Pfl , _ .. , , ■■■'■? f» ' . .. te teme, saj smo skušali vsak raziskovalni dan čim bolje izkoristiti in smo zato delali na terenu. Na začetku sestavljanja poročila sem imel resničen namen dati svoje poročilo v pregled Božidarju Preilirlu, Tako sva bila tudi dogovorjena. Toda večkratno popravljanje teksta mi je vzelo toliko energije in delovnega elana. tla mi lega poročila ni uspelo oddati Božidarju Premrlu. Če bi to storil, verjetno do teh zapletov ne bi prišlo, ker bi me verjetno na moje na- OBZORJA STROKE pake opozoril že on sam. S tem mislim tudi na kršenje avtorskih pravic, čeprav njegovi terenski zapiski ne vsebujejo izjave o nadaljnji uporabnosti. Da pa to opozorilo vsebuje iJremrloyo poročilo v zborniku, nisem mogel vedeti, ker doslej še nisem prejel zbornika in mi je njegova vsebina do sedaj neznana. Zagorica, 19-2. 1996 Dušan Štepec Zagnrica .37pri Velikem Gabru Mojca Ramšak UDK 174 ; 39 POKLIC IN POKLICANOST Avtoric a na praktičnem in normativnem nivoju poslavlja osnove etnološkega etičnega kodeksa in ovrednoli moralno pozitivno in negativno delovanje etnologov. Predlagane etične normative razdeli na šiiri glavne skupine, in sicer: odgovornost etnologa do informatorjev pripovedovalcev in drugi!) udeležencev - nosilcev informacij ter skupnosti, ki jo preučuje; odgovornost do poklicnih kolegov pri skupinskem ali individualnem delu: odgovornost do ustanove, v kateri etnolog deluje, in do celotne družbe; odgovornost do sponzorjev raziskave. Ker je narava etnološkega dela taka, da je ne moremo do zadnje ¡like predpisati z navodili m prav tako ne nadzorovati, pravila kodeksa po svojem učinkovanju pokrivajo obvezna in želena ravnanja ne pa vseh možnih. Avtorica meni. da naj se notranji eLični nadzor izvaja v poklicnem socializarijskem procesu. S predlaganim kodeksom želi pri etnologih povečali občutljivost za zaznavanje etično spornih zadev, ki se lahko pojavijo med njihovim delom, jim ponuditi temeljne vzorce za ravnanje in jih spodbuditi k večjemu zanimanju za la vprašanja. STALIŠČE 1'oklic in poklicanost naslavljam (pred)teksi o etnološki poklicni eliki in tistem delu raziskovanja, kjer etnolog trči oh Vprašanje "'Kaj moram storiti?" Nadaljevanje teksta bo objavljeno v posebni tematski številki (.ilasnika SED o etnološki etiki. V tekstu ne posegam na področje teoretične etike, ki si za izhodišča postavlja vprašanja, kol: kaj je moralna sodba, kaj je moralna opredelitev, kaj je moralni princip ipd., ki kvantitativno in kvalitativno pojasnjuje vlogo karakterja, pobude, namere, cilje, motive ali ravnanje človeka pri nravstvenem presojanju (prim. Srn k i 996 139) Ne utegnem niti pojasniti izrazoslovja (etika, morala, deontologija. etični kodeks, deon-tološki zakon, m< iralna načela, etična načela, nravnost ipd. lei razlike med moralnimi, poklicnimi in kazenskimi dolžnostmi in odgovornostmi). V tem kontekstu tudi ne mislim razpravljati o "svobodni in ideološki znanosti". Ta področja puščam odprla in jih hranim za drugo priložnost, Tu želim predvsem na praktičnem in normativnem nivoju postavili osnove etnološkega etičnega kodeksa, torej določiti moralno pozitivno in negativno delovanje etnologov in ustvariti relativno trajen etični standard,1 Svoje osmislitve normativnih načet in moralnih sankcij, ki so nasta(ja)le v strahu pred moralnim vakuumom v etnologiji, dajem v oceno in dopolnilo Slovenskemu etnološkemu društvu in njegovim članom u r predlagam da se na občnem zboru sprejmejo ob novem staitltu. Vse predloge in dopolnila pošljite na naslov društva do 1. maja 1996. Pragmatično zanimanje za formultranje moralnih načel za področje etnološkega raziskovalnega dela izhaja iz vsakodnevne in nikakor ne namišljene potrebe o nujnosti splošnih izhodišč etičnih principov v etnologiji. Ta nikakor ne smejo poslali ali biti samo sivar osebne zavesti raziskovalca (in s tem ohranjati vso svojo ohlapnost, ki temelji na negativno razumljeni svobodi, ki se upira odvisnosti od tujega določanja), pač Namenoma lipprabljum izraz relativna trajnost, ki se zeli na prni pogled zavajajoč in skivgan r zdravo pametjo, '/.a odločitev o uporabi tem izvira ta relativizem Znani so reeling primeri ¡r druge svetovne l ojne, ko so antropologi delali za obrambne oddelke in so jim pri tem ploskati zaradi njihove rodoljubuosti. ko so uporabljati svoje znanje za vojaške dosežke, medtem ko so bili med viettiutniko vojno antropologi. klsop<)čelt kaj takega, pod strogo krit iko(glede sledn jo ga prim Russell 1994: 107) Z moralnim Vakuumom imam v mislih (satno ¡izobraževanje v teku študija, ko se študent S poklicno etnološko etiko seznanja bolj samoiniciativno, ne načrt no m nenadzorovano po zgledih, ki jih naključno sreča med svojo terensko prakso ali o kateri sliši pi ipovedotuti. Ker nima osnvtmegafbrnialne^a sistemuti&wga znanja o pomenu zrele etične orientacije v etnologiji (in tudi nep&hude zu razPrW'o o svojih opažanjih), nima možnosti, da bi razlikovaldol>n' od slabih zgledov bolj, kol ga usmerja njegova lastna intuicija m z dotedanjo (študijsko) socializacijo privzgojen moralni čut. GLASNIK SED 36/1996, št. 1 31 OBZORJA STROKE ¡xi motajo temeljiti na avtonomni svobodi etnologu, ki mu je Osnovni zakon tako delovanje, ki drugega nikoli ne uporablja kot sredstvo. Ker pa smo ljudje tako zamotana in na različne načine sestavljena bilja in včasih ne znamo (nočemo) ločiti med resničnim dobrim in navideznim dobrim ali pa je naša moralna naperjenost iz različnih koristoljubnih razlogov prav nasprotna temu kategoričnemu imperativu, je profesionalna etnološka etična načela potrebno z vso občutljivostjo normirati in precizirati tecjih tudi dosledno izvajati. Normativnost etike je prav v njenem k a lego učne ni imperativu, v brezpogojnosti, ki ne trpi nobenega izgovora, ne pa v hipotetičnem in pogojnem ravnanju. Biti moralen človek in moralen etnolog zalo ne more hiti stvar posameznikove odločitve ali izbire (kar je v najboljšem primeru idealno), pač pa pomeni brezpogojno dolžnost, ki jo med drugim pogojuje tudi narava etnološkega dela. Kljub temu da je glavni cilj raziskovalnega dela resnica. to ne pomeni, da lahko na poti do lega cilja ignoriramo druge vrednote. Resnično spoznanje in nravstvena drža se ne izključujeta. Predlagane etične normative sem zaradi boljše preglednosti razdelila na štiri glavne skupine, in sicer; odgovornost etnologa do informatorjev - pripovedovalcev in drugih udeležencev - nosilce*' informacij ter skupnosti, ki jo preučuje; - odgovornost do poklicnih kolegov pri skupinskem ali individualnem delu - odgovornost do ustanove, v kateri etnolog deluje, in do Celotne družbe: - odgovornost do sponzorjev raziskave. Etične dileme pri etnološkem delu niso omejene le na posamezne etape raziskovalnega dela, ampak so prisoine v celotnem raziskovalnem procesu jn tudi pri aplikaciji rezulla-tov I ravnoieženje teh odgovornosti je naporno žonglira nje, kjer se ena vrsta odgovornosti (lahko) "bije" z. drugo Ravno zaradi lega so različna strokovna društva za svoje člane izdelali etične kodekse ravnanja. NAMEN ETNOLOŠKEGA ETIČNEGA KODEKSA IN MOŽNI VIRI ZANJ Do sedaj slovenski einologi še niso poskušali postajati temeljev etnološkega etičnega kodeksa in tudi sedanji statul Si:n jih nakazuje le delno Tako v I I členu o pravicah in dolžnostih članov meti drugim beremo, naj člani "kritično presojajo delo društva in zahtevajo odgovornost organov in posameznih članov društva, ki bi zanemarjali prav ila", v 12. členu pa: "C) izključitvi iz društva Sklepa na podlagi predloga častnega razsodišča skupščina društva. Član se izključi, če dela proti interesom samoupravne socialistične skupnosti ali če grobo krši pravila drušiva" (Pravila 1976: (2*})). To je do sedaj tudi edini poskus "normiranja delovanja članov SED, o profesionalni etiki v pravem pomenu pa niti besede. Profesionalna etnološka etika je kot skupek norm, vrednot in ciljev delno formalna in delno neformalna. Formalna je zapisan etični kodeks, ki je ponavadi sistematičen, ekspliciten in altrtiističen, neformalna pa je mnogo širša in se vključuje v proces izobraževanja in profesionalne socializacije (Skle vickv 1991: 53), Študij mora študentu poleg znanja dali tudi ustrezno vzgojo, občutek za ljudi, ki ga bo prej kot slej potre boval pri svojem delu, ter moralno vzgojo (ne ideološke, kot io prikazuje ena stran v zolčnih debatah okoli uvajanja etike in religije v pouk), sicer se lahko lahko zgodi, da bodo (v etnološkem smislu) tehnično solidno izobraženi diplomanti pripravljeni delati na moralno spornih projektih ali pa bodo do takih problemov indiferentni. Ker menim, da mora etnološki etični kodeks postati trajen vodnik za vse etnologe (kulturne antrop«>loge, folkloriste) in biti podlaga ter izhodišče za etično vzgojo bodočih etnologov, v tekstu nakazujem tudi nekatere etične vidike, ki so lailko podstat za nadaljnje razmišljanje. Iz njih sem izhajala tudi pri sestavljanju kodeksa, zavedajoč se. da je narava etnološkega dela laka da je ne moremo do zadnje ¡like predpisati z navodili in prav lako ne nadzorovati Zato pravila kodeksa po svojem učinkovanju pokrivajo obvezna in želena ravnanja, ne pa vseh možnih. Notranji elični nadzor naj se izvaja v poklicnem socializacijskem procesu. S kodeksom Želim pri etnologih povečati občutljivost za zaznavanje elično spornih zadev, ki se lahko pojavijo med njihovim delom, jim ponuditi temeljne vzorce za ravnanje in jih spodbuditi k večjemu žaniinanju za la vprašanja. Kodeks naj velja za vse člane SED, prejme pa naj ga vsak diplomirani etnolog (in kulturni antropolog) ob svečani podelitvi diplome^er vsak nov i član društva. Pri sestavljanju kodeksa sem si' opirala na kodekse drugih poklicev, npr na: - novinarski kodeks. - etična kodeksa Slovenskega sociološkega in - Slovenskega psihološkega^ društva," - predlog etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev, - kodeks odvetniške poklicne etike Odvetniške zbornice Slovenije (1990), - razne medicinske kodekse' . - predlog zakona o varstvu avtorskih in sorodnih pravic (prim.: Pandel 199-1: 36-37), - izjavo o profesionalni in etični odgovornosti pri Društvu za aplikativno antropologijo,*' - izjavo o etičnih principih in njihovi uporabi v sociološki 3 Pnm bistvene sestetiHne novinarskih etičnih kodeksov vgeselskem članku A'otiuarski kodeksi poklicne elike. v: Sruk 6, jI 9. A Kodeks je bil sprejet na občnem zboru Slovenskega sociološkega društva v Gozdu Martuljku. 5. junija 1992. 5 Kodeks fisiliološke etike je Društvo />siliologov Slovenije sprejelo na občnem zboru 24 11 1982 v Portorožu, spremenil*! pa so hite sprejeK na obenem zboru oktobra 1992 v Radencih 6 Obema društvoma se zahvaljujem za izvoda njunih kodeksov in za dovoljenje upora!k> pri sestavljanju etnološkega etičnega kodeksa 7 Predlog je hi! objavljen v Knjižničarskih novicah 5/1995, št 7-S. > avgusta 1995 in s/>rejet z dopolnili na občnem zboru Zveze bibliotekarskih društev Slovenije v novembru istega leta 8 i' la namen sem pregledala Hipokratovo prisego. Maiinonidotto zdravniško molitev, liabiško prisego iz leta 17SS Ženevsko prisego, Mednarodni kodeks zdravniški.' etike Svetovi lega združenja zdravnikov. Mednarodni kodeks etike medicinskih sester. Kodeks za medicinske sestre iz leta 1973, Deklaracijo iz Helsinkov (oz. />rifiomčila za zdravnike pri hiomedicinskem raziskovanju na ljudeh). Kodeks etike zdravstvenih delavcev Sh'RJugoslavije (prim. Milčinski 1982: 267-2X5) 9 Sta le meni on Professional and Ethical Responsibilities of the Socieivjbi Applied Anihropology t glej ftussell 1994: 51 7-518). kije hila sprejeta in dopolnjena leta 19Q3 na podlagi prejšnjih izjav in je vodnik k profesionalnemu obnašanju članov Društva za aplikativno antropologijo, temelji jut na izkušnjah tisočev raziskovalcev, ki so se srečevali z etičnimi dilemami predvsem v zadnjih 50 letih 32 GLASNIK SED 36/1 996, Št. 1 . . - , , ... . i p V ■ s M '. j iii.J SlsKifl-i^^iii/ifc Bi : ■ ........ i ■ M I ■ji';}'.'"' ■ . 10 praksi Britanskega sociološkega društvi, za področje muzealstva sem uporabila (povzetek) 1COM ovega kodeksa poklicne etike za muzealec. LITERATURA • FUJS, Metka 19%: Morda niste vedeli. V: Vest ni kova kulturna priloga. Murska Sobota, H. 2. 1996, str 28. • HITCHCOCK, Graham & David HUGHES 198?: Research and iheTeacher. Routledge. London. • KODEKS odvetniške poklicne etike. Ur.: Vladimir Gros-man, Ivo Horvat. Vladimir Šuklje. Odvetniška zbornica Slovenije Ljubljana 1990. • KODEKS profesionalne etike Slovenskega sociološkega društva (Tipkopis. Ljubljana 1992.) • KODEKS psihološke etike. (Tipkopis. Ljubljanai 1992.) • MILČINSK1, Janez 19S2: Medicinska etika m deontologija. V: Razprave in članki. Dopisna delavska univerza t NIVER- OBZORJA STROKE ZUM. Ljubljana. P AN DEL, Miriam 1994: Varstvo avtorskih in sorodnih pravic. Predlog zakona. V: Marketing magažin. April 1994. str. 36 37. PRAVILA Slovenskega etnološkega društva V: Glasnik SE D 16/1. Ljubljana 1976. str. 23-24. PREDLOG besedila etičnega kodeksa. Etični kodeks slovenskih knjižničarjev (predlog besedila). V Knjižničarske novice 5/7-H. Ljubljana. 3 avgust 1995, str. 1-3 IU SSELL. Bernard 1994: Research Metliods in Anthropo-logv. Qualitative and quantitative approaches. Second edition. Sage Publications, SKLEVICKY. Lydija 1991: Prolesija etnolog: analiza poka zatelja statusa profesije. V: Simboli identiteta (študije, eseji, grada). I h vatsko etnološko društvo, Zagreb, str. t1) 6~ SRUK Vlado l£)86 Morala in etika. Cankarjeva založba. Ljubljana Mojca Ramšak __________ ETIČNI KODEKS SLOVENSKIH ETNOLOGOV (PREDLOG) x. SPLOŠNE NORME IN DOLOČILA Etika etnološkega dela temelji na načelih etike in morale demokratične, pravne in socialne družbe, opredeljenih v 1 s tavi Republike Slovenije, na upoštevanju narave ter spoznanj etnološke znanosti ter na upoštevanju značilnosti in posel") nosti etnološkega strokovnega dela. - Načela etnološke etike usmerjajo etnologa, ko s svojim teoretičnim in praktičnim delom prispeva k preučenosti načina življenja in ljudske kulture. - Dolžnost etnologa je, da etična načela uporablja pri vsakdanjem delu, da jih razvija in bogati ter s svojim osebnim zgledom spodbuja k temu tudi druge etnologe. Tudi v življenju in delu, ko ne opravlja ali preneha opravljati etnološko delavnost. naj ne škoduje ugledu etnologije. Načela in pravila etnološkega etičnega kodeksa naj bodo v zavesti in pre-pr 'čanju vsakega etnologa. - Dolžnost etnologa je tudi, da z načeli etnološke etike seznanja svoje sodelavce in širšo družbeno skupnost, - Etnološki etični kodeks je živa zbirka načel in pravil, ki se stalno izpopolnjuje. Etnolog naj pri svojem delu spremlja etična vprašanja, ki jih prinaša dnevna praksa, in v svoje delo vnasa vedno nove. bolj popolne in bolj napredne etične ftvine. Pobude in predloge zanje naj posreduje častnemu razsodišču SED. Oistno razsodišče SED mora evidentirati obravnavane primere, ki so pomembni za etnološko poklicno etiko, in t) lakih primerih obvestiti svoje člane prek društvenega glasila - O veljavnosti in obveznosti načel in pravil etičnega etnološkega kodeksa odloča častno razsodišče na občnem zboru 2. PRAVILA PO PODROČJIH DELA 2.1 RAZISKOVANJE - SPLOŠNO - Etnolog naj se zavzema za spoštovanje in uresničevanje načet objektivnosti in celovitosti pri vodenju svojih raziskovanj - Etnologovo delovanje naj bo takt>, da bi pozitivno vplivalo na družbena in medčloveška razmerja. Pri svojem delu mora upoštevali načela humanih in demokratičnih odnosov meti ljudmi, človekov e pravice, Še posebej svobodo in dostojanstvo vsakega človeka, človekovo telesno in duševno celovitost, njegovo zasebnost in osebnostne pravice. - Etnolog mora ne glede na vrsto svojega dela m položaja uporabljali svoje znanje o čl<»veku in družbi vedno le v njuno dobro. - Za etnologa ni nobena tema iz. kakršnihkoli (npr političnih) razlogov nedotakljiva. Etnolog samostojno izbira raziskovalne probleme po merilih znanstvene in praktične relevantnosti. Strokovna zahtevnost posameznih specifičnih Ihe British Sociological AssocUit&n's Statement of Ethical Principles and their Application to Sociological Practise ii lata 1970 (prim Graham & Hughes /9.V9, 200-201). Sprejet na zasedanju generalni' skupščine ICQM-a r Buenos Airesa r Argentini 4. uoi vmhru 19M(> iprim Fujs 1996; 28) GLASNIK SED 36/1996, št. 1 31