141. številka Ljubljana, v sredo 24. jnnija. XVIII. leto, 1885 ImhRJa vsak dan ife*cr, lzim^i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za a v ■ t r i j s k o-og er sko dežele za vse leto 15 gld., xu pol leta 8 £ld., za Četrt leta 4 ^Id., za jeden mesec 1 tfld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pobijanja na doui l\ vse lito 13 gtd. za eetrt leta 3 ^Id. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za meiec, po 0 kr. za cor.rt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina /.na.ia. Za oznanila plačuje 80 od četiristopne petit-vrste po 6 kr.. če oe osna rt i lo jedi-nkrut tiska, po fi kr., će se dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole Iraiikovati. - Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo j« v Rudolfa Kirbisa hifii, ^Gledališka stolba". U pravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naro&niu«, reklamacije, oznanila, ti j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" ▼elja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. M pol leta...... . . 6 „ 50 „ „ Četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravništvo ,98lov. ZTarodn". Politične igrače. Iz Istre. Nam Istranom vidijo se dogodjaji v dobi Taaf-fejevega ministeistva politične igrače. Ministerstvo ima neki program in ga je tudi razglasilo. Sam mi-nisterski predsednik razvijal ga je v državnem zboru. Naslanja se na cesarjevo željo: mir hočem imeti mej svojimi narodi! Da, to je načelo, vredno vladarja, ki zapoveduje velikej, mnogonarodnej državi. Njegov prvi, najvišji uradnik zavezal so je pred njim in pred svetom izvrševati cesarjevo voljo. — Taaffejevo ministerstvo ni več mlado. Nahaja se že v dobi, v katerej mora tudi dete zapustiti svoje igrališče in se početi baviti z resnejimi stvarmi. — Da bi bil grof Taaffe hotel mahoma odpraviti vse ukoreninjene, zastarele krivice posamičnih narodov, zadel bi bil gotovo na upor, kateremu ne bi bil kos. A polagoma pripravljati pot reformam, iz-virajočim iz njegovega programa, to mu je imela biti zadača. Je li tako delal? Ako je kje — v Istri ne! Ne samo, da je v Istri ostalo vse pri starem tako glede uradov in šol in sploh uprave, neznosno stanje poostruje se dan za dnevom pro- gresivno. To se je pokazalo pri zadnjih dcželno-zborskih in pri letošnjih volitvah v državni zbor. Da ni prišlo do žalostnih prizorov, do krvavih tepežev, zasluga je slovanskih rodoljubov. Bila bi to jako lepa ilustracija miljenja narodov pod pritiskom strankarskih c. kr. uradnikov Taaffejeve dobe. Politična igrača! Da hi mogli opaziti samo najmanjšo pripravo za zboljšanje krivičnih naših razmer! Ali zaman preiskujemo vladne čine v Taaffejevi dobi. Pač pa nam Strle nasproti dejanja, ki jasno pričajo, da so se vršila v korist stranki, ki je nam in državni vladi nasprotna. Tako se razumeva pomirjevanje narodov v Istri. Glavno vprašanje je, kakor povsod, tudi v Istri osobno. Prieetkom Taaffejeve dobe, ko se je vse navduševalo zanj, imeli smo najbolje nade. Ko so slovenski poslanci odločno obsodili zlo gospodarstvo v Primorji, veselili smo se bližnje premembe v Tržaški nainestniški hiši. A varali smo se grozno. Baron Pretiš ostal je, pravijo, da podprt z močnim plečem kraškega mogotca (katerega zvezda zdaj že bledi). Pravijo tako, ker si nerazumljivih odnošajev ne vedo razlagati, ker ne vedo za drug pravi uzrok, o katerem ne moremo tu razpravljati. I to je politična igrača. Karakteristično pa je, da nekateri mislijo, da more namestnika vzdržati proti načelom ministerstva in proti volji naroda — vaški župan ! Baron Pretiš, mož, ki ni nikdar tnjil in ne bode, da se nikakor no str nja s sedanjo vlado, mož ki je znan nasprotnik Slovanov, trdno sedi na obali Adrijo. Njemu smo izročeni, on nas vlada po svojih načelih, ki so utrjena po mnogoletnem delovanji, on ima značaj, svoje prepričanje katerega mu ne bode predrugačil nikdar ni grof Taaffe ni kdo drugi. Po njegovih načelih ravna se ves vladni aparat In zato nas še vedno osrečujejo Eluschegi in Gummeri in Jettmari in Sforze itd. — Kakor se sploh zovejo ti Pretisovi pomagači. — Ni li to politična igrača ? Važno vprašanje je svobodna volitev. Tu bi morala imeti vlada poleg tega, da je svečano izjavila, ne umešavati se v volitve, tudi ozir na glavno točko svojega programa, potnirjenje narodov, in na svojo in državno korist. Ali evo vam zopet politične igrače! Kako se je postopalo v Primorji, v delokrogu barona Pretisa, pri ravno dovršenih volit- vah? Z Goriškega res ni bilo glasa, da bi se bila vlada protivila kandidaturi dr. Tonklija. Grozdje bilo je kislo. Zato pa je v goriškem veleposestvu vspešno delovala. V Trstu reklo se je celo, da je vladi ljubo, ako pride Nabergoj zopet v zbor. I to je politična igrača. Mi smo prepričani, da je ta priljubljeni, popularni mož voljen po želji naroda in da se bar. Pretiš ni nikdar zanj navduševal, toliko manj za načela, katera Nabergoj zastopa. Je li v Istri bil kak kandidut vladi po volji? Da, troje Co-roninijevcev: Defranceschi, dr. Vidulich in dr. Mil-levoi. Znano je, da je dr. Vitezić zelo priljubljen istrskim Slovencem in Hrvatom. Znano je, da ga Dunajska vlada ne gleda s posebno milostnim očesom. Znano je nadalje, da je bar. Pretiš igral glavno ulogo pri Vitezičevi modri poli. Kake so bile pripravo za državno-zborske volitve v iztočnej Istri, je tudi še vsakemu v spominu in ne manj, da si je okr. glavar Jettmar, Pretisov ljubljenec, stekel posebnih zaslug (!) pri uduševanji Kastavskih nemirov. A Vitezić je vendar sijajno prodrl — bilo je grozdje tudi tu pvekislo. Ne tako v zapadnoj Istri, kjer je, kakor je „81. Narod" že dovolj obširno razložil, pro-pal naš kandidat vsled nezakonitostij, vsled pritiska c. kr. vladnih organov. V mestih in trgih, kjer je dosegel dr. Mandič Častno manjšino, pa se je proglasilo, da je nasprotni kandidat, dež. glavar dr. Vidulich, vladi všeč! Se