Llet ca koristi delavskega l|udetva. Dslsv-
ol so opravičeni do vaegk kar produclra|o.
Thia pa par la devoted to tho Interests of the working olaaa. Work* ere are entitled to all what they p-oduce.
Ed ur*« m ««oona-olaM m»u«r, D«o. IWT. el th« post offlm	JMI M t< .. ... ...
»i Chta*go III. uudar tka act oí OoB«r«M fcUrob ltd, 1H7S OlTIOi: 4UÜB V. 31. Stf., CniCIfl, III.
'Delavci vseh dežela, združite se!"
PAZITE*
na številko v oklepala, ki se nahafa poleg va-tega naslova, prilepile« nega spoda| ali
na ovitku. Ako (394) |e številka . . x teda| vam s prlhodnfo številko našega lieta poteče naročnina. Prosimo ponovite |e tako|.
Ste v. (No.) 393.
Chicago, 111., 23.marca (March) 1915.
Leto (Vol.) X.
all enakopravnost?
* 11 ur,
Kadar govore o socializmu ljudje, ki nie ne razumejo o njem, se mora iz tega izloči neumnost. A veliko jih je, ki mislijo, da se o socializmu lahko tako govori kakor «e tarejo orehi. Med te učene glave spadajo tudi gospodje, ki izdajajo Ave Marijo. Za njihovo slavo hi bilo veliko bolje, ¿e bi ¿¡tali mašo in ostali pri svojih cerkvenih opravilih. "Dominus vobiseum" in 4'sieut erat iu priiicipio" znajo morda izvrstno; in če bi se le tega držali, bi človek lahko mislil, da so učenjaki. Cim pa stopijo na polje socializma, pokažejo, da a o vse drug&eni "aki" in da jim ne sveti nobena lux aeterna.
V	marčni številki filozofira Marijin modro-valeč o enakosti v socializmu in se seuii, kakor da bi bil ves socializem razdrl in razcefral, tako da ne ostaja od vsega socialističnega poslopja niti košček opeke,.niti kupček prahu.
Začenja pa filosof takoj z neumnostjo, rekoč: "Socializem zahteva enakost vseh ljudi. Na pr. katekizem za Knights of Labor, Buffalo, 1891."
Ne glede na to, da so bili 'Knights of Labor' unija, ki je pač imela socialiste med svojimi člani, ki pa je predstavljala socializem prav toliko kolikor kakšna Qoinpersova unija, se mora danes osmešiti človek, ki govoriči, da zahteva sociali-«en enakost vseh ljudi. Ce bi bilo poštenemu kristjanu pri Ave Marija kaj do tega, da bi pisal resnico, bi se bil kaj lahko poučil o tem; najmlajši član najmlajšega socialističnega kluba ve, da nima socializem nič opraviti z "enakostjo vseh ljudi", In to bi moral vedeti tudi katoliški učenjak, če hoče kritizirati socializem.
RIMSKO SLEPOMIÖLJENJE.
Seveda ni Ave Marijinemu farju nič do tega, da bi raziskal resnico, anrpak bi le rad osmešil socializem vpričo ovČic, ki ne znajo same nič anisliti. Zato začenja svoje modrovanje z neumnim, vprašanjem: "Ali je mogoča popolna enakost vseh ljudi?"
In na trapasto vprašanje si sani trapasto odgovarja: "Ne! Ljudje so si enaki le v tem, da imajo vsi telo in dušo, da je vse Bog ustvaril."
8 temi besedami je rimski dušolovec pokazal, da nimajo njegove čenčarije nič opraviti z zna-ostjo. Kajti njegov stavek o duši iu telesu m o božjim stvarstvu je popolnoma neznanstven. Prvič ni za eksistenco duše nikjer nobenega dokaza. Tli so teorije, nazori, mnenja; ali z mnenjem se ne more operirati kakor z dokazom. Drugič pa je znanstveno popolnoma neresnično, da je človeka Bog ustvaril, kajti dokazano je, da je človek prav tako kakor vsako bitje plo«l razvoja V teh rečeh ne bomo delali katoliškim zgagar-jem prav nobenih koncesij. Dokazi evolucije — razvoja — se množe od dne do dne, za Adamov raj ni na vsem svetu nikjer prostora, vsak čas pa prihajajo tudi novi dokazi, da ni sveto pismo nikakršno božje razodetje, ampak da so njegove bajke in pravljice znešene iz najraznovrstnejših dob in iz vseh mogočih krajev.
