GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Uredništvo in uprava: Murska Sobota. Okr. odbor OF — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641-906-030 — Naročnina Celoletna din 100.—. polletna din 50.— četrtletna din 25.—
Štev. 7 — Leto II.
Murska Sobota, 16. februarja 1950
Cena 2 din
Ko naše delovne zadruge stojijo pred občnimi zbori ko podajajo obračun celoletnega dela izkazujejo kaj različno sliko, tam, kjer je bila zadruga postavljena na zdravih temeljih s sodelovanjem Osvobodilne fronte in množičnih organizacij in kjer so bili v upravne odbore izvoljeni najboljši frontovci, tam  teko občni zbori veselo in mirno, tam izkazujejo zadruge lepe uspehe v proizvodnji, kakor v organizaciji dela razen napak in pomanjkljivosti, ki jih je bilo opaziti več ali manj v vseh novoustanovljenih zadrugah.
Vse drugačno pa je stanje tam, kjer ob ustanovitvi zadruge niso sodelovale frontne organizacije, temveč so bile zadruge ustanovljene pač zato ker je Šlo nekaterim forumom samo za večje število zadrug, ne glede na to kakšni ljudje so pristopali v zadruge. Takšnih zadrug imamo na žalost tudi v soboškem okraja precej. V teh vaseh so vstopali kmetje, predvsem večji posestniki samo zato, da se izognejo davkom in obvezni oddaji ne glede na to. kako bo zadruga gospodarila naprej Jasno je, da že iz razrednega stališča takšne zadruge niso bile prijatelj majhnih posestnikov in bajtarjev, ki so na ta način ilozirani, izven zadružnega življenja
V teh zadrugah potemtakem tudi ne moremo govoriti o zdravih upravnih odborih, ki bi pravilno razširjali organizacijske oblike in sprovajati zadružna načela v življenje. Ne tega ni bilo v teh zadrugah, ki so samo gledale kako bi potegnile čim več koristi za sebe, za posameznike, ne glede na to, da bi državi oddajale potrebne količine pridelkov. Tako so te zadruge špekulacijsko jadrale skozi leto in odtujevale skupnosti to kar bi morale po vseh pravilih prispevati.
Razen manjših količin pridelkov in pa živine, so takšne zadruge pograbile ostalo za svoje privatne potrebe ohišnic, kar je bilo v neki meri tudi za črno borzo. Ne moremo se sprijazniti z dejstvom, da so nekatere zadruge, kakor Gornji Petrovci, Krplivnik, Moravci in še nekatere oddale državi le nekaj komadov svinj, na ohišnicah pa so si redili zadružniki celo do 14 komadov svinj kar daje jasno sliko, kam so jadrale takšne zadruge, kaj so pri tem mislili upravni odbori in kakšno je bilo njihovo delo. Pri tem si ne moremo misliti drugače, kakor to, da so upravni odbori imeli sami svoje prste pri teh špekulacijah. Zato tudi niso podvzemali potrebnih korakov proti takšnim napakam in nepravilnostim. Vendar bi delali krivico, Če bi rekli da so bile vse zadruge takšne
Tudi v najslabših zadrugah so bili ljudje, ki so zdravo  gledali na zadružno življenje, ki pa je bilo popačeno od strani velikih, ki so prevladovali s svojim kulaškim nastrojenjem v teh zadrugah.
Ko stoje te zadruge ob občnih zborih in ko dajajo sliko svojega dela, ki ga ne morejo, razen napak in pomanjkljivosti s ničemer drugim prikazati, se ti ljudje sprašujejo kaj smo delali, kje so napake,
kje so vzroki za neuspeh, za slabo gospodarsko stanje zadrug, za nizek trudodan? Predvsem se to sprašujejo oni, ki so v zadrugi delali vse leto, ki so žrtvovali največ delovnih dni, danes pa ne prejemajo zasluženega plačila. To so predvsem maloštevilni bajtarji in hlapci, ki so odvisni le od letnega plačila trudodni. Tem ljudem je danes treba povedati, da so jih opeharili njihovi upravni odbori z velikimi na čelu, ki so vsled nepravilnih organizacijskih oblik dela v zadrugi glavne dohodke pospravili na ohišnice Jasno je, če imajo pridelke, živino in vse ostalo v ohišnicah, ne pa v zadrugi, ne moremo govoriti o pravilni razporeditvi plačila zadružnikom, predvsem onim, ki so šli v zadrugo brez zemlje.
Krivica, ki se je zgodila tem ljudem, se ne sme več ponoviti. Zato imajo letošnji občni zbori velike naloge. Pred zadružniki razkrinkujejo najvidnejše špekulante in delomrzneže, od katerih nekateri sede tudi v upravnih odborih. Takšno stanje pa naj bo tudi resen opomin okrajnim forumom, ki so storili vse premalo, da bi s konkretno pomočjo in Pa z ideološko-političnim delom takšne napake in pomanjkljivosti že med letom popravljali. Danes se sprašujemo: zakaj v soboškem okraju ne vidimo uspehov v nadaljnji razširitvi zadružništva po vaseh, zakaj še mnogi, ki stojijo izven zadrug, gledajo iste po strani? Odgovor je kratek in jasen: zato, ker v novoustanovljenih zadrugah še ni opaziti onih uspehov, ki bi jih naj prineslo socialistično gospodarstvo. Druga stvar pa je, kako sodelujejo v nadaljnji razširitvi zadružništva in zadružne misli krajevni ljudski odbori s frontnimi organizacijami, ki ponekod izgledajo le kot privesek kulaških elementov in sede na repu istih.
Če kritično pogledamo delo okrajnega poverjeništva za kmetijstvo, ugotavljamo, da tudi ti niso delali tako, kakor bi bilo to potrebno. Danes se sprašujemo: zakaj toliko menjavanje kadra, zakaj stalna zadolžitev po vseh mogočih Unijah od davkov in preko odkupov. Bilo bi nepravilno, če bi te važne akcije, ki so brezdvomno življenjsko važne, v današnjem časa zapostavljali, vendar so rezultati pri vsem tem bili takšni: posamezni referenti se niso poglabljali v gospodarsko problematiko, ki je nastajala v novoustanovljenih zadrugah, vsled tega pa je bilo delo pomanjkljivo. Tako je na občnem zboru v Puconcih upravni odbor iznesel med drugim, da na okrajnem poverjeništvu vrši administrativne posle izkušen agronom, zadruga pa ne dobiva zadostne pomoči. To so napake, ki jih je treba odkrito pogledati in si jih tudi priznati, če hočemo govoriti o nadaljnji razširitvi zadružništva v soboškem okraju, ki ima kljub vsem tem napakam in pomanjkljivostim vse pogoje za nadaljnji razvoj. To je nekaj dejstev, ki so značilna za gospodarsko in politično stanje naših mladih zadrug v prvem letu.
Izbrali so si kandidate v Zvezno skupščino
Miško Kranjec kandidira v Murski Soboti
Več kot 500 predstavnikov množičnih organizacij je na plenumu OF v Murski Soboti izbralo za kandidata za Zvezni svet tov. Miška Kranjca, književnika, predsednika Zveze književnikov Slovenije in člana izvršnega odbora OF Slovenije, za njegovega namestnika pa Alojza Benka, podpredsednika okrajnega ljudskega odbora in člana okrajnega komiteja KPS Murska Sobota.
Na plenumu so številni predstavniki množičnih organizacij sprejela tudi obveznosti v čast volitev.
V dolnjelendavskem okraju kandidira tov. Horvat Ivan
10. februarja se je sestal razširjeni plenum OO OF in zastopniki ostalih množičnih organizacij, da izbere kandidata za zvezno skupščino. Po referatih so na predlog sekretarja OF, tov. Valenčiča, izbrali soglasno za kandidata za dolnjelendavski okraj tov. HORVAT Ivana, predsednika IO OLO in sekretarja OK KPS Dol. Lendava. Za njegovega namestnika pa so izbrali tov. Utroša Antona, predsednika KOZ Črenšovci in člana OK KPS DoL Lendava,	—P J
V ljutomerskem in radgonskem okraju kandidira tov. Peter Štrucelj
V ljutomersko - radgonskem okraju so zborovalci soglasno potrdili kandidaturo Petra Štruclja, viničarja, predsednika vinogradniške zadruge Vinski vrh, za njegovega namestnika pa Jožeta Mahneta, predsednika kmečke obdelovalne zadruge in podpredsednika krajevnega ljudskega odbora v Apačah.
NEPRAVILNOST!
Napako je treba takoj popraviti !
Naloga vseh množičnih organizacij je, da vskladijo delo na gospodarskem, političnem in kulturnem polju in da si to delo medsebojno pravilno razdelijo, da čimprej dosežejo uspeh. Vsekakor tega ni pokazal delegat okrajnega komiteje mladine, ki se je udeležil sestanka na Melincih. V vasi so že lansko leto ustanovili svoje izobraževalno društvo, katerega vodi in v njem dela v glavnem mladina. Tako je na primer društvo poslalo svojo članico na knjižničarski tečaj v Maribor Ta danes prav vzorno vodi krajevno knjižnico v okviru društva Dramatska skupina, v kateri sodelujejo v glavnem člani in Članice LMS je uprizorila igro in z njo nastopila tudi v sosednji vasi ter si z delom preskrbela denarna sredstva za nabavo nove zavese. Osnovali so tudi številčen izobraževalna tečaj, ki je zajel 43 mladincev in mladink Društvo je delalo po načrtu, ki ga je sestavil ustanovni občni zbor vse do prihoda delegata okrajnega komiteja mladine kateremu ni ugajalo tako delo in je hotel, da bi se mladina na Melincih nekako osamosvojila, namesto, da bi razširila svoj plan dela in zajela še odrasle, da bi z njo sodelovali pri lastni izgradnji! Delegat je s svojimi stavki pokazal, da nima pojma o delovanju ljudske prosvete na vasi. Njegovi stavki, kot je n. pr,: »Zakaj ne bi mladina sama igrala«, »zakaj bi drugi dajali v žep denar«, »naj mladina ima denar« itd., dokazujejo, da se ne zaveda niti svojih nalog, ki jih je moral opraviti po svoji liniji. Denar, ki ga je dobilo društvo, je na dobrem mestu in nadzorni odbor ima med svojimi člani tudi dva partijca, ki bodo znali, prav tako, kot so to delali do sedaj voditi kontrolo o pravilna uporabi denarja v društvu. Toda to ni vse Prišlo je še hujše Nekateri mladinci, sicer tega niso oni krivi, so dobesedno začeli delati po navodilih delegata in danes je prenehal z delom izobraževalni tečaj, ki je imel — kot sem prej omenil — 43 tečajnikov Mislim, da ni potrebno še naprej diskutirati ali je bila pravilna poteza delegata ali ne Moramo se pogovoriti o nečem drugem, a to je, da se ponovno ustvari tisto kar je obstojalo na Melincih Mladina mora ponovno začeti z delom v tečaju, ponovno z učenjem druge igre, ker ima društvo v planu dve igra. Ima načrt dviga knjig v knjižnica, dviga števila bralcev, njihov pevski zbor si mora naučiti štiri pesmi, a mogoče bodo začeli tudi z delom na obdelavi ljudskih
plesov, oziroma z delom folklorne skupina v društvu.
Naloga delegata, ki je naredil to napako, je, da se ponovno sestane z mladino na Melincih in popravi tisto, kar je zagrešil s svojim nepremišljenim delom. Vsekakor moramo čestitati mladini na Melincih na dosedanjih uspehih, zlasti zaradi tega, ker je prva začela z delom na kultumo-prosvetnem polju. Toda pričakujemo od nje, da bo napako, ki je ona ni kriva, popravila in s svojim nadaljnjim delom dokazala, kako je treba delati na kulturnem polju. To pomeni, da bo nadaljevala s svojim delom, pomeni, da bo mobilizirala še ostale mladince, ki še niso vključeni v društvu, da bo mobilizirala tudi odrasle in bo na ta način imela vodilno vlogo pri kulturno-prosvetnem delu na vasi Na ta način bo izpolnila nalogo, ki jo pred njo postavlja CK LMS in naše ljudstvo. Nak
Stanovanjska komisija je pristranska
Kakšen je postopek mestne stanovanjske komisije? Drži se gesla: »Zakaj enostavno, ko pa je lahko komplicirano!« Poglejmo primer: Komisija je izdala odločbo tov. Pisanec Greti in tov. Kerčman Amaliji za preselitev iz Titove ulice 21 v Koroško ulico 49. Torej iz centra na skrajni rob mesta.  Zakaj? Komisija utemeljuje odločbo tako Ker je tov Kreslin Franc (ki je dobil odločbo za vselitev v Titovo ul. 21) poverjenik za lahko industrijo in je doma iz Ižakovec, odkoder se je vozil s kolesom, mu je potrebno za mestno delo stanovanje v mestu. (To ni samo prav, ampak nujno!)
Ker je tov Pisanec dijakinja in tov Kerčmar uradnica, Jima ni tako važno stanovati v centru mesta, ker v šolo in v službo lahko gresta tudi iz Koroške 49 Isto je stanovanjska komisija I. stopnje na predlog stanovanjske komisije II. stopnje osvojila in izdala odločbo, kakor je zgoraj citirano.
Ta utemeljitev ničesar ne utemeljuje. Omenjeni prav tako lahko gre iz Koroške 49 v svoj urad kot dijakinja v šolo. Ta utemeljitev vzbuja le v vrstah nižjih uradnikov in sličnih občutek manjvrednosti, a ljudski oblasti kvari ugled, ker dopušča prednost nekaterim in je torej pristranska.
Slike z občnih zborov delovnih zadrug
Fikšinci
Zbor se je pričel ob devetih. Mladina je okrasila zadružno sobo z zelenjem. Prihajali so praznično razpoloženi. Kako tudi nebi! Imajo občni zbor. Kritično bodo pregledali napake in uspehe preteklega leta. Upravni odbor se je dobro pripravil na poročilo. Funkcionarji so vedeli, da bo padla marsikatera pikra tudi na njihov račun. Pa se niso bali! Rekli so: »Brez napak ni uspehov!«
No, občni zbor je tekel kar v veselem razpoloženju. Tudi po upravnem odboru so pošteno udrihati zadružniki. Saj je bilo storjenih mnogo napak tekom leta. Tako niso obdržavali redno sej upravnega odbora. Probleme zadruge so reševali kar na partijskih sestankih, kar pa ni bilo pravilno, Če pomislimo, da je celica imela samo nekatere člane. Tudi to ni bilo prav, da so zadružniki zaklali kravo brez vednosti višjih forumov, meso pa prodati tudi privatnikom. Takšne in podobne napake so iznašati zadružniki.
Grajali so, kritizirali, nato sklepali! Tudi okrajnega poverjenika za kmetijstvo so imeli na rešetu. On bi lahko mnogo več pomagal za drugi kot okrajni funkcionar, lahko bi preprečil številne nepravilnosti in napake, ki so bile v zadrugi. No, to so njegove slabosti, kar je končno tudi priznal in obljubil, da bo letos drugače. Njegova žena pa je bolj pridna od moža. V delu se je najboljše pokazala. Ima večino zadružnih svinj, za katere skrbi z vso vnemo, kar se mora tudi pohvaliti.
Malomarni odnos do zadruge pa je pokazal tudi Čarni Peter, ki ima silno malo trudodni. Njegova žena je rekla, da bo s sekiro nagnala vsakega, ki bi prišel po »alfo«. Namreč stvar je bila takšna: Zadruga je združila svinje pri Gjerkešu, kjer so izvršili lepe adaptacije, niso pa imeli v čem kuhati svinjam, ker kotlov ni bilo. Zadružnik Čarni pa je imel veliko »alfo« za kuhanje. Morai je poseči okrajni aktivist vmes, da je Čarni odstopil »alfo«; pri tem se ne more reči. da jo je dal od srca.
To so slabosti. Dobre strani pa so, da so združili parcele, da so adaptirali svinjake, da so združili govejo živino in da imajo knjigovodstvo, ki je na tekočem.
»Tako ne bomo več naprej delali,« so napravil) sklepe. »Norme bomo takoj začeli,« so dejali. Ko so še sprejeli sklepe, da bodo razširili živinorejo, posebno perutninarstvo, da bodo gradili nove hleve in še druge zdrave postavke, so zbor zaključili. Tako je bilo v Fikšincih...
Črenšovci
Zbora so se udeležili kot gosti člani KLO in precej gospodarjev-nezadružnikov, ki so se želeli seznaniti z zadružnim načinom gospodarstva.
Na občnem zboru, ki je trajal osem ur, se je razvila živahna diskusija. Zadružniki so čutili, da se niso zbrali le zato, ker pravila zahtevajo, da se mora vsako leto ob tem času vršiti občni zbor, temveč zato, da se temeljito pomenijo o vsem, kar so tekom leta dobrega pa tudi slabega naredili in da bodo na podlagi teh zaključkov delo izboljšali, napake pa pravočasno odpravili.
Lansko poletje so organizirali brigade. Toda brigadni sistem dela niso vodili pravilno, ker niso postaviti brigadirjev, ki bi vodili evidenco o delu članov svoje brigade. Zato je vsak zadružnik vpisoval v svojo knjižico sam, koliko delovnih dni je naredil. Pri tem je bila največja napaka, da niso beležili, kakšno delo je kateri dan opravljal. Ta pomanjkljivost pa je onemogočila obračunavanje po normah. Zaradi tega so morah enako obračunavati delovni dan pri težkem in lahkem delu To spoznanje bo v tekočem letu prispevalo k izboljšanju dela, ker bodo postavili brigadirje in uvedli točno in pravilno evidenco.
Vrednost delovnega dne je znašala 50 din, kar so prejeli zadružniki v na-
ravi, denarju in bonih. Vzrokov za tako nizko vrednost delovnega dne je več: niso obračunavali po normah, temveč so beležili le po 8—9urnem delovnem dnevu, zadružniki so vložili mnogo delovnih dni v kapitalno izgradnjo, v graditev hleva, ki trenutno ni prispeval k povečanju dohodkov; zaradi razkosanosti zadružnih polj — 67 ha obdelovalne zemlje sestoji iz 126 parcel — storilnost dela ni bila dovolj visoka.
Vse te pomanjkljivosti so zadružniki ugotavljali z vso resnostjo, a obenem z nekim zadovoljstvom. Njihovi dohodki so se že sedaj povečali in njihovo
življenje je boljše, kakor če bi ostali v privatnem sektorju. Ko bodo te in še druge pomanjkljivosti odpravili, bo pa še boljše in lepše.
Pred občnim zborom so še enkrat pregledali ohišnice in ocenitev vloženih strojev in orodja. Ohišnice znašajo po družinah od 16—46 arov, in sicer pri večji družini je večja, pri manjši pa manjša. Velikost ohišnice so določili na ustanovnem občnem zboru. Ker ohišnice niso prevelike, niso ovirale zadružnikov pri skupnem delu.
Čeprav so zadrugo ustanoviti lansko pomlad in so začeli s skupnim delom šele poleti, pride na vsakega zadružnika povprečno 130 delovnih dni; možje so naredili precej več, žene pa manj, ker morajo skrbeti za otroke in družino. Ob tem razpravljanju so sprejemali obveze, koliko delovnih dni bo naredil posameznik v tekočem letu Za največ delovnih dni se je obvezal tov. Tkalec, ki opravlja in krmi živino. in sicer za 360. Predsednik zadruge, tov Utroša, pa se je obvezal za 330 delovnih dni. Ostali možje so sprejeli obveze povprečno po 250, žene pa po 150 delovnih dni.
Najlepše uspehe beležijo pri dvigu hektarskega donosa krompirja in krmske pese, kar so obdelovali že skupno; še lepše uspehe pa so imeli pri dvigu živinoreje Danes redi zadruga na 71 hektarih celotne površine 7 konj, 49 glav goveje živine, 8 plemenjakov in 67 prašičev, kar je visoko nad povprečjem privatnih gospodarstev Plan kapitalne izgradnje so v lanskem letu izpolnili 100%; zgraditi so hlev za 50 glav živine
Potem so si izvolili novi petčlanski upravni in tričlanski nadzorni odbor Razen dveh članov so ponovno izvolili stare odbornike s tov. Utrošem kot predsednikom To potrjuje pravilnost dosedanjega vodstva in zadovoljstvo zadružnikov z dosedanjim načinom gospodarstva — seveda z odpravljanjem vseh napak, ki so jih do sedaj, posebno pa na občnem zboru odkrili in poiskali njihove vzroke.
Lutverci
Kmetijskoobdelovalne zadruga Janeza Hribarja v Lutvercih obstoja od jeseni leta 1946 in je v razdobju od ustanovitve do danes dosegla lep razmah. V začetku se je v zadružni kolektiv združilo le sedem družin. Zadruga sprva ni bila brez gospodarskih in materialnih težav, ki jih je sčasoma prebrodila in postala močan gospodarski faktor v vasi. Zadružniki so v četrtek, 2. februarja t. l. polagali svoj letni obračun v redni skupščini, ko so izvolili za novega predsednika zadruge tov. Lehko Izidorja, marljive-
ga in požrtvovalnega zadružnika od vsega početka njenega obstoja. Obravnavati so o povečanju živinoreje; saj bodo v tekočem letu dvignili stalež goveje živine od sedanjih 73 govedi na 120 glav. prašičev bodo redili 387 komadov po letošnjem proizvodnem planu. Na skupščini so na novo sprejeli v zadrugo šest družin in s tem dvignili število družin na 38 in razširili površino zadružne zemlje ha 226 hektarov. Rešili so vprašanje ohišnic in pri tej priliki tudi določili vrednost trudodneva, ki znaša v zadrugi 106 din in je najvišja izmed vseh zadrug v gornjeradgonskem okraju. Zadruga razpolaga z investicijami 2,000.000 din in bo v tekočem letu adaptirala tri velike živinske hleve, uredila skladišča in zadružno pisarno. Iz socialnega fonda so nagradili sedem zadružnikov s po 60 trudodnevi in obenem nagraditi marljivega brigadirja in knjigovodkinjo. Na spomlad bodo vrnjena zadrugi 3 svinjska pitališča. ki so bila doslej v uporabi države Na ta način bo pridobljenega prostora za 260 svinj. Zadružniki so ob koncu zasedanja sprejeli sklepe, da v tekočem letu dvignejo kmetijsko proizvodnjo, da razbijejo trudodneve po delovni sposobnosti in po efektu dela, da se uvede v zadrugo popolna disciplina. Zadružniki so se ob tej priliki obvezali, da bodo do 8 marca popolnoma dogradili zadružno dvorano in do konca leta zadružni dom, ki je dograjen v surovem stanju. V tekočem letu bodo odprti dom igre in dela, da se na ta način sprosti ženska delovna sila. Držali se bodo do popolnosti vzornih pravil kmetijsko-obdelovalnih zadrug. Ob koncu zasedanja so zadružniki Lutverc poslali tov Hribarju, čigar ime nosi lutverška obdelovalna zadruga, pozdravno pismo, obljubljajoč mu, da bo lutverška obdelovalna zadruga korakala naprej še z večjim elanom po poti izgradnje socializma na naši vasi
R. J.
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
M. Sobota, 16. februarja 1950
NAPREDNI DAVEK
NAPREDNEM GOSPODARSTVU
Napredna odmera davka pri nas omogoča pravilno urejanje razmerja med prispevki, ki jih morajo dajati skupnosti naši kmetje. Vemo, da so v predaprilski Jugoslaviji kmetje plačevali davek od dohodkov iz kmetijstva, neoziraje se na višino dohodka, ki ga je doseglo posamezno kmečko gospodarstvo. Res je, da so morali večji kmetje plačevati še dopolnilni davek, toda ta ni bil tako visok, da bi bilo ustvarjeno pravilno razmerje med dohodki malega, srednjega in velikega kmeta. Uvedena davčna lestvica v novi Jugoslaviji pa omogoča pravilno obremenitev slehernega kmetovalca. Naprednost pa le videti tudi v tem, da zajemamo v davčno odmero vse dohodke in upoštevamo pri tem prodajo na prostem trgu, po visokih špekulantskih cenah in prodajo po vezanih cenah.
Vedeti, kako se odmerja davek, je potrebno prav v teh dneh, ko davčne komisije pristopajo k ugotavljanju in odmeri davkov za leto 1949 za vsa kmečka gospodarstva. Predvsem je to važno zato, ker je bilo izdanih nekaj novih navodil, ki poenostavljajo in izpopolnjujejo navodila, izdana leta 1948. Če se koristimo z izkušnjami, ki smo si jih pridobili v odmeri v prejšnjih letih, bo letošnja odmera pravilna in bo v celoti ustrezala gospodarski moči posameznih gospodarstev. Poudariti pa je potrebno, da se v odmero vloži vso pažnjo, da se ne bodo dogajale pomanjkljivosti kot v preteklem letu.
Postavljeni rok za odmero davka do 20. februarja je potrebno doseči, če bo vsako kmečko gospodarstvo plačalo razlike med že plačano akontacijo v letu 1949 ter akontacijo, odmerjeno za prvo četrtletje tekočega leta. S tem omogočimo kmečkim gospodarsvom, da bodo pravilno razporejala svoje dohodke in da bodo z njimi po izpolnjeni obvezi do skupnosti prosto razpolagala. Pospešeno odmero davka nam omogoča ponovno navodilo, ki je citirano v finančnem zborniku štev. 47-49. kako se odmerja davek za leto 1949. Odmera davka bo samo enkratna ne glede na to, ali so bili dohodki doseženi s prodajo po vezanih ali prostih cenah. To nam omogočajo razpoložljivi podatki ki nam dajejo celotno sliko donosa kmečkega gospodarstva. Prav na podlagi toga nam ni potrebno zahtevati od posameznih gospodarstev posebnih dokazil o prodaji po vezanih cenah. Iz tega primera nam je jasno, da bo gospodarstvo plačalo davek ne glede na to, kako je realiziralo svoje proizvode, po oni davčni lestvici ki je za nekaj odstotkov nižja od davčne lestvice po prvi odmeri za leto 1948, ter bo na ta način davek manjši napram leto 1948, čeprav so davčne osnove večje z ozirom na zbirni donos dohodkov po vezanih in prostih cenah. Vsem kmečkim gospodarstvom bodo za preteklo leto odmerili davek od njihovih dejanskih dohodkov. Tista gospodarstva, ki pa za obdelavo namenjenega zemljišča niso obdelala, ki se na ta način smatrajo za izpadli dohodek, pa davčne komisije morajo brezpogojno zajeti in oceniti po cenah primernih za dohodke, ki bi jih lahko dosegli, če bi zemljišče obdelali
Davčno osnovo tvori dohodek, ki ga gospodarstvo doseže na območju enega okraja ali na območju sosednjih okrajev v teku enega gospodarskega leta. Dohodek kmečkega gospodarstva tvori vrednost kmečkih pridelkov in dohodkov Iz nekmetijskih virov po odbitka materialnih stroškov. Kmečkemu gospodarstvu, ki ima za delo sposobne člane, pa daje svojo zemljo v obdelavo na polovico, računamo dohodke od celotnega zemljišča, najemniku pa opoloviči o dohodke. Če pa da zemljo v obdelavo gospodarstvu, ki nima lastne delovne sile, računamo lastniku kakor tudi najemniku le dohodke, ki jih je dejansko prejel (najemniku toliko manj, kolikor je moral oddati lastniku zemljišča zakup). Gospodarstvu, ki nima lastne delovne sile in katerega družinski člani so v sezoni dela pretežno bolani, ali je več sinov v JA, ali ima v oskrbi starčke, se to upošteva. Prav tako imajo davčno olajšavo gospodarstva, ki imajo za delo nesposobne ljudi, kakor tudi dva sinova ali več sinov v JA. Gospodarstvom pa, ki imajo najeto delovno silo, se bo pribijal odstotek na njihovo davčno osnovo kot v letu 1948.
Da lahko ugotovimo dejanske dohodke kmečkega gospodarstva, moramo dobro poznati vse vire dohodkov, ki jih ima posamezno kmečko gospodarstvo in ti so predvsem ti-le:
1.	Dohodki iz kmetijstva, h katerim prištevamo dohodke iz žitaric, industrijskih rastlin, povrtnin, sadjarstva, gozdarstva, živinoreje, perutninarstva, krmilnih rastlin, travnikov, senožetov, čebelarstva in slično.
2.	Dohodki postranske delavnosti kmetijstva: zbiranje zdravilnih zelišč, gojitev sviloprejk, ribolov, prevozništvo, domača obrt in slično.
3.	Dohodki iz kmetijskih virov, kakor od kamnolomov, od izdelovanja opeke, pridobivanje apnenca, iz razne obrti, predvsem šušmarstvo, seveda če je kmetijstvo glavni vir dohodkov, kajti drugače se obdavčijo ti dohodki po lestvici za obrtniška gospodarstva. Prevozniki, ki imajo večje dohodke od prevozništva. kakor is kmetijstva in če je njihov osnovni vir dohodkov v pridelkih iz kmetijstva, se jih obdavči kakor kmečka gospodarstva.
Na podlagi tega ugotovimo dohodke, ki služijo za osnovo davka, na ta način, da seštejemo denarne vrednosti kmečkih pridelkov in ostalih dohodkov, ter odštejemo stroške, ki so potrebni za dosego dohodka. Zato je potrebno, da za vsak vir dohodka napravimo posebej
obračun. Za vsa nekmetijska dela napravimo obračun dohodkov po navodilih za odmero davka obrtniškim gospodarstvom. Krajevne davčne komisije so s sodelovanjem okrajne davčne komisije izvršile grupacijo kmečkih gospodarstev po dejanski gospodarski moči Pri tem so upoštevale velikost posestva, vrste kultur, število živine, število sposobnih delovnih ljudi in število mladoletnih in za delo nesposobnih oseb. Vsaka skupina združuje gospodarstva, ki so si podobna po obsegu in po načinu pridobivanja in ki imajo pogoje za dosego približno enakega dohodka. V vsaki skupini se je izbralo tipno gospodarstvo, za katerega se je ugotavljal dohodek po individualnem obračunskem listu, upoštevajoč prej navedena načela za ugotavljanje dohodka kmečkim gospodarstvom. Poleg gospodarstev delovnih kmetov imamo v okraju še gospodarstva. ki jih zaradi njihove posebnosti ne moremo primerjati z drugimi, ker je struktura različna. Med te spadajo predvsem gospodarstva bogatih kmetov in gospodarstva, ki se pečajo s posebno panogo. Vsem tem, ki jih davčne komisije niso razvrstile, se je ugotavljal dejanski dohodek po individualnem obračunskem listo.
Nekatere krajevne davčne komisije, ki niso pravilno preštudirale Uredbo o dohodnini ali niso redno obiskovale seminarje, so šle do skrajnosti v linijo oportunizma in so ugotovile individualnim kmečkim gospodarstvom manjše dohodke, kakor kmečkim gospodarstvom, katetre so grupirale. Davčna komisija v Domanjševcih ni zajela 30% dejanskega dohodka in je ena izmed najslapših krajevnih davčnih komisij, najslabših krajevnih davčnih komisij, rovcih je n. pr. kmetom od 15,83 ha skupne površine zemljišča (Kuhar Janez, štev. 32, ki ima tričlansko družino) ugotovila le 87.000 din dohodkov, bajtarju Celec Karlu štev, 70, ki ima le 1,20 ha skupne površine zemljišča in 8 člansko družino, pa ugotovila 16.000 din dohodkov. Takih primerov je v Pečarovcih več. Te bodo pošteni davkoplačevalci lahko upravičeno kritizirali. Tudi krajevna davčna komisija v Lipovci ni razumela pravilno našega dohodninskega sistema. Enako je v Melincih, kjer so ugotavljali bajtarjem, ki imajo koze, večji dohodek mlečnosti, kakor gospodarjem, ki imajo krave! Jasno nam mora biti, da morajo krajevne davčne komisije ugotoviti dejanski hektarski donos, katerega so imele že itak ocenjenega od strani komisije, ki je ugotavljala hektarski donos za žitarice, v izrednih primerih, če se je kmetovalcu zgodila krivica in mu je bila ugodno rešena prošnja, da se mu lahko hektarski donos žitaric zniža; isto je pri koruzi, ovsu, ajdi, ječmenu, fižola, bučnicah itd. Posebno natančno se mora ugotoviti poraba lesa za gradnje, kakor tudi za kurjavo. Od sadja se mora zajeti dejanski dohodek, kakor tudi od žganja, vina, jabolčnika, češenj, sliv Itd., vse to predstavlja dohodek ne glede, če so bili ti pridelki porabljeni za lastno družino ali pa so bili prodani na trg. Pri vseh obračunskih listih je bilo
ugotovljeno, da so krajevne davčne komisije šle pri vsakem pridelku do skrajnosti na oportunistično linijo in za pridelke kot sadje, mak in slično dejale, da tega pridelka ni bilo v njihovem krajevnem LO. Krajevna davčna komisija v Cankovi je n. pr. dejala, da v vasi Cankova, Korovci in Gornji Črnci v letu 1949 ni zraslo nobeno jabolko. Če ugotovimo vse te omenjene dohodke, moramo odšteti dejanske stroške v naravi: seme, merica in poraba prehrane za živino. Od tega čistega donosa v naravi izračunamo v denarno vrednost, in sicer tako, da obračunamo donose, ki so porabljeni za preskrbo članov gospodar stva po nižjih državnih vezanih cenah oz. odkupnih cenah, presežek, ki je namenjen za prodajo, pa obračunamo po višjih komercialnih cenah; v kolikor so ti proizvodi bili vnovčeni, pa po cenah, katere je gospodarstvo dejansko prejelo predvsem pri prodaji alkoholnih pijač ker se vino prodaja za 100 din liter. Nikakor se ne moremo zadovoljiti s cenami, ki so predpisane. Pri tem moramo upoštevati, da pri donosih travnikov, pašnikov in krmnih rastlin, prikažemo kot dejanske dohodke le tiste predmete odnosno denarno izražene vrednosti, ki so bile dejansko sprejete. Če od ugotovljenega celotnega donosa odštejemo režijske stroške v gotovini, kot so nabava zdravil, za zdravljenje živine, nabava gnojila, popravilo inventarja, podkovanja živine, amortizacijo 1—2%. d bimo čisti dohodek iz kmetijstva. Sestavek čistega dohodka iz kmetijskih virov, čistega dohodka iz postranskih vej kmetijstva in čistega dohodka iz nekmetijskih odmer, da davčno osnovo kmečkega gospodarstva, od katere izračunamo davek po davčni lestvici. Davčna lestvica bo za leto 1949 kot že omenjeno enotna.
Krajevne davčne komisije vzamejo ponekod stvar neresno. Predsednik davčne komisije in tajnik KLO Hodoš je razvrstil kmeta od 1,5 ha v grupo do 8 ha. Male kmete je obremenjeval, velike ščitil. Abrahavu Viljemu štev. 75, ki ima 19,02 ha skupne površine zemljišča, je določil 77.816 din davčne osnove, Zoldoš Karolini, ki je članica KOZ, pa je od ohišnice določil 9.641 din. Prav tako krajevna davčna komisija v Satahovcih in Murskih Črncih. V Bakovcih je krajevna davčna komisija tri dni zbirala podatke in ni naredila svoje naloge. Zgodilo se je tudi, da so člani komisije morali čakati ali si iskati prostora, kje bi zasedali, ker so njihovi krajevni prostori bili zaprti. Krajevna davčna komisija v Pertoči, Slaveči, Doliči, Domanjševcih, Gornji Lendavi, Trdkovi, Prosečki vasi, Cankovi so z zelo slabim odnosom pristopile k odmeri. Predsednik davčne komisije v Kupšincih je zelo nasprotoval, ko so morali vršiti popravek prvega dela. Prav tako tajnik KLO v Gederovcih zelo ščiti velike kmete.
Med zelo dobre komisije lahko štejemo davčno komisijo iz KLO Prosenjakovec, ki je najboljša, najbolj razredno izvršila davčno odmero. Ta komisija je lahko zgled vsem ostalim komisijam v soboškem okraju. Krajevne davčne komisije v Mačkovcih, Domajincih, Gor. Petrovcih so tudi dobre komisije.
Kako dela in živi
zadružna mladina
bo prikazal mladinski zadružni dan
v Križevcih
V času pred pričetkom kmečkih pomladanskih del se bodo širom Slovenije vršili »Mladinski zadružna dnevi«, ki bodo imeli namen razširiti in pospešiti razvoj zadružništva in socialistične preobrazbe vasi. Nadalje dati priznanje mladim borcem za to preobrazbo, prikazati dosedanje uspehe pri razvoju zadružništva. Obenem pa potrditi, omnožiti in poživiti vse oblike dela mladinske organizacije po KOZ, državnih posestev in zadružnih ekonomij. Tega se naša mladina Mariborske oblasti zaveda in tako je že v večjem merilu vsa mladina s tem seznanjena.
Večji del mladinskih aktivov socialističnega sektorja si je na svojih letnih delovnih konferencah zadal tekmovalne obveze, ki jih izvršujejo v čast zadružnega dneva, kakor so to mladinski aktivi KOZ Globoka, Železne dveri, Cven in drugi iz ljutomerskega okraja, Apače in Žepovci iz radgonskega okraja, in Kramarovci iz mursko-soboškega okraja.
Mladina ljutomerskega okraja se že nekaj tednov pripravlja na svoj mladinski zadružni dan. Pripravljajo se za kulturne nastope, izbirajo iz svojih vrst najboljše in jih predlagajo za vztrajno in požrtvovalno delo na vseh področjih, za udarnike, pripravljajo razstavo, ki bo pokazala uspehe dela posameznih zadrug, v katerih so dali največji delež prav mladinci in mladinke.
Mladinski zadružni dan bo pričel ob 8. uri zjutraj. Za ta dan bo vsa vas Križevci lepo okrašena. Slavoloki bodo povedali, da je 26. februar 1950 pomemben za mladino vsega okraja. Mladina si bo ogledalo razstavo, a ob 9. uri bo pričela delovna konferenca. Mladina, ki se zdaj že pripravlja na to konferenco, ki bo usmerila njihovo delo za vse leto naprej, bo tokrat sprejemala tudi osebne obveze, o katerih se že pogovarjajo na sestankih svodih aktivov.
V popoldnevnih urah pa bodo posamezne mladinske skupine prikazale svo-
jo delo na področju kulturno prosvetnega življenja. Za ta program pripravljajo mladinski aktivi svoje točke in tekmujejo, kateri izmed njih bo boljši m bo zadovoljil kvaliteti, ki je potrebna za nastop. Tako se pripravlja mladinski aktiv v Križevcih, kjer bo zadružni dan, v folklori, s pevskim zborom in recitacijami. Mladinski aktiv kmetijsko obdelovalne zadruge pa pripravlja odrski prizor iz zadružnega življenja. V Razkrižju pripravljajo dve pevski točki, mladina Železnih dveri prizor »Požeta njiva«; zapeli bodo tudi »Internacionalo« in tudi tamburaški zbor bo nastopil. V Stari cesti se pripravljajo s pevskimi točkami, mladina Cvena pa hoče nastopili s fizkulturnimi točkami. Tudi mladinski aktiv Bodislavci pripravlja nastop fizkulturne točke »Bratje le k soncu svobode«. V Globokem pa pripravljajo nastop Gorkega: »Mati«. Aktiv državnega posestva Podgradje pa pripravlja prizor iz življenja na posestvu in še dve recitaciji, aktiv Godemarci uprizoritev igre »Punt«. Tudi ostali mladinski aktivi, kot Vinski vrh, Stara nova vas, Jeruzalem, Cerovec in drugi hočejo nastopiti ob dnevu zadružne mladine. Da bo delo teh mladinskih aktivov uspešno in da bo nastop pravočasno ocenjen, skrbi oddelek za agitacijo in propagando pri CK LMS v povezavi in sodelovanju s OK KPS in poverjeništvom za prosveto. Ob pravem času — od 15. do 20. bo poslana po aktivih ocenjevalna komisija, ki bo ocenila kvaliteto nastopov in izbrala posamezne skupine za nastop’ na zadružnem dnevu mladine. Pri tem popoldnevnem programu pa bo sodelovala tudi medzadružna godba.
Tudi v večernih urah bo živo in pestro. Radioamaterski krožek bo poskrbel še poleg vsega drugega za to Ozvočil bo že prej za ta dan vas in tako bo zvečer pri velikem tabornem ognju na trgu dovolj veselo in zabavno ob zvokih poskočnih melodij
MLADINSKI VESTNIK
Letna konferenca delavskega aktiva mladine invalidskega podjetja v Ljutomeru
V	sobi šumi ko v čebelnjaku. Letna konferenca aktiva LMS. Mladinci se zbirajo na deloven pogovor o svojem delu v letu 1949
V	sobi se je polagoma pomirilo. Prišli so vsi člani aktiva. Prisostvuje tudi sekretar partijske celice in uprav-
nik podjetja. Delovna konferenca se je pričela. Beseda sekretarja aktiva tovariša Jošt Avgusta toplo zveni. Podaja referat o doseženih uspehih v delu leta 1949. V diskusiji, katera je sledila po referatu, so še posamezni mladinci dopolnili referat sekretarja aktiva ter iznašali uspehe in težkoče, katere so imeli tekom leta. Mnogo se fe diskutiralo o vprašanju študija, kulturno-prosvetnega dela in dosege plana v proizvodnji. Diskutirala sta tudi tovariš sekretar partijske celice in upravnik podjetja, ter nakazala mladini njene naloge v političnem delu in v delu za dosego plana v pro-
izvodnji. V diskusiji je mladina tudi obsojala klevetnike informbiroja ter protestirala proti izključitvi mladine Jugoslavije iz svetovne federacije. Nato je konferenca sprejela sklepe in tekmovanje, katero se nanaša na čimprejšnjo izvršitev plana v proizvodnji na kulturno delo. študij, fizkulturo in Ljudsko tehniko Po sprejetih sklepih in tekmovanju le kandidacijska komisija podala svoj predlog, katerega je konferenca potrdila in nato so se izvršile tajne volitve.
Konferenca.. ki se fe pričela ob 3 uri popoldan, se le zavlekla v večerne ure. Tudi mladinci so vsi zadovoljni. Prinesla je vsem nove volje do dela v aktivu in organizacijski pregledala ves potek dela v letu 1949. Mladinci se veselo razhajalo na svoje domove polni volje in delovnega poleta gredo smelo novim nalogam naproti	V. M.
Letne konference mladine
v mariborski oblasti
LJUTOMER
Veliko razpoloženja vlada med mladine oziroma med posameznimi mladinskimi aktivi v okraju Ljutomer, kjer tekmuje po dosedanjih poročilih 70 mladinskih aktivov. Več aktivov v tem okraju je svoje tekmovanje podaljšalo na čast volitvam v Ljudsko skupščino FLRJ. Letne sestanke so izvedli že v 79 mladinskih aktivih, izvesti pa jih imajo še v 10 aktivih. V najkrajšem času bodo tudi v teh aktivih izvedeni letni sestanki.
RADGONA
V	radgonskem okraju je izvesti še v 30 mladinskih aktivih letne sestanke. To pa predvsem zaradi tega, ker se je v zadnjem času ugotovilo, da v večjih vaseh lahko obstojajo mladinski aktivi, katerih do sedaj ni bilo. Med mladino se kaže veliko razpoloženje v pogledu kulturne in fizkulturne dejavnosti. Mladina sprejema obveze, ki temeljijo na izvajanju gospodarskih akcij.
V	tem okraju v vasi Mele sta se dve mladinki obvezali na letnem sestanku, da bosta šli na gradnjo Novega Beograda. V mladinskih aktivih, kjer so bili izvedeni letni sestanki, se vidi, da so osnovne organizacije pristopile k študiju na osnovi zaključkov 14. plenuma CK LMJ. Obenem aktivi študirajo referate iz Ljudske skupščine.
V	izvajanju letnih sestankov v
naši oblasti se vidi velik razmah naših osnovnih mladinskih aktivov, kateri se borijo za izvedbo linije naše Partije.	CM
V lendavskem okraju
Konference mladinskih aktivov, na katerih si volijo nove sekretariate. potekajo v glavnem zadovoljivo. Od 52 aktivov v okraju jih je 38 že izvedlo. To so večinoma slovenski aktivi. Madžarski aktivi pa so zaostali zaradi tega, ker na OK LMS nimajo dovoli madžarskih aktivistov, ki bi lahko pomagali tem aktivom v dovoljni meri pri pripravah. Toda tudi ti bodo po planu do konca tega meseca izvedli konference.
MOTVARJEVCI je med najboljšimi aktivi. Je madžarski aktiv in je že izvedel konferenco. Šteje le 15 članov, ker v vasi ni več mladincev. Ker je lansko leto izvoljeni sekretariat zaradi odhoda večine članov iz vasi razpadel, so si izvolili novega sekretarja, ki je vodil aktiv pri uspešnem delu. Izobraževalni tečaj je lansko zimo obiskovalo in dokončalo 12 članov, to je skoraj vsi. Ko so lansko leto taborili pri njih pionirji iz celega okraja, so jim nudili mnogo pomoči. Pomagali so pri pripravah novoletne jelke za naše pionirje in cicibančke Naredili so mnogo prostovoljnega dela: pri popravilu krajevnih cest 520 ur, dela v gozdni brigadi na Pohorju pa se je udeležilo 10 mladincev. Novi sekretariat je dobil nalogo, da bo vodil aktiv k še večjim uspehom.
STREHOVCI je tudi precej dober. Bil je delaven in so naredili precej prostovoljnega dela: pri gradnji zadružnega doma 520 ur, pri čiščenju sadnega drevja 78 ur in pri popravilu cest 170 ur Zagrešili pa so veliko napako, ker so zanemarjali prosvetno-vzgojno delo, to je tudi dvig lastne politično-ideološke razgledanosti. Osnovna naloga mladinskih organizacij pa je, dvigati in širiti
socialistično zavest med našo mladino.
FILOVCI, ki je s težavo izvedel konferenco, je med najslabšimi. Prvič sklicano konferenco so morali preložiti, ker so se predlagani kandidati za novi sekretariat branili sprejeti kandidaturo. To je posledica lanske nedelavnosti in napačno mnenje, da bodo morali delati le funkcionarji Res so mladinske konference pokazale, da aktivi niso bili delavni tam, kjer sekretariati niso delali. To pa obenem pomeni da tam tudi ostali člani aktiva niso bili boljši: kaiti če so oni bili delavni, so nedelavni sekretariat razrešili in zamenjali. Ker so v Filovcih lansko leto dremali. se jim tudi zdaj ni zdelo potrebno poživeti delo. Končno je le uspelo najti mladince, ki so voljni delati in tudi ostale prepričati. da bo treba pristopiti k delu, če nočejo zaostati.
D. LENDAVA je bil v lanskem letu najbolj delaven poleg aktiva rudarske šole. To je mešan madžarsko-slovenski aktiv in šteje 59 članov. Uspehi, ki so jih dosegli v lanskem letu, so zadovoljivi. Poslušajmo odlomke iz poročila organizacijskega sekretarja tov. Vadnaji Olge, ki ga je podala na konferenci:
Na akciji pri gradnji Novega Beograda je sodelovalo 33 mladincev in mladink, na avtocesti Bratstva-edinstva 5 mladink, pri gradnji hidrocentrale v Vuzenici 1 mladinec, v pionirski brigadi »Miško Kranjec« na obiranju hmelja 9 mladincev in mladink. Naredili so še 500 ur prostovoljnega dela pri raznih drugih delih.
Za opremo brigad pri gradnji Novega Beograda smo dali iz naše blagajne 15.000 din.
6 mladincev je bilo na letalsko-modelarskem tečaju v Beogradu. Dosedaj so izdelali 6 modelov.
Dne 8. nov. 1949 smo ustanovili telovadno društvo »Radnik« v katerem so včlanjeni vsi člani našega aktiva. Društvo ima sledeče sekcije: nogomet, odbojko, košarko, boks, namizni tenis, šah, proste vaje in smučanje. Najboljše delujeta nogometna in boksarska sekcija Tudi na smučanje smo se pripravili. Da bodo vse sekcije lahko delale zadovoljivo, se moramo povezati z ostalimi aktivi v mestu, če so pripravljeni sodelovati. —
Vse to so lahko izvedli zato, ker so imeli vedno redne seje sekretariata in sestanke aktiva. Izvolili so si nov sekretariat, v katerega so izvolili vse člane starega sekretariata.
Po poročilu je bil predložen osnutek plana za leto 1950. kateri je bil soglasno sprejet. V planu so poudarjene predvsem sledeče naloge: v prostovoljnem delu bodo napovedali tekmovanje ostalim mladinskim aktivom v mestu in vsem masovnim organizacijam: delali bodo pri gradnji ljudskega doma in poslopja OLO Mesečno bodo imeli po dve uri politična predavanja. Organizirali bodo študijske krožke, ki bodo zajeli vse članstvo. Pripravili bodo tri prireditve, kjer bodo sodelovale dramatska, pevska in folklorna skupina. Okno novic bodo obnavljali mesečno. Prečitali bodo 200 knjig. Za strokovne tečaje bodo dali 6 mladincev.
Treba je pripomniti, da ta aktiv sestavljajo mladinci in mladinke. ki so zaposleni v mestu kot učenci o gospodarstvu, pomočniki in razni pomožni delavci
POPIS VOJNIH ŽRTEV.
ki ga vrši organizacija Zveze borcev NOV, v mursko-soboškem okraja, ne poteka povsod tako, kakor bi bilo pričakovati. Po navodilih Glavnega odbora ZENOV bi moral biti popis končan že do 15. t. m. Ker pa na terena ne postojajo povsod krajevne organizacije ZB. so bile pozvane k sodelovanju tudi množične organizacije na vasi. predvsem OF Okrajni odbor ZB je vsem razposlal potrebna navodila to popisne pole ter sklical informativne
sestanke na centrih. Nekateri sekretarji pa niso pokazali dovolj razumevanja za izvedbo te važne naloge in niso organizirali popisnih komisij, ki bi naj popis neposredno izvršile. zaradi tega akcija ni bila izvršena v postavljenem roka. Zato je rok podaljšan in OF ter ostale masovne organizacije naj vložijo več truda v delo!
M. Sobota, 16. februarja 1950
»LJUDSKI GLAS«
Stran 3
Mladinski zadružni dan v Gor. Lendavi
Dne 26. februarja 1950 se bo vršil mladinski zadružni dan v Gornji Lendavi, na katerega vabi OK LMS vse mladinske aktive, da pošljejo svoje delegate in da se ga udeležil vsa mladina kmetijskih obdelovalnih zadrug in zadružnih ekonomij.
Konferenca se bo pričela ob 7. uri zjutraj v prostorih zadružnega doma. Vabljeni so tudi vsi predstavniki množičnih organizacij.
Dnevni red:
1. Politični referat o delu Ljudske mladine Jugoslavije bo podal sekretar tov. Kosi Rudi.
2.	Diskusija.
3.	Sprejem sklepov.
4.	Podelitev nagrad najboljšim aktivom in udarnikom kmetijskih obdelovalnih zadrug.
5.	Slučajnosti.
Po konferenci bo aktiv Gornja Lendava imel kulturnoprosvetno prireditev in tekmovanje strelcev. — Po programu bo mladinska prosta zabava.
Za dobro udeležbo vabi vso mladino OK LMS Murska Sobota.
A prekmurjei magyar kissebség hirei
HÖSZÖNTO
Irta: France Prešeren
(France Prešeren, a legnagyobb szlovén költö szü 150., halálának lOl.-ik évfordulójára egyik legszebb vérsét itt adjuk magyar forditásban.)
Termettek im, barátaim A tökék édes bort nekünk,
Melytöl éiednek izmaink És langol szivünk és szemünk. Mely elnyeli Gond terheit
S kelti tört sziv reményeit.
Kinek daloljuk legelébb E köszöntöt el lelkesen?
Isten, népünk szülöföldét S a szlovén népet éltesse!
S mind, mind ki mint Testvér van itt,
Szlovén anyáknak fiait.
Felhök villáma sujtson le Fajtánk ellenségeire S földünk, mit szerzett ösapánk Tovább maradjon szép hazánk. És törjenek Ki kezei
Annak, ki rája emeli.
Igazság egység, boldogság Mihozzánk vissza térjenek; Gyermekeinknek üdvöt ád Ha mind egyként fogunk kezet. A hatalom És a népjogok Legyenek köztulajdonok.
Isten a szlovén nöket Éltesse, sok szép rózsaszált:
Nem találsz oly nemtöket Mint vérünkböl ki van, leányt.
Ki gyermekül
Fiat ha szül
Az ellen töle menekül.
S most ifjaink, reményeink Értetek ürül e pohár Hazánkat hön szeretni Ne tiltsa mérégpohár.
Honunk ha hi Megvédeni
Mindnyájan egyként álljunk ki.
Éljenek mind a nemzetek Kik várva várják a napot,
Melyen hol jár a napsugár Számüzve lesz minden viszály.
És mint rokon Él szabadon
Mind, innen s tal határokon.
Utolsónak, barátaim Pohárt magunkra emelünk Kik szivünk testvér-hangjain A közjólétre esküszünk.
S a nagyvilág 
Amig fennáll
Éljen, ki a jókkal kiáll.
Forditotta: Vlaj Lajos
Vedgyünk  róluk péidat!
Dolnja Lendava közelében a Nafta olajmezök mellett terül el egy kicsi magyar falu: Hármas malom, 54 haz, amelvnek lakói födmüvesek, de nincsen ház, hogy valaki a lakói közül ne dolgozna a Naftánál, a folyékony arany forrásáinál. Sok ennek a falunak a problemàja, de az OF amelyben be van vezetve ugy szólván az egész falu sorra és meg is oldja azokat, ésami dicséretre méltó, szép összetartásal, megértésel. A község népének régi óbaja volt egy 16 m hosszu hid felépitése a határban lévö csatornán At, ame-
lyen eddlig osak egyszerü börü volt Az OF vezetösége összehivta a falu népét. A megbeszélés urán terv következett és a tervet tett követe; összetartás és gyors munka.
Rövid egy hónap alatt ledöntötték az erdöben a tölgyfákat, meg faragtàk a szükséges fa anyagot és a hidat fel is épitették. Mert el volt határozva, hogy januárban készen kell lenni a hidnak, nem tartotta vissza ezen falu edzet munkásait még a 20° hideg sem, pedig mind ök mondják: »Az idö ellennünk volt, de akaratunk erösebb volit« Es a kis falu
egy hónap alatt 2500 Ara munkàt és 175 fuvart adott a hid épitésehez, ezenkivvül 2000 bont szedtek össze a vas és egyébb szükséges anyak megvételére.
Büszkék is a hidjukra, szerény kis mulatságukon mar kovácsolták a további terveket: med kell javitani a hidhoz vezetö utakat, ennek tavaszal neki is ailanak. 200 szekér kavies elé lesz. Kicsiny a tüzoltószerházunk, egy szép kulturothon kellene meléje. Csak anyagot kapnák és már is hozzá kezdenének. Lesz jövöre az ig, és épiteni fogunk — veszi át szót az OF fiatal, de a munkájával már ki küntet vezetöje.
Ilyen munkával épitjük az ötéves tervet és mutatjuk ezzel is ami Informbirós ellenségünknek hogy hiába minden hazudságuk, mert mink ki fogunk tartani a KP és  a mi szeretett Titó marsállunk mellett.
Esti magyar munkàs
gimnàzium
Dolnja Lendavàn

Dolnja Lendava és környékének magyar munkás ifjusága a felszabaditás után meg indult épitö munkában nagyon érezte, hogy tudás a nem elegendö, és karöltve néphatóság tanügyi vezetöségével magyar munkás giimnaziomot szerveztek. Ezen gimnázium tanulói mun-kasok As alkalmazottak. A munká juk befejezése, után, vagyis az estj órákban gimnáziumba járnak, ahol magyar nyelvü elöadást halgatnak. A két hónapi szorgalmas munka és tanulàs után meg tartott vizsgán az eredmény jó volt. 24 tanule közül 19 eredményesen vizsgázot, négy pedig pótvizsgán fogja kijavitani a nem elért eredményt
A tanfolyam halgatói a vizsgájuk befejezése alkalmával elhatàrozták, hogy azonnal hozzálátnak a II. osztály anyagának tanulàsához.
Ez a magyar nyelvü munkás gimnázium egy szép bizonyftéka Jugoszlávia demokratiku államànak, es a kisebbségek jogainak megvalósitása. Hiába akarják a magyar Informbirások, hogy mi magyarok elszigetelve legyünk a jugoszlavia i többi népeitöl Piszkos céljaikat nem fogjàk elérni soha.
Kaznovan ljudski škodljivec
Zelko Štefan večji kmet v Vel. Polani, se je zagovarjal pred okrajnim ljudskim sodiščem zaradi malomarnega odnosa do zakonov in odredb ter zaradi neizpolnjevanja svojih obveznosti do ljudstva in države. Lansko leto bi bil moral oddati do junija 431 kg govejega mesa Kljub temu. da je odločbo dobil pravočasno, tega ni storil niti ni vložil prošnjo za podaljšanje roka. Ravno tako ni izpolnil obvezne oddaje prašičev niti se ni brigal za to, kar bi sicer lahko izpolnil. Od predpisanih 968 kg rži in pšenice je oddal le 486 kg, za ostanek se je izgovarjal, da nima, ker so mu kokoši požrle 100 kg, ravno toliko pa da je dal delavcem, ki so mu želi; več pa da ni pridelal, ker mu ni zrastlo. Imenovani Zelko Štefan s tem škoduje skupnosti, ker svojo zemljo ne obdeluje zadovoljivo. Ker govejega mesa ni oddal, mu je KLO moral v septembru odvzeti eno kravo. Kakor ne izpolnjuje obveznih oddaj, tako tudi ni hotel plačati davka. Mislil je, da ljudsko oblast in delovne kmete v vasi lahko izigrava, češ saj bodo dali drugi, in bo tako plan tudi brez njega izpolnjen.
Je velik skopuh. Ima lep gozd, toda kljub temu pozimi zmrzuje, ker ne utegne nasekati si in pripeljati drv. Njegovi revnejši sosedi bi mu to radi naredili za malo odškodnino z drvmi; toda iz skopuštva in nevoščljivosti do njih rajši sam zmrzuje, kakor bi dovolil, da se ob drvah iz njegovega gozda grejejo drugi. Podobno ravna tudi z ostalim gospodarstvom. Ker je brez družine, sam ne more celega 6,47 ha posestva obdelovati, a noče, da bi obdelovali drugi Sedaj ima v hlevu le eno tele in 6 plemenskih prašičev. Tako v letošnjem letu spet ne bo mogel zadostiti svojim obvezam. S tem škoduje delovnim ljudem v mestu in delavnim kmetom, ki morajo nositi težje breme naše preskrbe zaradi takih malomarnežev, ki svojega gospodarstva ne obdelujejo kot bi morali. To je ljudski škodljivec, ker s slabo obdelavo svoje zemlje hoče otežkočati vprašanje naše preskrbe z življenskimi potrebščinami. Zato ga je ljudsko sodišče obsodilo na 3 mesece poboljševalnega dela in na plačilo stroškov kazenskega postopanja v znesku 1000 din.
Iz življenja in dela sindikatov
Podružnica Sindikata prosvetnih 
delavcev v Ljutomeru je imela občni zbor 
V mesecu januarju se je vršil občni zbor podružnice SPD Ljutomer št. 1.
Iz poročil o delu posameznih sektorjev je razvidno, da je bilo delo članstva v letu 1949 zelo mnogostransko. Člani podružnice so pokazali lepe uspehe in imajo mnogo zaslug za napredek kulturno prosvetnega dela na področju podružnice Pod vodstvom prosvetnih delavcev deluje 10 vaško-izobraževalnih tečajev z 245 tečajniki. Podružnica si je postavila kot zelo važen cilj delo v teh tečajih in je usmerila delo v njih k socialistični rekonstrukciji vasi. Napovedala je tekmovanje ostalim podružnicam SPD v okraju glede obiska in kvalitete pouka v tečajih. V diskusiji se je razpravljalo, kako naj se usmeri in poživi delo v tečajih. Sklenjeno je, da se pri tečajih ustanovijo pevske in dramatske skupine. S primernimi predavanji pa bodo člani našega sindikata odrstranili v vaščanih zakoreninjena kapitalistična pojmovanja.
Osnova našega študijskega dela pri izgraditvi članstva je bilo študiranje idejno-političnih člankov in razprav To delo se je odvijalo v sedmih sindikalnih skupinah, ki so pokazale pri konsultacijah v mesecu oktobru lepe uspehe svojega temeljitega študija in znanja.
člani so izdelali delovni načrt za leto 1950 in so sklenile, da bodo takoj pričeli študirati teme, ki jih predpisuje študijski program za leto 1950. Da bi bil pouk na gimnaziji in na sedemletkah čimbolj enoten, je ustanovljena posebna komisija, ki usmerja dela in kontrolira predelano učno snov časovno in vsebinsko.
Problematika vplivov družinske vzgoje, ki ne more zadovoljiti potreb nove socialistične stvarnosti in problematika povezave šole z domom, se je obravnavala na rednih roditeljskih sestankih in še posebej v tednu, matere in otroka. Članstvo podružnice oz. nekateri izmed članov so pomagali tudi pri ustanavljanju kmečko-obdelovalnih zadrug, s katerimi je še v stalnih stikih v kulturnoprosvetnem delu.
Kot priznanje za prekomerno šolsko in izvenšolsko delo je izvršni odbor OLO v Ljutomeru podelil 12 članom osebne dodatke v skupnem znesku 32.500 din in 17 članom premijske dodatke v skupnem znesku 39.480 din.
Bodoče naloge našega članstva nakazuje resolucija III. plenarnega zasedanja CK KPJ. Poleg perspektiv, ki jih nakazuje resolucija, občutijo tudi naši člani zasluženo priznanje za dosedanje delo in nove pobude za naslednje delovno obdobje.	-JS.
Beseda naših bralcev iz Rakičana
Že naslov pove, od kod in kdo je naslovil svoje pismo našemu uredništvu. Veseli nas sodelovanje vaščanov Rakičana. Ker pa je to pismo prvo takšne vrste, ga
       kar brez popravkov objavljamo. Pričakujemo še od drugod sličnega sodelovanja.
Ker se o življenju in delu iz naše vasi v našem domačem časopisu nič ne piše, smo sklenili sami bralci, da se oglasimo. Tako, da bodo vsi bralci »Ljudskega glasa« vedeli, kaj se godi v naši vasi.
V letu 1949 smo izvolili grupo ljudskih inšpektorjev. Tem smo zaupali, da bodo odpravljali vse napake, ki se godijo doma v vasi. Toda pri tem smo se zmotili. Namreč vodja grupe je zbolel, tako da mu je delo onemogočeno, a ostali člani so zaspali zimsko spanje, katero še danes spe. Čeprav imamo v vasi zanje dela zadosti, posebno pa ker se dogajajo dnevno napake, za odpravo le-teh oni ne skrbe, čeprav so zato izvoljeni od ljudstva.
Tudi pri nas imamo gospodarje, ki vedno kriče, da imajo večji predpis, kot pa pridelajo, tako da ne morejo izpolniti predpisov obvezne oddaje. Takim nikdar ni točna njihova površina zemlje, ki jo posedajejo niti toliko zemlje kot jih »dolžijo«, nimajo. Tak kmetovalec je pri nas tov. Martinec, ki je že v letu 1943 podedoval v Krogu 0,52 ha njive teT 0.42 ha gozda, toda danes še vedno te zemlje v KLO Rakičan ni prijavil. 
Pred kontrolnimi organi je omenjeni trdil, da je to zemljo prijavil, toda takratni tajnik te zemlje ni vpisal Toda nerazumljivo je pri tem to, da je pri prijavljanju zasejanih površin v letu 1949 zopet pozabil prijaviti to površino zemlje.
Čudno je pri tem tudi to, da člani KLO, ki jim je bila ta zadeva znana, tega niso odpravili, ampak so pri tem
tako malo »zadremali«. Niti tega ni opazila grupa ljudske inšpekcije, katere dolžnost bi bila, da odpravlja tudi take nepravilnosti.
Omenjeni Martinec je gospodar IV. skupine; kako izpolnjuje obveze, naj bralcem služi tale primer: Predpis obvezne oddaje je imel 1200 litrov mleka, toda oddal je celih 36 litrov (tridesetšest). Zanima nas, kaj bi k temu pripomnil tov. Savatija Jurij iz Tešanovec, ki je gospodar 0 skupine, pa je oddal 800 litrov mleka. Zato je bil od strani Mlekoprometa tudi nagrajen in naj služi v zgled onim, ki ne morejo oddati polovico tega, čeprav bi morali trikrat toliko oddati in bi bili šele nato izenačeni pri oddaji do države. Tov. Martinec pa ne dolguje državi sama mleka, ampak sploh nobenemu predpisu ni zadostil.
Pričakujemo, da bo Javno tožilstvo vztrajalo na primerni kazni za tov. Martinec, ki ne oddaja, kar mu je predpisano in povrh je še pozabil prijaviti podedovano zemljo.
Drugič se še oglasimo!
Okrajno mizarska (delavnica v Apačah je najboljše okrajno podjetje
V januarju t. l. je bila uvedena v obrat lesna sušilnica pri okrajni mizarski delavnici v Apačah, ki predstavlja novatorsko pridobitev kolektiva podjetja. Sušilnica bo z visoko kapaciteto v stanju hitro sušiti surovi les in ga pripravljati za predelava Vsa dela pri dograditvi sušilnice je prispeval delovni kolektiv na udarniški način.
Podjetje zaposluje 50 delavcev in ima eno podružnico ter bo v začetku meseca odprlo drugo podružnico v sedanji privatni mizarski delavnici v Gornji Rad-
goni. Ob priliki izpolnitve lanskega letnega plana, 26. decembra, je podjetje razglasilo udarnikom 8 najboljših delavcev in jih je 12 nagradilo. V prihodnjih dneh bodo ponovno razglašeni udarnikom 3 najboljši delavci, od katerih bosta Zver Anton in Lorbek Franc dvakratna udarnika. Podjetje ima svojo sindikalno podružnico, ki je letos prva Izvedla letni občni zbor. Že od maja lanskega leta deluje v okviru sindikalne podružnice rdeči kotiček. Lani je bilo 15 delavcev na raznih gozdnih akcijah, kjer so si
pridobili skupinsko in četno prehodno zastavico.
V podjetju so že od lani uvedene norme in teče delo na tekočem traku. Pri izdelavi spalnične garniture je potrebno 160 ur, a brez tekočega traka je bilo potrebno za izdelavo iste garniture 220 do 250 ur. Vkljub temu se kvaliteta izdelave ni poslabšala, nego se pohištvo pocenjuje.
Ti delovni uspehi okrajne mizarske delavnice, ki je najboljša v okraju, dajejo lep prispevek k izpolnitvi planskih nalog nase lokalne obrti in industrije.        R. J.
DOPISI
BODONCI
V	naših gozdovih so se zadnja leta
razpasle številne škodljive živali, kot so to lisice Lovska družina v Bodoncih in lovski aktivi okoliških vasi, so pred dnevi priredili pogon proti lisicam, katerega je vodil tov. Celec. Lov je trajal skoraj štiri ure in med tem časom so lovci ustrelili 5 lisic, kar pomeni veliko korist, kajti s tem je rešeno življenje najmanj petim domačim živalim in to šestdeset zajcem v enem letu.	D. F.
DOLNJA LENDAVA
V	dvorani Agitpropa je bilo razstavljenih 77 slik, delo mladincev, članov mestnega mladinskega aktiva. Slike so izdelane v oljnatih in navadnih barvah. Večina je pokrajinskih, precej slik pa prikazuje naše ljudi pri delu. Čeprav slik niso risali umetniki — lahko bi jih pa imenovali ljudske umetnike — je ta razstava za Dolnjo Lendavo posebnost, ker kaj takega Še nismo imeli. Po drugi strani pa nam prikazuje aktivnost mladincev in celotnega mladinskega aktiva, ki je dal pobudo ra razstavo in pomagal pri organizaciji.
Slike so razstavili predvsem 4 mladinci-slikarji ki pa so po poklicu pomočniki in učenci v gospodarstvu brez srednješolske izobrazbe. To so: Knaus Janez. Knaus Štefan. Kuštanci Geza in Frančič. Nekaj slik je še od Varga Ladislava in Pinterja Tako se dvigajo ljudski talenti, ki se razvijajo med nami mnogokrat neopazno. Z ozirom na izobrazbo teh slikarjev nas izdelava slik zadovoljuje.
LJUDSKA UNIVERZA V M. SOBOTI
V	Prešernovem tednu je bilo v okviru Ljudske univerze prirejeno predavanje o Prešernu. Predavala je prof. tov. Anžič Boža. Predavanje je bilo prav skrbno pripravljeno in je naletelo na zelo ugoden odmev pri poslušalcih. ki so zadovoljni zapustili prostore osnovne šole. kjer je bilo predavanje. Izrazili so željo, da bi se taka predavanja nadaljevala.
Ob tej priliki moramo nekoliko grajati organizacijo obiska, ki je bila poverjena OSS. Predavanje je bilo precej slabo obiskano in je naloga OSS, ki je vršil mobilizacijo obiska, da kontrolira, kateri kulturnoprosvetni referent v posameznih sindikatih ni izpolnil naloge OSS. oziroma ni obvestil članov sindikata, da se vrši predava-
nje, ker na ta način je mnogo članov naših sindikatov oškodovanih lepega predavanja in lastne izobrazbe.
Naloga tistih, ki so obiskali preda-vanje, je, da v bodoče povabijo na predavanje svoje tovariše in tovarišice, kar bodo po tem predavanju tudi nedvomno storili in se sami v bodoče udeležili vsakega predavanja, ki ga bo priredila Ljudska univerza. Predavanja bodo odslej vsako drugo sredo. Sledeče predavanje bo v sredo 22. februarja. Predaval bo tov. dr. Pezdirc Jože in sicer »Izpremembe v svetu po drugi svetovni vojni in mednarodni položaj nove Jugoslavije«.
Naloga vseh masovnih organizacij je, da na to predavanje mobilizira čim večje število svojih članov. Predavanje bo v prostorih osnovne šole in sicer ob 7. uri zvečer.	NaK
VELIKA POLANA
Krajevni prosvetni svet pripravlja na pobudo sindikalne podružnice Krajevne industrije in obrti v Veliki Polani Nušičevo veseloigro »Sumljiva oseba«. Igrali bodo večinoma že znani igralci, režira pa tov. Kavčič, učitelj na sedemletki. Predstava bo v nedeljo 19. t. m. v prosvetni dvorani.
DOKLEŽOVJE
Pravilno je bilo, kar je pisal Ljudski glas o kulturnem življenju v naši vasi. Ne samo, da v vasi obstoji pevski zbor, ampak obstoji tudi dramatska družina, ki sedaj uči igro Miška Kranjca »Pot do zločina«. Pretekli teden je na iniciativo krajevnih odborov masovnih organizacij v kraju začel z delom tudi izobraževalni tečaj. Prvega predavanja se je udeležilo nad 40 ljudi, ki so pazljivo sledili predavanju. Vključili bodo še nove člane v tečaj in tako bo tečaj v Dokležovja prekosil tečaj v sosednjih Ižakovcih, kjer nekaj ni v redu. Zadnja predavanja v Ižakovcih že niso tako obiskana, kot so bila prva, ko je tečaj začel z delom. Po nepotrebnem si v Ižakovcih delajo preglavice s kurivom, kar bi pa lahko rešila organizacija LMS s KLO. Ker so v Ižakovcih mislili prirediti isto igro kot v Dokležovju, je mladina, ki je bila Iniciator tega, postala mlačna in je izgubila voljo do uprizoritve te igre, kar je popolnoma zgrešeno, ker ravno tukaj bi lahko obe vasi izvedli tekmovanje v uprizoritvi igre in bi si medsebojno pomagali ter tako dosegli večjo kvaliteto. V Dokležovja so sklenili, da bodo poslali na režiserski tečaj v Maribor enega mladinca, ki bo vodil dramatsko skupino v vasi. Obe vasi bosta v kratkem ustanovili tudi svoji izobraževalnoumetniški društvi in tako svojemu delu dali organizacijsko obliko.
OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV
v Murski Soboti je v minulem tednu razdelil med svoje člane 50 parov otroških čevljev. Ta akcija je ponoven izraz humanitarnih ciljev te organizacije, ki si je zadala nalogo, da v duhu tradicij Narodnoosvobodilne vojne prispeva tudi k izboljšanju socialnega položaja onih, ki so za našo osvoboditev največ prispevali.
ZVEZA VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV
V murskosoboškem okraju se vršijo po vseh krajevnih zvezah živahne priprave za okrajno skupščino Zveze VVI, ki se bo vršila dne 2. aprila v Murski Soboti. V ta namen so po vseh centrih
 sklicane konference članov ZVVI, kjer bodo ti izvolili delegate za okrajno skupščino. Ob tej priliki bodo člani pregledali svoje dosedanje delo, predvsem izpolnitev sprejetih obvez glede vključevanja invalidov v Kmetijske obdelovalne zadruge in v množične organizacije. Začrtali si bodo tudi naloge za bodoče delo, tako predvsem lOO odstotno vključitev vseh invalidov in vojnih vdov, ki imajo za to pogoje, v KOZ-e. Pogovorili se bodo o vseh problemih glede preskrbe članov invalidske organizacije. Na vseh sestankih se bodo sprejemale tudi prijave za topliško zdravljenje invalidov. Pri tem se bo s sodelovanjem vseh članov izbralo le res potrebne invalide, ki s svojim delom v organizaciji tudi aktivno prispevajo k izvrševanju njenih nalog.
Zakaj so še vedno
„repi" pred prodajalnami ?
V	času okupacije se nismo čudili »re-
pom«, ki so se zvijali po ulicah pred prodajalnami. Takrat je bilo pomanjkanje vsega in trgovci so imeli slab o navado (za njih dobro), da so glavni del blaga odnašajo zdnja vrata in ga namenili črn   krat delovni razred
ni imel svojih pravic in je moral biti zadovoljen, če je	sploh kaj dobil.
V današnjem času	 dajemo vso pravico do nakupa udarnikom, invalidom in vsem tistim, ki vlagajo svoje sile v izpolnitev plana. Blaga je vedno več. Imamo pa tudi mere za omejevanje špekulacije, in tako lahko dobi vsak kar mu pripada Kmetje razpolagajo z boni, delavci In nameščenci s točkami, kartami in sličnim. Torej se upravičeno sprašujemo: Čemu še danes »repi« pred trgovinami. Zakaj je včasih taka gneča, da razbijajo okna, kvarijo vrata dn delajo sploh škodo ljudski imovini.
Odgovorimo lahko samo s tem:	Še
vedno je v nas preveč bojazni, da ne bomo dobili tega, kar nam pripada Prav zato je marsikdo postal tako »revolucionaren«, da v svoji borbi za prvo mesto ne obžaluje ničesar. Prav bo, če se teh navad, ki so nam ostale iz prejšnjih časov, iznebimo in se privadimo navadam, ki so jih vajeni naši delavci v vseh industrijskih krajih. Povsod drugod, razen v murskih okrajih, je pred prodajalnami lep red in disciplina. Vsak, kdor si hoče kaj kupiti, vstopi v vrsto in da prednost tistemu, ki je prej prišel ali pa si po svojih zaslugah do skupnosti prednost zasluži.
Stran 4
»L J U D S K I GLAS«
M. Sobota, 16. februarja 1950
Ne v ozkost
v širino!
Poudarjati potrebo po večji širini športnih organizacij in po razširjanju panog fizkulture med množicami, je odveč, dokler ostane vse le pri besedah. Sicer je lepo slišati velike besede o potrebi fizkulture za delovnega človeka v težki gradnji socializma, toda izzvenijo kot vsakdanje fraze, pa čeprav jih govori še tako visok funkcionar okraja. Dejstvo je, da dá besedi vsebino samo delo, toda dejstvo je tudi to: da se po vprašanju razširitve fizkulture in športnih organizacij ne dela. Zato pa je beseda fizkultura dobila v obmurskih okrajih, razen v ljutomerskem, prizvok zasmeha.
Ozrimo se samo za nekaj dni nazaj. V Murski Soboti je bil občni zbor sindikalnega športnega društva. Na tem občnem zboru se ni govorilo o uspehih, ampak samo o neuspehih. Od šestih sekcij društva sta živeli samo dve: nogometna in v zadnjem času smučarska. Toda ta ugotovitev ni trditev, da ljudstvo nima veselja do fizkulture da se noče vključevati v sekcije in da se ne zanima za šport. Prav nasprotno! Referenti posameznih sekcij so pokazali skrajno nemaren odnos do svojih dolžnosti. Največje graje pa je vreden profesionalni kader, ki bi lahko nudil več pomoči, pa se je pokazal najbolj nezainteresiranega za razširitev fizkulture in športa. Toda vsa krivda ne leži samo na teh. Odbor društva je sam največ zakrivil.
Prav v velikih besedah »izkultura koristi delovnemu ljudstvu pri izpolnjevanju planskih nalog, fizkultura krepi človeka za borbo v graditvi socializma« je iskati vzrok slabemu delu odbora sindikalnega športnega društva in ozkosti fizkulturno organizacije v obmurskih okrajih. Na te besede so se oslanjali naši fizkulturniki, ko so sestavljali odbor svojemu društvu. V odbor so iskali ljudi, ki so te besede govorili v  svojih referatih in so jih v odbor tudi dobili Zaželjeno »sodelovanje« z masovnimi organizacijami in ljudsko oblastjo so na tak način tudi dobili, kajti v odbor so izvolil! predstavnike masovnih organizaciji in ljudske oblasti. Toda ti predstavniki so se pokazali zelo neredni takrat ko je trebalo
prihajati na odborove seje in ko je bilo potrebno spremeniti besede v dejanja. Odborove seje so bile vedno slabše obiskane in končno je prišlo do tega, da so prihajali na seje le predsednik in tajnik in nekaj dobrih članov društva.
Predvsem je potrebno grajati funkcionarje Fronte, ki so sicer obloženi z delom in imajo pred seboj ogromne gospodarske naloge, toda če bi se zavedali velike važnosti fizkulture, bi lahko rešili ugodno za razvoj fizkulture in športa tudi vprašanje sodelovanja fizkulturnih organizacij. To, da so pod okriljem Fronte vse masovne organizacije ko: tudi vsa društva in ostale organizacije, ki koristijo ljudstvu, nam pove, kaj je velika dolžnost Fronte. Prav zaradi tega, ker pa se odgovorni niso zavedali teh dolžnosti; ker niso nudili niti moralne pomoči, je prišlo do tega, da je fizkulturna organizacija še vedno zelo ozka in da športna organizacija ne gre v širina Vsled tega je prišlo tudi do tega, da je sindikalno športno društvo klavrno končalo in da je iz društva formiran nogometni klub, ki je bil doslej sekcija tega društva. Iz tega primera vidimo, kako smo brez odpora pri delu na področju fizkulture, ki je ena od važnih nalog, ki jih moramo izvrševati. Sicer je rečeno, da bodo sekcije odslej pod okriljem telovadnega društva, toda to nam ničesar dobrega ne obeta, kajti telovadno društvo prav tako komaj životari.
To, da se zatekamo v ozkost vsekakor ni hvale vreden pojav. O napakah je potrebno govoriti, toda z namenom, da se popravijo, a ne da jim podležemo. Namesto, da iščemo zatočišča ozkosti, zagrabimo ponovno za delo, posvetujmo se z voditelji masovnih organizacij in organi ljudske oblasti, poiščimo odgovarjajoče ljudi, katere ne bomo cenili samo po visoki kvaliteti ideološke vzgoje, ampak tudi kot dobre fizkulturnike; ljudi, ki imajo veselje do dela na področju fizkulture, in ti bodo pristopili k široki agitaciji in članstvo jim bo pomagalo. Seveda le vse odvisno od tega, ali bo odbor dobro delal ali ne. Vse je pa odvisno od sestava odbora samega.
-IK-
FIZKULTURA
Po vztrajni vadbi so soboški smučarji tekmovali
Od septembra t. l., ko je dobila smučarska sekcija SŠD Sobota novo vodstvo, je smučarski šport tudi v Murski Soboti začel pridobivati oni pometi in važnost med fizkulturnimi panogami, ki ga zasluži in uživa širom naše domovine. Vodstvo je takoj postavilo plan, ki ni bil samo na papirju, ampak ga je začelo takoj izvrševati. Na posvetu v Mariboru pri Oblastnem fizkulturnem odboru 25. sept t 1. je bilo podano obširno poročijo odnosno perspektive glede razvoja smučarstva v Prekmurju nasploh. Predstavniki Smučarske zveze Slovenije in Oblastnega fizkulturnega odbora so obljubili pri delu vso pomoč. Člani sekcije so v oktobru množično sodelovali na prostovoljnem delu pri izgradnji zimskošportnega centra na Pohorju in pomagali pri izkopu melioracijskega kanala v Murski Soboti.
Vsled brezbrižnosti prejšnjega vodstva sekcije, potrebe soboških smučarjev po smuških čevljih, smučeh in ostalih rekvizitih, ki jih smučar nujno rabi, niso bile vnešene v razdelitveni plan za leto 1949. Šele na energično osebno posredovanje vodstva v Ljubljani je bilo vkljub temu dodeljeno izvestno število različnih rekvizitov (specialnih čevljev, smuči, smučarskih hlač. vetrovk, puloverjev, rokavic, nahrbtnikov in copat). Vsem potrebam seveda na ta način ni bilo mogoče ustreči. Izvestni ljudje v sekciji in izven nje so pa bili mnenja, da je glavno, da dobé v svojo posest prvovrstne smuške čevlje oziroma druge rekvizite, da bi pa sodelovali pri tekmovanjih odnosno pomagali kako drugače pri razširjenju smučarstva v Prekmurju, jim ni bilo mar. Takih »fizkulturnikov« ne potrebujemo in v bodoče se bo vsak poskus odjedanja rekvizitov onim, ki hočejo biti pravi socialistični fizkulturniki in ki se zavedajo svojih nalog in 
dolžnosti, z vsemi sredstvi, ki so na razpolago, zatri. K sreči so taki nezdravi pojavi redki in ogromna večina smučarjev ima voljo in borbeni polet v plemenitem tekmovanju na belih poljanah, svojemu zdravju v prid in domovini v korist.
Od 17. do 27. januarja t 1. je sekcija priredila smučarski tečaj v Planici (Tamar), ki se ga je udeležilo 28 smučarjev, ker za več ni bilo na razpolago mest. Bivanje v eni naših najlepših alpskih dolin, ki jo zapira slikovita piramida Jalovca (2643 m) je na vse udeležence napravilo veličasten vtis. Mnogo so pridobili v smuški tehniki, zlasti pri vežbah v smuku, slalomu ter v skokih. Člani in mladinci so tekmovali v teku na progi 5 km in dosegli sledeče rezultate:
Člani:	1. Sagadin Vlado 14:47,
2. Horvat Ivan 17:17, 3. Kulčar Ladislav 17:45. 4. Ovsenjak Janez 18:12 5. Antalič Franc 18:25.
M la dinci: 1. Flegar Franc 19:33, 2. Prešeren Emil 20:32. 3 Zlokarnik Ja-
nez 20:35, 4. Pentek Ladislav 21:25, 5. Koltaj Pavel 21:40.
V	skokih so se odlikovali Horvat Ivan, Seme Jože, Kulčar Ladislav in še mnogi drugi. Tudi naša dekleta so pokazala velik napredek.
V	nedeljo 5. t. m. je sekcija organizirala smučarski dan v Murski Soboti. Snežne razmere so bile zelo ugodne. Zjutraj je bil sprevod po mestu do spomenika zmage, kjer je imel sekretar MLO tov Velnar nagovor na smučarje. Nato so se smučarji odpeljali z avtom v Križevce, kjer je po obedu ob 14. uri bil start za člane in mladince. Proga za člane je tekla po vzhodnem grebenu od križišča v Križevcih do razpotja, kjer se odcepi pot proti Prosenjakovcem. Tam je imela precejšen spust, ki je zahteval dokaj spretnosti, nato se je vzpenjala preko Panovec v lepih vijugah do Sv. Benedikta in od tod v rahlem spustu skozi gozdove čez Andrejce v Sebeborce, odkoder je vodila preko Martjanec do Murske Sobote, kjer je bil 
cilj pri spomeniku. Proga je bila dolga 18 km in doseženi so bili naslednji rezultati:
1. Kulčar Ladislav l:30:35. 2. Ovsenjak Janez 1:39:24.	3. Lipič Evgen
1:43:03,	4. Števančec Franc 1:47:44,
5. Črneka Dušan 1:49:39.
Pogrešali smo udeležence iz Dol. Lendave, Beltinec, Rakičana in iz drugih okrajev, dasi so biti pismeno vabljeni, kar je graje vredno. Tudi naši miličniki in ostali starejši smučarji iz Murske Sobote so stali ob strani, dasi so obljubili  udeležbo. Razveseljivo pa je, da so tov. oficirji poslali svojega zastopnika tov. Bumbakoviča, doma iz Negotinske Krajine v Srbiji, ki je v ostri konkurenci zasede! 6. mesto s časom 1:50:16. Nepravilno je, da se nekateri smučarji, ki bi lahko tekmovali, niso udeležili tekmovanja, navajajoč prazne izgovore, čeprav jih je sekcija oskrbela z raznimi rekviziti. To kaže, da nimajo pravega odnosa do svojih nalog in ne razumejo pomena fizkulture v socialistični državi. Rezultati so zelo dobri in kažejo. kako neutemeljen je bil strah nekaterih, ko so slišati, da gre kar za 18 km. potem so pa bili navdušeni nad lepoto proge in prelestnim čarom našega Goričkega v zimski obleki. Proga se lahko kosa s katerokoli tekmovalno progo pri nas. Pomanjkljivost je bila le ta, da žal zaradi nedostajanja časa in terenskih  težav, proga ni mogla biti podrobno markirana. vendar so se kljub temu skoro vsi tekmovalci dobro znašli na njej. Kulčar in Ovsenjak in tudi vsi ostali tekmovalci so pokazali lep napredek in tu se razvijajo v dobre smučarje. Rezultati prvoplasiranih zlasti Kulčarja, ne zaostajajo mnogo ali na nič za rezultati, ki so bili pri nas doseženi na 18 km progah, ki zahtevajo precejšno mero
vzdržljivost in vztrajnostne tehnike.
Mladinska proga je potekala od starta kot za člane po zapadnem pobočju od Križevec mimo piramide —  kota 391 m v lepih vijugah s krasnim pogledom na  gričevje Goričkega in se spustijo v dolino, kjer je bil v Mačkovcih na
pri železniški progi cilj. Proga je  merila	
7 km. Rezultati so naslednji:
1. Mozer Ivan 33:20, 2. Zlokarnik Janez 37:45, 3. Prešeren Emil 40:15, 4. Oček Teodor 40:25, 5. Banfi Ivan 40:40.
Pohvaliti je nekatere mladince, zlasti Banfija, Mariča, Strnada, Dajča, Županeka in ostale, ki so tekmovali kljub zelo slabi opremi in dosegli lepe uspehe. Pentek, Prešeren, Oček in Lipič pa so sodelovali požrtvovalno pri oznamenovanju proge.
Ob dveh so startali pionirji v Murski Soboti na progi 2 km. Rezultati so pokazali da se tudi med pionirji razvija smučarstvo in da bodo z marljivim vežbanjem v teku lahko dosegli še lepe uspehe Nekateri pionirji ki so zelo dobri smučarji, so se pokazali zelo nedisciplinirane in niso nastopili, zlasti mali Gluk, ki zelo dobro smuča, pa ni hotel tekmovati iz gole objesti. Isto velja tudi za nekatere druge, ki so sicer kazali zelo veliko vnemo za razne rekvizite, pa kljub temu, da so bili s smučmi na licu mesta, niso hoteli nastopiti
Na veliko veselje smučarjev je bil prirejen tudi avtoskijöring od Murske Sobote do Križevec in od Mačkovec do Murske Sobote Tov. Keklič. izvrsten šofer Okrajnega magazina, je z odlično vožnjo pripravil smučarjem, ki so uživali v lepi brzini preko gozdov in polj. mnogo izrednega užitka.
Po končanih tekmah so bila zmagovalcem v kavami Faflik razdeljena lepa darila.
Nad, vse uspeli smučarski dan kaže, da ima lepi smučarski šport v Murski Soboti vse izglede da postane eden najpriljubljenejših športov	-PJ-
Smučarski dan
v Ljutomeru
V	letošnji zimi je oživelo, po uspešno izvedenih skupščinah Okrajnega in Mest. nega telovadnega društva Ljutomer, fizkulturno udejstvovanje tudi v okraju Ljutomer. Novoizvoljena telovadna odbora si ob pomoči Okrajnega ljudskega odbora prizadevata omasoviti fizkulturne organizacije in pritegniti čim več delovnih ljudi, zlasti mladine v telovadnice in v razne sekcije telovadnih društev, ki se lepo razvijajo, v sedanjem zimskem času, zlasti smučarska sekcija.
Vkljub temu, da v okraju ni posebno ugodnega terena za smučanje, sta Okrajni in mestni telovadni odbor organizirala v nedeljo, dne 5 februarja smučarski dan v Ljutomeru, katerega se je udeležilo skupno 41 članov, članic, mladincev in pionirjev pretežno iz telovadnega društva Ljutomer, ki so tekmovali v sedmih disciplinah. Največ zanimanja je bilo za smučarske skoke, ki so se letos prvikrat izvajali v Ljutomeru in jim je prisostvovalo okrog 300 gledalcev.
Najboljše uspehe so pri celodnevnem smučarskem tekmovanju dosegli: med člani v teku na 8 km Cokan Feliks, v skokih Bratina Tine; med članicami v teku na 3,5 km Ozmec Terezija: med mladinci v teku na 3,5 km in smuku Pati Joško; med pionirji v teku na 3 km Šumak Joško, v smuku pa Sagaj Franc
Najboljšim tekmovalcem je Okrajni telovadni odbor podelil nekaj nagrad m pismena priznanja. Odobravanje je žel tudi Trstenjak Alojz, odbornik oddaljenejšega KLO Veličane, ki se je udeležil tekmovanja, čeprav je star nad 50 let in je dosegel na tekmah članov četrto mesto.