ve, za to, da bode v drž. zboru, kakor do zdaj, nasprotoval jej ! Zopet politična igrača. Za politično igračo zmatramo tudi prizadevanje ustvarjati nekake srednje ali vladne stranke v deželah, kjer so potrebne toliko, kakor vozu peto kolo. Kaj treba vladne stranke Kranjskoj, kjer je itak vse vladno, samo, da vlada pokaže dobro voljo, zadovoljiti opravičenim zahtevam. Zakaj se ne bi raje poskusilo s tako stranko v Istri, kjer je potreba istinita, silna, kjer tako postopanje zahteva državni interes? In kje bi bilo laglje ustvariti tako stranko — malo sicer po številu, a odločno — nego baš v Istri? V zadnjih člankih dokazali smo že, da velika slovanska večina Istre nikdar do večine v deželnem zboru priti ne more. Dobro pa je znano, da je italijanska večina popolnem brezozirna. To se ne strinja s Taaffejcvim programom. Kaj tedaj storiti? Vlada naj upelje v LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski Bpisal K unč Lefebvre. Poslovenil # * * Stat n orni ris urabra.) Jednointrideseto poglavje. Nekateri neusečni nasledki potovanja v Ameriko. Dalje. In da ste to dosegli, morali ste beračiti in roke stegovati. Da, rekel je smehljaje, požreti sem moral že marsiktero ponižanje. Kraljice na desnici, kraljice na levici, ministre in hišnike, vse sem že prosil, vsem sem se že lizal; in dosegel sem svoj namen — in to je bistvena stvar. Ne gledajte me tako debelo, doktor; storil sem jaz, kar stori vsak in vi hodete storili kot jaz. Zarad tega pa neseni manjši domoljub in zmeraj pri nasprotni stranki; vrstim se kot vsa Francija k levi sredini in, mej nama naj ostane, ponosen sem na to. Kadar pa gre za bodočnost in dobro mojih otrok, spravim v žep svoje misli, ki mi nič ne basnijo. Da posežete dan prevrata zopet po nje, kaj ne! rekel sem mu polsmešno. Nedvomno, odvrnil mi je prijateljski. Človek služi jedni vladi, a ne žrtvuje se ne za njo. Velika prednost državne uprave je tudi, da jej prevrati zmeraj koristijo. Načelnik odpade, mladi ljudje se pa dalje pomikajo; vsakih petnajst let je taka odločilna doba; srečen, kdor lehko priliko porabi ter dobro številko potegne. Res pravi modrijan ste, gospod Rose. Ne priprosto razumen, pameten mož, odvrnil mi je z ošabno skromnostjo. Glejte le na primer mojega Alfreda. Vse šole je z odliko izvršil; pri veliki izkušnji dobil je prvo darilo za francoski govor. Ko bi ga bil poslušal, postal bil bi odvetnik: res lepo poprišče, a dolgo, težavno, polno dela, katero za sedaj nikamor ne pelje. Nasproti pa mladič s svojo duhovitostjo, s svojo olikanostjo in vljudnostjo mora hiti le dvakrat ali trikrat srečen, da postane v desetih lotih podprefekt, v petnajstih prefekt in morebiti tudi senator. Oh, moj Bog! vzkliknil sem, ali slišite ropot na ulici? Bose je tekel k oknu. Nič ni, rekel je, padel je le neki konj in mož prek njegove glave. Izgubljen sem: to me bodo zopet petsto dolarjev stalo. Kaj pa vam je, gospodine? vprašal je lekar, ki se mojega strahu ni mogel pojasniti. Da si neznanec na ulici zlomi vrat, to se pripeti pač vsak dan, kaj vani to mari? To so nesreče, za katero nikdo ne odgovarja. To se tiče vsaj vaše državne uprave, rekel sem mu, ko sem se zopet zavedel in pomislil, da nesem več v Ameriki. Državna uprava ni nikdar odgovorna, odvrnil je llose z radostnim glasom. Uprava za nas skrbi, za naše denarje in na našo nevarnost. Tu mora vender biti nadzornik. Nedvomno, odvrnil je; a nadzornik zavisa od namestnika, namestnik pa od vlade, katera zopet le od Boga in od sebe same zavisa. Že ranjki oče mi je rekel, da so tri slučajne nezgode, katerih nikdo ne odškoduje: razbitje ladije, požar in dejanje vladarjevo. Dandanes so zoper razbitje ladije in zoper požar vsaj zavarovalnice, zoper dejanje vladarjevo Istri svobodno volitev in stavimo, kar se hoče, da Slovani dobimo v drž. zbor dva poslanca iz kmetskih občin in deželni zbor 19 poslancev iz kmetskih občin in 2 iz mest in trgov. Zahtevauio mar preveč ako hočemo svobodno voliti? Ne t»'eha nam vladne podpore, nego svobodno volitev vodijo naj nepristranski uradniki. Pri vsej materijalnoj moči, katero naši Karnjeli brezvestno in v protislovji s kazenskimi zakoni uporabljajo, borili so bodeiuo junaški in zmagali, ako se svobodno voli. Pogledimo razmero strank v deželnem zboru za ta slučaj: 16 Italijanov, 14 Slovanov. Vladne stranke tedaj ne bi bilo treba iskati v voljenih poslancih : neovirano bi zastopali Italijani v večjem broji svojo manjšino, a Slovani v manjšem svojo večino. Srednja stranka bili bi 3 biskupi, kar se z njih poklicem tudi strinja. Mi si vsaj mislimo, da se v takem položaji i biskupi ne bi smeli odtegovati posredovalnemu delovanju v korist dežele. Grešili bi proti svojim svetim dolžnostim. — Ali tudi v slučaji, da bi se biskupi sodelovanju odtegovali, kakor se zdaj, bilo bi vladi injlaglje posredovati. Treba jej pridobiti iz ital. večine samo dva glasa in srednja ali vladna stranka bila bi ustvarjena, kajti ta 2 glasa odločevala bi vedno. Bilo bi namreč v zboru 14 Slovanov 14 Italijanov in 2 poslanca vladi na razpolaganje. Razmera ostala bi vedno ista, naj pripada predsednik (dež. glavar ali njegov namestnik, ki ne glasuje), jednej ali drugoj stranki — srednja stranka bi odločevala. Se ve da Slovani tudi tako ne bi zadobili onega, kar jim pripada. Ali vsekako bili bi zado-voljneji z manjim zlom. Bolje bilo bi za nas, biti zavisni od pravične vlade, nego trpeti i giniti pod nasiljem brezozrne nasprotne večine, ki se brati s poulično druhaljo, da mirne Slovane zasra-muje in napada. Tako bi se ublažile razmere, prouzročene po krivičnem deželnem in volilnem redu, po dosedanjem pritisku ital. manjšine in c. k vlade. To je jedina mogoča pot, pomiriti narodnosti v Istri. Približevali bi se zdatno zlatim načelom: vsakemu svoje in nobenega ne pritiskati na st no. Bil bi to prvi korak k izvođenju TaarTejevega programa, s časom zavladal bi mir in okoristila bi so de ela iz poštenega prizadevanja. A Irredenti strta bila bi glava v Istri. Tu ne bi bila, a na Kranjskem je inje srednja, stranka — politična igrača! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 24. junija. Desnica bode v prihodnjem državnem %l»oni razdeljena zopet v štiri klube, kakor je bila do sedaj. Jugoslovanski klub se ne bode osnoval, ker slovenski in dalmatinski poslanci iz raznih uzrokov ne bodo izstopili iz Ilohenvvartovega kluba. Lichtensteinovi pristaši bodo pa ohranili svoj klub. Poudarjalo se je, da bi bilo dobro, da se Lichten-steinov in Hoheuvvartov klub zopet združita, a poslanci Lichtensteinovega kluba si ne upajo i.risio-piti v lloliemvurtov klub. Boje se svojih volilcev. Pri letošnjih volitvah so tudi nemški konse vativni volilci pokazali, da imajo svojo voljo in si ne dajo vedno od vodij zapovedovati. Volili so n. pr. Zallin-gerja, če tudi ga ni konservativni volilni odbor pri- poročal. Agitovanje nemških naeijonaleev razširilo je tudi svoj upliv v konservativne dežele. Na Solno-gradskem pa še Lienhacher širi centralistične ideje. Zategadelj se Lichtenste;novci boje, da bi jim volilci ne šteli za izneverjenje nemškemu narodu, ko bi pristopili klubu v katerem je večina Nenemcev, namreč Slovencev, Dalmatincev in Romunov. Iz tega se tudi razvidi, da Liclitensteinov klub za desnico ne bode zanesljiv, ampak bode omahoval mej centralističnimi in avtonomističnimi načeli in tako oviral vspešno delovanje državnega zbora. — Letos so v raznih krajih državni uradniki preveč mešali se v volitve. Več demokratskih poslancev misli, da tako umešavanje državnih ttradnikov v volitve nasprotuje državljanskim in ustavnim svoboščinam in bodo zato to stvar spravili v državnem zboru v razgovor in stavili primerne predloge. Brodska trgovska zbornica je letos tudi volila liberalca Kallira v državni zbor. Da to ne ugaja Poljakom, si lahko mislimo. OaliAki deželni z'.or je že večkrat sklenil resolucijo, da se ta trgovska I zbornica preseli v Tarnopol, tam bi namreč dobila bolj poljski značaj. Sedaj bodo pa Poljaki še bolj silili na to. Poljaki že nekaj časa sem črnijo rii*iii*ka i prevajatelja državnega zakonika, da se ne poslužu- j jeta rusinskega, ampak ruskega jezika. Ministerstvo \ zahteva od prelagateljev. da se opravičita. Povpra- 1 šali bodo tudi nekatere jezikoslovce, da se izjavijo, je li jezik, katerega se poslužujeta, rusinski ali ruski, j Oporoki minister notranjih zadev poslal je vsem občinskim predstojništvom okrožnico, v katerej i svari inženerje, delavce in rokodelce pred izseljeva- ! njem na Grško, ker tam manjka dela in je plača I tako slaba, da jedva zadostuje za hrano. Izseljenci j potem navadno nadlegujejo avstro-ogerske konzule, da jim dado* podporo, da se morejo vrniti domov. ! Finančna sekcija l»o.sckiiNlce deželne vlade | končala je budgetna posvetovanja. Deželni proračun je jako ugoden in kaže celo nekaj preostanka. — V petek odpotuje minister Kallay iz Serajevega. — Deželna vlada bosenska je precej poostrila določbo zaradi potnih listov. Bošnjaki in Hercegovine!, kateri hočejo potovati v inozemstvo, morajo si pre- | skrbeti potni list za inozemstvo. Kdor bi se ne držal te določbe, bode policijsko kaznovan. Za potovanje v avstro ogerske dežele pa ta določba nema veljave. Vsak inozemec, ki pride v Bosno ali Hercegovino, mora se izkazati z rednim potnim listom svoje domače oblasti, katera mora biti ogledan od tamošnjega konzulata. Ta določba pa tudi ne velja za avstro-ogerske državljane. Vsak inozemec, ki pride v Bosno ali Hercegovino, mora prvej politične j oblasti pokazati potni list, objaviti smoter svojega potpVanja in kako dolgo misli ostati v deželi. Ako hoče inozemec v kakem kraji, kjer je sedež ■ političnoga oblsvstva, ostati čez štiriindvajset ur, ■ mora pri ohlastvu deponovati potni list. Kadar od-! potuje dalje, se in u zopet izroči potni list. Inozemci, j ki bi ne imeli potnega lista, se bodo kaznovali z visoko denarno kaznijo ali z zaporom, potem pa iz-tirali iz dežele. Tudi sicer se bodo smeli inozemci izgnati, če se bode domnevalo, da so nevarni javnemu redu in miru. Te stroge določbe neki neso brez vsega politiškega pomena. Vsakdo pa tudi lahko previdi iz tega, da v Bosni in Hercegovini ni vse tako, kakor bi moralo h ti, če misli deželna vlada, da je treba red in mir varovati s tako strogimi na-redbami, katere bi celo utegnile škodovati trgovini. t aiaiUe države. Za celo Italiju imajo pomen volitve v Rimski mestni zbor, da celo v drugih državah obračajo na nje nekaj pozornosti. Pri letošnjih dopolnilnih volitvah izvoljenih je 21 liberalcev in 3 klerikalci. Udeležitev bila je jako živahna. Skoro vsi volilci prišli so na volišče. Listi vedno bolj ugibljejo, kdo bode naslednik ManteufHov Imenujejo se razne osobe, mej njimi tudi princ Nikolaj Nassauski. Ta princ je neid jako nadarjen, in nemški cesar ga jako čisla. L. 1866 je princ Nikolaj po izidu vojne, ki je bila za Na-savsko nesrečna, vodil pogajanja s Brusijo. On je morganatiCno oženjen z duhovito grofinjo Merenber-ško, hčerjo ruskega pesnika Puškina. Drugi pa mislijo, da bode bivši pruski minister notranjih zadev Euienberg imenovan namestnikom za Alzacijo in Loreno. Minister vnanjih zadev predložil je franco-skej zbornici mirovno pogodbo, katero sta sklenila Kitaj in Francija. Ta pogodba definitivno priznava pravice Francije na Anam. Anam bode z drugimi državami le po posredovanji Francije občeval. Francija zavezala se je da pomiri Tonking, Kitaj jej bode olajševal to nalogo. Kitaj bode priznal pogodbe, katere bosta sklenila Anam in Francija. Fran-coskej trgovini bodo Kitajci odprli še. nekatere kraje, ki se bodo pa pozneje določili. Francosko-kitajski komisarji, kateri se bodo imenovali v treh mesecih bodo uredili trgovino mei tema državama. Za blago, ki se hode prevažalo mej Tonkingom in pokrajinama Yunnan in Quang-Si, se