikoli ne dajem denarja!" "Pa stopite z menoj v mojo pisarno!” mu je odgovoril klošar. Na romanju Na romanju v Medugorju Hanzek dvigne roke k Bogu, začne teči in kriči: “O, Bog, jaz spet hodim, o, Bog, jaz hodim!" Pa ga obstopijo verniki in eden od njih ga vpraša, kako dolgo je bil hrom. Hanzek pa reče: "Saj nisem bil hrom, avto so mi ukradli!” PABERKOVANJE V drugi polovici 19. stoletja so v Evropi postale zelo priljubljene parne kopeli. Stranke so sedle v nekakšen lesen zaboj, skozi katerega je molela samo njihova glava. Zaboj je segrevala cev majhnega špiritne-ga gorilnika, ki je bil nameščen v zaboju samem. Veliko časopisov, ki so v 18. stoletju izhajali v Severni Ameriki, je imelo uredništvo, ki ga je sestavljal en sam član, in sicer tiskar, ki je bil avtor različnih prispevkov, vse preostalo gradivo pa so pošiljali bralci, ki so neizmerno uživali v publikaciji svojih besedil. Petrarca je umrl na svojem domu v noči med 18. in 19. julijem 1374, star 70 let. Domači so ga našli ob pisalni mizi, z glavo, naslonjeno na neko knjigo. Smrt ga je presenetila med branjem. Sam je večkrat dejal, da bi želel umreti na tak način. AKCIJA ------h NOVEIVrBERSICI SKRITI ZLASAVC - II.del 'V T ekaj pravilnih odgovorov smo _LX| sicer že dobili na naše uredništvo, kar pomeni, da naloga le ni tako težka. Mladenič, ki se na sliki predstavlja, je štel takrat 24 let, slika pa je bila narejena v Berlinu leta 1968 in sicer v domu, kjer je stanoval takrat. Takrat je kar rad prijel za kitaro in kakšno “zabrenkal”, dandanes pa tega ne počne več. Raje se ukvarja s športom oziroma poučevanjem ene od borilnih veščin, sicer pa si rad ogleda kakšno dobro tekmo tudi po televiziji. Ima sina in hčerko, na katera je zelo ponosen in sta se prav tako ukvarjala z isto borilno veščino, na nek način sta oba še vedno v tem športu. Izredno hvaležen sogovornik, kateremu se nikakor ne želiš zameriti, ponosen na sebe in svoja dejanja, kar dandanes ni nobena posebnost, posebnost je le ta, da je on ponosen povsem upravičeno. Odgovore pošljite na naš že znan naslov, v naslednji številki pa bomo sporočili ime in priimek nagrajenca, ki se bo skupaj s skritim Zasavcem odpravil na večerjo v Restavracijo Diana. (pm) Materni* Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108,56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si “TAXI SLUŽBA NON-STOP” TEL.: 03/56 55 109, 03/56 55 110 GSM: 041/616 348, 041/633 107 HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA f,DIANA " Ste lačni? Bi uživali? Bi radi zaplesali? OKUSNO, PRIJAZNO, ZABAVNO! NEDELJSKA KOSILA - 1.600,00 SIT! DNEVNA KOSILA - 1.500,00 SIT! VEČERJE - 1.300,00 SIT! DNEVNI KROŽNIK - 1.200,00 SIT! MALICE - 800,00 SIT! Z veseljem vam bomo postregli tudi na prijetni hotelski terasi s čudovitim razgledom! Vabljeni ob petkih in svetkih od jutra do večera! ’ - - ~ .'tv I''. ' /•". * * TELEFON-RECEPCIJA: 01-7233-610! r 2/11 KUPON Oseba na sliki je; lifMI! I « I M M < I « < M t M « » « l 1 S I l I I f I I « M M Moji podatki: Ime in priimek; r.........i',...... Naslov; udi K ni 111111 n....n um 11 v, Telefon:..... t « M li I. H « I » I l H M « t t I l t I I I M 1 I I I I .V NAGRADA! S Hladna predjed: - HOBOTNICA V SOLATI HOTO TROJANE Glavna jed: - MEŠANO NA ŽARU Priloga: - KROMPIR PO KMEČKO, ZELENJAVNA PRILOGA Solata: - MEŠANA SOLATA Sladica: - PALAČINKE Z MARMELADO IN OREHI Pijača pri topli predjedi in glavni jedi: - CVIČEK OD FARE, Frelih, Šentrupert, 1. 