Informacija o začasnih internih delnicah Z izplačilom oktobrskih osebnih dohodkov smo v podjetju Tosama hkrati uveljavljali tudi določila Splošne kolektivne pogodbe. Ker bo uveljavljanje kolektivne pogodbe spremenilo obstoječa razmerja med OD posameznih delavcev, nihče pa ne sme prejeti nižjega OD kot ga je imel pred uvedbo kolektivne pogodbe, bo to zahtevalo povečanje mase sredstev za OD. S povečanjem mase sredstev za OD pa moramo skladno z Zakonom o izplačilu OD, sredstev za neposredno SP in sredstev za prehrano delavcev med delom (Ur. 1. SFRJ 37/90) in 7. členom Ustavnega zakona RS (Ur. 1. RS 37/90) izplačati ustrezni del OD v začasnih internih delnicah. Ob izplačilu oktobrskih OD, ki bodo izplačani predvidoma 13. novembra 1990, bomo torej dobili tolikšen del OD, kot to določa zakon (to je v našem primeru cca 22 %), izplačan v začasnih internih delnicah. Ob tem je potrebno povedati še to, da izračuni zagotavljajo, da gotovinski del OD (cca 78 %) pri nobenem delavcu ne bo nominalno nižji kot je znašalo gotovinsko izplačilo neto OD (brez dodatka za topli obrok!) za september 1990. Seveda se vsakomur zastavlja vprašanje, kaj si bomo pomagali s tistim delom OD, ki bo izplačan v delnicah. Odgovor je naslednji: 1. Ker bomo na izplačane delnice plačali tudi nanje se nanašajoče prispevke in davke iz OD, bodo te delnice upoštevane tudi v pokojninski osnovi. 2. Po ZR za 1. 1990 (po 1. 3. 1991) bodo na v 1.1990 izplačane začasne interne delnice izplačane pripadajoče dividende, katerih višina bo praviloma višja od obresti za vezane vloge nad eno leto v banki. 3. Proti koncu leta 1990 bomo Tosa-mo reorganizirali v delniško družbo. Istočasno bomo izdali interne delnice, katere bo možno ob ustrezni bonifikaciji kupiti z začasnimi internimi delnicami (npr.: začasne interne delnice v skupni vrednosti 7.000. 00 din bomo zamenjali za eno interno delnico v vrednosti 10.000. 00 - bonifikacija bo torej znašala 3.000,00 din). 4. Tudi začasne interne delnice bodo prenosljive, kar pomeni, da jo bo tisti, ki bo želel naložiti več svojega kapitala v delnice, lahko kupil od tistega, ki bo želel imeti denar. Ta postopek bo moral biti izveden z vednostjo blagajne, ki bo indosa-ment potrdila z žigom in podpisom, prenos pa bo tudi evidentirala v računalniku. Pri tem blagajne ne bo zanimala cena, po kateri bo transakcija izvedena. To bo le stvar kupca in prodajalca. 5. Z izdajanjem začasnih internih delnic se tudi Tosama vključuje v proces transformacije družbene lastnine v privatno, ki je zakonsko predviden. Če se v to ne bomo pravočasno vključili sami, bodo za nas poskrbeli drugi, vendar to v Kakovost v svetu Najbolj dinamična krivulja kakovosti je krivulja Japonske. Ta država je imela po vojni nizko kakovost izdelkov. Kljub nizki ceni, se jih ni dalo prodajati in zaloge so ostajale v skladišču. Zavedali so se, da bodo lahko prodajali le kakovostne izdelke z uvajanjem sistema zagotavljanja kakovosti. Zagotavljanje kakovosti ima tri funckije: - ohranjanje kakovosti - izboljšanje kakovosti - preboj v novo tehnologijo ali izdelek. Juran in Deming sta analizirala vpliv posameznih dejavnosti iz kroga kakovosti na kakovost izdelka po službah. Povzročitelj napak po službah Uspešna podjetja slovijo na zahodu po posebni »kulturi« glede odnosa do ljudi in glede načina dela vodilnih. Na splošno pravijo, da je najpomembnejše, da vsi zaposleni sprejmejo filozofijo, ki seji pravi notranje podjetništvo in pomeni združitev najboljših lastnosti vodij in delavcev. Vsak zaposleni mora delati tako, kot dela in rešuje probleme doma. Tak način dela pa je mogoče uresničiti le takrat. taki obliki, da sami ne bomo imeli veliko vpliva. Če pa to izvajamo sami, si bomo lažje žago to voli večinski delež zaposlenih pri upravljanju Tosame, kar je gotovo v interesu vseh zaposlenih. Obravnavane začasne interne delnice so torej nujnost, v katero nas sili veljavna zakonodaja, če želimo povečati OD. Menimo pa, da smo z ustrezno prilagoditvijo te »nujnosti« uspeli narediti te »začasnice« znosno, zanimive in uporabne za večino zaposlenih. Za konec te informacije pa moramo poudariti še to, da bodo obravnavane začasne interne delnice kljub neuglednemu videzu popisanega papirja vendarle neke vrste denar oz. hranilec vrednosti, ki ga velja zato