bode znižala carina, ta carina pa ne bode veljala za promet mej Tonkingom in Kantonom. Trgovina z opijumom se bode uredila s posebnimi določbami. Da pospeši trgovino, bode Francija gradila železnice in ceste v Tonkingu. Ko bi Kitaj začel graditi železnice, bode se oziral na francosko industrijo. Francozi izpraznijo Formozo in Pescotores čez jeden mesec, ko bode podpisana mirovna pogodba. Dopisi. \g. Truta 22. junija. [Izviren dop.] (Ciko-rijaško. — Čitalnica.) Še ne mirujejo razburjeni duhovi pri zadnjih volitvah sramotno propale cikorijaške stranke. Glasila neodrešeue stranke iščejo v besednjakih blaženega jezika dan na dan novih psovk, da ž njimi mažejo papir, s katerimi bi hoteli uničiti ali vsaj zmanjšati ugled in spoštoval je, katero uživajo vrli naši voditelji, njim na čelu dični Nabergoj. Posebno glasilo „3ior Pohlota" „Šalobarda" pluje umazane pene iz svojega pokvarjenega želodca, na katerih penah se pozna srd v prsi zadetega, besneče, a zmaja. Bes, da pobalinsko sestavljene psovke proti častitim osebam nemajo upliva, ker preočito kažejo le zadnje poskuse rešitve pred smrtjo, — a človeka vendar srd obhaja, ko vidi, kakih nesramnih sredstev se poslužujejo oni, ki hočejo jednomu glavnih mest avstrijskih dežel dati znak svoje stranke. Sredstva so istinito nesramna, — a ne le na papirji je uporabljajo, tudi v dejanji kažejo svojo zlobnost. Odkar je „šior Poldo" propal, je kruh, kateri peko naše vrle Slovenke, umazan, slabo pečen, škodljiv, — da kot „Šalobarda" piše, je nekdo, ki je kos kruha, tako zvane „bige" pojedel, celo umrl —. Salobardmo uredništvo in njena stranka si je naročila kruha iz Pazina. Mleko naših okoličank — pravi prej omenjena — je z vodo in kozjim mlekom mešano, zato je treba furlanskega; ravno tako je škodljiva zelenjava, ki raste na slovanskih tleh, treba si jo je naročiti iz Laške. Zakleli so se tudi, svojega umazanega perila ne dajati več slovenskim pericam, marveč hočejo, da ga perejo v bližnjih Miljah, kjer je bolj laško ljudstvo. „Šalobarda" bode celo na svojo roko pripravila perilni stroj. No, k temu bi jej gotovo častitali, ker celemu uredništvu pristaje bolje pa nam le ostaje, kar so že naši pradedje imeli: le odpoved in zatajevanje samega sebe. Na ta način, vzkliknil sem, ne ravnajo v . . . Rose me je pogledal, grizel se v ustne ter molčal. Sicer pa, nadaljeval je lekar, bodete kmalu rešeni tega ostudnega tlaka, nad katerim so vsi kočijaži že deset let obupavali; bodoči mesec bodo vas razvlastili. Kaj, jaz razvlasten? Vi tega še ne veste? odvrnil je; zadeva se že osem dnij obravnava. Jaz se ustavim, pritožim se. Pritožite se, zakaj ? rekel je z očetovskim glasom. Dragi sosed, vi pač poznate basen o železnem lonci in o prstenem. Ne držite se kislo, to je nekoristno včasih celo škodljivo; porazumite se z upravo; ta vam bode primerno plačala vašo hišo; kaj hočete več? Iz svoje očetovske hiše se ne dani pregnati časopisi so tu, napravil bodem ropot. Časopisi, rekel je lekar. Jaz bi najrajše, da bi vse zatrli. Zakaj so nam zadnjih deset let? Prej, za prejšnje vlade, povedovali so vsaj ministrom svoje mnenje; to je nas vsaj kratkočasilo. Sedaj ne vem, kako bolezen so jim vcepili, sedaj j časopisi molče kot ribe v vodi. Obsegajo le nazna- | nila. Ali naj še vsako leto plačujem petdeset frankov, da mi v hišo pošiljajo imenik vseh malovre-dnih prodajalnic, čegar prednosti se po pet vrsta neprestano hvalisajo? Ko bi bil jaz vlada, zapove-dal bi vsem časopisom resnico govoriti: vrhu tega mi pa zadostuje uradno glasilo (moniteur) in celo to je odveč. In vi ste liberalec? Svobodnomiselnik in svobodni zidar do smrti, rekel je, vzdignivši roko s čudnoliko resnostjo. Že štirideset let sem se moja politična vera ni le za pičico premenila. Živela naš neumerjoči prevrat in naše cesarstvo, ki sta slavna načela od leta 89. nesla celo do Moskve! Pogin plemenitnikom in izselnikoni! Pogin zavitarjem, ki jedini so vso našo nesrečo prouzročili! Jaz neseni sovražnik veri, kajti ljudstvu je neobhodno potrebna, a zahtevam pa domoljubno in dobromislečo duhovščino. Jaz črtim nezvesti Albion ter preklinjam rusko samosilje. Jaz želim, da bi Francozje osvobodili vse zatirance: Poljake, Ogre, Valahe, Srbe, Grke, Maronite, Italijane in zamorce. Vrhu tega pa ljubim mir, znanosti in umetnosti in nikdar so ne more dovolj storiti za naše narodno gledališče, zaComedie francaise1 kjer sem še T al m i v Svili ploskal: J'ai gouverne eans pcur et j'abdique sana crtiinto. Jaz sem za močno in domoljubno vlado, ki sluša poštenjake ter jim klobase deli, odvetnike in kričače pa utaži. Zahtevam toli močno vojsko, ki se vsej Evropi lehko postavi, mornarico, ki lehko Angliji kljubuje, zahtevam povsodi prekope, povsod! železnice; zahtevam, da vlada vsakemu delavcu dela in kruha preskrbi. Pri tem pa zahtevam mali državni proračun in malo davkov. Nikakor nečem, da bi se država mastila z znojem ubogega naroda. To je moje veroizpovedanje; isto kakor vseh dobrih državljanov. In Bvoboda, vprašal sem ga, jaz je ne zasledim v vašem načrtu. Motite so, odvrnil mi je. Ali vam nesem rekel, da sem za močno vlado, za upravo, ki vsak osebni upor pomandra? Ko hitro bode državna oblast, o svojih resničnih koristih razsvetljena, bode nas silila, da bodemo svobodni, imeli bodemo tudi svobodo ter jo vesoljnemu svetu razpečavali. Kaj pa vam je svoboda? vprašal sem ga. (Daljo prih.) dostojanstvo perilcev, nego li, da zlorabijo žurnali-stično ime. Neodrešeni junaki se že sedaj pripravljajo, da bodo mogli o svojem času „šturmat" za domišljavo njih državo. Dan na dan koji teh poba-linov prevrne jerbas ali kaj jednacega kakej revnej slovenskej branjevki, potem pa se spusti v laški narodni tek. Kolovodja njih pa, dr. Ciatto, urednik „Šalobardin", poskusil je zopet jedenkrat te dni, če bo mogel sabljo vihtiti, s tem, da je s palico zamahnil na velikem trgu o belem dnevu po