2000, suho Pijača pri Sladici: - CHARDONAV, Hlebec, Kog, 1. 2000, polsladko 7ASd£Vr INTEGRALOV KOTIČEK INTEGRALOV KOTIČEK Že zadnjč smo namignili, da v Zasavju edino v obeh Integralovih turističnih poslovalnicah lahko kupite v predprodaji smučarske vozovnice za smučišče na Golteh. Smučarski center Golte je določil kot zaključek predprodaje smučarskih vozovnic za to, nam Zasavčanom, najbližje večje smučišče. Oddaljeno je 60 km, ali 45 minut do spodnje gondolske postaje. Ko vas gondola po dvanajstih minutah pripelje 1500 m visoko, se razprostre 75ha smučišč nad Mozirjem, po jugozahodnih in zahodnih pobočjih Golt. Povezujejo jih dve vlečnici in dve sedežnici, trosedežna in dvosedežna. Ob dobrih snežnih razmerah pa je smuka možna do vznožja. Obiskovalcem so na voljo poldnevne in dnevne smučarske karte, ki so med tednom cenejše, kot pa med vikendom. Smučarjem nudijo še sezonske karte na ime, prenosne sezonske in karte »pet v sezoni«, kar pomeni, da imate pet smučarskih dni v sezoni. Torej, do 5.12. vam v Integralovih turstičnih poslovalnicah, v Zagorju in Trbovljah, prodajo smučarske vozovnice po sledečih, 20% znižanih cenah: Odrasli Otrod + seniorji SIT Cena na dan SIT Cena na dan IVfed vikendom-dnevna 3.500 2500 Dopoldanska/ popoldanska 2500 1.750 Med tednom- dnevna 2800 2000 Dopoldanska/ Popoldanska 2200 1.600 5/Sezono 13.000 9.000 SEZONSKA 45.000 32000 PRENOSNA 116.100 Ob pomoči zvestih frkerjev, »ufbiksarjev, ravbarjev ter “taplavih” piše PRAV Aufbiks Hrastnik, dne 02.11.2003 ob 0.25 uri so bili policisti obveščeni o kršitvi javnega reda in miru v gostinskem lokalu Point 21 . Na kraju je bilo ugotovljeno , da so bili v kršitvi udeleženi O.R.,M.T.,Z.g.. Po prepim je O.R. vrgel steklenico , katera seje razbila , kosi razbitega stekla pa so zadeli H.J. in I.H. . Slednji je zaradi ureznine na vratu pričel močno krvaveti iz predela vratu , zato je bil takoj odpeljan v ZD Hrastnik ter naprej v SB Trbovlje , kjer je bil hospitaliziran. Zoper kršitelje bo podan predlog SP , policisti pa še zbirajo obvestila v zvezi kaznivega dejanja. Hrastnik, dne 09.11.2003 ob 18.30 uri je na PO Hrastnik klicala K.M. in povedala , daje z njo fizično obračunal K.R. . Ugotovljeno je bilo , da sta se besedno sporekla , nakar je K.R. potisnil K.M., katera je padla po tleh. Zoper K.R. bo podan predlog SP. Kradejo kot srake Izlake,dne 02.11.2003 ob 13.10 uri so bili policisti obveščeni , daje neznani storilec na Spodnjih Izlakah iz nezaklenjene garaže odtujil motorno žago znamke husqvama 268 ter s tem oškodoval lastnika za okoli 100.000 SIT. Zagorje ob Savi, dne 03.11.2003 ob 7.05 uri so bili policisti obveščeni , da je iz delovišča VDC na cesti 9. avgusta nekdo odtujil hidrovaljar ter s tem oškodoval SGP Zasavje za 2.800.000 SIT. Zagorje ob Savi dne 03.11.2003 ob 7.50 uri so iz videoteke Tina obvestili policiste o vlomu. Ugotovljeno je bilo, daje neznani storilec preko noči skozi vrata vlomil v videoteko ter iz nje odtujil videorekorder , player in videokasete. Hrastnik, dne 06.11.2003 ob 7.50 uri so bili policisti obveščeni