skrbno spraviti. ko je med vodilnimi in delavci vzpostavljena komunikacija, medsebojno spoštovanje in zaupanje. Z uvedbo sistema zagotavljanja kakovosti izgineta iz tovarne hinavščina in nepoštenost. Jugoslavija jc bila na področju kakovosti po drugi svetovni vojni višje kot Japonska, zaostajala pa jc za Zahodom. Ker jc v to področje veliko premalo vlagala, sc kakovost zelo počasi dviguje, v nekaterih primerih pa celo stagnira. Posledica takega dela se kaže v tem, da smo postali na svetovnem trgu nekonkurenčni, tržno nezanimivi, izdelke pa prodajamo pod ceno in še to samo nekatere. Inštitut za ekonomske raziskave v Ljubljani je za leto 1986 ugotovil, da na svetovnem trgu prodajamo izdelke za 25-30 % ceneje, da jih težko prodajamo in da imamo zelo slabo perspektivo. V zadnjem času čutijo posamezniki veliko potrebo po izboljšanju kakovosti, vedno bolj pa jih k temu razmišljanju silijo tuji kupci. Če je Japonska potrebovala 40 let, Zahod pa 20 let, lahko sklepamo, da bomo mi s podporo države, z izkoriščanjem znanja, ki nam ga nudijo tuji kupci in trdim delom, uspeli v 10 letih bistveno zmanjšati naš zaostanek na področju kakovosti. □ Vida Vodlan S. november - svetovni dan kakovosti Poročilo o gibanju osebnih dohodkov v mesecu septembru Poročilo o gibanju osebnega dohodka v podjetju TOSAMA, vsebuje podatke po oddelkih, sektorjih in za celotno podjetje. Podatki vsebujejo osebne dohodke za polni delovni čas in osebne dohodke pripravnikov. Povprečni, najnižji in najvišji osebni dohodek je povzet po metodologiji obrazca RAD-1. Najnižji osebni dohodek je bil dosežen v oddelku sanitetne konfekcije, na nalogah ocenjenih s pretežno 3. in 4. kategorijo in z dosegom delovnih rezultatov 100 % ter faktorjem delovne dobe 9 %. □ Albina Kosmač FOHOČILO 0 GIBANJU OD V DO TO SAIDA ZA MBSBC SEPTEMBER Štev. poročila 9/9° P & 0 I V 0 D N I E K T 0 R VOD. VOD. D 0 V 00 din PR ršT BE VO PIO H TO MI SK 0K PLIS PS TRS SKS ERS S0N KS DO TOSAMA 55 8 2 10 55 - 56 1 7 4 8 16 6 2 1 1 1 46 56 - 40 1 6 1 24 16 42 41 16 7 4 6 162 1 9 11 51 9 25 27 1 10 1 1 24 169 4 19 5 6 7 10 lo 7 9 11 5 5 2 14 1 1 r>8 5 1 5 5 6 4 2 9 4 46 6? - 66 5 6 6 ? 5 1 1 9 ? 5 7 41 66 - 60 2 4 5 2 1 1 5 4 1 8 4 4 1 8 2 48 1 2 1 2 11 5 4 8 1 44 2 2 1 1 2 5 4 4 1 2 ? 50 68 - 72 2 2 1 1 1 5 8 2 5 1 26 72 - 76 1 2 1 1 1 4 4 1 1 4 20 76 - 80 1 2 2 1 1 1 4 2 2 2 18 80 - 84 1 1 2 1 2 1 2 10 84 - 88 1 1 1 1 5 1 1 1 10 88 - 92 1 1 1 1 4 1 9 92 - % 1 1 2 4 96 -100 2 2 100 -104 / 104 -108 /. 108 -112 1 1 1 5 112 1 1 1 1 1 1 6 SKUPAJ 21 69 27 26 86 46 1 nU Q8 6o 67 7 66 59 27 7 97 2o 812 POVPREČNI OD 48SO.80 NAJNIŽJI OD______5011,70 NAJVIŠJI OJ 15510.20 OKTOBER - mesec požarnega varstva Srečanje mladih gasilcev v Novi Gorici NA POMOČ Dne 12. 10. 1990 smo se zbrali pred gasilskim domom v Domžalah. Zakaj zbrali? Zato ker nas je bilo kar za 4 kombije. Bilo je 8 ekip iz OŠ občine Domžale, z mentorji. Tako smo se ob 9. uri odpeljali proti prelepi primorski, novim nalogam nasproti. Saj je tam čakal mlade gasilce preizkus znanja o požarni varnosti ter praktičnega dela. Naj omenim, da je v občini Domžale kar 11 šol, katere imajo gasilske krožke ali društva mladi gasilec. Med potjo smo se ustavili v Ajdovščini, da smo se okrepčali in opravili gasilsko nalogo! V Gorico smo se pripeljali ob 12. uri, kjer so nas toplo sprejeli. Tu nas je pozdravil ravnatelj šole, na kateri je bilo srečanje mladih gasilcev. Zbralo se je okoli 350 otrok, da bi pokazali, koliko so se naučili o požarni preventivi in gašenju požarov. Po kosilu seje začelo zares. Mladi likovniki so se pripravili za risanje v svoji domišljiji na temo preprečujmo požare in varujmo naravo ter okolico. Obe temi sta danes za nas zelo pomembni, saj požar velikokrat nastane prav iz malomarnosti, naravo pa že tako uničujemo sami. Pa se vrnimo k srečanju mladih. Ostale ekipe so se odpravile v razrede za preizkus na testnih polah, ter te uspešno in dobro opravile. Sledil je praktični del tekmovanja z vedrovko ter štafetni del, kateri pa je bil dosti zahteven, saj so morali mladi pokazati vse veščine pri gašenju z gasilskim aparatom ter s cevjo z ročnikom. Tu so se morali tisti najmlajši zelo potruditi, da so opravili to težko nalogo. Po tekmovanju so tekmovalce prevzeli sovrstniki, ter jih popeljali na njihove