Katoliški petelini naj se nekoliko zanimajo za arheološke izkopine asirske, babilonske, egiptovske, pa za geološke izkopine po vseh krajih sveta, pa se bodo prepričali, da morajo postati s svojimi nebeškimi nauki veliko skromnejši.
Katoliška cerkev ni znanstvena institucija; zato nima svojih ''naukov" mešati v znanstvene razprave. Bajka o Adamu in o njegovem rebru nima s socializmom prav nič opraviti, in če kdo kritizira in raziskuje socializem, ne sme graditi sv.oje kritrke na takih neznanstvenih trditvah. Drugače je humbugar.
IGRAČKANJE Z ENAKOSTJO.
Kaj pa je z enakostjo v socializmu?
V	učinkovanju prirode opazujemo najštevilnejše variacije. V velikem in v malem je miljo-ne i biljone in triljone razlik. Dva liSfca^j^aega drevesa si nista popolnoma enaka. V neskončnem svetovnem prostoru so brezštevilne nebeške megle kakor naša Rimska e«>sta ;ena ni enaka drugi. V vsaki je na tisoče, na miljone solne; eno ni enako drugemu. V kapljici vode je na tisoče infuzorij; vse se razlikujejo mod seboj.
Kako naj bi prišlo socialistom na misel, da bi hoteli ljudi napraviti enake?
Med človekom in človekom so gotove temeljne "enakosti", ki se pač razlikujejo od, farje-vih. O duši ne vemo ničesar ; če jo ima človek, jo mora imeti tudi konj in žaba m hrast in trpotec. Ali s tem, kar ni dokazano ne moremo operirati. Pač pa lahko trdimo, kar je dokazono: Vsak človek je sestavljen iz takozvanih celrc; iz njih pa Je sestavljena tudi vsaka žival in vsaka rastlina. V bivstvu niso celice papeževega in cesarjevega telesa nič druzega kakor celice, iz katerih je zgrajeno delavčevo ali trampovo telo. Va tudi medvedje in gosje celice so jim bivstveno enake.
Človeška telesa so sestavljena iz enakih snovi, pretežno iz vode, pa iz vapna, fosforja, železa i. t. d. Matematično razmerje teh sestavin je sploino enako.. Če je katere snovi preveč ali pre-malo v telesu, nastane bolezen.
Ljudje imajo enake organe; praviloma hodijo vsi po dveh nogah, vsi so zaviti v kožo, imajo po vsem telesu po znanih pravilih napeljan sistem
krvnih kanalov, žil, krvotok regulira srce, s pluči dihajo, z nosom duhajo, z*očmi gledajo.
Vsi ljudje vzdržujejo in obnavljajo svoja telesa s hrano. Četudi je hrana lahko zelo različna, je proces uživanja, prebave, asimilacije užitih snovi za vse ljudi enak.
Take so enakosti. Nekatere izmed njih so železna zahteva nature. Ako se želodec tako spunta, da lioee opravljati nalog, predpisanih vsem človeškim želodcem, da noče sprejemati hrane, ločiti potrebnih snovi od nepotrebnih in prvih oddajati telesu za obnovitev celic, je smrt posledica te neenakosti, in s telesom vrini pogine želodec sam.
' Kljub vsem tem pravilom ne pride pametnemu človeku na misel, da bi hotel izenačiti ljudi kakor Prokrustee, ki je imel lnanijo, da je polagal potnike v svoj« normalno posteljo, pa razte-goval tiste, ki so bili prekratki in odsekal noge tistim, ki so bili predolgi.
