20. številka. Ljubljana, v ponedeljek 26. jannvarja 1903. XXXVI. leto. "-<,':'~ v L-o1' : Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto L»5 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden [mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 21 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za tden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kobkor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rukopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu št. 12. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. .Slovenski 2Tarod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. u" Odgovor „Vaierlandu". Iz Idrije 22 jan. Ne malo ogorčenja je vzbudila med tukajšnjimi uradniki nesramna denuncijacija v dunajskem klerikalnem »Vaterlandu« z dne 4. t. m. K» dar hočejo kranjski klerikalci učiniti kako posebno zlobnost, store to v toj zloglasni klerikalni cunji. Naši klerikalci 80 uvideli, da denuncijantov-etvo v »Lažnivcu« in »Dihurju« nima nikakega vspeha, ker so to listi, za koje se razumen človek ne meni, posten pa si onesnaži ž njim roke. Čutijo sami dobro, kako veliko blamažo in poraz so vspričo pomoči socialnih demokratov in sleparije doživeli pri zadnjih volitvah, zato razlivajo svoj žolč v nemških klerikalnih cunjah nad naprednimi uradniki. To pa je tudi ravno dokaz, kako prokleto gre klerikalcem za nohte, da se poslužujejo najumazanejšega sredstva, katerega poštena stranka ne rabi — denuncijacije. Ni namen teh vrstic, braniti c. kr. rudniško urad-ništvo, ker le to si bo znalo pridobiti samo zadoščenje proti klerik, lo-povstvu in ni s prav ničemer zakrivilo kako nepostavnost, ampak le glasovalo po svojem prepričanju, kar srna storiti vsak volilec v ustavni državi, razun Šusteršičevih tlačanov. Da je naše uradništvo volilo skoraj •oglasno napredne kandidate, je popolnoma naravno, in da so ti odborniki volili župana in v odseke napredno, je bila njih dolžnost, ker so prejeli mandate od naprednega urad-nisfcva. Med tem je bil kukavica le Buchal, kateri je imel dopadajenje nad hv.lisanjem »Dihurjevim« in uradnik z ljudsko šolo Tušar, kateri je kakor dični predsednik Vincenci-jeve družbe pravzaprav edin pristni klerikalec med mnogoštevilnim tukajšnjim uradništvom. Naravno je bilo, daje uradništvo volilo napredno, in zahtevanje klerikalcev, da naj bi se bilo z njimi volilo, je brezsramna aroganca. Najprvo se vlaži po kleri- kalnih cunjah uradništvo in obrekuje na najnesramnejši način, vodja kle nkalne korupcije, dr. Žlindra, upije javno, da uradništvo žre, žre in žre ter ako se pomakne v višji razred, krade ljudstvu denar iz žepa (to je edino klerikalcem dovoljeno), in potem naj bi s hvalo in ponižno spre jelo te brce ter volilo svoje zasramo-valce. Tako nizko pač ne more pasti količkaj dostojen človek! In pri nas naj bi volilo uradništvo Kosa za župana? To je naravnost perfidna zahteva. Človeka, ki nima drugih sposobnosti kakor za dopisovanje »Dihurju«, igranju s kvartarni in na bilardu ter kvečjemu še v faliranju. Pa ima tudi to spretnost, da zna imenitno maskirati svoje politično mišljenje (ako ni to samo mišljenje žepa). Tega tipa pristnega klerikalca naj bi torej volilo uradništvo, ne pa zaslužnega in sposobnega Drag. Lapajneta? In ravno radi tega, ker niso hoteli biti hinavski, so volili, kakor jim je bilo to edino možno, in čeprav neljubo klerikalnim korifejam, ki so dale duška svojemu srdu v »Dihurju«, sedaj pa v »Vaterlandu« v dopisu pod naslovom »K. k. Beamtenpolitik«. Ta infamni pamflet na prosto volilno pravico je bil skovan v našem fa-roviu in poslan v Ljubljano, kjer se je primerno »katoliško« spopolnil. Trebalo bi preveč prostora, ko bi se hotelo natanko zavrniti to klerikalno zlobo in napihnenje ter razne laži in sumničenja. Ta dopis narekovala je dopisniku velikanska »krščansko-de-mokratična« jeza in sovraštvo na e. kr. uradnike, ki so imeli drznost, voliti po svojem lastnem prepričanju, ne po narekovanju Žlindrovcev. Poleg tega pa razume dopisnik vendar naše dejanstvene razmere popisati tako, da bi, kdor ni posvečen v to, mislil, da je pri nas samo »krščan-sko-demokratično« delavstvo,napredni elementi so združeni samo v urad ništvu in v nekaj meščanih, socialnih demokratov pa sploh ni. Kdor koiič kaj pozna naše istinite razmere, se bo od srca smejal tem napihnenim tiradam in hvalisanju »der jungen, kraftig aufstrebenden christlich-de-mokratischen Arbeiterpartei« ter pripoznal, da so klerikalni dopisuni mojstri v »farbanju« javnosti. Radi bi znali za one velikanske premene v našem mestu. V resnici se je nekaj našega strogo pobožnega konservativnega ljudstva oprijelo organizacije pod katoliškim plaščem, a jo je ravno tako hitro jelo zapuščati, da ta nima prav nič opraviti z vero in da je vsa »die junge kraftig aufstrebende christlich-demokratische Arbeiter-par-tei« zapopadena v osebi nadutega popa Oswalda. Še vedno je narodno-napredna stranka najmočnejša v Idriji, kar so določno pokazale ravno zadnje občinske volitve. »Vollstandiger Sieg« je dopisniku to, da bo zmagali predlanskim s pomočjo socialnih demokratov, kar se seveda previdno zamolči, z večino par glasov, kar imenuje dopisnik »ansehnliche Majoritat«. In v tretjem razredu so si priborili s pomočjo sleparije »vollstandigen Erfolg«. Kdo se ne smeje tej baha-riji, od katere bodo še podili kakor žaba! Divimo se, kako razumejo »farbati« svet. Vsi klaverni vspehi so jim »vollstandiger Sieg, Erfolg, ansehnliche Majoritat« itd. No, mi se teh sijajnih zmag, vspehov in znatnih večin prav nič ne bojimo, ker vemo, kaj je istina. Tujec pa misli vendar, da so klerikalci največja zverina v Idriji, in to nameravajo doseči s takimi lažnivimi dopisi. Drugi odstavek dopisu je namenjen denuncijaciji okr. rudniških uradnikov, v drugi vrsti g. rudniškega nadsvetnika. Pišejo namreč: »Die k. k. Beamten-schaft schlug sich unter Filhrung des Oberbergrates Schmidt vollstitndig (drugega izraza dopisnik ne pozna) mit Sack und Pack auf Seite der liberalen slovenischen Partei«. In v čem je obstojalo to borenje gg. uradnikov? Samo v tem, da so oddali glasove velezaslužnemu cf. županu in volili soglasno v odseke napredne kandidate, prezrli pa popolnoma klerikalno žlindro. Niti najmanjšega koraka ni storilo uradništvo, ki bi se mogel imenovati agitacija, kar nam najbolj spričuje ta dopis, ki bi sicer »urbi et orbi« naznanil, da so c. kr. uradniki strastno agitirali. Tako pa jim zlobni klerikalni dopisun ne more prav nič nepostavnega očitati, kakor to, da niso hoteli voliti žlindre, ljudi, ki so že v prvi občinski seji na naj grši način pokazali svojo »katoliško-krščan sko-demokratično« izobrazbo. Agitiral pa je Mihec in to pri samem g. nadsvetniku, kakor da bi bil zadnji njemu podložen. Kakor se je videlo, ni imela ta agitacija vspeha, kar je popolnoma naravno. Visok uradnik si vendar ne bo dal ukazovati po svojih podložnikih, ampak bo storil tako, kakor se bo njemu prav zdelo. Največji greh pa so učinili slovanski uradniki, da so glasovali za slovensko stranko! Fej, klerikalnim narodnim izdajicam! Nadalje piše »Va-terland«: »Man kann sich vorstellen, vvelche Gefiihle dieses Vorgehen der k. k. Beamtenschaft eregte. Das war der Dank, dass vor drei Jahren die christliche (v Idriji je vse polno pa-ganov) demokratische Arbeiterschaft (Oswald) den Ausbruch des Strikes verhinderte?