domove, da prespijo naporen dan. Zjutraj pa je najboljše ekipe čakal kviz, v katerem pa so morali pokazati dodatno znanje v gasilstvu. Prav v kviz pa se je uvrstila ekipa Radomeljske čete in to na drugo mesto. Na kvizu sta nas pozdravila predsednika OGZ Nova Gorica in RGZ Slovenije ter tekmovalcem zaželela veliko športne sreče v nadaljnjem tekmovanju. Zahvala gre vsem tistim, ki so organizirali 10. jubilejno srečanje mladih gasilcev v mesecu oktobru - mesecu požarnega varstva, prav tako pa gre zahvala tistim, ki so mlade sprejeli pod svojo streho in s tem povečali prijateljstvo med mladimi. Saj prav v današnjih časih potrebujemo resnično prijateljstvo, mir ter sožitje med vsemi narodi. Predvsem pa moramo misliti na naše mlade rodove, saj so prav slednji korenine našega nadaljnjega razvoja v gasilstvu kot v družbi. □ M. Drobne KAPLJA KRVI Letos praznujemo 25-letnico našega časopisa. Ta jubilej smo se odločili proslaviti nekoliko drugače, kot običajno. Sklenili smo dogodek kulturno obeležiti in s tem ohraniti trajen spomin nanj. Tako je uredniški odbor Tosame postal pobudnik in idejni vodja nastanka prve pesniške zbirke mlade avtorice, naše sodelavke in dopisnice Marjane Lavrič. Pri tem nam je v pomoč priskočilo podjetje Tosa-ma in naša sindikalna organizacija in tako je ob znatni podpori Zveze kulturnih organizacij Domžale (finančni in organizacijski) nastala pesniška zbirka Kaplja krvi. Zbirko je uredil in recenziral prof. Ivan Sivec, ki je avtorici tudi strokovno pomagal, grafično opremo pa je prispeval mladi umetnik Črtomir Frelih. Tako bomo 25-letnico časopisa obeležili z literarnim večerom - predstavitvijo pesniške zbirke in sicer v petek, 7. decembra v prostorih Knjižnice Domžale. - za 30 let dela: 1. Banko Janez 2. Brodar Frančiška 3. Dimic Janez 4. Dolinšek Ciril 5. Gajič Ana 6. Hribar Alojzija Letošnji jubilanti V septembru smo podelili jubilejne nagrade delavcev, ki so v letošnjem letu dosegli 10, 20 in 30 let dela. Priznanja so prejeli: - za 20 let dela 1. Armeni Ana 2. Arnuš Franc 3. Bajde Francka 4. Batič Ivanka 5. Bedenik Štefanija 6. Blatnik Branislav 7. Bonšek Milena 8. Breceljnik Nuša 7. Jerak Ivanka 8. Kerč Jože 9. Kerč Martina 10. Kuzmanovski Vasilije 11. Kveder Mavricij 12. Marinček Justina 13. Novak Kristina 14. Pervinšek Janez 15. Pervinšek Stanislav 16. Peterka Marija 17. Peternel Edvard 18. Pirnat Ivanka 19. Prašnikar Jože 20. Rode Janez 21. Uštar Marija 22. Žužek Tilka 9. Cerar Frančiška 10. Cerar Marija 11. Drobne Ljuba 12. Gaberšek Julija 13. Hafner Vikica 14. Hribar Martina 15. Hrovat Marija 16. Jančigaj Anton 17. Jeras Tanja 18. Jurak Zlatka 19. Kerč Joži 20. Kocjančič Tomaž 21. Korošec Jože 22. Korošec Olga 23. Kosec Marija 24. Kosirnik Marjeta 25. Kosmač Pavle 26. Kveder Anton 27. Limoni Janez 37. Peterka Ljubica 38. Piliček Olga 39. Pirnat Matevž 40. Prenar Jože 41. Rožič Alojzija 42. Ručigaj Olga 43. Stare Valentin 44. Turčinovič Ljubomir 45. Urankar Justina 28. Lončar Majda 29. Maček Marjana 30. Merkužič Jožef 31. Mujdrica Marija 32. Murn Maruša 33. Mushica Bajram 34. Novak Marjan 35. Pavlič Martina 36. Pestotnik Janko 46. Žavbi Zvonimir - za 10 let dela L Arnuš Maja 2. Breznik Tomaž 3. Keržan Ani 4. Korošec Nada 5. Krašovec Franc 6. Lajevec Andrej 7. Majdič Olga 8. Marčun Metoda 9. Marolt Marko 10. Pevc Milena 11. Rems Jožica 12. Svetlin Darko 13. Velkavrh Andelka 14. Velkavrh Janko KOTIČEK ZA UPOKOJENCE • September, mesec upokojencev • Prijetno tudi na letošnjem srečanju • Plesali smo celo popoldne POROČILO PREDSEDNICE 1. Bolne upokojence smo obiskali enkrat, in to takoj po lanski skupščini. Teh je bilo 11, upam pa, da so bili obiska deležni res najbolj bolni. Torej tisti, ki se iz zdravstvenih razlogov ne morejo udeleževati nobenih od naših letnih srečanj. Na zadnji seji odbora pa smo se že domenili, da obiske bolnih tudi letos opravimo čimpreje. V tem letu še nismo razdelili finančnih pomoči, in sicer iz več razlogov. Če hočemo pošteno priznati, potem v letošnjem letu res ne smemo preveč jamrati in kritizirati, da naše pokojnine ne dohajajo rasti osebnih dohodkov. Zato bomo potrebe po socialni pomoči podrobno preučili. 2. Prav tako še nismo nič napisali o našem izletu. Veliko jih je poveda- lo,. da je bilo luštno in da naj se v imenu vseh zahvalim podjetju, ki nam je s finančnimi sredstvi to omogočila. Torej iskrena hvala! 3. Statistični podatki: Upokojencev na zadnji skupščini je bilo 343 Upokojeni v tem obdobju 38 Umrlo jih je 8 Stanje na današnji dan 20. 9. 90 upokojencev 373 V tem enoletnem času so nas zapustili: 1. Glavan Nada 2. Kovič Vida 3. Pižem Janez 4. Pestotnik Jožefa 5. Poljanšek Marija 6. Ravnikar Ciril 7. Šimenc Tinči 8. Pichler Regina SLAVA JIM! S tem, ko končujem to poročilo se v svojem imenu in v imenu vseh vas prisrčno zahvaljujem vsem v podjetju, ki se trudite in poleg svojih delovnih nalog poskrbite, da se večkrat v letu zberemo. Hvala za lepo nagrado, paket in za dobro postrežbo. Prav tako Kljub slabemu vremenu smo se na izletu imeli luštno Izleta seje kljub slabemu vreme- pa pevcem in vsem, ki ste nam polep-nu udeležilo 200 upokojencev. šali_ naše srečanje. Obakrat smo imeli isto relacijo in Čeprav nazadnje, vendar toliko tudi dež ni delal protekcije. Kljub bolj iz srca, prav iskrena zahvala naši dobri volji pri organizaciji, je pri tajnici Vladki, ki naše delo vodi in prvem izletu bilo nekaj zmede. nam je vedno na voljo. 85 let - Fani Pohlin V letošnjem letu je napolnila 85 let - FANI POHLIN 80. rojstni dan praznujeta - GOSTIČ REGINA - KRALJ TONE 75. rojstni dan praznujejo - DOLINAR ANGELA - RESNIK NEŽKA - ŠTRUKELJ ANGELCA - TOMINC TEREZIJA - GREGORIN REZKA 70 let - Betka Škofič Klepetamo z upokojenci 70. rojstni dan praznujejo - JERAJ SLAVKA - PALISKA JORDAN - ŠKOFIČ BETKA - URBANIJA TILKA - URANKAR REGINA 70 let - Regina Urankar ČESTITKE ZLATOPOROČENCEMA Naša upokojenca Egi-dija in Feliks VODLAN praznujeta zlato poroko. Iskrene čestitke, z željo, da bi skupaj zdrava in srečna preživela še mnogo let. Klub upokojencev Med prijetnim klepetom sem zmotila Vido Juterškovo, Danico Marinčkovo in Levi Šarc. Povedale so, da se srečanja upokojencev prav rade udeležijo. Vida je povedala, da je za letošnje srečanje pripravljala presenečenje. Kakšno? Levi je povedala, da Vida zelo lepo poje. No in za to srečanje sta se z Zalko Cerarjevo pripravljali na nastop. Na žalost je Zalka zbolela tik pred srečanjem. Vida in Zalka sta večkrat v duetu nastopali še v mladih letih in ju ljubezen do petja vse do danes ni minila. Upokojenec, ki je rekel, naj ga imenujem samo Cerar, imena pa ni hotel izdati, pa postavlja tile dve uganki: Nekateri imajo dovolj časa. Celo toliko, da vodijo na sprehod svoje psičke od Račnega vrha proti Žejam. Oni dan sem srečal enega takega. Vprašal sem ga: »Kam pa ženeš tega prašiča«? »To ni prašič, to je pes!«, mi je odgovoril sprehajalec. Jaz pa sem mu odvrnil: »Kdo pa je tebe kaj vprašal?« Uganete kdo je bil ta sprehajalec? Pa še ena: Poznam zidarskega tehnika, ki ima od križa do vratu pesek, v žilah apno, pruh, vodo v kolenu, plajbo med nogami. Ga poznate tudi vi, tega našega upokojenca? Jure Vulkan, naš neuničljivi upokojenec pa je nekoliko obudil spomine na še aktivna kegljaška leta. Saj veste, da je bil ustanovitelj tosamovske kegljaške sekcije. Spomnil se je prvih tekem, ko so nastopali brez primerne, opreme in je Andrej Vehovec prišel na tekmo v natikačih. Bolj neprimernega obuvala si za kegljanje ne moreš misliti. In kaj so ukrenili? Andrej je kegljal kar bos. Danes Jure ne miruje. Je naš najvztrajnejši pohodnik, absoluten rekorder domžalske poti spominov. V 9. letih je naredil skupaj z ženo, če verjamete ali ne, 75 krogov, zdaj dela šestinsedemdesetega. Pot sc da prehoditi v 30 urah. po etapah. Jure je za hojo navdušil že nič-koliko ljudi, med njimi tudi nekaj upokojencev. Posebej je pohvalil Silvo Šarčcvo, ki je po upokojitvi postala pravi pohodnik. Pa naj še kdo reče, da se z odhodom v pokoj človek poleni in da njegova aktivnost upade. Le tako naprej in srečno! Kaj je novega? V LETU 1990 SO SE UPOKOJILI: BERVAR Anastazija, BABNIK Janez, BABIČ Stanka, BORŠTNAR Dušan, BARLIČ Ani, CERAR Ivan, FLORJANČIČ Olga, GABRIČ Ma- rija, GREGORIN Danica, GAJIČ Ana, IVANETIČ Majda, JUTER-ŠEK Bogdan, KOŠIR Ani, KREMIČ Joži, KOROŠEC Francka, KOKALJ Franci, KASAGIČ Alojzija, MAR- ZAHVALA NEKDANJIM SODELAVCEM IN SODELAVKAM! Dolgo sem premišljevala kako in na kakšen način naj se zahvalim kot nekdanja sodelavka za pozornost, ki nam jo nudite. Nemalo sem bila presenečena že ob izletu, potem sem doživela