Kako se more torej taka budalost podtikati socializmu? Očitali so pač že socialistom vse mogoče in nemogoče, ali za trumo samih bebcev jih vendar še nihče ni razglašal. In vendar bi morali biti t»>, ako bi res učiti "enakost vseh ljudi." Ako bi ¡»a socializem imel take temelje, ne bi bilo treba Ave Marije, zakaj že davno bi se bil moral zrušiti sam v sebi.
ENAKE PRAVICE — ENAKI POGOJI.
Kaj pa torej hoče socializem? Nekaj ima vendar opraviti z enakostjo. Četudi ne bodo socialisti v "državi bodočnosti" sklonili zakona, da morajo vsi ljudje imeti plave lase in modre oči in četudi ne bodo debelih cfovali v stiskalnico, tenki k pa napihovali, vendar ne morejo utajiti, da imajo neko enakost v svojem programu.
Ne, to se ne da utajiti. ]>a tudi ni treba uta-jevati.
Socializem zahteva enake pravice. To pa je tisto, kar najbolj bode zagovornike kapitalist ičuega sistema in z njimi učenjake pri Ave Mariji, ki uživajo v sedanji družbi velike, a popolnoma neopravičene privilegije.
Socializem zahteva enake pravice; to se pravi: l st va rit i hoče take razmere, da bodo i>o-goji materialnega in duševnega življenja za vse ljudi euaki. S tem pa nikakor ni rečeno, da bodo vsi ljudje uniformirani in da bodo res od prvega *do zadnjega enako živeli.
Priroda ustvarja ljudi različne. Tega tudi socializem ne more odpraviti. Vendar se pa ne sme prezreti, da se marsikatere škodljive razlike lahko popravijo. Kirurgija n. pr. dandanes izvaja operacije, ki bi jih bili naši predniki smatrali za nemogoče; ako bi dobila znanost širše polje in ugodnejše pogoje, bi bil njen napredek še veliko večji. Priznavamo pa, da so tu meje, ki jih ni mogoče prekoračiti.
PRIRODA IN KAPITALIZEM
Ali v našem gospodarskem sitemu so ravno tiste različnosti, ki jih je ustvarila priroda, neštetokrat umetno razveljavljene, in sicer ne le na škodo posameznika, ampak pogostoma na škodo vse človeške družbe.
Priroda ustvarja ženialne, raznovrstno talentirane, normalno pametne, malo razumne ljudi, pa slaboumne, trpce, idiote. Za blaginjo in napredek človeštva bi bilo gotovo liajkoristneje, če bi se najmodrejše besede najbolj slišale. Toda kdo bi se upal trditi, da se v naši družbi res tako godi?
Ako bi imel najvišji razum največ vpliva, bi bila taka krvava blaznost, kakršna divja sedaj na suhem in na morju, nemogoč* Toda na tro-nih sede gumpci po ilosti božji, izmed katerih si marsikateri ne bi znal zaslužiti hrane, obleke in stanovanja, če ne bi bil po "svetem redu** po-
Kanonska obrt.
Na Nemškem imajo društvo za pospeševanje obrtne marljivosti" (Verein zur Foerdcrung des Oewerbefleisses.) Pred kratkim je imelo društvo v berlinskem hotelu Adlon štiriindevetdcsetletni-eo svojega obstanka. Po pravilih je bilo letos oddati zlato spominsko medaljo, katero zasluži tisti, ki si je pridobil zadnjih pet let največ zaslug za pospeševanje obrtne marljivosti.
Ta medalja je bila "z nepopisnim navdušenjem" priznana glavnemu ravnatelju Kruppove tvrdke, možu Berte Kruppove, za brezprimerne rezultate na vseh poljih artilerijske tehnike.
Blaznost zmaguje.
Ob sedanjem militarističnem razpoloženju, ob splo£iii vojni pijanosti se nam ne bi zdelo čudno, če bi slavili Kmppovo tvrdko in jo odlikovali na vse mogoče načine za njene kanone in možnarje, dasi je to podjetje bogato in prebogato naplačano z miljonskimi profiti, ki mu jih prinaša sedanja sijajna kupčija z borilnimi sredstvi.
Ampak Delbrueekova zlata medalja se daje za pospeševanje obrtne pridnosti. In društvo smatra vlivanje topov in možnarjev za tako pospeševanje .... Obrt, ki služi mirnemu napredku človeštva in civilizaciji, naj se gre solit! Kanoni so vrhunec vse obrti,
dedoval krone in oblasti. Njih svetovalci so ljudje, med katerimi so talenti tako redko posejani, da bi jih moral Diogenes iskati s svojo laterno.
Kapitalistični red daje največjo veljavo bogastvu. ('e pride v eni sekundi dvoje otrok na svet, ni za njiju bodočo usodo najvažnejše, koliko duševnih in telesnih moči jima je priroda dala na pot, ampak koliko denarja je v očetovskih blagajnah. Večji talent pojde v jamo kopat premog, če ni sredstev za študije, puhla glava se bo pa z vsemi umetnimi pripomočki napolnila s tistim mehaničnim znanjem, ki je potrebno za izpite in ki izpuhti kakor par, če se odmakne pokrov.
Socializem hoče odpraviti te umetne, pogubne, napredek človeštva in blagostanje ovirajoče razlike, ki niso utemeljene v prirodi, ampak so jih ljudje napravili in jih zato tudi ljudje lahko od-st ranijo.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI
Gluhim ušesom bi tudi angetj sodnega dneva zaman trobil.' In težko se je prepirati o sliki s človekom, lil vidi barve narobe.
Tako je tudi težko polemizirati z Ave Marijo in z njenimi učenjaki, dokler postavljajo najenostavnejše pojme na glavo. Njen člankar n. pr. "ubija" socializem s sledečo*duhovito primero:
'" Vzemimo slučaj, da bi vsaj za trenotek postavili vse ljudi na isto stopinjo pravic in dolžnosti. Recimo: Danes opoldne naprej imajo vsi ljudje enake dolžnosti, vsi so si enaki. Kako dolgo bo to trajalo? Tu so 4 bratje: Anton, Blaž, Ciril, Davorin. Anton ostane samski, ostali trije se oženijo. Blaž nima nič otrok, Ciril ima tri, Davorin pa osem. Kako neenake so pravice in dolžnosti teh štirih bratov! Anton ima skrbeti le zase, Blaž zase in za ženo, Ciril za pet ose4>, Davorin za deset . Ink temu pride še neenakost v nadarjenosti in sposobnosti, bolezen in nesreče v družini. Kaka neenakost že v prvem kolenu!" . . .
Človek se mora res šiloma premagovati, da ne pove takemu filozofu s pristno slovensko besedo, kaj da je. Ampak svoje ovčice mora že smatrati za prokleto zanikane, da jim ponuja tako "duševno" hrano.
Oglejmo si malo njegovo pobožno sleparsko modrost.
Cvodorna pravi besedni žongler: "Vzemimo slueaj, da bi postavili ljudi na isto stopinjo pravic in dolžnosti.". XonUj pa je zapisal besedo, hoče že čitatelja ogoljufati zanjo. Kna, dve, tri — in enake pravice iu dolžnosti so izginile v njegovem rokavu.
Kdo daje v organizirani družbi pravice in kdo nalaga dolžnosti? Menda pač družba. Ce bi odločevala Ave Marija, bi bila seveda enakopravnost do sodnega dneva nemogoča. Ali socialistična družba ne bo enaka kapitalistični. Ave Marijin Anton ima pravico, da se oženi ali pa da ostane samski. Njegova dolžnost do družbe pa obstoja v tem, da opravi tisto delo, ki odpada nanj po njegovih sposobnih in po pravici razdelitvi. Taka je pa tudi Blaževa, Cirilova in Davormova dolžnost.
Da mora Davorin skrbeti za deset ljudi, Tone pa le sani zase in da imata nemara oba enako plačo ali pa še celo Davorin manjšo, je ravno ena izmed lopovščin te kapitalistične družbe, katero Ave Maria tako naporno zagovarja in blagoslavlja.
Komu pa bodo služili Davorinovi otroci, kadar dorastejo? Družbi, ravno tako kakor Cirilov i in Metodovi hi Bonifacijev!! Torej je družba dolžna, da skrbi za njihovo vzgojo in gleda, da ji postanejo čim koristnejši člani. Ce velja «»«daj načelo, da dobi miljonarjev pa m ž, tudi če
Blagor rudarjem!
Državni rudniški urad za Pcnnsylvanijo je izdal svoje poročilo za lansko leto, in iz njega zvemo, da je izgubilo leta li>14. v pennsylvanskih jamih čez 1000 rudarjev svoje življenje. V roveh trdcffa premoga je bilo ubitih 600 oseb, med njimi mnogo nedoraslih; kjer se koplje mehki premog, je poginilo 413 ljudi.
Več kakor tisoč mrtvih v eni državi in v eni industriji. Nekako se nam zdi, da ni to nič manj važno kakor evropska vojna in diplomatičnc intrige. Vojna bo minila, kajti če ne bo katera stran tako tepena, da bo morala reči amen, se bodo pa tako izčrpali, da ne bodo mogli nikamor več. Ubijanje delavcev se bo pa nadaljevalo leto za letom, če ne bodo spoznali, da ne more tej brezvestni igri s človeškim življenjem nihče drugi napraviti konec kakor delavci sami.
Na bojiščih, kjer se strelja, padajo tudi častniki in generali. Se kakšnega princa včasi zadene. Kadar pošlje torpedo ali pa nima barko na dno morja, gre tudi kapitan z njo in še admiral, če je na njej. Roekefellerja ne bo zasulo v jami in zato mu je dobiček več vreden kakor varnostne naprave. Dokler ne bo delavstvo delalo postav, bo za kapitaliste vedno le predmet izkoriščanja ▼ vsakem oziru in življenje mulo bo več vredno od delavčevega.
ima vodo namesto niožgan, dojiljo, guvernanto, tri inštruktorje, kup privatnih profesorjev, plesnega mojstra, sploh cel bataljon vzgojiteljev in dreserjev, medtem ko mora iti delavčev talentirani fant s štirinajstimi leti kakor krt.pod zemljo, njegova hči pa morda še prej v steklarno po je-tiko, si pobožni kristjan pri svoji zlagani devici ne sme domišljati, da bo tudi socialistična družba utemeljena na taki tolovajski "pravičnosti". Gospodje farji naj bi vsak dan Boga molili, da bi čimprej zmagal socializem; kajti tedaj bo tudi za njihove otroke bolje poskrbljeno kakor večinoma sedaj.
K0L0B0CUA V KATOLIŠKI GLAVI.
Ampak Ave Marija ima sploh trdo glavo. Sicer imajo gospodje vendar zelo bujno fantazijo. Opisati znajo nebesa in pekel, dasi še nihče ni prišel iz tistih pravljičnih krajev, da bi povedal kako je'tam. Ampak malo pametnejšega življenja na tem svetu, nego je sedanje, si za noben denar ne morejo prestavljati.
Tako le se joka uboga Ave Maria;
-"In če bi bili vsi ljudje enaki. Kaka kolo-bocija bi to bila! Nikdo bi ne hotel drugega ubogati, ni kdo bi ne imel pravice drugemu zapove-dati, nikogar bi se ne smelo siliti k pokorščini, nikogar, bi ne isineli kaznovati. Nered in anarhija bila na dnevnem redu."
Ce bi vedeli, da kaj zaleže, bi zmolili za tega modrega patra par očenašev, da bi mu dal Bog malo več pameti.
Kdo ne ve, da se bojuje socializem za organizirano družbo? Maloprej je katoliški člankar še sam govoril o enakih jiravicah in dolžnostih. Od ene vrstice do druge je pa že pozabil, da uči socializem dolžnosti tako kakor pravice. Naj« brže je tudi že pozabil na krščanski nauk: Kdor ne dela, naj tudi lie je.
Ubogati in ubogati je "razlika kakor zapovedovati in zapovedovati. Ce uboga nekoliko niiljonov vojakov svoje kronane rablje, pa se med sabo koljejo, ne da bi vodeli zakaj, vsekakor pa na svojo škodo, je to blazno in nemoralno. Ce ima par ljudi tako moč, da lahko zapovedujejo miljouom: Ubijajte! Morite! —- je ta alisolutizem podlost. Ako si narod izvoli ljudi, da vodijo upravne posle in da so mu odgovorni, je to organizacija dela, na najširši podlagi organizacija družbe.
Nikdar še ni učil socializem, da razdenimo kapitalistično družbo in da bomo potem živeJ kakor medvedi, volkovi ali pa vrabci. Socializem zahteva boljšo in popolnejšo organizacijo, in če bi ne bilo tega. tudi lie bi bilo boja med socializ-riii|)in in anarhizmom.
Ave Marija se boji nereda in anarhije. Kje pa je tega bla^a več kakor v kapitalistični družbi? »le li to božanski rini, kar se sedaj godi <v Kvropi? V Čem se je od anarhije razlikovalo to, kar se je godilo v Michiganu, zap. Virginiji, Coloradu, pa včasi v Pennsylvaniji, pa v Illinois i. t. d.?
ANARHIJA V KAPITALIZMU.
Odkar si» je pričela zgodovina civilizacije, še ni bila anarhija skoraj nikdar tako velika kakor v dobi kapitalističnega sistema. Kdaj so bili zločini tako razviti kakor sedaj? Kdaj je bil samomor taka vsakdanja prikazen? Kdaj je bilo toliko kaznilnic in kdaj so bile blazniee tako prenapolnjene?
Anarhija je v produkciji blaga; anarhija je na trgih; anarhija je v mednarodnih stikih, v vzgoji, v izbiranju sposobnih, v razmerju med znanostjo in družbo, v parlamentih, cerkvah, sploh skoraj povsod, kamor se človek ozre.
Bogalniječi Ave Marijin člankar se pa boji anarhije od socializma, ki hoče odpraviti nered iz urospodaratva in tako napraviti temelj, na katerem bo šele mogoč socialni red.
Kaj premodri mož resnično res ne more razumeti, da je red v produkciji le tedaj mogoč, ako je koncentrirana in niononolizirana od naroda? Kdo more danes kapitaliste prisiliti, da fabrici-tao, kar je ljudstvu potrebno za življenje? Kdo jim more ukazati, da odpro skladišča, ako nagrmadijo v-njih blaga, pa ga zadržujejo, da nastane pomanjkanje in da potem lahko poženo cene navzgor?
Ko jc nastopila zima, se je brezposelnost razširila po vsej Ameriki in Se sedaj ni skoraj nič zboljšanja. Na miljone delavcev, ki bi radi delali, je brez zaslužka. Ali se pobožnčmu kristjanu ne zdi, da je to anarhija in nered in več kakor kolobocija?
S takimi bedarijami hoče Ave Marija pobijati socializem. Take traparije imenujejo ma-ziljeni učenjaki "argumente", pa so še tako predrzni, da se upajo govoriti o "zdravem razumu" in o "luči".
Da — kdor ima kaj zdravega razuma, mora spoznati, da se ta blagoslovljena družba ničesar bolj ne boji kakor luči in da ji ne gre za nič družeča, kakor da razširja neumnost v interesu kapitalizma. ker se ji pod njegovim okriljem dobro godi.
GOSPODIN FRANJO
ROMAN—SPISAL PODL1MBARSKI.
"Nič, prav nič — hi-hi-hi! — brez skrbi pi-jcte. To nam navrže vsak mesec liferant Samojlo, zastonj nam da naš očka Samojlo." Sluga je dvi-gnil obrvi fn razširil oči, kakor bi botel izzvati radost in veselo presenečenje. Iu tiho je pristavil:
"Gospod gozdar jih dobivajo 30 in še več, jaz 5, Marko, ta, ki je v hlevu, tudi 5. O. brez skrbi vzamete, to nič ne velja."