sotrud-niku patrijotičnega lista „11 Soldo". Vendar ni se mu posrečilo in hvalo mora vedeti redarstvenim uradnikom, da so ga vzeli pod svoje varstvo, drugače bi jo bil drago skupil. — Še tisoč jednakih dogodkov bi se moglo navesti, vendar bi bila prevelika čast onim pobalinom, ko bi se resni slovenski dnevnik preveč bavd z njih fakinskimi dejanji. Pustimo jih, naj se nadalje pripravljajo na njih sveti boj! Naša „Slovanska čitalnica" živi in vrlo napreduje. Pred malo časom imela je občni zbor, pri katerem so se popravila in pomnožila pravila. Na-mestnlja jih je že potrdila. Pa tudi društveno življenje v tem narodnem shajališči je živahno. Posebno mi je omeniti koncerta, kateri je priredilo društvo 20. t. m. na lepem čitalničnem vrtu. Zbralo se je vse, ker je slovanskega odličnega, čestitoga, imovitega in — lepega. Počastili so zabavo i razni dostojanstveniki s svojim pohodom. — Vojaška godba tridesetih mož s kapelnikom svirala je krasne slovanske komade, vmes pa so nas raz. vesel je val i čili pevci čitalnice z izbornim petjem pod vodstvom vrlega pevovodje g. Bartelja. Posebno sta dopadali „Oblaček" z milodonečim dvospevom gg. Pelicona in Gergoleta in ,,Zrinsko Frankopanka" katero slednjo je spremljala godba. Pesen ta iz Zajčeve opere „Zrinski" je res krasna in utis, kojega napravi na slušalce, je mogočen Morala bi se udomačiti pri vseh zborih naše domovine, in prepričan sem, da bi se priljubila, kot se je priljubil že narodni „Uboj". — Po koncertu nastale so tri stranke, katere so se vsaka po .svoje lepo zabavale: Mlajši svet pričel je rajati, drugi so pri kozarci na vrtu poslušali veselo glasove ter se pomenkovali — a onim, ki neso hoteli še prostih src zgubljati v dvorani po nežnih deklicah krasno odičenej, — podali so se na kegljišče in se tam zabavali. Hvalo moramo iz>ekati neumornemu odboru, ki zna podajati tako izvrstne dušne hrane svojim članom, zato pa menim, da izrazim čute vsih udeležencev, ako mu zakličem krepek: Slava : K a m e n s k i. Za „Narodni dom"! V Ljubljani osnovalo je več rodoljubov „Kraj-carsko podružnico Narodnega Doma" z naslednjim poslovnim redom: § 1. Podružnica si prizadeva, pridobiti vsacega Slovenca za svojega člana. s § 2. Vsak član plača na mesec 1 krajcar ali na leto 12 krajcarjev. § 3. Podružnica ima v vsaki fari svoje poverjenike, ki pobirajo krajcarske doneske in jih pošiljajo blagajniku „Narodnega Doma", g. dr. Staretu v Ljubljani. § 4. Blagajnik vodi podružnice račune v posebni knjigi, ter jih objavlja v vseh slovenskih časopisih. Rojaki! Pomen „Narodnega Doma" Vam je znan. Narod slovenski si hoče zgraditi v beli Ljubljani ponosen hram, ki bode središče njegovemu javnemu življenju in dom narodne slovenske zavesti. Pokloniti ga hoče v last prvemu našemu literarnemu zavodu, „Matici Slovenski". Njej bode „Narodni Dom" donašal neposredne koristi; ona ga bode čuvala in hranila poznim rodom kot najlepši spomin slovenskega domoljubja 1 Da se nam prej uresničijo te srčne nade, osnovali smo »Krajcarsko podružnico". Skoraj nepoznate doneske bode pobirala od svojih udov, a vendar upa njen odbor, da nabere z malimi darovi izdatne svote. Zrno do zrna pogača, Kauiou do kamna palača 1 Ko bi žrtoval vsak Slovenec na mesec le jeden krajcar, pomnožilo bi se v teku leta imetje „Narodnega Doma" skoraj za dve sto tisoč goldinarjev! Tako ugodnega vspeha pač no pričakujemo; velik del teh denarjev pa se vendar lahko nabere, ako nas bodete blagovoljno podpirali, mili rojaki. Zato se danes obrača odbor na vse domoljube slovenske, vabeč jih, da postanejo udje in delavci „Krajcarske podružnice". Posebno prosi rojake po deželi, naj podpirajo njegov namen. Poživlja jih, da stopijo z odborom v ožjo zvezo in mu kot poverjeniki pomagajo nabirati doneske. Oni rodoljubi, ki bi hoteli prevzeti poverjeništvo — laliek in neodgovoren posel — naj blagovolijo naznaniti svoja imena. Odbor se bode potem pismeno Ž njimi natančneje dogovoril. Napis je: Krajcarska podružnica „Narodnega Doma" (Dr. Jos Stare) v Ljubljani. Rojaki! Podpirajte nas v obili meri; narod slovenski se bode vedno hvaležno spominjal onih, ki so bili zvesti sini njegovi! Od-Toor Krajcarske podružnice „Narodnega Doma". Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 23. junija. Predseduje župan g. Grasselli. Navzočnih 20 odbornikov. Overovnteljema zapisnika imenuje župan odbornika Ve lk ovrha in Žagarja. V imenu personalnega in pravnega odseka poroča dr|Zarnik o izpustu praktikanta Viktorja pl. Schrey-a, ki je imenovan hranilničnim uradnikom j in nasvetuje, da se mu dovoli izstop s 25. dnem junija. Dalje nasvetuje, da se izpraznjena služba praktikanta ne razpiše, ker se je itak že oglasilo pet prosilcev, in naj se ta služba jednemu izmej teh odda. Predloga se odobrita Podžupan Vaso Petri Čič poroča o ponudbi Karola Sirnika, da bi mu mesto prodalo hišico št. 19 pred Pruhuni, za katero ponuja G00 gld. Magistrat zmatra to vsoto za prenizko, torej se ponudba Sir- j nikova po nasvetu finančnega odseka odbije. Podžupan Vaso PetričiČ nadalje poroča v i imenu finančnega odseka o skontrovanji vseh blagaj- • nic in zaklad, kat re upravlja mestna občina. Vršilo se je skontrovanje 9. t. m. in našlo vse popolnem : j v redu, kar zbor na znanjo vzame. Dr. Stare poroča v imenu'finančnega odseka : in nasvetuje, da se zaostala stanarina 94 gld. 41 kr. Josipu Germek-u, ki nema nič premoženja, odpiše. Obvelja. V imenu stavbenega odseka poroča odbor-; nik Potočnik o vspehu nove licitacije glede grad-1 nje obrežnega zidu pod Hradeckega mostom iti nasvetuje : 1. Ponudba A. Dekleve in J. Kneza se ne vsprejme. 2. Tekom meseca septembra t. 1. razpiše naj se gradnja obrežnega zidu vnovič s pogojem, da se ima zvršiti do konca avgusta 1886. 3. Mestni magistrat ima uporabljati potrebna sredstva, da se obrežje, če bi treba bilo, v tem stanji obdrži Poročevalec naglasa, da se bodo pri novi dražbi dosegle gotovo boljše ponudbe, ker bodo mestni kamnoseki čez zimo časa imeli, da si potrebno kamenje preskrbe. Tudi ne gre letos zidati obrežja, ker se popravljajo temelji hiše štajerske eskomptne banke in ker se bode prezidala tudi hiša gg. Krisper in Urbane. Dr. Tavčar ugovarja odsekovim nasvetom in nasvetuje, naj se vsprejme ponudba A. Dekleve z 15°/0 nadplačo in naj se mu obrok, do kdaj se ima delo zvršiti, podaljša do konca oktobra. Mestni odborniki Gogala, dr. vitez BI ei vre is in Pakič podpirajo odsekove predloge. Pri glasovanji ostane predlog dr. Tavčar-ja v manjšini in se vsprejmo odsekovi predlogi. Profesor Zupan poroča vimenu šolskega odseka o izvolitvi dveh članov v c. kr. mestni šolski svet in nasvetuje, naj bi se dosedanja člana dr. Tavčar in profesor Leveč zopet izvolila, ter se njima s tem zahvala izrekla za njijino trudoljubivo delovanje v tej korporaciji. Dr. Zar nik naglasa, da ima mestni šolski svet le z ljudskimi šolami posel, torej predlaga, naj bi se izvolila gospod učitelj Feliks Stegnar in dr. Tavčar, čemur mestni zbor pritrdi. Mestni odbornik Valentinčič poroča v imenu odseka za olepšavo mesta in finančnega odseka o novi ulogi odbora jahaškega društva, glede prostora za sezidanje jahališča. Jahaško društvo bi kupilo ves prostor, ki meri 7044 sežnjev za 3G23 gld. 88 kr., pridržalo bi si pa le 400 □ sežnjev, ostali prostor okolu ja- hališča podari m^stu nazaj proti temu, da je slednje odveze uknjižbe na posestvo, da ima okrog jahališča vzdržavati park, sploh, da se ostali prostor proda brezpogojno. Poročevalec g. Valentinčič nasvetuje, da se ponudba jahaškega društva vsprejme. Mostni odbornik Ludovik Ravnih ar se protivi predlogu. Mestni zbor je, varovaje mestne koristi, hotel ustreči želji gospodov jahaškega društva. Moral je pa tudi z ozirom pa javni značaj poslopja, kar so prosilci sami naglašali, zahtevati, da so vsi napisi v slovenskem in nemškem jeziku, kar je tako naravna stvar, da se sama ob sebi razumeva. A vsa stvar je prišla v obravnavo nemškutar.skim kolovodjam, ki so se precej protivili temu, kot sovražniki vsega slovanskega in napravili iz nedolžne stvari „Cause celebre". Govornik je odločno proti temu, da bi mestni zbor pri storjenih sklepih v tej zadevi kaj izpremenil in nasvetuje, naj bi se to sporočilo jahaškemu društvu. Dr. vitez Bleivveis podpira predlog Ludovika Ravnihar-ja. On bi najrajši, da bi se svet, sploh ne prodal jahaškemu društvu, katero bodo sozidalo v sredini kako kolibo, ki gotovo ne bode mestu v olepšavo. Rajši bi se svet prodal kranjski stavbeni družbi, katera bi na njem zidala lepe hiše ali vile in ga ravno tako drago plačala ko jahaško društvo. Zemlja, katera se hoče mestu podariti, ni nič vredna ker bodo štiri ceste peljale preko nje v jabališČe. Mestni odbornik Valentinčič zagovarja odsekove predloge. On misli, da se prenaredba zadnjih sklepov ne zahteva zaradi slovenskih napisov, ker je njemu privatno načelnik jahaškega društva gosp. Emerich Maver sam izjavil, da nema nič proti slovenskim napisom. Pri glasovanji pa se vsprejme z veliko večino predlog g. Ludovika Ravni har-ja in se potem seja sklene. Domače stvari« — (Pisateljsko podporno društvo) ima jutri ob 6 uri zvečer svoj redni občni zbor. Društvenike vabimo, da pridejo vsaj v tolikem številu, da bo mogel sklepati občni zbor. K sklepčnosti treba 15 društvenikov. -- (Na vseučilišči Dunajskem) izvoljen je na juridični fakulteti profesor cerkvenega prava dr. Josip vitez Čižman, rodom Kranjec, dekanom za prihodnje šolsko leto. — (Gosp. Ivan Plantan), naš rojak, no-tarijatski kandidat na Dunaji, izvršil je te dni no-tarijatski izpit z izvrstnim vspehom. Ker se ta dolgo let v tujini živeč domoljub misli naseliti mej Slovenci, smemo biti veseli, da se vrača mej nas mož, ki je, akoravno mnogo časa mej Nemci živeč, obranil si goreče domoljubje, tako da bode marsikateremu skrhanomu domoljubu, kakor se jih nekaj nahaja v dolenjskej metropoli, ki je rojstno mesto g. Plantanr, lahko služil v posnemovalen vzgled. — (Deželni odbor v Gorici) imenoval je Al. Cotiča, ki je zvršil vino- in sadjarsko šolo v Klosterneuburgu z odličnim vspehom, pomočnira učiteljem na dež. kmetijski šoli, slov. oddelek. — (O dolenjski volitvi) piše se nam iz Rudolfovega: Neki Metličan, po imenu Crnič, diur-nist v Metliki, je tukaj pravil, da Prosenek le gmotne koristi pri svoji agitaciji za Šukljeja išče, da je proti železnici, ker je cestni načelnik in kot tak si veliko „zaslužia in da upa, tla dobi po Šukljeji in \Vinklerji (kakor Sušteršič) c. k. pošto. Dalje jo Črnič rekel, da on pozna pet Metiičanov, ki so Šukljeja volili, ki pa neniajo nobene volilne pravice, kor neso Avstrijci, nego Hrvatje, Žumberčani, in da on sam, kot šesti izinej teh, tudi ni Avstrijec, pa da so mu dali volilno pravico, samo da je Šukljeja volil. Pred 3 leti je bilo 62 volilcev iz Metlike, in ko smo Proseneka vprašali, je li so vsi prišli, je odgovoril: vsi, še ženske. Od kod zdaj h kratu 134 upisanih volilcev?! — (»Politik«) ima v prilogi k št. 1G9 dopis iz Ljubljane o dolenjski volitvi. Konec dopisa slove: „Splošno se obžaluje, da posredovanje najiz-kušenejših pristašev, da celo, ekcelence grofa llohen-vrarta ni mogla odvrniti barona VVinklerja od nesrečne ideje: usiljevati dosedaj vedno jedinim slovenskim poslancem obče nepriljubljeno in malo zanesljivo osobo, tor se tako v deželi popolnem osamiti. Vsa tukaj izhajajoča politiška glasila, zastopajoča razna strankarska stališča: Slov. Narod", „Slovence", „Novice" „Slovan" soglasno obsojajo politiko, katere sedaj vidni smoter je razcepljenje narodne stranke, soglasno pa tudi obsojajo zagrize- nost, zlobnost in prepirljivost vladnega „Ljubljan-skega lista4*, kateri je deželna vlada lani ustanovila." — („Kres" Sokolov) privabil je kakor druga letu, tudi letos jako vebko občinstva na gorenji Rožnik. Ko se je zažgal na njivi pod cerkvijo veliki kres, bilo je vse polno ljudij okolu cerkve, a dohajali so vedno še kar tolpoma. Saj je bil po-noČni prizor pa tudi jako lep. Razen „Sokolovoga kresa" in lepih a preredkih raket, gorelo je vse polno kresov po gorah: Na Zaplati, pod Grebenom, na Vranšiči, na Šmarni gori, pri sv. Primoži, pri SV. Katarini, pri sv. Lovrenci na Dobrovi, na Krimu, na Kureščeku. na Golem, na Žalostni gori, na Go-lovci, na Gradu in na hribih za Savo itd , posebno veliko pa na barji Ljubljanskem. Občinstvo radovalo se je krasnega prizora in obi lih kresov, ki so dokazovali, da se še držimo starodavnih običajev. — (Šišenska Čitalnica) priredi s prijaznim sodelovanjem slavnih društev „Sokola" in ,Slavca" v proslavo slovanskih blagovestnikov svetega Cirila in Metoda v dan 5. julija t. 1 slavnost s cerkvenim opravilom v domaČi cerkvi zjutraj ob 9. uri in ljudsko veselico pri Koslerji, katerej bode obseg: slavnostna beseda, telovadba, streljanje za dobitke, plezanje na „mlaj", tehtanje, razne igre za mladino, spuščenje velikega balona, razsvetljava, umeteljni ogenj in godba domačega pešpolka baron Kuhn. Podrobnostni program sledi — (Vabilo.) Celjsko učiteljsko društvo bode v 2. dan julija ob 4. uri po pol ud ne v Celji, v okoliškem šolskem poslopji, zborovalo. V obravno-valnem sporedu je mej drugim „Razdelitev" realne tvarine na posamična šolska leta v jedno-, dvo- do petrazrednih ljudskih šolah. Pričakuje se, da radi važnosti obravnav nobeden ud ne izostane. K prav živahnemu skupnemu delovanju vabi odbor. — (Ustrelil) se je 22. t. m. ob 10. uri po noči pred Rozmanovo proilaal ico v Šmarji kmetski fant Jože Strus. Najprej ustrelil je trikrat v zrak, da bi ljudi strašil, četrtikrat pognal si je krogljo v čelo in takoj se mrtev zgrudil. Jože Strus bil je znan razgrajač, pa je to storil menda v zblaznelosti. — (Krajčeve „Narodne biblioteke") izšel je 18. snopič. Vsebina: Spisi Andrejčkovega Jožeta II. Matevž Klan Jer. Spiritus Familiaris, Zgodovina motniškega polža. Gregelj Koščenina. Andrejčkovega Jožeta spisi so že popolnem pošli, zatorej bode marsikomu ugajalo, da si polni svojo knjižnico s Krajčevo „Narodno biblioteko", katere posamičen snopič stoji le 15 kr. — (Banka »Slavija") sklenila je v mesecih januvar, februvar in marec t. 1. 11.(170 novih zavarovanj za 13,278.993 gld. 90 kr. kapitala ter je za to prejela 862.393 gld. 70 kr. zavarovalnine in pristojbin. Z.i škode plačala je v teh treh mesecih 86.938 gld. 95 kr. Denarni promet osrednje blagajnice iznašal je 1,780.311 gld. 64 kr. V posojilnicah bilo je v tem času naloženih 3GG.193 gold. 74 kr., na zemljišča posojenih pa 570.023 gld. 41 kr. Gasilne brizgalnice dobilo je šest občin — Samoupravna društva za zavarovanje pokojnin postajajo od dne do dne bolj priljubljena. Dokaz teinu je, da štejejo do konca marca 1885 že 1230 členov, ki so skupno zavarovali 140.9 45 gld. 52 kr. pokojnin in zato obvezali se uplačati 502.410 gld. 13 kr. ulog. — Tudi zaatopnlnški pokojninski fond se izdatno in hitro množi, kajti koncem marca t. 1. imel je že 52.428 gld. 05 kr. premoženja. Telegrami .Slovenskemu Narodu": Praga 24. junija. Prager Zeitung: Romarski vlak namenjen v 28. in 29. dan t. m. na Velegrad, kjer razsajajo ku/.iie bolezni, iz zdravstvenih ozirov ustavljen. Madrid 24. juuija. Odposlanci Madridskih trgovcev zahtevali so od kralja, da uniči dekret, s katerim se je konstatovala kolera v Madridu, ker ta dekret dela škoda trgovskemu stanu. Kralj je odvrnil, da dekreta ne more razveljaviti, ker je žalibože res kolera v Madridu. Častiti gospodje volilci Kranjskega, Loškega in Tržiškega volilnega okraja. Dopisi, kateri so došli centralnemu volilnemu odboru v Ljubljani in tudi meni, spričujejo, da nameravajo častiti gospodje volilci tamošnjega volilnega okraja v slučaji druge volitve za državni zbor, mene za poslanca voliti. Zaupanje, katero meni častiti gospodje volilci s tem dokazujejo, je meni v največjo čast, in jim zato izrekam svojo najprisrčnišo zahvalo. Iver se pa posel deželnega odbornika, ki mi ga je deželni zbor naklonil, nikakor ne more vspešno opravljati, ako se mora ob času državnega zbora skoro pol leta pretrgati, zato ne morem prevzeti kandidature za državnega poslanca, in to očitno izjavljam, da bi se pri volitvi glasovi ne cepili. Zagotavljam pa častite gospode volilce, kateri so me počastili s svojim zaupanjem, da mi bode to ostalo vedno v hvaležnem spomina, in da boilein na svojem mestu delal z vso svojo močjo v korist naše drage domovine. V Ljubljani, 24. junija 1885. O..... l»etcla, deželni poslanec in defcelni odbornik. Razne vesti. * (Serajevo ) Prvostolnica nove Avstrije v Bosni napreduje hitro in procvita oči vidno. Ljudski popis je dokončan. Serajevo broji sedaj 27.028 prebivalcev, mej temi 15.000 Muhamedance v. * (Polž — sovražnik tičem pevcem.) Skoro imajo prav naši otroci, kadar se groze nad polžem: „Polž, polž, pokaži roge, če ne bom tebi in tvoji materi hišo ubil!" Kdo bi si bil pa kdaj tudi mislil, da bomo počasnega polža še proglasili škodljivcem naših tičev pevcev. Zanikrnež ni sicer uren, a potuhnen tihotapec, ki lazi in preži na tiči*1 jajca. Prijatelj našim tičem piše o njem: Na drevesu zapazim ščinkovca, kateri se z živežem v kljunu zaletava vedno v jedni in isti kraj pod drevo, ne da bi mogel oddati nabrano hrano. Pohitim tjakaj v senco pod drevo, kar zagledam v travi tičje gnezdo in v njem — čujte! — počasnega polža. Drzoviti nesramnež čepi in sedi v sredi gnezda ter mirno srka drobne jajčeke. Od peterih jajec posre-bal je hudobnež jedno že popolnem, drugo pa do polovice. Ne pomišljam si dolgo, ubijem hudodelca za kazen rekoč: glava za glavo, odstranim jajčne ostanke, položim očejena ostala tri jajca v gnezdo in odstopim malo na stran. Na svojo veliko radost se uverim, da je bilo moje delo materi šcinkovki prav po godu in ložje potem pri srci. Uboga tica valila je zopet dalje. K tej povesti pač treba do-stavka: „Se non e vero, e ben trovato. Zn viutiijo porabo. Proti protinn in trganju, bolečinah po udih in vsakovrstnih imetjih pokazJo bo jo po-ttchno uspešno Moll-ovo „Francusko žganje". Steklenica stane 80 kr. Vsaki dan ga razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar in e. kr. dvomi založnik mi l)u-niiji, Tuchhuiben 9. V lekarnah po deželi znlitevstj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (lt 4) Zahvala. Gospod A. Ditrih, tukaj 5n ji trgovec, hiStiik itd., dtruval je za revno mladino tukajšnje Sole 3 sklade papirja, 12 zvezkov svinčnikov, 2 zvezka držal in 2 Skatljici peres ; podpisano vodstvo se blareuui dobrotniku v svojem in v imenu obdarovancev najsrčnejšo zahvaljuje. Vodstvo stlrirazredne ljudske iole v "Vipavi, dne 22. junija 188 \ K a s p. G- as por i, .stilski vodja. Ekscliiitiviic dražite. (Iz uradnega lista.) 3. eks. držb. pos. Marko Plečnika iz Ilotederšice, 22 gld, 18. julija na Vrhniki. 1. eks. držb. pos. Matije Getbiča iz Ulaka, 16(58 gld., 1(5. julija v Lojjatci. .'i. eks. dr/.li. pos. Janeza Kristanca iz Mož, 1093 (rld., 14. julija iz Kranja. 1. eks. držb. pos. Simona Trevna iz; Godoviča, filHO gld., 18. julija v Idriji. 1. ekn. držb. pos. Pa v In Iler-šica iz Martinovega potoka, 2800 gld., 18, julij a v Logatoi. 1. eks. držb. pos. Jerneja Sreliernaka iz Cerknice, 810 gld., 16. julija v Logatci. 1. eks. držb. pos. Franca Turka z Malega Brda, 8f>0 gld. 40 kr., 8. avg-usta v Senožečah. 1. eks. držb. pos. Janeza Dvornika iz JČiško vasi 28.045 gl , 15 julija na Krškem. 3. eks. držb. pos. Al ožijo Ariuom iz Velike Lajne, 610 gld., 27. junija v Kana ni fen. 'r*ij Ječmen, n ... 4 87 Jajce, jedno .... — 2 0\ 08, n ... 8 57 Mleko, liter .... — 8 Ajda, n ... 4 71 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, n ... 5 B5 Telečje „ „ — 56 Koruza, E) V Svinjsko „ n — u«; Krompir, n ... 3 52 KoStrunovo „ „ — :sh Leća, 8 — 30 C rab, , 9 . 8 17 Fižol, * ... 8 5C Sen», IGO kilo . . 1 6 Maslu, kgr. . — 94 Slama, m r ' 1 09 i Mast, — 89 Drva trda, 4nmetr. 7 2( Bpeh frilen, „ - .vi n mehka, „ „ 5 — J Cm opazovanja 1 1 Stanje. , Tem. ; w barometra tura trov| v mm. r Nebo Mokrimi v mm. "5 3 •—i jo c* 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 739-16 mm. 7^8 98 mm. 738 52mm. 110° C 16 0° C 13 4" G si. svz. si. vzh. si. vzh. jas. obl. obl. OOOnn. Srednja temperatura 135* za W pod normalotn. XDij.na.jsl?:o, borza dne 24. junija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 82 gld. 50 kr. Srebrna renta.......... 83 „ 10 „ Zlata renta........... 10S „ 50 „ 5°/0 marčna renta......... 99 „ 15 ^ Akcije narodne banke....... 858 ,, — „ Kreditne akcijo......... 28 ■* „ 25 „ London............ 124 „25 ^ Srebro........... . — „ — „ Napol........... 9 „ 85 „ 0 kr cekini.......... 6 „ 87 n Nemške marke......... 60 „ 95 , 4«/0 državne srečke iz I 185S4 250 gld 128 „ — „ Državne srečke iz 1 1864 100 gld 167 „50 „ 4% avstr zlata renta, davka prosta. 108 „50 ^ Ogrska zlata renta 4°/0...... V9 „ 30 „ „ papirna renta 5°/0 ...... 92 „ 90 w 5e/0 Štajerske zemljiSč odvez oblig . 104 „ — „ Dunava reg srečke f>»/0 . . 100 gld 11H „ 25 „ Zemlj obe avstr. 4Vt0/o alati zaat listi 123 „ 50 „ Prior, oblig Elizabetine zapad železnico 113 „ 75 „ Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 106 „ — m Kreditne srečke.....100 gld 175 „ 75 „ Rudolfov« srečke.....10 „ 17 „ 75 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ 98 „ 25 m Trammway-društ velj. 170 gld a, v. . . 201 „90 „ Siomšekovih zbranih spisov IV. knjiga: »RAZLIČNO BLAGO", ravnokar izdana, dobiva se pri izdajatelji č. g. Mili. I«en-doviek-u \ Makolah (Maxau hei Poltschacli) po goldinarji s poštnino vred. Tržna cena po knjigarnah jej je: 1 gld. 40 kr. za trdovezan. 1 ^rld. 30 kr. ga broširan izvod. — Obsega tri oddelke: I. „ftola in odgoja." str. 180: IX. „narodna politika in narodno gospodarstvo" 183—354 5 III. „razna tvarina" 357—428. (3(53—2) j BESE---kJ»fr£g I Skladbi ziožii F. S. Tilkar. 4» Ravnokar je izšla drugn knjiga teb glasbo- !tvorov s allko Nkl»«ln< H; ••>-«». ZadliaJ knjige je jako obilen In tako različen, da zamore zanimati vaacega, kdor so z glasbo bavi ali tudi samo poje. Cena knjigi je I fgld. 60 kr., zaren Izredno «j» nlzUn. (1!)4— 29) Knjiga se dobiva izključiva pri huuiciu NkliKluiel ji in naj se naročnina pošilja pod ttdreso: 3?. S. T7"illiStx "v S&etiEM. ---re-frffr-------i*tž (HOTEL STADT WIEN). Dovoljujem ai viai-kej gospodi, k;ikor tudi p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da so bo od sedaj naprej točilo Plznsko pivo iz meščanske pivovarne v Plznu in Reiningi-buusor-J«;>'o pivo, katero dobivam neposredno. Nadalje priporočam tuoja priznana Jedila, kakor tudi pristna prirodna vina v boga tej izberi. Za blagovoljni oldsk prosi 7. velespoŠtovanjem JOS. TSIN'KER, (374—1 restavrant. Tajni medicinski in dvomi sovotnik dr. Itllckiiiff, medicinski SOVetnib dr. t'elin, dr. .Miinning in mnoge drugo zdravniške avtoritete so je |»reskn«lie inje w izvrstno domače (ne Ujno) sredstvo priporočalo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krču v želodci, oniedlevici. glavobolju, trebulmlmlju, zaslizeujn, želodčuej kislim, vzdig.ivanju, (»motici, koliku, škroleljnom itd., proti zlatej žili, zupretju. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slust do jedij. Poskusite samo % malim in prepričajte bo sami. J< dna stekl. 50 in SO kr. Pri gospoi'u lekar ji KvoIhmII, pri Kluteiu orla, iin Pvttilrnovesn *r«u. (716-49) iecoli-eva esenca za želodec, katero pripravlja G. PIC COL I, lekar v Ljubljani. Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v Želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah po 12 stek-lenic za 1 pld. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpust. Gena steklenici 10 novo. (848—G) Lastnina in tisk -Narodno TIskarne'