V Kipu vre!
Podjetja KIP z Opekarske ceste v Trnovem smo se načeloma rešili že pred časom, teoretič-no pa ga imamo še vedno »na grbi«. Resnica je namreč ta, da so delavce (proizvodne) in opre-mo preselili v Ivančno Gorico, administrativci in nekateri drugi delavci so se preselili v Siško, sedež podjetja pa je še zmeraj v naši občini. Skoraj dobesedno se je uresničilo napovedanje delavcev z lanske februarske stavkc, da bodo šli v Ivančno Gorico le »fizikalni«, uprava pa se bo lepo grela v Ljubljani.
Vsa stvar je še nekoliko drugačna. Ker v Ivančni Gorici Kipu niso pustili postaviti pro-izvodnje — zaradi varovanja okolja — so ljudje ostali tako rekoč brez dela, Kip gradi novo tovarno šamotnih žganih izdelkov v Kupresu (v Bosni), preživlja pa se (kolikor se seveda preživ-
lja) s povsem preprostim trgovanjem oziroma prodajanjem drugje narejenih Samotnih in dru-gih izdelkov.
Delavci v Ivančni Gorici, za katere se že od preselitve naprej komaj kdo zanima, stavkajo že od 15. oktobra. Že četrtega so namreč postavili nekatere zahteve, vendar do pred kratkim niso nikogar zanimale. Tako želijo, da takoj zapusti-jo delovno organizacijo trije glavni vodilni de-lavci, drugi trije med vodilnimi naj bi zasedli tista delovna mesta, ki jim pripadajo po izobraz-bi, delavci hočejo vedeti, kaj je z denarjem, ki so ga dobili iz sklada za nerazvite, kako si lahko organizacija, ki nič ne proizvaja, privošči nove-ga audija, zakaj, kako...
Njihova odločenost, da bodo stvari prišli do dna — v Ivančni Gorici namreč do nezadovolj-
stva vre že vse od preselitve iz Ljubljane, je dosegla vrhunec. V kratkem času so tem delav-cem na upravi »podelili« kar 32 (če ne celo 34) disciplinskih postopkov, vodstvo trdi, da stavka-jo zato, ker se bojijo, da bodo morali delati, kar pa je tudi vse, kar so zanje naredili. Julija so jim natnreč ukinili organiziran prevoz v Ivančno Gorico, zanje se nihče ne zmeni, ljudje pa z da-nes na jutri čakajo, kdaj bodo ostali brez služb. In to brez svoje neposredne krivde.
Komisija za družbeni nadzor ukrepa
Zdaj je vso stvar vzela v roke naša skupščin-ska komisija in družbeni nadzor. Res je, da komisija nima nobene izvršilne moči, ima pa vseeno toliko pooblastil, da se začne za razmere v Kipu zanimati tudi še kdo drug, razen prizade-tih delavcev. Komisija je že obiskala delavce
v Ivančni Gorici, ki jim je del vodstva potem še isti dan prinesel kar 22 nalogov za suspenz, pogovarjala pa se je tudi s Kipovimi vodilnimi ljudmi. Ko bo vsa preiskava končana, komisija lahko občini predlaga, da sproži proti vodilnim (ali drugim delavcem znotraj podjetja), če pa ugotovi večje nepravilnosti, lahko občini predla-ga tudi sprožitev postopka proti vodilnim delav-cem pri javnem tožilcu.
Skrajni čas bi bil, da se agonija delavcev v Ivančni Gorici že enkrat konča. Nekomu pač ne bi smelo biti vseeno, kako si peščica ljudi, kot pravijo delavci v Ivančni Gorici, po svoje razlaga vodenje državnega podjetja in razpola-ganje z državnim oziroma delavskim premože-njem. Če so bili vsi, ki so slišali opozorila delav-cev, do zdaj gluhi za njihova opozorila, lahko upamo, da bo vsaj delo naše skupščinske komi-sije pripeljalo vso stvar vsaj do začetka reševa-nja problemov.