lep dan na srečanju. Spomina, ki mi ga pošiljate, resnično nisem pričakovala, zato sem ga še tembolj vesela. Mislim, da ni narobe, če se v imenu vseh upokojencev zahvalim za pozornost, ki nam jo posvečate. Seveda brez trdega dela vseh v delovni organizaciji vsega tega ne bi bilo. Posebno smo dolžni zahvale odgovornim v organizaciji. Vseh poimensko ne morem imenovati, ker se bojim, da bi komu storila krivico, če ga ne bi imenovala, pa se je tudi trudil, da nam je bilo lepo. Vendar gospe Vladki in Marjani in tistim, ki so bili prisotni na srečanju smo pa le dolžni zahvale za skrb, ki nam jo nudijo ob tako prijetnih srečanjih. Še enkrat lepa hvala in mnogo uspehov in zdravja. Lepo vas pozdravlja upokojenka Helena Sajovic ČUN Ema, MIKLAVČIČ Fani, ORAŽEM Jože, POLJANŠEK Joži, PEVC Ivanka, PRAZNIK Terezija, PESTOTNIK Ljudmila, PRELOV-ŠEK Ivanka. PETERKA Marija, PETERKA Ani, POTOČNIK Avgust, RIHTER Ivanka, RODE Marija, ROKAVEC Veronika, SVETLIN Ivanka, SMREKAR Fani, SEVŠEK Jernej, UŠTAR Marija, UDOVIČ Avgust, VRENJAK Milena, REMS Ljudmila PRIZNANJA INOVATORJEM Za inovacijske predloge, ki so bili sprejeti v zadnjem letu, so prejeli priznanja: 1. PIRC BRANE in STRMLJAN 5. FRANC - za izvedeno tehnično izboljšavo »Vpenjanje osnovnega valja na pnevmatskih statvah Zbrojevka P-125-ZB«. - Avtorja sta preprečila nekontrolirano premikanje osnovnega valja s tem, da sta izdelala objemko, ki preprečuje premikanje osnovnega valja vpeljane čelusti. KERČ MIHA in KOS MIRO - za izvedeno tehnično izboljšavo »Varovanje sušilnih bobnov«. - Avtorja sta rešila varovanje sušilnih bobnov na sušilnem stroju za vato s fotocelico tako, da se pri nakopičenju materiala prekine svetlobni trak, kar povzroči ustavitev bobnov, s tem pa se preprečijo poškodbe bobnov. 6. MODLIC HINKO - za izvedeno tehnično izboljšavo »Previjanje krep preje v pripravljalnici«. - Avtor je za realizacijo uporabil del starega že odpisanega previjal-nega stroja in dosegel naslednje: porabijo se vsi ostanki preje, snovanje poteka brez zastojev zaradi uporabljenih ostankov, kvaliteta osnovnih valjev se je izboljšala (število zank seje zmanjšalo), boljše izkoriščanje igelnih avtomatov ter izboljšana kvaliteta pri tkanju. 2. STRMLJAN FRANC in ORA-ŽEM JOŽE - za izvedeni zelo koristen predlog »Izdelava centrifugalne čeljusti sklopke«. - Avtorja sta z izdelavo novih centrifugalnih čeljusti sklopk, ki so montirane na Befamine mikalnike 1, 7, 8, 9, 10, 11 in 12 dosegla, da pri zagonu elektro motor rabi manjši zagonski tok, zato so relejna stikala manj obremenjena, samodejni izklop ni možen, preobremenitev elektro motorja in mikal-nika ni možna, tako sta obenem varovana elektro motor in mikal-nik. 3. TIČ JOŽE - za izvedeno zelo pomembno tehnično izboljšavo pri stroju za izdelavo vzglavnikov. - Avtor je s poenostavitvijo vodenja vlaknovine dosegel naslednje prednosti: odpade par gumijastih vlečnih valjev z električnim pogonom, s tem se bistveno bolj varno vpelje vlaknovina v šivalni stroj, prosto zanko vlaknovine, ki jo je vlekel vlečni valj pod šivalni stroj, ni več pogona z elektro motorjem, s tem odpade tudi električna energija- 4. KOČAR PETER in STRMLJAN FRANC - za izvedeno tehnično izboljšavo »Namestitev zobniške črpalke«. - Avtorja sta z namestitvijo zobniške črpalke, ki omogoča črpanje barve v korito, filtriranje in vračanje viška barve nazaj v rezervoar, odpravila pomanjkljivosti, ki so povzročale zastoje pri tiskanju in obilen izmet izdelkov zaradi slabega tiska! INOVATOR LETA 1990 Najbolj uspešen inovator letošnjega leta, s kar tremi priznanimi inovacijami oz. izboljšavami je FRANC STRMLJAN. 37-letni strojni tehnik-tehnolog vzdrževanja I se z inovacijami načrtno sicer nikoli ni ukvarjal, vendar pa je do vseh idej prišel skozi svoje delo, pri katerem od sebe zahteva doslednost in natančnost. Franc pravi, da svojega dela ne dela avtomatično, niti zgolj teoretično, ampak si vsako stvar realno predstavlja in vsak svoj načrt spremlja do končne vdela-ve. Kaj pravzaprav pomeni zanj ino-vatorstvo? »Iz svojega vsakdanjega dela sem se veliko naučil. Imamo veliko tujih strojev, za katere so rezervni deli zelo dragi. Zato jih delamo sami, če je to le mogoče. Sam rad primerjam razvoj strojev. Vidne razlike so med starejšimi in novejšimi. Tako pri