o tatvini v Steklarni , kjer je neznani storilec vlomil v garderobno omarico S.J., kateri je odtujil oblačila in jo s tem oškodoval za približno 5.000 SIT. Prav tako so policisti dne 08.11.2003 zopet obravnavali tatvino oblačil iz garderobne omarice. \ POLICIJA OPOZARJA:OBČANE NA PREVIDNOST IN SAMOZAŠČITNO RAVNANJE , SAJ V ZADNJEM ČASU BELEŽIJO VEČ PODOBNIH DEJANJ TATVIN IZ GARDEROBNIH OMARIC, v._____________________________________y Zagorje ob Savi, dne 10.11.2003 ob 06.55 uri so bili policisti obveščeni o tatvini osebnega avtomobila zastava 101 . Neznani storilec je vlomil v garažo podjetja Elektrostroj ter odpeljal navedeno vozilo , ki je bilo istega dne najdeno na spodnjem parkirišču diskoteke mesečina. Hrastnik, dne 11.11.2003 ob 16.10 uri so bili policisti obveščeni o tatvini mobi kartice v trafiki Dela d.d. . Ugotovljeno je bilo , daje neznan storilec pristopil do,prodajalke M.M. katera mu je dala mobi kartico, le-ta pa je dejal , da skoči po denar v vozilo , nakar se ni vrnil nazaj. Po opisu naj bi šlo za mlajšega moškega, visokega približno 175 cm, vozilo pa naj bi bilo VW golf, zelene barve , starejši letnik . Vse morebitne očividce naproščajo za kakršnekoli informacije. Zagorje ob Savi, dne 13.11.2003 ob 06.14 uri je R.S. iz trgovine Bela obvestil policiste , daje bilo preko noči vlomljeno v njegovo trgovino . Neznanec je vlomil skozi strop WC-ja ter iz njega odtujil računalnik pentium , printer Epson ter za okoli 250.000 SIT različnih cigaret. Zasavski frker Zagorje ob Savi, dne 01.11.2003 ob 02.30 so policisti obravnavali prometno nesrečo na cesti Zagoije-Kisovec, kjer je voznik osebnega avtomobila M.R. zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste v potok Medija . Voznik ni zadobil telesnih poškodb , alkotest pa je pokazal , daje imel v organizmu 0,95 g/kg alkohola . Zoper voznika sledi predlog. NESREČE PRI DELU Hrastnik , dne 06.11.2003 ob 16.24 uri je bil dežurni PO Hrastnik obveščen o delovni nesreči v TKI Hrastnik . Na kraju je bilo ugotovljeno , daje na glavo D. J. iz višine cca. 8 m padel železen kavelj . Zaradi hudih poškodb je bil odpeljan v UB KC Ljubljana, kjer je bil nadalje hospitaliziran . Vzrok nesreče natančno še ni znan , zadevo pa preiskuje UKP Ljubljana prav tako je bil na kraju prisoten pristojni inšpektor: 7AWr Piikvt prvmo/AMijskih /iiv.iroNanj /a\ar()\alni(’(‘'IVi^Iav \am omu^ora. da v(il(>\ilo za\ai’uj(il(' lirviiložviljr svoje družine. Oblikujete ^a po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v pakelu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobile paketni popust. • vsa zavarovanja sklenete hkrati. • izkoristite zelo ugodne plačilne poboje. Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je čel iti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav bosle pripravIjmii na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. Za mirno spanje - sefi Ba Celje - skladišče D-Per 6/2003 5000012855,23 COBISS o Vas skrbi za dragocene predmete in pomembne dokumente, ki jih hranite doma? Vse to lahko na varnem hranite v SEFIH Banke Zasavje. S različne velikosti sefov S zagotovljena varnost in tajnost S za fizične in pravne osebe /O j banka zasavje ^------/ Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje