151. številka.
Ljubljana, v sredo 5. julija
XXVI. leto, 1893
Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avs tr o-oger ake deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden meaec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta S gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje nadom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znasn. Za oznanila   plačuje se od četiristopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiBka, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravni A t v u naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari.
Carević v Londonu.
Te dni vršila ae je na angleškem dvoru rodbinska slavnost, o kateri zlasti nemški listi pišejo s slabo prikritim vznemirjenjem dolge članke. Prav nič jim ne ugaja, da je kraljica Viktorija izbrala in naprosila za poročno pričo svojemu nasledniku na dvojnem prestolu britanskem — velikega kneza in prestolonaslednika ruskega. Ruski in angleški dvor zvezana sta Bicer v bližnem svaštvu in zategadelj je naravno, da je carjev dvor zastopan pri tako važni rodbinski slavnosti, kakeršna je poroka bodočega kralja angleškega in cesarja indijskega. A to, da je car Aleksander poslal v London poleg sebe najodličnejsega člaua Bvoje rodbine in skoro osten-tativno navdušenje, s katerim je hladni London pozdravil mladega careviča, vse to priča, da potovanje carevičevo na angleški dvor ni brez političnega pomena in da Anglija ni tako tesno zvezana s trojno zvezo, kakor se je to dosibdob mislilo in trdilo.
In zaradi tega bo vznemirjeni nemški krogi, zaradi tega se tolažbo v dolgih člankih z dokazovanjem, da je politična konkurencija mej Rusijo in Anglijo na vseh koncih in krajih tako silna, da o političnem prijateljstvu ali pa celo o kaki zvezi teh mogočnih držav niti govora biti ne more. Od Pa-mirskega plateau-ja do Egipta, od Afganistana in Perzije do Abisinije spodkopuje baje ruski kozak angleški upliv in na Zlatem rogu bijeta menda večni boj ruska in angleška diplomacija. Na podlagi takih in aličnih refleksij prorokujejo nemški listi, da se bosta prej ali slej na bojnem polji srečala dediča najmogočnejših dveh držav, ki se sedaj v meglenem Londonu v bratski ljubezni objemata in poljubujeta. Angličani sami pa so mnogo bolj optimistični in najodličnejši angleški listi, pozdravljajoč odličnega ruskega gosta, vse drugače sklepajo svoje politične refleksije. Uplivni s&tandar<l" izrecno naglasa, da kolizija ruskih in britanskih interesov v Aziji ni tako silna in nepremagljiva, kakor trdo tuhu-fobi in da Anglija ne more v zlo Šteti Rusiji, ako tudi ona posnema sijajni vzgled Angličanov glede* pacifikacije azijskega kontinenta. Saj ima ta
širna in prepregledna zemlja prostora dovelj za kulturno delovanje obeh narodovi Tudi drugi odličnejši liati pišejo v uličnem Btnislu. — Iz vsega tega pa se da sklepati, da se je doBitidob kolikor toliko umetno in od tretje strani širil razpor mej tema državama in da so to jeli uvidevati odločilni krogi v Peterburgu in Londonu. To zadnje pa mora seveda s hudo skrbjo navdajati zlasti Nemčijo, ki je imela dusihdob silno mogočen upliv v Londonu. Posebno pokojni cesar Friderik bil je takorekoč zaupni mož sorodnega angleškega dvora in tudi sedanji cesar Viljem prizadeva si na vso moč, da bi tudi v tem pogledu postal dedič svojega očeta. Ako se mu to ne posreči in ako se doseže mej Anglijo in Busijo vsaj nekak modus vivendi, tedaj pa bi bilo to seveda hud udarec za Nemčijo. Na ta način bi namreč hkrati tudi Francija imela prost hrbet proti Angliji iu kakor hitro bi to spoznali v Italiji, tedaj bi javno mnenje v tej državi, katero se itak niti najmanj ue navdušuje za trojno zvezo, z elementarno in nepremagljivo Bilo tirjalo izstop Italije iz te zveze. Ako bi potem Se v odločilne kroge avstrijske prodrlo prepričanje, da Rusija nima sovražnih namenov zoper našo državo in da lahko druga poleg druge obe državi izvršujeta svojo kulturno misijo na Balkanu, tedaj bi bila ponosna Nemčija precej osamljena ter bi morala najbrže Bama brauiti zoper Francijo Alza-cijo in Lotaringijo, kakor je tudi sama ugrabila ti francoski provinciji. Po rešitvi tega vprašanja pa bi bil evropski mir na|brže bolje zavarovan, nego je danes in državi bi lahko razbremenile bvojb državljane tistih neznosnih bremen, ki se jim sedaj nakladajo — v prvi vrsti le v nemškem interesu in v avrho, da se Nemcem obrani leta 1870. pridobljeni plen. Nam in Italiji nihče ničesar ne jemlje!
V tem smislu bi torej utegnilo postati potovanje ruskega careviča k poroki bodočega bri-tamkega vladarja in pri tej priliki^' skleneno prijateljstvo prihodnjih vladarjev uajmogočnejših dveh držav še velikanskega zgodovinskega pomena.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 5. julija.
Češki veleposestniki. Vest, da mislijo češki veleposestniki osnovati nekako srednjo Htrauko, katera bi mogla v danem Blučaju pomagati Nemcem proti Čehom, je presenetila vse češke kroge in Staročehom kar sapa zaprla. Staročehi bo zmatrali veleposestnike za tisto trdno skalo, katere ne razdenejo niti peklenske moči, sedaj pa Čujejo, da mislijo osnovati srednjo stranko to je, izločiti iz svojega programa tiste točke, katere se tičejo narodnega vprašanja. Tisti listi, kateri bi bih poklicani potrditi oziroma zavrniti to vest, molče previdno, a da je nekaj resnice ua njej, ni moči utapti. Tako javlja oficijozna „E x t r a p o st", da so že storjeni prvi koraki za osnovanje srednje stranke in da je ugodna rešitev odvisna samo od liberalnih veleposestnikov oziroma od stališča, na katero se bodo postavili glede* cerkvenopolitiČnih vprašanj. „Pol<tikatt sodi, da češki veleposestniki ne morejo kreniti na pot, na kateri jim niti naj-konservativnejši elementi ne morejo slediti, da se ne smejo zavzeti za Btvar, katera bi bila v prvi vrKti v koriBt sovražnikom naroda češkega. Dasi se glasi paradoksno, se mora vender priznati, da je zveza mej mludočeško iu veleposestniško politiko dosti naravuejšu, nego mej veleposestniško in nem-školiberalno. Mej nefevdalnimi veleposestniki začela se je koncem dtželnozborskega zasedanja neko cepljenje; narodni elementi so se hoteli odločiti in sedaj hi* dela na to, da se prepreči ta ločitev. Ako bi veleposestniki res pristopili v Plenerjev tabor, potem bi bil konec naravni delitvi strank mej veleposestniki, potem bi ponehala naravna in organična zveza mej češkimi veleposestniki in češkim narodom.
Hrvatske novice.
Stolni kapitel Zagrebški je nedavno tega izdelal posebno spomenico gledć imenovaoja nadškofa in jo doposlal cesarju in papežu Kabinetna pisarna cesarjeva je ta memorandum vrnila brez vsake opazke, iz Kima pa je došel odgovor, da je zadevno vprašanje sicer zadelo ub velike težkote, a da je upati na ugodno rešitev. — V občinnkem svetu Zagrebškem je opozieiia, na čelu jej prof. Bresztv-enszky zopet hotela interpelirati župana radi postopanja policije napram vseučiliščnikom pri volitvi v prvem okraju. Kakor znano, je opozicija že jedenkrat iuterpelirala v tej zadevi in ker je župan in-
LISTEK.
Izlet v Carigrad.
Popotne črtice. Spisal A. Aškerc. (Dalje.) III.
Po maloazijski železnici. — Princovski otoki.
Pri Galatskem mostu (že spet!) stopimo na parnik osmanske družbe „Mahsuse" pa se prepeljemo v kakih 20 minutah na maloazijsko stran do železnične postaje Hal'dar Paša. „Azija", Bog te živi! Prvikrat stojim na tvojih tleh. Tako so nas vsaj učili po šolah, da si ti „tukaj" že nov del sveta, čeprav že prvi pogled na Azijo In Evropo kaže, da je to pač samo jeden jedini, nepretrgan kontinent, ki bi se naj makari imenoval ,Evropaz ijau. Ali učeni gospodje profesorji z velikimi modrimi naočniki hočejo po vsej sili, da mora biti „pet delov svet;!" in ne dopuščajo nikakor, da bi se Evropa degradirala do azijskega polotoka. No, habeant sibi, da nam ne poreko: „ Noli turbare circulos meos"...
Na postaji Haidar Paša torej kupimo si billet do Peudika za osebni vlak. I. razred stoji, če nisem pozabil, 10 p i astro v (1 gld.).   Anatolska železnica
je šla sprva samo do Ismidu (Nikomedije), zdaj gre že do Angore in sČasom jo hočejo podaljšati — ako bo gospod finančni minister dovolil — do Bagdada! Vlak dirja prav blizu morskega obrežja. Vožnja je krasna. Zdaj gremo mimo dobro kultiviranih polj z žitom, zdaj mej vinogradi, vrti. Vmes stoje tu pa tam čedne vasi, mala mesteca in trgi . . . Notranja oprava vagonov je v bistvu takšna ko pri nas; I. razred je uprav luksurijozno urejen. Kondukterji so Turki, Grki ali Armenci. Kadar se dii strojevodji znak za odhod, zaklite kondukter: „tamani!" V blizu ll j ure se pride v Peudik, od koder smo se s parobrodom peljali na otok Prinkipo, ki je največji mej vsemi deveterimi Princevskimi otoki. Štirje mej njimi, namreč Prinkipo, Proti, Antigoni in Chalki so obljudeni, na ostalih peterih ne stanuje nihče. Princevski otoki zovejo se, ker so v bvzantinskih časih tu sem pošiljali odstavljene carje, kovarne carice in prince ter princeso „na hlad", navadno v kak samostan. Naš otok Prinkipo je pravi raj. V družbi dveh Bavarcev in našega dra-gomana peljal sem se s iijakerjem v dobri uri okoli in okoli otoka. Na vzhodni obali leži mesto z več modernimi hoteli. Proti zahodni strani stoje" ob lepi cesti cele vrste najlepših vil in gradičev, ki so lastnina bogatih Armencev, Grkov in drugih Evrop-
cev. Mej vilami razprostirajo se razkošni vrti, po katerih smo videli cvetoči lovor, zrele zlatorumene pomaranče, citrone in druge tropične rastline. Na daljni vožnji smo videli lepo obdelane vinograde. Zemlja je rudečkasta, zaradi česar Turki tem otokom pravijo „Kysyl adalar", t. j. rudeči otoki. Kosili smo v neki grški restavraciji, napisali v naglici nekaj dopisnic našim znancem in prijateljem „v Evropi" ter jih oddali na tamošnji pošti. Na povratni vožnji po morji v Carigrad peljali smo se mimo sosednega otoka Chalki z lepim mestom. Na otoku stoji vrh gore velika cerkev sv. Trojice z bogoslovskim semeniščem . . .
IV.
Grand me de P6ra. — Kr&čansko r.orkve. — Turski fija-korji. — Ohčevalui jezik v Carigradu.   - Časniki.
Iz Galate moramo se popenjati po precej strmih in večjidel ne posebno dobro potlakanih ulicah navkreber, da pridemo v „evropsko" Pero. Drugi ali tretji dan našega bivanja v Carigradu pridružil se nam je neki Amsterdamčan, s katerim sem se jaz vozil iz Belega grada do Sofije. Ubogi Amsterdamčan! Na dno turškega pekla je proklinjal mestne „očete" Stambulske, ki tako malo skrbe za dobre ceste in ulice. V tem ozira je, pr<% na Nizo-
brojao udeležbo uljudno vabi v«9 podpirajoč* 10 it-trisjoče član« odbor „Dol. Sokola" — ■ — (l* Topite na D o I e nj a k em) ae nam piša: V naS« toplice došlo je do dne 30. junija 341 gostov. Žal, da je ves mesec junij deževalo, kar je marsikoga sadržalo, da oi prišel v naš kraj iskat zdravja. Morebiti bo meseca julija in avgusta kaj bolje.
— (Zdravstveno 8 ta nje.) Skrlatica je popolnoma ponehala v Kamniškem okraji. — V Kranjskem okraji ponehale so ošpice v severnem dela, ki so se pa razširile zato v južnem delu v občinah Smlednik in Mavčiče, kjer je 77 bolnikov, v občini Križ pri Tržiči pa jih je še 8. Umrlo je v poslednjem času 11 utro*.
— (Izlet na Snežnik) napravi v torek doc 11. t. m. narodno bralno društvo v Ztgorji na Pivki. O d bod iz Zagorja z voz m i: v ponedeljek dne" 10. t. m. ob 10. uri zvečer, prihod pod Saežnik do kosec nove ceste ob 2. uri zjutraj. Od tam odidejo izletniki peš po poti, od slavnega slovenskega planinskega društva markirani ter dospejo na vrb ob 31 3 uri zjutraj. — Odhod nazaj, z vozmi — deloma na Stari trg — Lož — ob 10. uri dop.; prihod v Zagorje v torek opoldan oziroma v St. Peter k Ljubljanskemu poštnemu vlaku ob 1. uri pop. — Kranjski Snežnik, alovit po svojem velikem razgledu ter svojej redkej flori, postal je v zadnjem času priljubljen izlet ne samo turistom, temveč tudi neturistom in cel 6 nežnemu spolu, ker se pride nanj z uajvečjo lehkoto. Uprav do vrha namreč pelje krasno izvedena, nova knežja cesta, po kateri lehko dobri vozovi vozijo, na vrb sam pa je markiralo zadnje dni slovensku planinsko društvo jako srečno izbrano, popolnoma nete* žavno pot, po kateri se dospe v 11/, uri brez težav do krasnega užitka raz guru. Zlasti pričakujemo udeležbe od strani udov slovenskega planinskega društva, ker se letos, kakor smo čuli, oficijelen izlet tje najbrž ne priredi. Tudi drugim turistom, mudečim 6e slavnostne dneve v L;ubljant, nudi se lepa prilika poseliti notranjskega velikana. — Za mrzla jedilu, konjak in dr. krepčila je skrbljeoo v restavraciji gospe Čopičeve. V o z o v preskrbi narodno bralno društvo, ako dobi pravočasen (do sobote dne 8. t. m.) avizo.
— (Nesreča na želesnici.) Mej Senožečami i u Divačo padel je včeraj zjutraj 31 let stari sprevodnik Fran Ver bič s sprevodniškega sedeža na tovornem vlaku tako nesrečno na železniški tir, ds mu je kolo jedno roko popolnoma odtrgalo. Prepeljali so ga koj v Ljubljansko bolnico. Dasi je mož trpel hude bolečine, dasi je bil ves krvav in bled kot zid, vender ni niti z jednim glasom izdal svojih bolečin, ampak sam zapustil kupe in sam sedel v kočijo, pušeč pri tem cigareto. Takih junakov je dandanes pač malo!
— (OBobne vesti.) Celjskim županom iz-voljeti je bil v včerajšnji Beji obč. sveta g. Gustav Stiger, zagrizen in zaslepljen nemškutar. — Dekanom juridične fakultete na Graškem vseučilišči je bil izvoljen za  leta 1893/94   prof. dr. Teodor
Reinb. SchUtz.
— (Volitev v okr. boluiško blagajno Celjsko) ni iztekla ugodno za Slovence, v prvi vrati zato,  ker se  je mnogi naši ljudje niti udele-
Tudi šole ima v Carigradu vsaka, v večjem številu živeča narodnost, svoje. Da imajo Turki veliko šol, razume se. Ali najboljše šole imajo gotovo Grki in Armenci. Sploh se ponašata ta dva naroda mej vsemi v Turčiji živečimi orijentalskimi narodi z velikoj kulturoj in vsak njiju misli, da bode dedič onemoglega in za kulturni napredek nesposobnega Turčina . . .
V Carigradu izhaja okoli 40 Časnikov v osme-rih jezikih, namreč: v turškem, grškem, armenskem, arabskem, francoskem, angleškem, bolgarskem, špa-njolsko-Židovskem in — v nemškem jeziku. Kakor v Benetkah na sv. Marka trgu, taku ti razglašajo na Galatskem mostu, v Galatski ulici, v veliki ulici Perski in drugod časniški kolporter j i v jutru in proti večeru na ves glas ravnokar izišle žurnale Tukaj ti jeden ponuja turškega „Tarika", drugi ti moli pod nos grški ,,Nto\oio<;" ali ,,Kov<7T3ivtivoo-tcoXi{", tretji ti kriči na uho ime armenskega dnevnika ali „Arevelka" ali „Manzumei Efkiara", zopet tam 6ni ti hoče po vsej sili vriniti .Levant He-ralda' ali pa „Osmanische Post", jedini nemški list «»a vzhodu _ (Dalje prih.)
.••im/issiT aoboTArl. hs'J <" surtittiMJ
žilt niso, a tudi zato, ker so nasprotniki sparili, kar ae je dalo.
— (Neposredna brzojavna zveza mej Puljem in £ a d r > pi) «e samar« va jzveati in so v to avrho bili I* rln» pogovori rm»j merodajnimi faktorji ter so se vršile poizvedbe na lici mesta.
		
		
	"                Prvo krono 1 ^   družbi «▼- Girtla In Metoda!	
		
Razne vesti.
* (C. kr. Mene ral no ravnateljstvo avstrijskih državnih telesnic) razglaša, da ae je duš 1. julija 1893 splošnemu prometu zopet odprla postaja Louciui (Lsutsehim) transverzalne že-leipične proge Jan<*wit*>Domaftlice (Tbub), ki je bila dos- daj zbog tega zaprta, ker ni bilo dovozne ceste do nje.
* (Izgredi v Parizu.) Iz političnega dela našega lista je bilo vidno, da so Pariški dijaki zadnje dni prouzročili velikanske izgrede in to radi tega, ker je podeča uri neki demonstraciji ubila nekegatrg. pomočnika.Čemu paBO dijaki demonstrirali ? Ker je neki senator Berengsr ovadil dijake obra-zilnih umetnostij pjci sodišču, da so priredili nedostojen ples. To je res nuja. Na plesu „bal des quat' z1 arts" «o s- namreč predstavljate žive podobe. Neka dama v je nogovicah predstavljala arhitekturo, neka dru«a, oblečena z lepimi rokovicami, pa plastiko itd. Na plesu je bdo okoli 2000 osob. Sodišče je udeležnike obsodilo  na manjše kazni.
* (Balerina in kneginja.) Prva balerina na slovečem Milanskem gledališču „Scala", Virgi-nija Zucchi, poročila se je v Peterburgu s visokim državnikom knezom Baserčikovom. Prijatelji kneževi so poklonili njegov j soprogi za svatbo 120 iz čistega srebra narejenih tas, katere imajo obliko nežnih baletnih č^vljičkov in veljajo pol milijona rubljev.
* (Strela) je te dni v Turinu na Italijanskem udarila v neko hišo, v kateri je bilo sedemdeset delavk, ki k > utekle nevihti v to zavetišče, in zadela 43 žensk. Štiri ženske so obležale mrtve, 15 jih je na smrt raujenih, druge pa so več ali menj OBmojene.
Knjitovnost.
— .Ljubhauski Zvon" prinaša v svoji 7. številki na uvodnem mestu prelepo „Bajko o odprtem nebu", katero je po narodnih motivih zložil A. Aškerc; izmed drugih pesmi j pa imenujemo »osebno Miroljubove .Večne luči" in Do len j-čevo pesem .Deklici". — Nejaz Nemcigrenov .Abadon", ta prekrasna .bajka za starce" seznanja naB v svojem najnovejšem poglavji s .poslednjim Slovencem in kristjanom v Evropi", učenim slov-ničarjem Slovogojem, ki obeta za prihodnjič povest slovenske zgodovine iz svoje dobe, povest, ki bode brez dvojbe takisto duhovito satinška, kakor je čim-dalje bolj ves .Abadon". — Prof. dr. S. Šubic pripoveduje v .Pogubnem maliku sveta" o prazgodovini na planetu Martu; ta spis bodi zlasti priporočen čitateljem, ki ljubijo strogo znanstvene stvari v prijetni povestni obliki. — Novo, jako zanimljivo razpravo „Kako se branijo rastline nepoklicanih gostov" pričenja čislani pisatelj profesor M. Gilenšek, E. Lah pa nadaljuje šaljivo studijo „(> pomenu naših krajevnih imen." — Kersnikova „Jara gospoda* bo pripravlja, da postavi stoletuico svoje fare, pri čemer lete pikre in zbad
I j ive besede v Kračini krčmi, dočim se nam že v dalji kaže konflikt, ki utegne biti Se usoden glavnim osebam te vesele družbe. — V ostalem delu poroča m. p. o neznanem slovenskem rokopisu z leta 1794, prof. V. Bežek razpravlja v članku sO slovenskih in nemških čitaukah na naših srednjih šolah" o Lampljevih čitankah, prof. M. Valjavec priobčuje dostavke k drugemu sešitku VVolfovega slovarja, prof V. Bežek pa šolska i zvest ja za leto 1882./3. in 1883 /4. ; končno prinašajo .Književna poročila" konec ocene .Slov. gledališča" Trsteojakovega. — .Listek" poroča o najnovejših književnih prikazih in ima med drugimi stvarmi tudi nemški prevod nekaterih sonetov Prešernovih, ki so izšli v Dunajskem časopisu .Oesterreichisch-Ungarische Revue."
— XLI1I. ProgrammdeaStaatsOber-gvmnasiums zu Klagenfurt. Herausgegeben am SchluBse des Studienjahres 1892/93 von dem k. k. Gvranasial-Direktor Dr. Robert Lat zel. 1893. Đuchdrnckerei der St Hermagoras-Bruderschaft in Klagenfurt Im Selbstverlage des Gvmnasiums. Str. 54. Na Celovški gimnaziji, na kateri j« v minolem leto poučevalo 28 učnih močij, je bilo koncem šolskega leta
413 učencev In sicer 353 Nemesv, 59 Slovencev ia 1 Italijan. Učni uspehi so bili dobri, kaiti koncem leta 1» bilo samo 50 dijakov rep tubi ranih, 50 pa ae dovolila ponavljalo« ukutaja. Maturo je delalo 29 dijakov, ismej katerih so bili 4 za dva meseca reprobtrani. Slovenščina se je poučevala v Šestih oddelkih, namreč v dveh pripravljalnih oddelkih za neslovenske dijake rasnih razredov in v štirih od-delkih za Slovence in tiste neslovenske dijake, kateri so zvršdi pripravljalna oddelka. V vseh šeatih oddelkih, obiskovalo je »loven.nki pouk v prvem polu-letju 77, v drugem pa 71 dijakov. Učila sta profesorja I. Scheioigg in dr. I. Sket. — Program, kateri prinaša na prvem mestu zanimljivo razpravo .Die gothische Kiraheobaukoaat in Karnton* iz peresa dra F. G lian na, je jako pregledno sestavljen in čedno natisnen.
— .Učiteljski Tovariš", glaailo .Slovenskega društva v Ljubljani", prinaša v št. 13. sledečo vsebino: J. Dimnik: Čitanje; — Lj. Stiasnv: O ženski vzgoji v ptujih in domačih šolah; — Ukazi in odredbe šolskih oblastev; — Književnost; — Naši dopisi; — Društveni veat-nik; — Vestntk; — Uradni razpisi učiteljskih služeb.
— .Kmetovalec", ilustrovan gospodarski list s prilrgu »Vrtnar" prinaša v št. 12. sledečo vsebino: Vozna moštarna; — Razmere gorenjskih kmetov okolo I. 1500; — Razne reci; — Vprašanja in odgovori; — Gospodarske novice; — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske; — Orjaška japonska lipovka ali bezeg; — Ne pozabimo letošnjih cepljeucev; — Varujte krta; — Vrtnarske raznoterosti.
— „Stenograf", glasilo hrvatbkog steno-grnf-dtog družtva u Zagrebu, prinaša v št. 3. in 4. nastopno vsebino: Izvadak iz zapisnika o III. glavnoj skupštini hrvatskog stenografskog družtva u Zagrebu, obdržavanoj dne 19. ožujka 1893.; —Dr. Mi lan Novak:   Stenografiia u službi pravoBudja;
— Hrvatska stenografiia; — Slovenska stenografija (Spregatev. — Glagol; — Oblike pomožnega glagola); — F. Mngdć: Odgovor g. Bezeušku na njegovo .razjašnjenje" u br. 5. .Tesnopisovch Listu.';
— Razne viesti. — Osem stranil obsežna, jako čedno izdelana (»ri loga prinaša stenograf članke: Hrvatska stenografiia ; —Slovenska stenografija ; — Čitanka (Muratov vir; Ramazan; Ptice; Termiti; Kavkazki rob).
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Trst 5. julija. Občinski svet volil v današnji seji dra. Pitterija županom.
Gorica B, julija. Občinski svet je preklical za zgradbo železnice Gorica-Ajdovščina dovoljeno  subvencijo v znesku  100.000 gld.
Pulj 5. julija. Nadvojvodinja Marija Terezija je srečno povila princa.
Gradec 5. julija. Slušatelji tehnike priredili nocoj pred rektorjevim stanovanjem demonstracijo. Policija zaprla deset tehnikov. Povod demonstracije je bilo relugiranje dveh tehnikov.
Dunaj <r>. julija. Državnega zbora permanentni kazenski odsek volil včeraj poročevalce za posamne dele kazenskega zakona, in sicer bodo poročali: dr. K o p p o prvem splošnem delu; grof P i ninski o drugem delu (hudodelstva) in dr. Ferjančič o tretjem delu (prestopki). Za danes je določena zadnja seja tega odseka.
Pariz 5, julija. Včeraj bila pred bolnico Charite zopet velika rabuka, katere pa se dijaki niso udeležili. Zvečer so se izgredniku zbrali na Saiut^ermainskem trgu, od koder so jih pregnali redarji in gardni koiijiki. Ranjenih bilo baje 50 redarjev. Policija zaprla 300 oseb. Truplo zadnjič ubitega trgovskega pomočnika bilo davi ob 3. uri prepeljano na kolodvor. Sedaj je vse mirno.
Lille 5. julija. Pod vodstvom nadškofa S ino is došlo včeraj v Argcnti&res 10000 romarjev, Socijalisti napadli procesijo in razgnali romarje; več oseb je bilo ranjenih; nadškofa Sinois zadel velik kamen na glavo. Socijalisti pometali zastave itd. v vodo. Vojaki naredili red.
London 5. julija. V premogokopu Thornhill eksplodiral plin; sodi se, da je ponesrečilo 145 delavcev.
*
terpelacijo odklonil, zapustila dvorano. Tudi sedaj je župan zavrnil latcrpelacfjo, č*A, da občina policijo sicer plačuje, da pa ta ni podrejena občinskemu svetu. Valed tega odgovora je opoziciia zopet za pustila dvorano ter namerava tako postopati, dokler ne doseže svojega smotra.
Vnanje države.
Nova carinska politika Hitnije.
Berolinski dopisnik lista .Novoe Vre m j a" popisuje v jedni zadnjih števili utis, kateri je ondu napravil novi carinski tarif ruski. Vsi Berolinski krogi so biti presenečeni in priznavajo naravnost, da je carinska vojna skoro neizogibna. Hambursko glasilo bivšega kaacelsrja ne zmatra carinake vojne za nearečo, češ, da ie bilo za časa Bismarcka navzlic arditi carinski vojni razmerje mej Nemčijo in Rusijo jako dobro. Ali tej tdažbi ne veruje nihče. Listi vseh strank priznavajo jednoglasno, da bi bila rusko-nemška carinska vojna sicer v škodo Rusiji, a Nemčijo bi ugonobila, ker bi se zaprl ruaki trg izdelkom nemške industrije, čearr bi ta sploh ne mogla preboleti. Nemčija ne more proti Rusiji ničesar storiti, kvečjemu, da na podlagi carinskega zakona iz leta 1889. poviša carino na rusko žito za 50 odstotkov. Dasi bi to ruskemu gospodarstvu mnogo škodilo, bi veuder lnglje prebolela ta udarec nego nemška industrija, katero bi maksimalni tarif ruski v pravem zmislu besede uničil. To priznavajo vsi liati, tudi oticijozni, a neodvisni se izrekajo de bolj pesun.Htično. Za tu, da bi Nemci začeli carinsko burbo, so samo agrarci in nekateri člani svobodomiselne frakcije Vlada pozna Bituvacijo in da pomaga kolikor je mogoče, hore, preduo se loti re-presalij, potem pogajanj za trgovsko pogodbo rešiti, kar ae še reSiti da
Protiflinatitično (/ibanje v lin mu nski'.
Runiunski pi»-atolonasleduik, princ Ferdinand Hobenzollernski, pruski častnik, je po poročilu buku-reštskega lista „Adeverula* nekega vojaka s sabljo tako pretepel, da |o več tednov ležal v holuici Ker je princ iineMj nekega rumunskega polka, čutili so Be lastniki dotičnega polka razžaljene; prišli so v redakcijo imenovanega lista in napadli ter pretepli dva urednika. Stvar je pnšla pred vojno sodišče, a polastili ho s« je tudi drugi časopisi in jo izkoriščalo za svojo protidmastieno agitacijo, opoziciji pa eluži to kot i/1)oioo orožie v boju zoper konservativno vlado Katardžijevo.
Domače stvari.
— (Narodni MonieftČaiife E<f nbljaii-Nkl!) D n 6 8. i u 9. t m. slavila se bo v naši narodni metropoli pomembna narodna (i 1 a v n o s t. Prihiteli bodo čili nafti h o k o I 8 k i bratje od mej slovenskih zemlja, južnih in Bevernih, da se združijo s .Sokolom Ljubljanskim" V tesno zavezo buditeljev narodne zavesti. Someščanje! Znano nam je vsem, kolikega pomena i e razširjenje sokolske ideie v S I o v e u c i h in zategadelj naj bela L) ubijana častnu vzpreime naše Bokoiske brate, te nositeljeua-rodnega ponosa in naroduega poguma ter njih goste, junaške Sokole hrvatske in odlična druga narodna društva iz raznih krajev slovenske domovine. l*razulraio lloe naj kaže bela l,|iil»l|auu tena milini goNtoni in Irobo|nlcc». plapolajoče ras iisnc IiInc, oznanjajo naj jim že na prvi pogled, da so došli v s r c e
zemskem čisto drugače! Radi smo mu verjeli . . . Ako se ti ne ljubi balansirati po strmi ulici, lahko se tudi pelješ gori v Pero po podzemski železnici. To je takozvana železnica na žico, ali prav za prav na žiČasti trak. Takšno nekakšno železnico „uzpi-njačo" ima n. pr. tudi Zagreb. Galatsko-Perska uzpinjača vozi po globokem tunelu pod hišami kake 3 minute daleč. Koj, ko izstopiš na vrhnjem „kolodvoru", si že v Peri. Glavna „prometna žila" tega mestnega kvartala je „grande rue de Pera", najdaljša in najlejiša ulica celega Carigrada. Dolga je skoro pol ure. V njej stoje največji hoteli, elegantne štacune, gledišča, zlasti pa palače raznih poslanstev in konzulatov. Največja poslauiška palača je menda ruska, pred portalom katere sem videl večkrat stati junaškega kazaka v narodni uniformi ... V gornji polovici je grande rue de Pera široka in vozi po njej tudi tramway, ki prihaja tu sem daleč iz drugih postranskih ulic in cest, — a v spodnjem deluje ulica precej ozka in paziti moraš, da te kak rijaker ne povozi. Da, Carigrajski fijakerji! Ni jih menda nikjer na svetu brezobzirnejŠih ljudfj, nego so turski izvoščiki. Bodisi cesta prazna ali polna ljudfj, „mu-zelman" vozi jednako naglo. Mej vožnjo udriha neusmiljeno po kljusetih in nikogar nf, ki bi se po-
Slovenije. Podpisani odbor usnja se tedaj, ape-lujoč na Vaš« rodoljobj«, prositi, da ae odzovete temu pozivu ter razobesite sastave z tasti r tistih ulicah, po katerih ae bo pomikal slavnostni sprevod. Na sdarl
Odbor .Ljubljanskega Sokola'.
— (Vaesokolskaslavsost.) Kakor smo že poročali, morala ae je saradi vaiitih poprav, ki se vrše v deželnem gledališči, ispustiti akademija id ae bode nadomoatila a slavnostnim banketom v dvoranah starega strelišča. Zs akademijo složeni krasni prolog našega izbor nega pesnika Aškerca govori) se bode pri ljudski slavnosti, istotsko se bodo tam vršile vse telovadne točke, namenjene za akademijo in nekoliko pevskih točk iz programa akademije. Odbor storil je vse, da nadomesti ta neprilični in nepričakovani nedo-statek. UdeleŽnike banketa opozarjamo, naj se zglasć do ji e t k a zjutraj pri g. Aot. Z a g o r-j a n u v Zvezdi ali pa pri bratu Josipu N o 1 I i - j u v uredništvu .Slovenskega Naroda."
— (Shod slovenskih Sokolov v Ljubljani.) Dozdaj So naznanila naatopna društva, da se udeleže korporativno ali pa po odposlancih vsesokol-ske siavnOBti v L ubijan i: Dolenjski Sokol (deputacija z zastavo); Geljaki Sokol (korpora tivno); Tržaški Sokol (deputacija); Goriški Sokol (deputacija) ; P r v a S k i Sokol (deputacija); Ljubljanska čitalnica (deputacija z zastavo); bralno društvo t Zagorji na Pivki (deputacija z zastavo); Vipavska čitalnica (deputacija z zastavo). Nadejamo se, da je še mnogo društev že storilo potrebne korake, da odpošljejo, kolikor mogoče deputacij z zastavami, ter da skoro objavijo tudi ona svoj prihod. Posebno je to želeti od bližnjih narodnih društev.
— (Zadnja seja združenih odsekov za vseso kolsko sla vnos t) v Ljubljani bode jutri, četrtek zvečer ob 8 uri v čitalmških prostorih. Naj se je gotovo udeleže vsi člani, oziroma dovrfe" vse prevzete naloge, o katerih jim bode konečno poročati. Na zdar!        Slavnostni odbor.
— (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista so poslali danes kronine darove za družbo sv. Cirila in Metoda: G. j. V. v Trnovem pri Ilirski Bistrici 20 kron; iz Črnega Vrha nad Idrijo: g. Janko Rudolf 1 k. in g. Ivau Pipan 1 k.; g. Alojzij Erjavec, čevljarski mojster v Ljubljani 1 k.; g. Ivan Puj-man, šumar v Dinjanu 1 k.; g. Karol Matajec, učitelj v Smartinu pri Litiji 1 k.; v Postoj in i nabral je g. Pike I j 7 kron; darovali bo: gg Fr. Kogej 2 k, Depaulis 2 k., stava mej g. Kraigherjem in Fr. Jurco iz Gorenj 3 k., neimenovan 1 k., Vodopivec 1 k.; v Ljubljani: neimenovan 20 vin. „ ia se odpravijo vinarji iz izkaza" skupaj 32 k 20 vin. Skupaj z zadnjič (dne 28 junija) Izkazanimi 2101 k. 60 vin. vzore jeli smo od dne 17. maja do današnjega dne 2425 kron, katere smo izročili družbinemu vodatvu. (Popoludne došla darila: Celje 100 kron, Bosn. Gradiška 6 kron itd. prija-vimo jutri.) Slava rodoljubnim darovalkam in darovalcem in njih naslednikom, katerih naj posebno mnogo naklonita danes sv. Cirilu in Metodu v proslavo njihovega godu!
tegnil za te trpinčene živali. Ko smo nekega dne svojemu hjakerju rekli, da naj nikar tako ne tepe konj, odrezal se nam je po đragomanu, da nam to čisto nič mari ni, češ, konji so njegovi, ne naši. — Posebnost Carigrajskih fijakerskih v6z je tudi to, da nobeden nima — zavora, čeprav leži skoro ves Carigrad po gričih in je razmeroma malo čisto ravnih ulic Ali Turčina to ne ženira I On vozi navkreber ali navzdol jednako naglo in — čudno, pa resnično — on vozi izvrstno in le redkokdaj pripeti se kaka nesreča . . . Kakor Galatski most, tako je tudi velika ulica Peraka pripravna za etnografske, fizijognomične in druge študije. Šetaj se po njej po ves dan, dolg čas ti ne bode. Po tej ulici se vali ves dan cela reka ljudfj vseh narodnost ij in vseh jezikov.
Domači občevalni jezik mestni je pač menda večinoma turščina, ki ne zvenf neprijetno. Za 'tur-ščino prihajata grščina in armenščina. Skoro vse izveske (firmske table) napisane so v teh treh jezikih. Grščina se ti zdf še precej znana in tudi v nekaterih modernih izrazih razumljiva, ako Čitaš n. pr. kak JUvoo*Ć£iov (gostilnica) ali xx-ptv£iov (kavarna), — ali turščina in armenščina, to ti je knjiga s sedmerimi pečati! Evropejec, ki prida Carigrad gledat,
— (Za .Narodni dom") v Ljubljani poslali bo uredništvu našega lista darove: V veseli družbi v .Cafe* M a 11 o t- nabralo ae je 12 k. 34 vin.; darovali so: Gosp. J. Pod lesni k 2 k., gdčoa. Antonija Mikulisič in g. Minka Maver vsaka po 1 k. 20 vin., gospa M. ia gdčaa Malči Sch., vaška 1 k., Pepče is Bolne doline, Morostar tudi od tam, J. J ta Jeaiharjev Lojze »Škofje Loke vsak po 1 k. 20 vin. in nevese več kedo in kateri 1 k. 14 vis. — Dalje so darovali: Neimenovan duhovnik v Ljubljani 20 kron; gospod Lov m Letnar, c kr. okr. šolski nadzornik 1 k.; gosp. J. V. v Trnovem pri Ilirski Bistrici 20 k.; gosp. Iv. Puj man, šumar v Dinjanu 1 k.; skupaj 54 k. 34 v., katere izročimo vodstvu. Živili vrli darovalci in darovalke!
— (Ljubljansko mestno posojilo 500.000 g Id.) je dobilo najvišjo potrditev z do-stavkom, da se ime najeti le toliko, kolikor se neobhodno potrebuje, in sicer pri kskem denarnem zavodu, ki po svojih pravilih posojila daje občinam.
— (Himen.) Včeraj se je poročil v Ljubljani deželni svetnik g. Matija Z a m i d a z gospodičino Berto Kušarjevo, hčerko našega drž. poslanca. Čestitamo! — Danes pa se je poročil v Škof j i Loki g Lovro Sušnik, posestnik m trgovec z gospodičino Kati K 1 o b o v s.
— (Sentpeterska moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) bodeta imeli jutri dne 6. julija, zvečer ob osmih v Hafnerjevi pivarni na sv. Petra cesti občni zbor, na kateri uljudno vabita vse člane in one, ki se žele vpisati v družbo.
Načelništvi.
— (Umetalni ogenj,) ki ga priredi danes zvečer na Koslerjevem vrtu g. E I s n e r iz Gradca, utegne biti nekaj za Ljubljano nenavadnega. Oraški listi so se izrazili prav ugodno o g. Elsnerju rekoč, da tacega umetalnega ognja že dolgo niso videli v Gradci. Vojaška godba prične svirati ob Vi7. uri, umetalni ogenj pa se bo zažgalokolu 9 ure. Vstopnina 30 kr. Čisti dohodek namenjen je otroški bolnici v Ljubljani.
— (Okrožni zdravnik za Kranjskogorsko zdravstveno okrožje) imel bode po sklepu deželnega odbora in deželne vlade svoj sedež v Jesenicah in bode zajedno fužinski zdravnik kranjske obrtne družbe, katera se je zsvezala, da plača fužinskemu zdravniku 1000 gld. na leto za zdravljenje njenih delavcev In uradnega osobja. Služba Be bo kmalu razpisala.
— (Litijske in Šmartinske Slovenke) poslale so danes naši imenitni šolski družbi za god sv. Cirila in Metoda 100 gld. pokroviteljnine. Zastopa jib gospa Ivana K n a f I i č. V ta namen je nabral za družbo zelo vneti učitelj g. Matajec 10 gld. z nabiralnikom .Sokolom". Priporočati bi bilo, da po vseh večjih krajih napravijo nabiralnike, ker bi se na ta način veliko dobilo
— (Izvenredni občni zbor telovadnega društva „I)ol. Sokol") bode vsled odpovedne našega obČečiBlanega in priljubljenega staroste, g. Janeza Me h ore, v četrtek dne" 6. t. m. ob 8. uri zvečer v čitalničnih prostorih. Na mnogo-
če tudi morda govori francoski ali laški, vsaj prve tedne brez dragomana-voditelja, ki je vešč turškega jezika, ničesar ne opravi. Zato je tukaj dosti takih dragomanov, ki si v turistni sezoni prislužijo polne žepe turških lir. Dragoman je človek, ki „vse" jezike govorf in .vse" ve. Naš dragoman je bil pošten Čeh, Vincenc Zamečnik. Govoril je češki, poljski, madjarski, nemški, francoski, laški in gladko tudi turški. Ker je cel seŽenj visok, imenovali so ga „majak" ; njegov fes nam je .svetil" kot kažipot in nismo ga niti v največji gneči izgrešili izpred očfj . . .
Na praznik Kr. vnebohoda obiskali smo nekaj krščanskih cerkev. Mej 143 krščanskimi cerkvami je 60 grško-pravoslavnih, 38 armensko-gregorjanskih, 12 armensko-katoliŠkih, potem 26 rimsko-katoliških in 5 protestantskih. Svnagog je 36. — Mej lat. katoliškimi cerkvami ni nobena arhitektonično znamenita. Od znotraj krasna je pa frančiškanska cerkev M. D. v Peri. V tej cerkvi sem slišal grško pridigo in grško cerkveno petje. Nova grščina je jako krasen in blagoglasen jezik in, ko bi vstali od mrtvih očka Homer, Demosthenes, Sofokles ali kritični Aristoteles, in bi slišali svoj jezik v moderni obleki, mislim, da bi bilPž njim zadovoljni . . .
Listnica uredništva
Slavni občinski urud na Bledn: Za občen izlet pač zarad kratkega časa in obilice programa slavni, sii ne bode nikakor prilike. Zahvalivši Be Vam torej za ljubeznivost, ki ste je pokazali s čestitim dopisom, na veselo svidenje pri drugi, ugodneji priliki.
Javna zahvala.
Podpisani odbor sl. bralnega dmStva v Št. Pavln v Savinjski dolini si šteje v dolžnost, da tem potom izreče deželnemu poslancu gospodu dr. Ivanu Dečku za velikodušni dar ▼ znesku 20 kron za društvene namene ; gospodu notarskemu kandidatu Otonu V i d i c u za vse knjige, koje je društvu deloma daroval, deloma posodil in g. Dragutinu Hribarju v Celji za vzpodbudni govor o priliki slavnostnega otvorjenja dne 29. junija t. T. javno svojo presrčno zahvalo.
Eog živi društvene dobrotnike!
Bralno drnstvo v Št. Pavlo v Navvln|nkl dolini,
dne 2. julija 1893. Anton Kocuvan, Ivan Sricar,
tajnik. predsednik.
Umrli so v Ljubljani:
3. julija: Viktor K veder, postrefičekov sin, 3 leta, Str.-liske ulice 8t. 11, Skr latica in d«vira.
4. julija: Angela Znidarftič, kondukterjeva hči, 2 leti, Kolizej, vsled vodenice v glavi.
Meteorologično poročilb.
Dan	Č&h opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebu	Mo-klina v' mm. 1
4. julija	7. zjutraj •J. popoi. V». zvečer	'<36 4 ... . 34 2 mm. ''3bV mm	15 0° C 26-0° C 17 6° C	sl. svz. sl. zah. sl. vzh.	megla obl. jasno	3'(š0 mm. ■ dežja.
Srednja temperatura 195 , za 0*6' nad normalom.
^hjLzistjslESL "borza,
doc 5 julija t. I.
včeraj — danes
Papirna renta.....gld.   9770    — gld.   97 95
Srebrna renta......9750     —    „ 97U5
Zlata renta...... B   11795     —    „ 11795
4°/0 kronska renta   ...     „     9695     —    „ 9720
Akcije narodne banke  .   .     „   984-—     —    „ 9^4-—
Kreditne akcije..... 836 75     —    „ 338—
Lordon.......n    12375     —    „ 12370
Napol......... 9 83    —   m 9H3'/,
C. kr. cekini.....\       6 86     —    „ 586
Nemške marke     ....     „     60'67'/, —    „ 80*69»/« Italijanski bankovci ...     .,     4650     —    „     —'— Papirnati rubelj   ....     ,       l'3l     —    „     —'—
Dne 4. julija t I,
4°/o državne srečke iz 1. 1854 po 260 gld.   147 gld. 20 kr.
Državne srečke iz 1. 1804 po 100 gld. .   .   193 „   50 „
Ogerska zlata renta 4°/0.......H5 »   4n ■
Dunava rep. srečke 5°/0 po 100 gld.    .   .   127 „   75 „
Zemlj. obč. avstr. 4'/,u/o zlati zast. listi.   .   121 „   50 „
Kreditne srečke po 100 gld......1H6 ,   — „
Rndolfove srečke po 10 gld......23 a   8" „
Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. 151 „   — „
Tramway-diust. velj. 170 gld. a. v..... 260 „   — ,
AGGfl
JEVA
zabela za juhe in mesni ekstrakt v posatnnih kosih po. 8 in 5 kr. sta sveže dospela pri J. Huzzoliiii-|u. (21)
Učenca
(697—1)
veščega  slovenskega in nemškega jezika,  išre tvrdka
Fran Fischer v Kamniku.
c3 O
.21 4?
>o
CD ^
3
&
IT" a>
»—•
o
>
'S
55
najnovejše iacone in v največji izberi
prašne in potne plašče
priporoča po najnižjih cenah (670-3)
Anton Schuster
T7- Hij-uLToljetni, Špltstlelce ulice. »4 ♦♦♦♦♦♦■»♦♦-♦■♦♦♦♦♦■♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦■♦♦♦♦■•♦"♦
* Na najnovejši in najboljši način *
* umetne (694—1' J
i isw@ In zobovja f
\ ustavlja li.-n/. vNHkih bolečin ter opravlja plombo* i \ vnoja in vse mobne operacije« — odstranjuje t, < lubne bolečine z usuirtenjem živca «*
t zobozdravnik A. Paichel, t
* pole-tf čevljarskega momu v Kohler-jevi hiši, I. nadstr. J
C. lr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic.
Izvod iz voznega reda
veljavnegra od 3.. j-a.X3.lJa. 1893.
Nastopno omenjeni prihajalo i in od haj al ni čaai označeni so v srednjeevropskem «aau.
Odhod iz Izubijane (jnž. kol.).
Ob 12. url 05 minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gantein, Zeli am See, Inomost, Bregenz, ZUrich, Genf, Pariš, Steyr, Lino, Budejevice, Plsenj, Marijine vare, Eger, Francoze vare, Karlove vare, Prago, brazdane, Dunaj via Amatetten.
Ob 7. url 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Čez Selzthal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli am See, Dunaj via Amstetten. I
Ob 11. url SO minut dopolndne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, FranzeuBfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 4-. ari 20 minut popolndne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Iuomoat, Lino, Ischl, Hu-dejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten.
Prihod v Izubijano (Jnž. kol.).
Ob 5. url 65 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Bndejevio, Solno-grada, Linca, Steyra, Iachla, Gmundena, Iachla, Ausseea, Pariza, Genfa, Zdricha, Brege tu a, Inomosta, Zella am See, Len d Gasteina, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Trbiža.
Ob 11. url 27 minut dopolndne oaebni vlak z Dunaja, via Amatetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Soln ograda,  Inomosta, Linca, Ljub na,  Celovca, Pori tabla, Trbiža.
Ob 4. mrl 56 minut popolndno osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franzenafeatu, Pontabla, Trbiža.
Ob O. url 27 minut zvečer oaebni vlak z Dunaja, Ljub-nega. Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža.
Odhod iz Izubijane (drž. kol.).
Ob  7. url 18 minut zjutraj v Kamnik. ,,    2.   „   05     „     popolndne v Kamnik. ,,    6.   „   50     „     zvečer v Kamnik. ,, 10.   „   10     „     zvečer v Kamnik (ob nedeljah in,
praznikih).
Prihod v    ubijano (drž. kol.}.
Ob  6. url 51 minut zjutraj iz Kamnika. „   11.   „   15     „     dopolndne iz Kamnika. „   6.   „  90     „     zvečer iz Kamnika. ,,    O.   „   55     u     zvečer iz Kamnika (ob nedeljah in
praznikih.)
Srednje-evropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. (12—143)
Učenec
se vzprejrae v trgovino z mešanim blagom na deželi. — Več se izvč v Mihller-Jevem bureau. (699—1)
Letno stanovanje.
s
V Podbrezjah (Birkendorf) se oddasta dve lepi SObl z lepo notranjo opravo in kuhinje a Atedilnim ognjiščem za 50 gld. za ca« dveh meieoev. — Več pri lastniku Mat. Kemperle-tu, po domačo Ollnovou.
Vsako toiletno milo, kuje ni popolnoma nevtralno, čisto in voljno, kvarno je polti jedenkrat za vselej; zdela jo ter prouzročuje, da postane medla, hrapava, razpokla in da pred časom zvene Zategadelj uporablja go-spojinski avet na Francoskem in Angleškem le priznano nevtralna in voljna mila za svojo toileto. — Slovenskim gospem in devam bodi ta primer v interesu
vzdrževanja svežosti. lepote in čistosti polti
nuj tople jo v posnemo priporočen, ter hodi omenjeno, da (602—1)
Mtoeringi-ovo mito & &ovo
odgovarja tej svrbi kakor nobeno drugo milo sveta in to ne samo zaradi kvalitativnih prednostij, nego tudi z ozirom na ceno, ki j« vslod neznatnega potroska tako nizka, da moru vsakdor Doerluicovu milo » movo uporabiti.
Generalno zastopstvo: A. MOTSCH & ('0., Ilnnaj, 1., Lugock Nr. 3.
Fine in cenene
šivalne stroje
za koje se 5 let garantuje
priporoča po«l /.«•!«, uifotluiuii  plačilnimi poboji
«^       F- DETTER
t,^^ v Ljubljani, na Starem trgu št. 1.
ZalogH stvHlnlli  in  lwietl|t*klh  Mtrojt-v,   proilaja   ntrojevili delov, alvauk, Niikitiiia, bouibaia, Mvlle i. t. d,  kakor tudi vsakovrstnemu drobut'ua blHK» nt krojače in Nlillje. (6.'l'l — 6)
l'ii;;r'(Mi/(i stt'ttj*'*- i^*w\uj*-j<» j«' titvntt in p*» veni.
'"siv Ml
te
•K
M
M
M
«trgovino z moko in drugimi deželnimi pridelki. S
M M M
C ojt mi je uljudno naznanjati, da sem otvoril tudi v svoji lastni hiši v   I^lot'ijJt.iii-iU'ili nli4axi.li >-it. *5 I
Priporočam se spoštovan*mu p. n. občinstvu za mnogobrojni posot in naročila kakor v stari prodajalnloi na Dunajski oestl, ki Jo bodem Imel tudi v prihodnje, tako tudi v novi prodajalnici, ter zagotavljam, da bodem vsako naročilo točno in vestno izvrševal
S spoltovanjem (6H6—1)
^^rn-tor^- Zore
posestnik in trgovec z moko In deželnimi pridelki v Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lastnina in tisk .Narodnu Tiskarne*.
\