novejših dobim idejo, ki jo potem skiciram in skušam prilagoditi našim starejšim strojem. Svojega dela nikoli ne opravljam avtomatično, ampak o vsaki novosti veliko razmišljam, kje bi se dala koristno uporabiti. Kje sem se tega navadil? Ne vem, morda pri gradnji. Tam sem bil prisiljen razmišljati, kako si zmanjšati stroške. Sicer pa sem že prej večkrat sodeloval pri inovacijah, le da jih nisem pripravljal. Moram reči, da sem bil kar malo užaljen, ko so inovacijo prijavili drugi in tudi pokasirali, mene pa še omenil ni nihče. Zato sem svoje izboljšave sam prijavil. Vsako novo rešitev spremljam od nastanka, skozi izdelavo v delavnici in potem, ko je vgrajena v stroj. Največ dela je z izdelavo, zato večkrat preverim, če je v delavnici z izdelavo kaj težav. S fanti dobro sodelujem, smo v stalnem stiku. Večkrat ključavničarji tudi sami iz lastnih izkušenj kaj predlagajo, tako da je tako delo bolj teamskega značaja. Seveda pa ne delamo samo rezervnih delov, ampak včasih tudi cele sklope. Lahko rečem, da pripomorojejo take izboljšave k precejšnji pocenitvi stroškov.« □ Marjana L. ODŠLA V POKOJ ANA CIMBOLA SLOVO, tako ali drugačno, je vselej težko. Tudi Ani ni skrivala solza, ko se je po 32 letih dela v Tosami poslovila od kolektiva, v katerem, pravi, da se je dobro počutila, z veseljem hodila na delo in se veselila slehernega uspeha, ki jih je doživljala s svojimi sodelavkami. Spominja se začetkov, ko je kot mlado dekle ekspedirala v konfekciji, Običajno je oktober mesec sindikalnih izletov, kajti čas je ravno prav-šenj, da ni preveč vroče na potovanju. Tokrat nas je vreme krepko uneslo. Deževnega 27. oktobra ob 6. uri zjutraj se nas je pred Tosamo zbrala peščica vnetih popotnikov, ki nam niti dež ni preprečil, da bi ostali doma. Program izleta je bil kar pester, vendar ga zaradi slabega vremena nismo mogli v celoti uresničiti. V avtobusu smo se udobno namestili, saj je bilo prostora dovolj. Z nami sta bila dva vodiča: naša interna vodička Nada je imela evidenco vseh prisotnih in skrbela za red v avtobusu, vodič Golf-turista gospod Tone Križaj pa nam je pot popestril z opisovanjem zgodovinskih znamenitosti krajev, skozi katere smo se vozili. Njegovo pripovedovanje je bilo zares zanimivo, čeprav nam je del zgodovine ostal v spominu še iz šolskih let. Poleg resne zgodovine je povedal še kakšno šalo, malo je bilo tudi glasbe in petja in kar hitro smo se pripeljali do meje. Upali smo, da na tak deževen dan ne bo veliko obiskovalcev naše severne sosede, pa smo se zmotili. Tako smo že na prehodu čez Ljubelj čakali kar nekaj časa. Ko smo se pripeljali v Celovec, smo najprej obiskali razvpito veleblagovnico KGM, kjer smo se zadržali do 12. ure. Z avtobusom smo se nato peljali skozi center mesta, kjer nam je zopet vodič povedal marsikaj zanimivega. Dalje smo se odpeljali do Gospe svete, kjer smo si ogledali v gotskem slogu zgrajeno cerkev. V notranjosti delo pa sklenila v mikalnici, pri izdelavi higienskih vložkov. Ani pravi, da ji bo tudi čas doma hitro mineval. Več se bo lahko posvetila bolnemu možu, v veliko veselje ji bo mala vnukinja. No tudi zanjo bo moralo kaj ostati, sicer pa ima Anica veliko volje, moči in veselja do življenja. Želimo ji, da upokojene dni dolgo uživa v zdravju in zadovoljstvu in da ji ne bi nikoli zmanjkalo življenjskega optimizma. Zahvaljujemo se ji za njeno pridnost in prizadevnost pri delu in ob koncu rečemo, da smo bili srečni v njeni bližini. smo lahko videli, da se gotski slog že prepleta z baročnim, kar daje cerkvi še posebno slikovitost. Tudi z zunanje strani je cerkev zelo zanimiva, saj so v stene vzidani spomeniki iz tedanjih časov in še starejši. Med vožnjo po Gosposvetskem polju smo ponovno osvežili spomin na nekdanjo Karantanijo, na ustoličenje koroških vojvod, vojvodski prestol in knežji kamen. Vodič nam je povedal, da je vojvodski prestol shranjen v celovškem muzeju. Žal nam ni uspelo priti na veličastni grag Hochostervvitz, ker je precej deževalo in tudi pot do gradu je bila temu primerno slaba. Poleg tega je bilo še megleno, tako, da smo videli le obris stolpa. Spodaj na parkirnem prostoru je stala gruča italijanskih turistov, ki so bili veselo razpoloženi. Zelo lepo so peli zato smo jim navdušeno ploskali. To ploskanje pa ni bilo zastonj, saj so nas poplačali z žlahtno kapljico, ki so jo nosili s seboj. Tu se nismo dolgo zadrževali, ker smo imeli v programu še ogled Marijine cerkve na otoku na Vrbskem jezeru. Žal zaradi slabega vremena pogled na Vrbsko jezero in okolico ni bil tako lep. Vse se je zdelo kot izumrlo, ker so bili skoraj vsi turistični objekti zaprti in tudi obiskovalcev ni bilo. Po kratkem postanku smo se napotili naprej in sicer proti meji. Še skok do Škrjanca in kmalu smo se vključili v dolgo kolono čakajočih ali pa počasi se premikajočih vozil proti meji. Tako smo se tudi nazaj grede, misleč, da bo prehod skoraj prost, krepko ušteli, (nadaljevanje na naslednji strani) Osnove in merila pri določanju stroškov, ki jih imajo delavci v zvezi z delom Osnove v mesecu novembru Nagrade mentorjem in inštruktorjem 652,60 din/182 ur Delo v deljenem delovnem času s - prekinitvijo nad 2 uri 1087.60 din/182 ur Dnevnice za službena potovanja v državi - cela dnevnica 331,40 din - polovična dnevnica 169.00 din - znižana dnevnica 122.60 din Kilometrina z osebnimi vozili 3,40 din/km Stroški za prevoz na delo - oddaljenost do 4 km 10.00 din/dan - oddaljenost od 4 km do 8 km 14,00 din/dan - oddaljenost od 8 km do 12 km 18,00 din/dan - oddaljenost od 12 km do 16 km 22,00 din/dan - oddaljenost nad 16 km 24.00 din/dan Odpravnine nad 20 let delovne dobe 16.314,00 din Osnove za izračun deleža delovne učinkovitosti šoferjev in spremljevalcev - prevožen kilometer 0,53 din - tekoči kilometer 0,34 din - spremljevalec tovora 0,22 din □ Albina Kosmač Obiskali smo Celovec Po več kot treh urah smo se pripeljali na našo stran (skoraj dve uri smo porabili za ogled predora), kjer nas je v gostišču v Podljubelju čakala večerja. Mislim, da se nam je vsem kar pošteno prilegla. Nekateri so bili vezani še na avtobus do doma, zato smo se po večerji kmalu odpravili v avtobus. Z mešanimi občutki smo se peljali proti domu. Izlet bi bil lahko veliko prijetnejši, če nam vreme ne bi nagajalo, pa kljub temu nas dobra volja ni zapustila. Bo pa morda drugič bolje. □ M. S. ZAHVALE Klubu upokojencev se zahvaljujem za čestitko in darilo ob mojem jubileju, prav tako se zahvaljujem za obisk na domu. Vsem delavcem kolektiva pa želim veliko uspeha. Tone Kralj Za lepo presenečenje, ki so mi ga z obiskom napravili člani KU, se prisrčno zahvaljujem, njim in podjetju za vso pozornost, obenem pa želim veliko delovnih uspehov in vse lepo pozdravljam. Angelca Štrukelj Delavcem podjetja TOSAMA sporočam, da sem bila neizmerno vesela in ganjena ob ugotovitvi, da tudi v teh gospodarsko hudih časih niste pozabili na svoje upokojence. Kakšna pozornost, da ste se spomnili tudi nas, ki praznujemo visoke življenjske jubileje. Ta gesta sovpada z dejavnostjo oz. proizvodi podjetja. Iz vaših dejanj in iz vaših proizvodov je zlahka ugotoviti, da vam beseda človek res nekaj pomeni. Ponosna sem, da sem bila delavka tega podjetja. Še enkrat se vam vsem skupaj toplo zahvaljujem ter vam želim kar se da uspešno poslovanje. Hvala tudi za fotografijo! Srečno in še enkrat srečno! Stanislava Jeraj Ob boleči izgubi očeta in starega očeta Franca Bizilja velja iskrena zahvala sodelavcem in sodelavkam iz odelka PMS za podarjeno cvetje, izraze sožalja in denarno pomoč. Zahvala velja sindikalni organizaciji in kemijskemu laboratoriju. Francka in Karmen Ravnikar Ob prerani izgubi mojega očeta RODE Alojza se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz mikalnice in sindikalni organizaciji za denarno pomoč in cvetje. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Hčerka Vlasta Limoni Kadrovske vesti Rojstni dan v mesecu novembru praznujejo: Vodstvo PS Hrovat Marija, Leskovec Janez, Urbanija Marija. Pripravljalnica Jenič Ana, Kerec Andrej, Osolin Franc. Tkalnica širokih tkanin Arh Marija, Gostič Valentina, Pirc Branko, Polanc Janko, Resnik Franc, Tambolaš Lidija, Tepič Tomka. Tkalnica ovojev Andrejka Andrej, Breznik Mateja, Jamšek Marta, Marolt Tatjana, Pivec Martina, Rožič Elizabeta. Proizvodnja izdelkov osebne higiene Cerar Majda, Lončar Frančiška. Sanitetna konfekcija Erminio Joži, Florjančič Vasilija, Gostič Angelca, Kerč Martina, Kveder Nikolaja, Lajevec Darko, Lajovic Martina, Lederer Elizabeta, Perušek Marija, Prosenc Anka, Razpotnik Stanka, Sušnik Cecilija, Urankar Dragica, Zabret Silva, Šorn Ana-Ma-rija. Mikalnica Arnuš Maja, Cajhen Marija, Hribar Katarina, Krnc Natalija, Laznik Gregor, Osovnik Marija, Pervinšek Jožefa, Pirnat Mira, Rems Marija, Vrečar Katarina, Čemele Jožefa. Oddelek medicinskih sredstev Hribar Bogomira, Jančar Elizabeta, Kramar Joži, Pavlič Andrej, Pevec Julijana, Sankovič Stanislava, Tkalec Zemka, Zupančič Miran. Vlakovinski oddelek Ručigaj Stanko. Belilnica Kokalj Franc. Otroška konfekcija Arnuš Elizabeta, Grošelj Frančiška, Lukane Antonija, Rihtar Silva, Smerkolj Marjanca, Urankar Vesna, Vehovec Marija, Štrukelj Borislava. Služba kakovosti Žnidar Andreja, Miš Lidija, Novak Kristina, Cencelj Ani. Splošno kadrovski sektor Merela Andreja, Pogačar Nuša, Križman Nevenka. Komercialni sektor Kveder Mavricij, Burja Vinko, Lenček Stanislav, Pele Ivanka, Burja Julijana, Cerar Majda, Grčar Ana, Jerman Joži, Rožič Franci, Vidovič Ivan. LRS Ogorevc Karolina, Drešar Pavla, Prelovšek Marija. TRS Breznik Tomaž, Hribar Stojan, Rode Janez, Jasenc Stane, Kokalj Milan, Marinček Aleš, Cencelj Ana, Miš Lidija, Novak Kristina, Žnidar Andreja, Rožič Franc, Grilj Franc, Kerč Miha. Prišli v podjetje: - Petrovič Jasmina SK - Kunaver Ana TO - Malešič Simona TO - Vidovič Sabina SK-Novak Anka TO. Odšli iz podjetja: -Potočnik Avgust upokojen - Florjančič Matevž umrl - Mulec Iztok sporazumno - Rems Milka upokojena -Trlep Majda sporazumno - Cimbola Ana upokojena. Rodili so se: - Javornik Janji - sin - Vidergar Marjanu - sin - Mezek Lojzki - sin - Bernot Eriki - hči - Lajevic Pavli in Andreju - sin Poročili so se: - Arh Mojca - por. Cerar - Lenček Ivica in Avbelj Herman - PRODAM otroško kolo in pony kolo. Im. 220 PRODAM nov sušilni stroj za perilo. Int. 323 m AMfRl^K PiLMSIU »6RAl.eC (MtAMi vice ; u.uc/ Vfc*Lt-■^LACjOV-UlCA V Ukv/bLJA Nit "ROB LOUJf akj&l. kratica ZA VZHOD AbNOR- KALEK) 'uoveic. »OAU»C IZOČA L UKA boose i m£ (SLAsbh LO s STRONAMJ 1 LerMo NAJ -MA^JbC vaiaiiL volna ŽIVAL m, hJOVfc"H- IbE* 1 1 GRLICI "boCa CJOieiHI AMTCll UAMCN AEV. e VSoTA fcttCTJSTVO TiSAbite GLUH GlišiLA ttiZA voiMce oče iRtMA KOVAČ ii.zbra »?. ČRlCA A&ECfDE HlAJŠi Amgl TilaATEUtd (CHRISTIE JOC,. L iVtt&KA Att-MAr* 'Romanski tiaU MUSLI- makjov ANTOU č £Tž.K) 6 JviHP fKi D«iAvA OSVE-I »LMA pijača r OPUAV- IJIK SAKO-Ca L AS' bJlRA 1 SOMOtOfc ] MB, RASTUMN ŽEtoSKO iMe EL, OTOV. Del TELGS\ < HltsJUO- £L6X- TR.a£.DA VRSTA taiadiž / »ernAM TftlPAD- MIK CLeAUl- MA AWMO DOMINI a l DARSU kUCA uvož ZMAtO' res, la *AC£- Tg-kS AE>£C£D£ LCtU\\ PILI L 4 DDL JAMI TlSATEr^ 2>OHP»i fer TINA . MD^IC Bimska s-o Žvmo CtrLOTe IdACkOVlC, RAMMIMA AM, 16Miec OLt MESTO i N)Z»UE VANADIJ 6l. mesto Nouva- 1Z£ tffOAO CTZV.1 dl CT!.1Z.ou耻o JE TOMA ’50JATev/ TfiltOCA T EIZOČA voda t civja M AčfcA \jgiw\c alu- MlK>U TReihHfr w itra VlTitOlU S>L. I6RAC£A iTt^UC HARtlOR VBITA PTIČA bKDTiMA tLAMOV gardner PAVLOVA PROiZv/OD č€B>eL VRSTA tlatma fOOm1 11 OfZMIV ŽSAMA puača VE JOCJ-četc Pl LMA liABU ORiKA mi>K)wA Del>oi 02, LAR GOROVJE V 6UD - KALU KA-DaR TANiA Kj A*vO£t m TOTO-JOČA SKOTI OA 1ZIMJKA coo DOUAL, BETDlb- L'kA Organiziran vodja Neorganiziran vodja 1. Skrbi in odgovornost ne povdarja 2. Dela po dnevnem planu 3. Organizira svoj čas 4. Je aktiven in hitro odloča 5. Dela ves delovni čas 6. Posel v glavnem zapušča ob času 7. Delegira dela in odgovornosti 8. Koristi prosti čas za rekreacijo, družino in konjičke 9. Na delo prihaja spočit 10. Koristi letni oddih 11. Ima zaupanje v sodelavce 12. Vrši selekcijo podatkov 13. Sprejema redne in periodične informacije 14. Spopolnjuje timsko delo 15. Organizira redne sestanke 1. Kaos na pisalni mizi 2. Založen s papirji in delom 3. Nima časa niti za malico 4. Pozno odhaja z dela in s seboj nosi delo domov 5. Neredno koristi letni oddih 6. Nihče ne ve, zakaj je prezaposlen 7. Zamuja na sestanke 8. Razvija in goji pojem nezamenljivosti 9. Dela v glavnem sam zaradi občutka odgovornosti 10. Hiti brezglavo 11. Odpoveduje sestanke 12. Ima posamezne sestanke s sodelavci 13. Nima zaupanja v ljudi f \ Uredniški odbor Tosame: Vladka Berlec, Majda Štempihar, Jože Podpeskar, dipl. ing., Nada Korošec, Danica Avbelj, Maijana Lubinič, dipl. iur., glavni urednik. Glasilo podjetja TOSAMA Vir, Saranovičeva 35. 'v' Izhaja enkrat mesečno v 1500 izvodih. ^ ^Tisk: »VIDEM«, OE Papirkonfekcija Krško. ^