« V prvem stavku pozabil je dopisun povedati, kje bo se vzbudili občutki, ali pri Oewaldovi kuharici, ali v njegovem želodcu, mogoče pa je tudi, da ni dobro teknil Didičev gulaš klerikalnim volilcem, zbranim po »sijajni« zmagi. V resnici škoda, da ni tudi tega zapisal vesten dopisnik! Za drugi stavek pa smo dopisniku naravnost hvaležni, da je povedal, kdo je preprečil stavko, ker so se radi tega tako napadali narodni delavci. V nadalje pa opominja gosp. nadsvetnika na njegove dolžnosti, da bi moral delati z vso močjo za soglasje med delavstvom in rudnikom. A »diese Harmonie wurde leider grausam zerstort — die Folgen konnen nicht ausbleiben« kliče bombastično dopisnik. Res v predpustu smo! Vsa Idrija s strahom pričakuje, kaj bo! A ker se, hvala Bogu, dosedaj še ni nič zgodilo, pač je bil velik ravs in kavs v krščanskem gospodarskem društvu, a tudi tu so letele ljubeznive psovke, katere so pa dovoljene, ker je iste rabil sam dr. Žlindra, smo se nekoliko pomirili. A kdo je vendar ta delavska masa, ki napravi prevrat v Idriji? Nekaj prifrknenih pisarčkov, nekaj nevednežev, ki smatrajo tudi najslabšega duhovnika za najvišje bitje na zemlji, nekaj delavcev, pri katerih tercijalne žene hlače nosijo in nekaj je takih, ki so radi dobička v službi farjev. To je ona »christlich-demokratische Arbeiterpartei«, ki si domišlja, da bo terorizirala vso Idrijo. Koncem tega dopisa privoščijo si še »Laiba-cber Zeitung«, katera je klerikalcem obtičala v želodcu in radovedni smo, se je li tudi s tem dopisom izposlo-val nos g. uredniku. S tem pa ne maramo vzbuditi poželjenje po nosovih Slomškarju, feldmaršal Lavdonu Novaku. Ta »Vaterlandov« dopis nam jasno osvitjluje, kako si klerikalci predstavljajo svobodo volitve in je nov dokaz, da jim je boj za razširjenje volilne pravice prav nesramen hum-bug in drugega nič, pretveza, s katero hočejo še nadalje slepariti nerazsodno ljudstvo in izkoriščati isto v svoje umazane namene. Dokaz nam je ta dopis tudi, da je s klerikalci v Idriji tako, da so podobni steklemu psu, ki pred svojim poginom še grize, kar doseže, in da so to zlobni ljudje s katerimi se je nemožno pošteno bojevati. Sicer pa nam je ta dopis dragocen argument, in kadar bo treba, se ga še poslužimo. Srbi in Hrvati. Spisal profesor dr. L. Gumplowicz. III. S tako hipotezo pa bo si lingvistična dejstva v navzkrižju. Srbsko Predpustno pismo. Danes nihče več ne piše o Drozdu, Jellinegu in kako se že imenujejo te zasloveie veličine. Na vrsto so prišli višji krogi; kar ni nadvojvoda, princezinja ali princ, se svet zanj niti ne zmeni. Vladarstvo je nastopil princ Karneval, kateremu se milostno spregledajo vse razposajenosti, ter nihče ne dela odgovorne zanj ne jezuite ne »pretesne« dvorne etikete, ne francoskega učitelja. Princ Karneval ima privilegij noreti, in vse nori za njim s pritajeno sapo in brzih nog. V svetovni politiki se je moralo napraviti zaradi Karnevala splošno premirje. Grof LambsdorfT je pregovoril Macedonce, da ne motijo karnevalskega vrtenja. In baje so tudi obljubili, da odložijo do meseca mar-cija orožje, ako pa se bo do tačas po turško reformiralo, zaplešejo na spomlad pristno hajduško »Kolo«, da se bo Turčinu zavrtelo v glavi. Do pepelniČne srede smo tedaj varni, da se ohrani svetovni mir. Na vseh straneh se delajo obsežnejše priprave za dostojni sprejem vladarja Karnevala, kakor so se delale lani za kronanje angleškega kralja. Pa saj je umevno. Nobena lojalnost toliko ne nese, kakor ona do pustnega princa. Mladenke pričakujejo ženina, čevljar nove podplate, modistinja poravnane račune, zdravniki pa bogato prakso. Saj če druzega ne, malo katara in nahoda si upa pač pridobiti V3aka čestilka in vsak Čestilec Kar nevalovega veličanstva. Sicer pa je dokazal neki zdravniški strokovnjak, da ples nikakor ni tako škodljiv, kakor to mislijo skopi očetje in skrbne mačehe. Res da, komur srce premočno bije, naj bi ne hodil na plese. Pa komu bi srce tudi ne bilo, če ne poprej, pa v odmorih, ko hodi s svojo plesalko po dvorani, hlasta po sapi ter meri visokost dvorane, a pametna beseda mu noče priti na jezik. Omenjeni zdravnik pa nasprotno priporoča ples revmatičnim samcem. Čestokrat se je namreč že pripetilo, da bo pozabili na protin, ki se ni več vrnil do prihodnjega pusta, no, do tedaj pa so si že tudi priplesali družico, ki jim je »mazala« revmatične ude, posebno če je močnejša, t. j. boljša polovioa. Posebno letošnji planinski ples bo ovrgel pri mnogih nežnih stvarcah izgovor, da niso za dolge ture. Planinskemu društvu priporočam, naj takoj spiše med svoje članice in člane vse one, ki bodo doplesali vse plese s kvadrilo vred. Kajti pri vsakem valčku se napravi toliko korakov, da iznašajo daljavo 1210 m. Ako je na programu deset točk — ne računči promenade — je to daljava, ki se lahko meri s Šmarno goro ali še celo s Sv. Joštom. In naj-nežnejši mladeniči nam lahko pritrdijo, da niti pri »hoji na Triglav« ni mlad človek v toliki nevarnosti, da bi padel, kakor v naročju dra-žestne plesalke. Vrhu tega je pri planinski turi tolažilno to, da, ako pade, se lahko zopet pobere. Na »jarmarko« v Nižji Novgo-rod se tudi pripravlja precejšen del Ljubljano. Saj pa se s tem svetovnim sejmom tudi ne more primerjati niti naš »češpljev sejm«. Dočim se tu prodajajo le Češplje in češpljice, so tam doli v Rusiji na ponudo žive gosi in celo dromedarji. Ni treba tedaj kupovati »mačka v vreči«. Klerikalci smatrajo ples za greh, pa ne vsi in vselej. Dočim namreč starejše, tercijalke z otrpnjenimi udi trdijo, da je plesišče jama vseh gre- hov, se mlajše rade sklicujejo na bogoljubnega pradeda Davida, ki ni le plesal, temu si celo še lastnoročno brenkal polonezo. Plesne abstinenćlerke pa imajo zato rešiti veliko bolj važno zadevo. Nedavne so se namreč zbrale v šentjakobskem okraju na posvetovanje, kje živi Helena, ki je zagrešila »Žrtev razmera, da ji pojdejo oči izpraskat. Seveda jih pri tem ne vodi užaljena krepost, temuč — zavist. Vsi Nadrahovi uspehi zadnjih mesecev so padli v vodo, kakor kaže ta-le dogodek: Tercijalka se je prišla k Nadrahu izpovedat, da je brala »Slovenski Narod«, in sicer podlistek »Žrtev razmer«. »Koliko številk ?« zagrmi nad njo Nadrah. — »Zadnjih deset,« odgovori spokorjenka. Kaplan ji naloži za pokoro 25 očenašev s pristavkom, naj se poboljša, ter zaloputne spovednična vratca, čez nekaj časa ista tercijalka znova trka ter vpraša: »Gospod, koliko očenašev pa pride na eno številko?« — »Cemu vprašuješ?« — »Da ne bom napravila premalo pokore, ker prej vendar ne smem pretrgati čitanja, dokler ne zvem za konec siromaka« Misijonar in kanibal. S početka so menili divjaki na Novi Guineji, da misijonarji zato zapuščajo svojo domovino, ker nimajo doma kaj jesti. Chalmers, angleški misijonar med kanibalskimi rodovi omenja sledeče pogovarjanje z nekim ljudožrcem: »Kako se imenuje vaša domovina?« — Britanija. »Ali je to velika dežela?« — Da! »Kdo pa je vaš poglavar?« — Ženska, po imenu Viktorija. »Kaj, ženska?« — Da, in tista ima veliko oblast. »Zakaj si zapustil svojo domovino?« — Da vas učim ter vam povem o velikem Duhu, ki vas vse ljubi. Spoznalo se je, da tega divjak ni veroval. Zato je znovič začel izpraševati: »Imate kokosove orehe pri vas? — Ne? Imate yamy? — Tudi ne? Imate taro? sago? sladek krompir? —- Tudi ne? Ali imate morda dovolj železa in tomahavk?« — Da, teh imamo precej. »Zdaj razumemo, zakaj si prišel. Vi nimate kaj jesti v Bereta-niji, ali tomahavhov in železa imate dovolj, in s tem si lahko kupite jesti.« Ko so pa zapazili, da odpiramo pločaste škatljice ter jemo iz njih konzervirano meso, so domnevali, da smo tudi kanibali. in hrvaško ne kažeta nikjer ▼ primeri Z drugimi jugoslovanskimi dialekti kaj tujega ali heterogenoga. Prehodi in sorodstva z drugimi sosednjimi jugoslovanskimi jeziki so tako naravni in brez praznin, da od ločno ovržejo misel, da bi bili pO hrvaščini in srbščini sem zasejani v 7. stoletju. Kako se tedaj dado Kon-štantinova poročila o naseljevanju zediniti s tem lingvističnim dejstvom? Genialni slavist Jag'ć skuša ta gordijski vozel z enim mahljajem presekati. On kratkomalo pravi, potem ko je dejansko konštatiral, da so bivali Slovani na balkanskem polotoku, v današnji Srbiji, Hrvaški in Dalmaciji že dolgo pred 7 stoletjem, da je Konštantinovo pripovedovanje bajka, »povest polna protislovij«. »Jedro« te bajke misli si razlagati Jagić tako-le: »Slovani so živeli na balkanskem polotoku pred 7. stoletjem pod Avari, s katerimi vred so prišli v deželo. Vsled zatiranja se je vzdignilo eno pleme, ki se je imenovalo Crobati in vstaja se je posrečila«! Zmagi je sledilo gospodovanje, prav tako kakor so Srbi dalje v notranjosti, Bolgari na vzhodu, Rusi v pokrajini Dnjepra, Cehi na Češkem, z ustanovo politične moči spravili tudi dotična imena do splošne veljave. Na tej Jagičevi razlagi je eno prav zaslužno: da je odločno zavrgel »naseljevanje« Hrvatov in Srbov v bankanske dežele v 7. stoletju. Toda genialni slavist naj oprosti, prese-kanje gordijskega vozla še ni reši tev znanstvenega problema in to že celo ne gre, da bi se postavila na mesto Konštantinove bajke, kakor se trdi, prosta izmišljotina o vstaji enega slovanskih plemen, za katero vstajo ninobenegadokaza. Jagić pravi nekje v svojem spisu, da ni zgodovinar in da prepušča rešitev historiških težkoč, ki pridejo vmes, zgodovinarjem. To je od njega prav skromno. Toda ne v tem, da ni zgodovinar (v zadostni meri je zgodovinar), je vzrok tudi njegove zmote, temuč v tem, ker ni sociolog. Zakaj če bi bil sociolog, ponudila bi se mu rešitev tega problema sama ob sebi, ne da bi bil primoran ovreči Konštantinovo propovedovanje kot bajko ter na to mesto postaviti popolnoma samovoljno, nikjer utemeljeno hipotezo o vstaji. Zakaj sociolog ve, da se niso celi narodi, temuč, posebno v evropskem srednjem veku, le vojna krdela selila, iskajoč si zemlje in ljudi. Vsled svoje napačne hipoteze je Jagić nadalje prisiljen, tajiti tudi zgodovinsko potrjeno eksistenco Belohrvaške. On meni, da je ista »dežela fantazijaa. — Tu se moti zaslužni in spoštovani slavist zelo močno. Belo-Hrvaška je zgodovinsko dokazana — to je dežela med Vislo in Karpatami, približno poznejša Mala Polska in Konstantin Porphvrogene te8 poroča resnico. Samo socioio-gično se mora to vzeti in razumeti! Gotskim »gospodom« Bele Hrvaške in Bele Srbske je postalo po dveh letih v njih severni deželi preozko in ponudili so svojo vojno službo po Avarih stiskanim Bizantincem, za kar naj bi bili dobili Avarom odvzete slovanske balkanske dežele. To je resnični zgodovinski razvoj, ki je za podlaga Konštantinovemu pripovedovanju. Te že slovanske Gote so imenovali že po njih deželi severnih Karpatov Hrvate in Srbe in ime se je po tem zopet preneslo na one balkanske dežele, ki so jih jim podelili bizantinski cesarji ter na tam bivajoča slovanska plemena. Da je st\ ar taka, zato imamo odločilni sociologični dokaz. Ta je zelo ednostaven. Na Hrvaškem in Srbskem nahajamo plemstvo in plemsko veleposestvo, ki je popolnoma tako organizovano, kakor povsod tam, kjer je bojevito pleme zavzelo tujo deželo ter jo vladalo. Socialna organizacija tega plemstva v bratovščine grbov se je ohranila pri Hrvatih v ostankih do današnjega dne. (Plemenita »debla« (plemena), ki spominjajo na polske bratovščine grbov). Ii Srbija, kjer je najbrže izginilo plemstvo vsled turškega pritisk«, se nam pa je ohra nil iz 14. stoletja (1349) zakonik (carja Dušana), iz katerega se nam kaže popolnoma ista, na odlična posestva se naslanjajoča plemska organizacija, kakršna je povsod kot po sledioa tega, da je deželo zavzelo bojevito pleme. Ze samo iz te knjige bi bili opravičeni sklepati, da »Srbi«, ki so v 7. stoletju zasedli Srbijo, niso bili drugega kot vojno krdelo, ki se je polastilo dežele in ljud s t v a v Srbiji ter oboje vladalo. Državni zbor. Obstrukcija črških radikalcev je končno na celi črti vstavljena. To se je pokazalo v sobotni seji državnega zbora, ko sta se obravnavala iz obstrukcije preostala nujna predloga. Predlagatelji so ali svojo stvar opravili v par minutah ali pa se »ploh odpovedali besedi. Poslanec Zazvorka je n. pr. svoj nujni pred log glede ustanovitve češke višje živinozdravniške šole v Pragi utemeljeval le par minut, zaključni besedi pa se je sploh odpovedal. Seveda je bila nujnost odklonjena. Nekaj dalje sta govorila poslanca Klofač in F res l glede stroškov pri vzviša nju rekrutnega kontigenta. Poslanec Klofač je prišel tudi na najnovejše vesti o mobilizaciji, češ, da vladni listi zaman taje, da se delajo priprave za novo ekspedicijo na Balkanu. Glede 9. voja, da ve govornik pozitivno, da se delajo priprave za mobilizacijo. Ravnotako gotovo je tudi, da prispe v drugi polovici meseca februvarja avstrijska mornarica v Solun. Posl. F resi je pozival vse poslance, da nastopijo proti povišanju vojaštva. Govorila sta k stvari še Choc in Rata j. Pri glasovanju se je nujnost odklonila. Potem se je začelo prvo branje sladkorne predloge. Govorili so K u b r M a s t a 1 k a , Steiner, Udržal, Tschan in Se h na 1, nakar se je predloga izročila sladkornemu odseku, ki je imel takoj na to svojo sejo. Njegova posvetovanja pa se le počasi rešujejo, ker obstruirajo polski člani, katerim so se zadnji čas pridružili maloruski in rumunski od borniki. Dvomljivo je tedaj, ali se bo moglo v prihodnji seji drž. zbora vršiti drugo branje te predloge. Podanih je bilo tudi nekaj interpelacij, med drugimi je interpeliral posl. Luksch glede trgovinske pogodbe s Srbijo ter vprašal, zakaj se ta pogodba še ni odpovedala. Poslanci Iro, Hauck in tovariši so in-terpelirali v zadevi štrajka dunajskih krojačev. — Predsednik je naznanil, da je posl. Ferri odtegnil dvoj nujni predlog v zadevi pomilosV nja vojnih obvezancev, ki so v tujini ter glede olajšav v vojni dolžnosti. Ta nujni predlog se bo obravnaval kot navadni predlog. Prihodnja seja je v sredo. Na dnevnem redu je prvo branje brambne predloge in drugo branje sladkorne predloge. _ Germanizacija v cerkvi. Od vseh strani se množijo dokazi, da je katoliška cerkev pospeševate-ljica germanizacije in sploh iznarod-jenja Slovanov. To se kaže pri Slovakih na Ogrskem, pri Slovencih na Benečanskem, a zadnji čas posebno pri Poljakih na Pruskem. V Inovra-clavi je med poljskim prebivalstvom kakih 30 Nemcev-katolikov. In zaradi teh par Nemcev so uvedene v poljskih cerkvah nemške pridige. S tem pa še Nemci niso bili zadovoljni, temuč zahtevajo, da v vsaki fari, kjer živi sploh kakšen Nemec, se morajo vsi cerkveni razglasi izdajati v nemškem jeziku. Seveda bodo to tudi dosegli. Saj je katoliška cerkev ostala verna Bvoji historični misiji med Slovani, da kroti njih narodno zavest ter gladi pot Rimu. Macedonski nemiri. Z vsakim dnem prihajajo nova poročila iz Balkana, da so se tu ali tam pojavile nove vstaške čete, na- padle vasi ali trčile skupaj i turškim vojaštvom. Na ime vstale v namreč greŠe, nevedne roparske druhali, ki v onih pokrajinah strašijo tudi v mirnih časih. Tudi Arnavti zlorabljajo ima macedonskih komitejev za svoje malopridnosti, tako so nedavno že znani napad na železnico vprizo-rili Arnavti. Da obsoja osrednji macedonski odbor vse te nasilnosti, po vedal je v svoji najnovejši okrožnici, v kateri opetno zabičuje pododsekom po celi Macedoniji, naj se drže dane obljube, da do meseca aprila ničesar ne store, kar bi kazalo na vstajo. Zadnji čas se je začelo tudi grško časopisje oglašati ter povdarjati zgo dovinske pravice Grške v Macedoniji. Od te strani se dosedaj reformatorji niso nadjali upora. Srbski kralj Aleksander je imel s turškim poslanikom daljši razgovor o macedonskih reformah. Politične vesti. — Novi poslovnik, ki ga je izdelalo predsedništvo dri. zbora, določa med drugim, da pride nujni predlog le tedaj v razpravo, ako ga podpiše 80 poslancev. To število zmore pa le levica. — Cesar Franc Jožef se poda 3. februvarja t. 1. v Budimpešto, od koder se vrne šele 19. februvarja, da prisostvuje poroki nadvojvodinje Elizabete s princem Liechtensteinom. V ogrskem državnem zboru je bila v soboto tajna seja, v kateri se je razpravljalo o interpelaciji posl. Rakovskega, kako je dobil poročevalec »Nt-ue Fr. Presse« zaupno pismo Apponyija; ki je bilo oddano ministrskemu predsedniku Szellu v zadevi brambne predloge. Interpelant je zahteval, da se zabrani imenovanemu poročevalcu vstop v zbornico. Szell je zagovarjal poročevalca, ki je vladi že storil mai-si-kako uslugo. — Srbska kraljeva dvojica se pripelje dne 11. februvarja na grob kralja Milana v Krušedol. V Zemunu ju sprejme hrvaški ban Khuen Hedervarv ter ju sprejme v Krušedol in nazaj. — Rojstni dan nemškega cesarja dne 27. t. m. se bo letos prvič oficialno obhajal na angleškem dvoru ter je k slavnosti povabljen tudi nemški poslanik. To se smatra za dokaz, da zasledujeta obe državi skupne politične interese. O prestolonasledništvu na Saksonskem krožijo vesti, da ne zasede sedanji prestolonaslednik prestola vsled znane dvorne afere, temuČ se določi za prestolonaslednika njegov najstarejši lOietni sin, a do njegove polnoletnosti bo vladal princ Ivan Jurij. — Ruski car je poslal za prizadete ribiče v Bretagni 25 000 frankov ter sporočil predsedniku Loubetu, naj bo ta pošiljatev znak simpatije za spoprijateljeno in zvezno Francijo. — Zaradi veleizdaje na smrt obsojeni irski poslanec Lynch bo vsekakor pomiloščen, kajti Irci so pripravljeni z istim dnem, ko bi njihovega poslanca Angleži obesili, pričeti splošno državljansko vojno. — Med Japonsko in Koreansko je prišlo do razpora. Japonska vlada je namreč zahtevala, naj se ne nastavi v Koreji več dosedanji finančni minister, na, katero noto pa je kore-anska vlada osorno odgovorila, da se Japonska nima vtikati v korean-ske razmere. Dopisi. Od Save 25 januvarja. Dopis iz Skocjana od 24. t. m. glede upokojenega nadučitelja Lavriča, »da nima nikakovih zaslug po 30 letnem službovanju v tej občini«, — ni nikakor resničen. Jaz omenim —, kakor je obče znano — samo velikih zaslug, ki si jih je L. pridobil tukaj tekom tolikih let kot izvrsten sadje — in trtorejec, Čebelar in vrtnar. Njegova drevesnica, čebeljnak, trtnica, cvet-ljičnjak in oddelek za zelenjavo pričajo, da je temu tako. Od tod je tekom tolikih let razdal po občini in še daleč izvan nje večinoma brez- plačno na tisoče in tisoče žlahnih sadnih dreves, trt in druiih rastlin. Prejel je zato od društev in obla-stnij mnogo odlikovanj in nagrad, a skromni mož ni obešal tega nikdar na veliki zvon, nego je dalje tiho deloval sa občno korist. Pa tudi kot učitelj ni mogel biti tako slab, ker je bil takoj uvrščen v I. plačilni razred. Zatorej le vsakemu svoje! — Občinski odbor je torej popolnoma pravilno ukrenil, da je imenoval L. za toliko zaslug častnim občanom. Toliko naj bo ob kratkem o plodonosnom delovanju L. vsaj: »Da se resnica prav spozna, treba je čuti oba zvona. Iz Zagorja ob Savi. V nedeljo, 18. t. m. so ponavljali zagorski diletantje v dvorani g. Habata toli priljubljeno narodno igro »Ro-kovnjači«. Že ob prvi vprizoritvi smo bili veselo iznenađeni na sigurnem proizvajanji tega, za manjše odre zelo težkega dramatičnega proizvoda, v nedeljo pa so nas diletantje kar naravnost frapirali. Vsak nastop, vsak prizor, vsako dejanje, skratka: vse se je vršilo tako dovršeno in točno, da moramo vrlim zagorskim diletantom od srca častitati na njih napredku. Seveda gre v prvi vrsti največje priznanje g. Habatu samemu, v čegar veščih rokah je bil ves aranžma. Velika, krasna dvorana je bila pri prvi kot pri drugi predstavi natlačeno polna odličnega občinstva od blizu in daleč, ki je ob vsaki priliki z navdušenim odobravanjem kazalo svoje presenečenje in zadovoljstvo. Največ zaslužene hvale pa je žel Blaž Mozol. Njegov urnimi glas, karakteristična maska in njegovo neprisiljeno kretanje, vse to je napra vilo Blaža v istini tipičnega Kranjca. Ne trdimo preveč, če rečemo, da ne zaostaja mnogo za mojstrom te uloge, g. Verovškom. Polonica se ie pokazala ta večer kot prava, ljubka igralka; igrala je vrlo dobro in naravno. Prav tako je pogodil težavno ulogo Poloničen partner Nande. Ugio-bil se je docela v igro in nastopal premišljeno, a odločno. Rajtguzen je bil v istini prava pravcata »Konjska suša« Vzbujal je mnogo živahnosti in smeha. Bojček je dober igralec, ki se z lahko vživi v svojo ulogo. Tudi o ostalih diletantih se moramo izreči prav pohvalno, storili so svojo dolžnost nad naše pričakovanje. Kar se tiče pevskih izvirnih uložk in pa orkestrovega spremljevanja, si ne moremo kaj, da ne bi izrekli svojega začudenja. Bilo je krasno! To je ja sen dokaz, koliko vzmore vztrajnost in ljubezen do muzike; kajti le vsled tega je vspelo ta večer proizvajanje pevskih točk do tako velike dovrše nosti. — Po igri seje razvnela prav živahna zabava. Orkestraši so marljivo svirali, a gostje so se vrteli ob lepo-donečih, zapeljivih akordih »Zagorskih valčkov« do ranega jutra. — G. Habata pa zahvaljamo kar naj-iskrenejše na velikem užitku, katerega nam je pripravil ta dva večera ter zajedno izrekamo srčno željo, naj bi nas iznenadil prav kmalu zopet s takšno veselico in nas povabil v svoj lepi hram Muze. J. Dnevne vesti. V Ljubljani, 26. januvarja. — „Slovensko društvo v Ljubljani" ima v ponedeljek dne 2. februvarja popoldne ob 4. uri svoj občni zbor v »Narodnem domu«. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo predsednika. 2. Volitev odbora. — Učiteljski avancement. S 1. januvarjem so bili pomaknjeni v višje plačilne razrede, in sicer: v I. razred: Tomšič Štefan v Ribnici, Dular Fr. v Valti vasi, Konschegg Friderika v Ljubljani, Pin Val. v Predoslju, Razinger Ant. v Ljubljani, Borovskv Marija v Tržiču, Kalinger Ferd. v Toplicah, Šetina Fr. v Črnomlju, Šareč Hedvika v Moravčah, Burnik Val. v Metliki in Marn Jakob na Viču; v II. razred: Perne And. v Šturjah, Gerkmann Emilija v Mengšu, Spetzler Gustav v Trebnjem, Wresitz Ivan v Ribnem, Skala Anton v Vipavi, Jelene Štef. v Dvoru, Keoelj Alojzij v Ljubljani, Drol Ka- tarina v Zaspu, Tramte Igo. v Kam niku, Benedik Karol na Brezovici, Pipan Ivan na Trati, Bregant Mihael v 5t Vidu pri Vipavi, Kalen Ivan v OvŠiŠah, Arselin Avgust v Prečni, Scbmidinger Ana v Krškem) Petro-vec Tom. v Polh. gradcu, Stepisch-negg Frančiška v Mengšu; v III. razred: Potrebin Leop. v Radečah, Mau-rin Fran v Planini pri Črnoml|u, Šega Ivan v S)dražici, Jaklič Ivana v Dobrepolju, Milovrh Hedvika na Jezici, Perušek Ivanka v Starem trgu pri Ložu, S*rk Albina v Novem mestu, Pere Matija v Poljanah, To-mec Amalija pri Sv. Knžu, Furlan Ivanka v Naklem, Sachs Alojzij v Ljubljani, Verbič Fran v Slavini, Schott Josipina v Litiji, Lunder Frančiška na Raki, Mlinaric Ivan v Sv. Križu pri Kostanjevici, Wurner Olga na Bledu, Cvar Andr. v Vel. Poljanah, Juvanc Ferdo v Cerknici, Še-merl Ivan v Lescah, Petschauer Matija v Planini, Gorečan Jos. v Rate čali, Javoršek Kari v Košani, Sedlak Amalija v Mirni, Matko Mart. v To plicah, Tschurn Gabrijela v Ljubljani, Kiferle Ivan v Naklem in Be-nedičič Ivan. — Repertoire slov. gledališča. Jutri, v torek se uprizori prvič izvrstna veseloigra dr. Jos. Štolbe „Morska deklica". O priliki julu leja „Nar. divadla- v Pragi se je me, ga. S v o b o d o v a • H a n u s o v a je bila svež, postaven Siebel in gdč. Gli-varčeva izborna Marta. Okusna uprizoritev, pravilni kostumi in zlasti nova oprava solistov popolni glasbeni uspeh opere še podpirajo, tako da je »Fausta tudi sinoči mnogoštevilno občinstvo po pravici docela zadovoljil. Opera »Fausta se sme po svoji izvršitvi in uprizoritvi prištevati k zajboljše uspelim operam slovenskega gledališča. — Slovenska cliletantov-ska društva po d-želi, ki vpri-zarjajo sedaj dramatične predstave, opozarja »Dramatično društvo« v Ljubljani, naj se radi iger obračajo naravnost na knjigotržca Lavoslava Schvventnerja, ki ima na prodaj društveno »Slovensko Talijo« in novo A. G*brščkovo »Talijo«. _„Slovenec" je v nolorični svoji lažnivosti trdil, da je g. Pre dotfič provzročil podraženje prašičev v Ljubljani baje vsled sklepa glede neke dobave. Z*dnji »\Vochenbericht vom Borstenviehmarkte in Wien« pa priča, da tudi na Dunaju ni nič bolje in da se tam plačuje prešiče po 1 K 77 v kilogr. Kaj torej hoče »Slovenec« ? Naj se raje pobriga za to, da ne bodo maše vedno dražje. — Društvo „Pravnik" ima danes zvečer ob 1/29. uri v »Narodnem domu" pri vhodu na levo svoj letošnji občni zbor. Ljubljanski društveni člani se vabijo, da se istega polnoštevilno vdeleže. — Poročil se je gosp. Albert Feldstein, bivši član slovenske opere, z gdč. Reziko Vrtovšek v Bohinjski Bistrici. — Umrla je v Gotovljah nad učiteljeva soproga gospa Marija Šum ljak roj. Topolnik. N. v m. p.! — Iz Radomlja se nam poroča. Dne 20. t. m. zvečer ob l(%7. uri je nenadno umrl lastnik bližnje orraščine »črnelo« g. Viljem Pelikan v 80 letu svoje dube. Pokojnik je bil ud tiakajšnjesra in dobskega bralnega društva, častni član požarne hrambe v Dobu ter odbornik kmetijske podružnice v Ridomlju. Silno vnet je bil za kmetijski napredek — naročal je razne stroje, semena, gno jila i. t. d. — Narodna čitalnica ljubljanska r.iznanji tem potom svojim p. i. članom, da izpade z ozirom na ravnovrstne priredbe drugih dru štev za dne 28. januvarja t. 1. delo ceni »Družbinski plesni večer« — Splošno slovenske žensko društvo. Sinoči ob 5. uri po-poludne se je vršil občni zbor tega društva. Zbor je bil prav dobro obiskan kar pač kaže, da članice niso le po imenu v društvu, temuč se v resnici zanimajo za svoje prelepo društvo, kakršnega ne zmore ženstvo po velikih mestih takozvanih hiperkulturuih naših sosedov. Na Slovenskem imamo sicer brezbrojno društev, ki bi se morala pravzaprav imenovati ženska društva, ker prevladujejo v njem številom in — denarjem ženske, a to so le hreznačajne Črede plahih ovc, dočim jim je faktični vodja —oven blagoslovljeni moški. Zato pa je „Splošno slovensko žensko društvou v Ljubljani prvo in edino društvo svoje vrste, ki združuje cvet slovenskega, samostojno mislečega, za napredkom in splošno izobrazbo strem-Iječega žeustva. Naj bi ne bilo v naši slovenski centrali resnično izobražene gospe ali gospice, da bi se odtegovala temu društvu. Predsednica ga. Franja dr. Tavčarjeva je otvorila občni zbor s prisrčnim pozdravom na zboro-valke. Ocrtala je na kratko zgodovino dosedanjega društvenega razvoja, ki se mora imenovati povoljen vkljub ostudnemu sovraštvu in preganjanju društva od gotovih strani. In vendar je društvo ustanovljeno na podlagi krščanske ljubezni, ker sodeluje za prosveto vseh svojih sosester. Apeluje na društvenice, da se oklenejo društva, da mu bo mogoče doseči stavljene si naloge. Tajnica ga. Minka G o v e k a r j e v a je podala jako obširno in temeljito poročilo, v katerem se povdarja na prvem mestu da društvo ni imelo nikdar namena koga poučevati, temuč le podati svojim članicam na cenen način sredstva, da se same poučujejo, da si same razširijo svoje obzorje. V ta namen služi knjižnica, iz katere si je v pretečenem letu izposodilo okoli 80 članic nad 1800 knjig, nadalje predavanja. Javnih predavanj je bilo 8. Dne 15. februvarja letos pa bo predaval vseučiliščih* profesor dr. Sercl: „0 pomenu in razvoju mutastih jezikov in o vplivu žensk na pantomimiko." Razun javnih predavanj so bili v zimskih časih skoraj vsakih 14 dni sestanki ob čaju, pri katerih so predavale članice. Društvo je imelo 10 odborovih sej. Dne 7. decembra 1. 1. je priredilo društvo v proslavo 251et-uega slovstvenega delovanja najodlie-nejše slovanske pesnikinje in pisateljice Marye Konopnicke „Večer Konopnicke«, katera slavnost se je izborno obnesla, za kar gre posebna zasluga: opernemu pevcu gospodu M. Fedvcz-kovskemu za notni materijal pesmij slavljeuke, za razglednice i. dr. Po njegovem posredovanju so podarili ozir. dali brezplačno na razpolago: g. N i a-w i a d o m s k i, profesor konservatorija v Lvovu itd. slavnostno kantato, in še več drugih svojih skladb. G. Gallu, ravnatelju pevskega društva „Echou za moški zbor; g. Radca Bersonu za krasen kvartet: operni pevki gdč. R a-jekovvni za lep samospev; gosp. Pa-s 1 a w s k e m u, režiserju opere za knjigo poezij Marye Konopnicke ; gg. urednikoma Frtthlingu in Wyslouchu za kliše slavijenke, nadalje je došlo tudi več brzojavk iz Lvova. Izreče se nadalje najiskrenejša zahvala vsem damam in gospodom, ki so sodelovali na slavnosti. Poleg velikega moralnega uspeha je imela slavnost tudi gmoten uspeh ter se je moglo zopet nabaviti knjig za 90 gld. Posebej se izreče zahvala tudi vsem, ki so darovali društvu brezplačno knjige in časopise. Iz poročila blagajničarke gdč. A. Kadiv-čeve povzamemo, da šteje društvo 178 rednih članic in 23 podpornih ozir. ustanovnih. Za knjižnico se je izdalo 505 K 86 h. Knjižnica se je zavarovala za 2000 K. Društvo je pristopilo po dunajski zvezi ženskih društev svetovnemu ženskemu društvu, ki ima vsako tretje leto svetovni kongres. Dohodkov je imelo društvo v pretečenem letu 1940 K 10 h, stroškov pa 1470 K 83 h, tako da ima prebitka 469 K 27 h. Knjižničarka ga. Peruškova je povedala, da je vseh slovenskih knjig 288, nemških pa 403. Razun tega pa je v kujižuici tudi lepo število Čeških hrvaških, poljskih in ruških kujig. Na predlog ge. Supančičeve se je izvolil per acelamationem dosedanji odbor s predsednico go. dr. Tavčarjevo, nadalje: podpredsednica ga. Berta dr. T r i 11 e r j e v a, tajnica ga. Minka G o-vekarjeva, blagajničarica gdč. A. K a d i v c e v a, knjižničarka ga. 1* e r u š kova, odbornice pa : gdč. I. K a j z e-lova, ga. I. Vidmarje v a, ga. F. profesorjeva O ro znova, gdč. Z. P e-gauova, ga. M. profesorjeva Z u p an-eičeva, gospe L Maver jeva, M. Jeba čin ova, 1. Ču dno v a, H. ravnateljeva Š u b i č e v a, M. dr. K u š a r-jeva in F. dr. Maj aro no v a. — Planinski ples. Prihodnjo nedeljo bo že ples slovenshih planincev, prvi ples slovenskega planinskega društva. V pripravljalni komite je prevzel odbor .izkušene moči, ki naj mn pomo-rejo pri zmagovauju velikega dela. V podporo so mu gospodje: Anton Grego r e c, Viktor Naglas, Ivan Polivka, Henrik Ul r i c h, Josip V a v r u š k a in dr. Miljutin Zarnik. Ustanovil je pa osrednji odbor damski komite in obljubile so mu svojo pomoč nastopne narodne dame in sicer gospe: Julija dr. Ferjančičeva, Pavla Haupt-manova, Berta dr. Hribarjeva, Antonija Kadivčeva, Jelica K o jr e n-č a n o v a, Marica dr. Košeninova, Marija dr. Kušarjeva Josipina M a-c h e r j e v a, Fernanda dr. M a j a r o-nova, Elija Mikuševa Jelica Nagi a s o v a, Minka Ogorelčeva. Fani Orožnova, Marica Peruškova, Ivana S u p a n e i č e v a, Ida Škoi-AVa-nekova, Vera dr. Š1 a j m e r j c v a, Franja dr. Tavčarjeva, Eliza dr. Tominšekova, Berta dr. T r i 11 e r-jeva, Ana Ul r i ch o v a, Olga Ver-tovčeva ter gospodične: Marta A n-d o 1 š e k, Pavla Bo r š t n e r, Mira I > e v, Anica F e r j a n č i č, Ema Globočnik, Josipina Globočnik, Anica Gr;i s e 11 i, Ida H i en g, Jelisava Ke r s n i k, Lea Leveč, Ela Poljanec, Josipina P o renta, M. Reich, M. Roglič, Minka S k a b e r n e, Celestina »Stare, Mary S t e r g e r, Uršika Strah, Mici Urbane, Pavla Vodušek in Julija Vončina. Damski odbor se je lotil v svoji vnemi za sijajen uspeh plesa naloge, da postavi in oskrbuje bufet, ki bo postavljen v dvorani pod galerijo, kjer bodo v bogato izbero mrzla jedila in kjer so bo točilo izvrstno, društvu v dan plesa podarjeno namizno vino, vino v buteljkah in pa šampanjec. Vnema, s katero se je poprijel damski komite svojega posla, je planinskemu društvu v nadobuden znak, da mora vzpeti ples kar najbolje, hkrati vidi v naklonjenosti dam dokaz, da uživa društvo v vseh slojev isto toplo simpatijo, in da si je vsakdo svest, da je šteti planinsko društvo med one za narod zaslužna društva, katere je krepko podpirati, kadarkoli kliče v to prilika. — O priliki društvenega plesa sta podarila planinskemu društvu gg. dr. Tomo Zarnik, zdravnik v Zagorji o/S. 20 K, primariji dr. Kdo SI a j mer v Ljubljani pa 36 kron. — Ljubljanske filijalke v Newyorku. Vsled izredno ugodne in hitre zveze parnikov, katere priskrbi „Slavec" na dan maskarade dne 15. februvarja t. 1. v „Narodnem dmnuu, sklenile so nekatere ljubljanske tvrdke da ustanove v Newyorku filijale svojih trgovin, ter tako svoji eksport tudi v tem svetovnem mestu. — Čitalnica v Spod. Šiški priredi v nedeljo dne 1. februvarja »Besedo s plesoma v proslavo Valentina Vodnika in XXV. letnico druitva pri Kotlerji ■ prijainim ao delovanjem tambur sik efa kluba*. Spored: 1. — »Danici«, svira tamb. klub. 2 A* Foreter: »Ilirija oživljen««, moški zbor. 3. — »Valentina Vodnika slava!« zložil Jak. Alešovec, dekla-muje gdč. Helena Zakotnikova. 4 — »Ruski ciganski valček«, svira tamburaški klub. 5. Kam. Mašek: »Strunam«, moški zbor. 6. — »Spavaj sladko«, svira tamburaški klub. 7. B. Ipavec: »Planinska roža«, možki zbor. 8 «Mutec«. Veseloigra v enem dejanju. Ples. Zadetek ob pol 8 uri. Vstopnina za neude 1 K, za družine 3 oseb 2 K, čast člani čitalnice so vstopnine prosti. K vdeležbi vabi najvljudneje . Odbor. — Vabila na plesni ven-ček zadruge gostilničarje«, kavarnarjev itd., ki se bo vršil dne 5. svečana t. 1. v restavracijskih cijskih prostorih g. Ederja na Kongresnem trgu, prično se razpošiljati prieet-kom tega tedna. Ker je mogoče, da se je kdo gospodov, ali pa še morda kaka čestita rodbina prezrla, prosi se obrniti na g. A. Zajca, gostilničarja na Rimski cesti, ki bo potrebno preskrbel. Zanimanje za ta plesni venček je jako veliko. Čisti dobiček plesnega venčka je namenjen, ustanovitvi bolniške blagajne za gostilničarje in njih uslužbence. — Smarsko-rogasko učiteljsko drutšvo zboruje dne 1. svečana ob 1. uri popoludne v Bmarji. — Društvo prostovoljnih ognjegascev v Trebnjem priredi v prostorih pri Em. Tomšiču dne 1. februvarju v društveno korist plesni venček. — Usmilite se ptičic! Nenavadno hudo zimo, ki je pritisnila zadnji čas, občutijo posebno britko naše ptice pevke, ki ne le zmrzujejo, temuč tudi stradajo. Edina njihova nada eo dobrosrčni ljudje, ki jim privoščijo nekaj zrnc. Spominjajmo se tedaj teh krilatih revic, ki nam povrnejo spomladi male dobrote s petjem in pobiranjem škodljivega mrčesa. — Kopati se je hotel. Slikarski pomočnik Avgust Perko, stanujoč v Streliških ulicah, je prišel vćeraj popoludne prav pijan po Gruberjevi cesti. V bližini hiše, kjer stanuje, je obstal, slekel suknjo, jo dal na ograjo in šel po bregu proti G.-u berjevem kanalu. Prišedši do zida ob kanalu, se je malo ogledal okoli sebe nato pa skočil čez tri metre visoki zid v vodo in je v vodi, katera mu je segala le do kolen, obstal. To je videla iz stanovanja njegova sestra, katera je poklicala stariše in brata, ki so vsi tekli h kanalu. Vojaki so prinesli lestev, da so mogli priti do v vodi stoječega Perkota, kateremu so potem dali vrv okoli života in ga potegnili na breg. Nato so ga prenesli v stanovanje. Perko se je bil napil laškega vina in mu je to zmešalo glavo. — Zaradi enega krofa. Klepar A. S. na Radeckega cesti št. 1, je prišel včeraj zjutraj z neke veselice vinjen domov. Prinesel je seboj v žepu kroie. Ko je slekel suknjo, vzela mu je njegova sestra krof. To je pijanega brata tako raztogotilo, da je prijel sestro za lase in jo začel pretepavati, in ko je ti priskočila na pomoč ravno tam stanu|oča delavka v tobačni tovarni Terezija Divjakova, je Š zgrabil črevelj in udaril ž njim Divjakovo po desnem licu in jo tik desnega očesa ranil. Ker se Š ni dal pomiriti, so morali poklicati policaja, da ga je odstranil. — Nezgoda. Ivan Kos, 17 let s»tar, delavec iz Saveij. je pri nakladanju premoga na južnem kolodvoru padel in se na levi nogi tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnico. — Nogo spahnil si je včeraj popoludne pri telovadbi v realki re-alec Franc Gregorič, 19 let star iz Celovca. Prepeljali so ga v deželno bolnico. — Izgubljene in najdene reči« V mestu je bila izgubl}ena dobitkovnica srbske tobačne srečke. — Na poti iz Siske mimo državnega kolodvora po cesti na Rudolfovo železnici, po Marije Terezije in Dunajski cesti, po Prešernovih ulicah, čez Marijin trg in po Špitalskih ulicah do Mestnega trga je izgubila neka dama zlat uhan z brilantom, vreden 270 K. — Kuharica Margareta Belak je izgubila na Mestnem trgu pred Kriflperjevo prodajalnico bankovec za 10 K. — Cila Skubičeva, posestni-kova hči iz Javorja pri Ljubljani, je izgubila od Mestnega trga do šen klavške cerkve rujavo denarnico, v kateri je imela dva zlata prstana in nekaj kron denarja. — Pred frančiš kansko cerkvijo je našla služkinja Neža Žirovnik nikelnasto uro z ve-rižioo. — Za kratek čas. Sodnik: Obtoženi ste. da ste sosedu ukradli tri kokoši. Kaj pravite na to? Ali imate morda kake priče? Obtoženec: Ne! Kadar grem kokosi krast, ne jemljem nikdar prič seboj. — Corrigsndum. V soboto je plašil v naiem listu tiskovni ikrat. Posebno grdo nam je pokvaril lov tip v razgovora med stotnikom in bohinjskim kaplanom z birtahom, Kaplanov odgovor bi se namreč moral glasiti: Počakajte, da bom jas 20 let tu itd. ne pa 20 let star. * Najnovejše novice. J u ž no tirolski zdravniki protesti rajo proti nameri, da bi se v deželnem zboru izločila obstrukcija v pril učiteljatvu Obstrukcija se naj ali nadaljuje ali pa vpošteva tudi zdravnike. — Serum zoper jetiko. Bakteriolog v Pasteurjevem zavodu v Parizu dr Marmorek je iznašel nov serum zoper jetiko, s katerim je ozdravil že celo vrsto jetičnih. — Veliko defravdacijoso zasledili pri okrajnem zastopu v Rvchnovu nad Kn*-žnou Dosedaj se je konsta-toval pomanjkljaj 12 000 K, a revizija bo razkrila še mnogo večje svote. Blagajnik Bock je odstavljen. — Bivšega avstrijskega ritmoj stra Karla Pospecha so v Švici zaprli zaradi raznih sleparij. — Med narkozo umrla. V Lvovu je operiral vseučiliščni profesor ženo železniškega nadzornika Makuša Žena pa je med narkozo umrla. Dr-žavno pravdništvo je uvedlo pre iskavo. — Ponarejene menice. Veleindu8trijec Ste in v Bambergu je vzdignil več stotisoč mark na ponarejene menice ter zginil. — O r a z k r i t j u K r u p p o v e afere izda v kratkem znani nemški socialni demokratični Jposlanec obširno brošuro. — Za spomenik pokojnemu kralju Milanu se nabirajo po c*li Srbiji radovoljni prispevki. * Poizobrazba bogover-stva. Sedajni nemški cesar hoče biti povsod na čelu in izdal je nedavno v svojem govoru v Gorlicah geslo »Weiterbildung der Rel'gion«. — poizobrazba bogoverstva! Na to je bil med poslušalci s cesarico, nekolikimi princi, tudi dvema bavarskima, torej katoliškima, z ministri, svojim »višjim dvorskim propoved-kom,« Dry»ndrom, ko je asiriolog prof Friderik Delitzsch razlagal, da bi bila raziskavanja po nekdanji Asi-riji in starem LUb.lonu dokazala, da sv. pismo stare zaveze ni prvotno od Mojzesa in tudi ne od Judov spioh sestavljeno, ampak da je prepisano iz klinopisnih kamenitih tabel, ki se kakih 500 let pred Mojzesovim rojstvom bile napravljene v Asiriii ozir. Babilonu in v letih 1897 — 1899 po francozkih učenjakih bile razkrite in deloma raztolmaČene. Zdaj je v Lipsku izišel preved dotičnega kli nopisja od dr. Hugona Wincklerja v časopisu »der alte Orient.« Prof. De litzsch je v svojem omenjenem predavanju pred nemškim cesarjem vsled napominanih najdeb izrekel, da ni večje zmote človeškega duha, kakor vera, da je sv. pismo (»Bibel«) osobno razodetje božje. Znanstveno bogoslovje je že zdavnej spoznalo in pokazalo, da je biblija z nepreneha-nim predelavanjem popolnoma raz ličnih slovstvenih izdelkov tak kanon postala, kakor leži pred nami. Poprej je že bilo v vseh naučnih slov-nikih (Conversationslexicon) brati, da so knjige stare zaveze šele v dobi babilonskesra prognanstva Judov, deloma šele 700 let pred Kristom na stale in da evsngeliji nove zaveze niso spisani od evangelistov, ampak kakih 200—500 let po Kristovi smrti. Z laj pišejo nemški listi, da se je našel najstarši rokopis starega testamenta pisan na pergamentu iz ga-zelskega usnja v letu 735 v samarit-skem jeziku in da je ta rokopis starejši ko vsi hebrejski. Prof. Delitzsch je končal svoj omenjeni govor z rekom svojega cesarja, da je treba bogoverstvo poizobraziti (\veiterbil-bilden). Proti temu izpod bijevanju spisov starega in novega testamenta že nastopajo katoliški učenjaki in jezuit pater Kolb je imel na Dunaju oster govor ravno proti predavanju prof. Delitzscha, kajti Vatikanski koncil je izrekel: »kdor v s e h delov sv. pisma ne prizna kot božje razodetje, bodi proklet« in isto je ponovil papež Leon XIII v encikliki Providentissi-mus Deus. Pač čudne novosti prihajajo na dan. Pustimo učenjakom besedo o njih. Razburjajo pa ves svet, zato smo jih morali zabiležiti. * Očak Abraham. Brzojavni nadzornik Sisto de Malte v Bresciji, miren, pa zelo pobožen mož, si je nedavno hipoma vtepel v glavo, da je očak Abraham, a njegov sin Izak, ki ga mora darovati Jehovi. Vzel je velik nož, prijel svojega 7letnega sina Feliksa ter ga položil na mizo, da ga daruje. Priskočila je še o pravem času žena ter mu po obupnem boju s pomočjo kuharice izvila nož iz rok. Nato )e zbežala s sinom k sosedu. Blaznik pa je zgrabil -letno hčerko Gildo, jo položil v zibelko ter jo z nožem razrezal v 32 kosov Ko je prihitela polioija, je izjavil, da je pri popolni pameti, a ker se je iz sv. pisma prepričal, da je očak Abraham, ima tudi pravico svoje otroke darovati. Književnost — Hrvatske narodne ženske pjesme (muslimanske) Sve zak prvi. Sabrao i uredio: M* h me d Dželaluddin Kurt (Hafiz Mo-stari). Mosttr, Hrvatska dionička tiskara Str. 233 Cena 2 K. Za poznavalce hrvatskega ali srbskega narodnega slovstva je ta lepa knjiga posebno zanimiva; iz nje namreč spo znajo vpliv mohamedanske vere na narodni duh, na narodovo naziranje in na narodne šege. Izdajatelj povdarja, da je mnogo teh pesmij izdal že Vuk, a da jih je popravil in prikrojil tako, da so dobile srbsko lice. Nismo v stanu preiskati, če je ta huda obdolžitev utemeljena. Mogoče, da je Vuk res tako postopal, mogoči pa sta tudi še dve drugi eventuval-nosti: da je pravoslavni narod prevzel razne pesmi od Mohamedancev in jih po svoje prikrojil ali da so Mohamedanci od pravoslavnega naroda prevzeli gotove pesmi in jih prenaredili. Na vsak način pa so te knjige lahko veseli vsi prijatelji narodnega slovstva in vsi znanstveniki, ki se bavijo z narodno literaturo. — Mali vitez (Pan Volodijev-ski). Ravnokar |e v založbi Klein-mayra & Bamberga izšel drugi se-šitek tega že naznanjenega ilustriranega prevoda znamenitega Sien-kiewiczevega romana. Cena 40 h. — Narodno-gospodarski Vestnik ima v Štev. 10 naslednjo vsebino: 1. II redni občni zbor slovenskega trgovskega društva »Merkurja. 2 Kranjske deželne finance. Spisal r— 3. Kapital in obresti. Spisal V. Kukovec. 4. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. 5 Društvene vesti. 6 Raznoterosti. 7. Iz-premembe v trgovinskih in zadružnih registrih na Kranjskem. 8. Tržno poročilo in tržne cene. 9. Oglasi. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 26. januvarja. Med Čehi in Poljaki tečejo pogajanja, da bi se sklenil kompromis glede k o n-tingentiranja sladkorja. Kakor znano, so Poljaki jako nezadovoljni s predlogo, češ, da grozi ugonobiti gališko sladkorno industrijo. Dunaj 26 januvarja. Ogrski ministrski predsednik Sze 11 in domobranski minister Fejervarv sta bila včeraj tu in cesarju poročala o položaju v c grškem parlamentu glede brambne predloge. Dunaj 2G. januvarja. Trgovinski minister C ali je danes otvo-ril zasedanje industrijskega sveta. Naznanil je, da predloži vlada nagodbo z Ogrsko že pojutrišnjem poslanski zbornici in izrekel svoje prepričanje, da se ž njo znatno zboljšajo gospodarske razmere v Cislitvanski. Beljak 26 januvarja. Scho-nererer in Franko S tein sta prišla sem, da bi govorila na nekem vsenemškem shodu Wolfovi pristaši so shod razbili, predno se je zborovanje začelo. Praga 2G. januvarja. Poslanec dr. Fo*t je imel v Kolinu govor o stališču Mladočehov v parlamentu. Zavzemal se je za to, da Čehi nadaljujejo obstruk-cijo, dasi je gotovo, da ž njo glede jezikovnega vprašanja ničesar ne dosežejo. Fort je dejal, da je obstrukcija.kategoric ni i m -perativ češke politike. Namen obstrukcije pa je, vreči Korberjevo ministrstvo in zdrobiti nemško prevlado v parlamentu. Z ozirom na to sodi Foft, da se minister Rezek ne more vzdržati. Budimpešta 26 januvarja. V današnji seji poslanske zbornice se je začela razprava o brarabni predlogi. Domobranski minister baron Fejervary je imel velik govor, a opozicija ga je neprestano motila, tako da ne enega stavka ni mogel mirno končati. Ko je nehal, je opozicija vpila, da brambna predloga ne sme zakon postati. Današnji začetek že kaže, kako velikanski boj se pripravlja v ogrskem parlamentu. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 26 januarja 1903. ^•loBbeiil papirji. 4"2*/0 majeva renta . . €2°U srebrna renta . . 4* o avstr. kronska renta 48/Q „ zlata „ 4°/t ogrska kronska M zlata 4% posojilo dežele Kranjske 41/«'/© posojilo mesta Spljeta 4V,fl/o n „ Zadra 4Vi° U bos-herc. žel. pos. 1902 4°/e češka dež. banka k. o. 4°' ž o 4Va° o zast. pis gal. d. hip. b pest. kom. k. o. z 4V,°. 4V.°/o 4V/ 41 o' , /e 4V8° 10°/0 pr...... zast. pis. Innerst. hr. „ ogr. centr. deželne hranilnice zast. pis. ogr. hip. b. obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . „ CeSke ind. banke 47, . 4° o prior. Trst-PoreC lok. žel. 4^ ^iil >i« žš& v^c tdx >4^L2^5 •^'V n^V- \y K/ ^A_^ v V_ \^ \^ ' ■s? r. R. Bežek Stenografa odnosno izurjenega odvetniškega pisarja (solicitatorja) sprejme tako) ali s 1. svečanom t. 1. oivetniška pisarna dr. Fr\ Stor-a (219-3) Ueliko denarja! do 1000 K na mesec morejo si pofiteno prislužit iosebe vsakega stanu (kot postranski zaslužek). Natančneje pod „Reell 118" na AnnoncenAbteilung des MERKUR, Stuttgart, Schicfcstr. rt. (2786—34 Pri parni žagi v Dol. Logatci išče se za takoj spreten in dober brusač. Plača po dogovoru. — Pismene ponudb«-* je nasloviti: Parna žaga v Dol. Logatci. ('40—2> ! ! ! Ker napoči pravi Čas za uživanje JCulmbaškega redilnega in krepilnega piva je važno vedeti, da se isto dobiva pri tvrdki (11—20) Edmund Kavčič v Ljubljani nasproti tramvajske postaje „Glavna pošta". Velja m Hlrklenlro SO vin., brez mi« U i* i»i<«- 4 k dinarjev. 4 pari čevljev IEZ 5-SO i ' uajo le vsled nakupa velikih množin -..: ui nizko ceno. I par čevljev za gospode, i par za dame za zavezovati; nadalje po 1 par modnih čevljev za gospode in dame, najnovejše facone praktična za vsak letni čas. Vsi ti štirje pari z močno zbitirr.i podplati K 5 60. Vsak naročnik dobi 1 par pisanih copat zastonj. Pri naročilu zadostuje dolgodt. Pošilja se s povzetjem. Zamen-jatev dovol,ena. {247—1) rt XX I. Poštni predal 560 Ces. kr. avstrijske državne železnice. uraduje od 1. svečana naprej ,-24o-i v v pritličju Gudnove hiše na vogalu Sodnijskih ulic in Miklošičeve ceste nasproti glaimcmu al^oda jtistične palače. C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz Ljnbijans juž. kol. Pragi čez Trti*. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzen^feste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Soino^'rad. Čez Klein-Reitiing v oLeyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m ziutraj osobni vlak v Trbiž, Puntabtd, Beljak, Celovec, Franzen.sfoate, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, če/ Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunai. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Brcgenc. Curih, Genevo, Pariz čez Klein Rcjfii»jg v Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Franzove vare! Karlove vare. Prago. Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo . Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri o m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano již kol Proga is Trmza Ob 3 uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solno* grad, Line. Steyr, IRI, Ausse, Ljubno. Celovec, Beljak.