V	bodoče bi bilo želeti, da bi se slič-
nih fizkulturnih manifestacij in tekmovanj udeležilo več tekmovalcev iz oddaljenejših telovadnih društev ljutomerskega okraja.	Yo.
Poslušajte
ljudski radio
Spored radia Maribor
Sobota, 18. februarja:
15.30—	16.00 Glasba za dobro voljo in razvedrilo. 16.00—16.15 Slovenske narodne poje ženski tercet Radia Maribor. 16.15—16.30 Iz življenja in dela množičnih organizacij. 16.30—17.00 Za vesel konec tedna: Igra zabavni orkester radia Maribor, vodi Dušan Boštele. Ob spremljavi orkestra poje sopranistka Marica Lubejeva. 17.00—17 10 Poročila, objave. 17.10—17.20 Deset minut za ljubitelje resne glasbe. 17.20—17.30 Kaj žele poslušalci in kaj želi radio Maribor. 17.30 do 18.00 Igra plesni orkester p. v. Franja Robnika.
Nedelja, 19. februarja:
8.00—8.15 Za dobro jutro nekaj vedrih melodij. 8.15—8.30 Jutranja poročila — RL. 8.30—8.50 Igra godba na pihala SKUD »Angel Besednjak«. 8.50—9.00 Kratka literarna oddaja. 9.00—9.40 Veseli nedeljski spored Radia Maribor. Sodelujejo: Kmečki sekstet, Miro Gregorin, Vinko Drčar, Martin Malovrh. 9.40 do 10.00 Petletka naša teče. 10.00—10.30 Poje obrtniški pevski zbor iz Maribora. Vodi Drago Cibic. 10.30—10.40 Kaj je bilo novega med tednom v Mariborski oblasti 10.40—11.00 Lahka orkestralna glasba.	11.00—11.50 Prenos programa
Radia Ljubljana. 11.50—12.30 Opoldanski koncert — igra orkester mariborske radijske postaje pod vodstvom Draga Lorbeka.
Ponedeljek, 20. februarja:
16.30—	17.00 Igra Zabavni orkester Radia Maribor p. v. D. Bošteleta. 17.00 do 17.10 Poročila, objave 17.10—17.30 Hrvatske umetne pesmi poje baritonist Vlado Dolničar pri klavirju Heribert Svetel. 17.30—17.40 Tedenski fizkulturni pregled. 17.40—18.00 Nekaj komorne glasbe.
Torek, 21. februarja:
16.30—	17.00 Simfonična glasba. 17.00 do 17.10 Poročila, objave. 17.10—17.40 Igra tamburaški zbor SKUD »Angel Besednjak«. 17.40—18.00 Oddaja za mladino.
Sreda, 22. februarja:
7.10—	7.40 Igra Zabavni orkester Radia Maribor p. v. D. Bošteleta 13.20—1400 Igra orkester mariborske radijske postaje p. v. D. Lorbeka. 15.10—15.30 Igra godba na pihala p. v Emila Vitka. 16.30 do 17.00 Igra Mali orkester pod vodstvom Rajka Sikoška. 17.00—17.10 Poročila, objave. 17.10—17.25 Operne arije poje altistka Sadnikova. 17.25—17.40 Oddaja za pionirje in cicibane. 17.40—18.00 Za konec oddaje igra plesni orkester p. v. F. Robnika.
Četrtek, 23. februarja:
16.30—	16.45 Operne melodije. 16.45 do 17.00 Male skladbe velikih mojstrov. 17.00—17.10 Poročila, objave. 17.10—17.30 Igra Zabavni orkester Radia Maribor p. v. D. Bošteleta. 17.30—17.45 Gospodarska reportaža. 17.45—18.00 Igra Zabavni orkester, vodi Dušan Boštele.
Petek, 24. februarja:
7.10—	7.40 Igra Zabavni orkester, vodi Dušan Boštele. 13.30—14.00 Igra Mali ansambel Radia Maribor p. v. Remigija Bratuša. 16.30—17.00 Mariborski umetniki pred mikrofonom. 17.00—17.10 Poročila, objave 17.10—17.30 Poje mešani zbor MKUD »Jože Kerenčič« iz Maribora.
Vsem delodajalcem !
Uresničujoč posebno zdravstveno varstvo bolnikov, ki so v delovnem (uslužbenskem) razmerju, kakor tudi v interesu čim uspešnejšega izvrševanja planskih nalog posameznih podjetij, naročamo po smernicah Ministrstva ljudskega zdravja:
f. Vsi ambulantni bolniki (oni, ki med zdravljenjem delajo, oziroma se takoj po zdrav, ordinaciji vračajo na delo), imajo pri sprejemu v zdrav, ordinaciji prednost pred vsemi ostalimi bolniki, to je pred bolniki v staležu, člani, upokojenci itd., in sicer v prednostnem času za ambulantne bolnike, navedenem spodaj.
2.	Prav tako imajo prednost bolniki, ki prihajajo z vlakom ali avtobusom.
3.	Za zobno zdravljenje se sme naročiti paciente iz produkcije le v njihovem času.
4.	V vseh primerih ambulantnega zdravljenja, ki gre v delovni čas, so dolžna vpisati vidno na bolniški list »Ambulanto«, določiti vestno in nepristransko osebo, ki bo vodila pregled nad odhodom in povratkom ambul. bolnika. opozoriti ambul. bolnika pri izdaji bolniškega lista, da ima pravico na takojšnji sprejem v ordinaciji v urah, ki so določene za ambulantne bolnike, ambulante pa vpišejo v bolniški list uro pregleda.
5.	Podjetja so dolžna ponovno obvestiti svoje uslužbence na obrazcih sindikalnih sestankih o navedenih določilih. Sindikalne podružnice morajo voditi evidenco nad izvajanjem teh določil.
Z navedeno ureditvijo zdravstvene službe bodo nesprejemljivi vsi izgovori ambulantnih bolnikov, da so dolgo moral čakati na vrstni red.
Ordinacijski čas zdravnikov:	Prednost za ambul. bolnike:
dr. Stare od 7—8 röntgen
dr. Stare od 8.—9. notranje bol.	8.30— 9.
dr. Sedlaček od 9.—10.	9.30—10.
dr. Brandieu od 9.—10.	9.30—10.
dr. Vučak od 10.—12.	10.30—11.
dr. Sedlaček od 13.50—15. kirugija
dr. Bečan od 9.—10. v zdravstvenem domu v ponedeljek, sreda, petek, le za očesne bolezni.
Fizikalična terapija (obsevanje, segreva vanje itd.) 13.30—15.
Pov. za ljudsko zdravje M. Sobota
Krajevna gostilna v Hodošu
Pred kratkim me je pot slučajno zanesla v Hodoš. Opoldne, ko sem bil že pošteno lačen, sem se napotil v krajevno gostilno, le zunanji videz gostilne je napravil na človeka slab vtis. Mislil sem si, da bo gotovo notranjost bolj privlačna.
Za jesti sem dobil prekajeno svinjino. Porcija, ki mi jo je prinesla tovarišica, ni bila mala in bi se je lahko pošteno najedel, če bi v gostilni vodili več računa o čistoči .Tako pa kljub temu da sem bil zelo lačen, nisem mogel jesti. Na točilni mizi sta bili dve litrski stekle-
nici, ki sta bili do polovice napolnjeni s pivom. Ker pa te dneve piva niso izdajali, je bilo sklepati, da je to pivo staro že nekaj dni
V gostilniškem prostoru, ki je bil majhen, je bilo poleg peči korito z moko. na peči pa kozica z mastjo in še dragi predmeti, ki spadajo vse prej kam dragam, kakor v gostilno.
Ob pogledu na vse to se mi je vsilila misel, če se uslužbenci gostilne zavedajo svojih dolžnosti? Več pozornosti kako gostilna izgleda in kakšna je postrežba v njej, pa bi moral polagati krajevni ljudski odbor v Hodoša.	-th
OKRAJNI ODBOR ZVEZE VVI LJUTOMER
sklicuje Okrajno skupščino Zvezo VVI okraja Ljutomer dne 5. marca 1950 ob
9.	url Skupščina bo v sindikalni dvorani tovarne usnja Ljutomer s sledečim
dnevnim redom:
1. Izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja in 2 overovateljev
2.	Izvolitev verifikacijske komisije.
3.	Poročilo sekretarja.
4. Diskusija po poročilu.
5.	Poročilo nadzornega odbora.
6.	Razrešnica staremu odboru.
7.	Predlog kandidacijske komisije.
8.	Volitve.
9.	Objava rezultatov volitev.
10.	Zaključki in resolucija.
11.	Slučajnosti.
OKRAJNI ODBOR ZVEZE VVI LJUTOMER
Žene pred 8. marcem  — v delu
Žene Gornje Lendave so se že večkrat izkazale s svojim vestnim delom in dobro organizacijo. Tako so pomagale vodstvu pionirskega taborjenja in še delale na ostalih področjih organizacije. V zimskem času pa so organizirale več tečajev. Pred kratkim so zaključile štirinajstdnevni tečaj za pletenje cekrov. Ta tečaj je obiskovalo 25 deklet in žena. V kratkem času trajanja tečaja je bilo izdelanih 40 cekrov in nekaj copat. V preteklem tednu pa se je sestalo 43 mladink in žena. ki so sklenile obiskovati kuharski tečaj in šiviljski tečaj. Oba tečaja se bosta vršila v zadružnem domu. Tečajnice bode poslušate dnevno tudi strokovna in politična predavanja. Tečajnice se bodo poleg tega učile tudi folklorne plese, pa tudi ostale in po lastni želji bodo imele še ure vzgojnega značaja.
S takšnim delom koristijo žene skupnosti in posameznikom, kar je tudi naloga organizacije žena na vasi. Žene Gornje Lendave niso izgubile niti dneva v zimskem času in so dosegle lepe uspehe. Tudi v prihodnjih mesecih bo njihovo delo aktivno Trudile se bodo v delu na vseh področjih, da dobijo priznanje kot najboljša vaška organizacija žena Tako bodo dočakale 8. marec!
Dober mladinski aktiv, dober mladinec, se naj bori za čimprejšnjo izvedbo Titove petletke!
LJUDSKA TEHNIKA
Osebne obveze osiguralo izpolnitev plana, samo — kdo jih bo sprejel?
Kljub slabemu delu uprave avto-moto društva v Murski Soboti in kljub temu, da je od nad tristo članov društva, aktivno sodelovalo le nekaj desetin elanov, so bili doseženi še dokaj dobri rezultati. Vsled ozkosti plana društvo seveda ni moglo izvesti 100 odstotno. Tečaji za izšolanje vozačev so bili najslabše izvedeni, čeprav je to ena izmed glavnih nalog društva. Nekateri od teh tečajev še sploh niso dovršeni. Izvedeno pa je popravilo strojev v obdelovalnih zadrugah, katere je društvo imelo v planu obiskati. Tudi udarniško delo je izvršeno in je ta akcija zajela še dokaj članstvo.
Marsikatera naloga bi lahko bila izvršena, če bi bila vozila propravljena, če bi dobili zanje nadomestne dele in če bi uprava vložila v to delo več truda, saj je od tega vprašanja bilo odvisno tudi izšolanje vozačev, to je pravočasna izvršitev tečajev.
novem letu so tudi nove naloge, ki pa niso majhne in nepomembne. Da se te v redu in pravočasno izvršijo, je izvolilo članstvo novo upravo društva, toda v tej so bili že v samem začetku takšni, ki niso pokazali volje do dela. zato pa so bili na njihovo mesto kooptirani drugi, od katerih se pričakuje več delavnosti.
Pohvale vredno je že v začetku to, da se nekateri člani že sprejeli osebne obveznosti do društva, kar obeta večji uspeh v izvrševanju plana. Tako je sprejel tov. Gomboši obvezo, da bo z lastnim motorjem izvežbal vse tečajnike v Sbeborcih, tako teoretično pripravil, kot praktično izšolal. Prav tako je sprejel sklep, da bo izvežbal tečajnike v Tešanovcih za vožnje s traktorjem tovariš Ilgo Stane. Oba sta strokovnjaka in če bosta pristopila k delu, bo uspeh zadovoljiv.
Vse to samo mnogo obeta, toda ne spreminja dejstva, da je društvo še vedno ozko in da je v delu društva je vedno stara partizanščina in ostanki klubaštvo. Da se usmeri v novo in boljše delo, je potrebno, da pristopi novi odbor predvsem k dobri nazorni agitaciji, da v delu uvede red in prične z izvrševanjem plana sistematično, da se odpravijo vse priložnostne akcije in zaganjanje v izvrševanju plana. Da pa bo tako, je potrebno še več takšnih članov, ki bodo sprejeli osebne obveze in si s tem zadali plan dela za tromesečje ali za vse leto. Jasno je da osebne obveze osigurajo izpolnitev plane — samo kdo jih bo sprejel?	Tf
Mladina! Z vztrajnim delom v času tekmovanja širimo naše vrste
Mladinci in mladinke! Tekmujmo za čimboljšo Izvedbo volitev v Ljudsko skupščino FLRJ
Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Širec Viktor ml. — Naslov uredništva. »Ljudski glas«. Murska Sobota — Tiska Mariborska tiskarna.