Vilar je nevoljcn odvrnil z roko. "Lepa hvala za tvojo prijaznost, ali takšnih finih vin jaz no pijem. Danes več ne potrebujem tvoje postrežbe, toda jutri te zgodaj pokličem. Navajen sem zarana vstajati. Lc idil"
Ozlovoljnost je izpreletela služabnika, v stran je namrdnil lice, ko se je po vojaško obrnil na petah. "Sladkega počitka vam želim, gospod inženir! Naj se vam kaj prida nasanja, da stavimo v loterijo,'J je odhajajoč rekel. Očiten zasmcb je bil v njegovih besedah kakor malo prej v gozdarje vih.
Vilar je zgodaj ugasnil ter legel v posteljo. Zaprl je oči in skušal zaspati, odganjajoč misli, ki so se nanašale na dogodke današnjega dne. 4K čudnim ljudem sem prišel,' jc premišljeval. 'Gozdar in sluga, oba sta pijana. Morda so takšni tudi delavci/ Opravičeval je pijanost z nedeljo, češ: na ta božji dan se pije tudi na Slovenskem premnogo. Preden se je pojavila dremota, je zaslišal nad seboj /počno rompljanje, kakor bi kdo pod streho krompir natresaval po deskah. 'Kaj jc to? Ali plešejo gozdni škrati nad menoj? Tu ni mogoče zaspati.' Prižgal je luč, vstal ter šel iskat človeka.
Gozdar je imel še luč, ki je udarjala skozi špranje slabo zloženih desk v vežo. Vilar je potrkal.	>
"Kdo je?" je zahreščal pivski glas gozdarjev.
"Jaz sem, inženir. Rad bi vedel, kakšen vrag pleše nad mojo sobo."-
"Ilahaha!" se je zlobno odzvalo iz sobe. "Prosim vstopite!"
Bierkopf je sedel v domači suknji dopetači pri mizi, pušil in sam s seboj igral karte. Prekladal jih je v pasjanski igri. Kraj kart sta dali dve zlatoglavi steklenici. "Sedite! Ali igrate v karte? Pike bi vrgla, to je prava igra za dva. "
"Ne umeni nobene igre."
"Škoda, škoda! *To vam bo dolgočasno v naši puščavi. Vzamete li za ljubo kozarček vina — finega —"
"Lepa hvala, gospod gifcdar, pijeni samo navadno vino in še tegac malo. Res — hvala!"
"Treba se vam bo navaditi — podgan."
"Podgan?"	.
: -tu-
Bierkopfu je neprijeten smeh legel na ustnici. "Lesne podgane vam škrabljajo pod streho; sredi gozdov prebivamo, zato je toliko tega mrčesa. "	- -
"Ali jih ni mogoče ugonobiti?" Vilarju s«« je za malo zdelo, da mu je maloprej Bierkopf vO ščil lahko noč in ga ni nič opozoril na prijetnosti takšne lahke noči.
"Koliko sta jih že hlapec in služabnik po-strelila in zastrupila, pa vse zastonj. Treba z njimi živeti, vsakemu gorju se treba prilagoditi. Najboljše sredstvo proti podganam so te-le zlato-glavke. Izpraznite eno, če ne pomaga, obglavite še drugo, tedaj pa zaspite, nezavestno kdaj se prevalite v Morfejevo naVočje, in naj poka koliba na vseh koncih in oglih. Kaj vas služabnik ni opozoril na podgane?"
. "Nič. V čuden kraj sem prišel in še veselil
sem se ga."
"Zaradi podgan ni treba obupati. Po zimi nc bo nobene. Vaša služba bo prijetna in lahkotna. Sploh se čudim, čemu so nam poslali inženirja, ker inženirskega dela skoraj nič ni, plačo so vam pa nakazali kar sijajno."
"Pri deželni vladi bodo že vedeli, ali sem tukaj potreben ali ne," je ozlovoljno odgovoril Vilar.
"Gospodarske posle so vam naložili in ti tudi nekaj nesejo. Vaša hrana vas nc bo veljala novčiča in tudi steklenic bo, kolikor jih boste želeli. Pa takšno delo bi opravljal lahko tudi najin služabnik. V Sarajevu nič ne tedo, tam dc-iajo vse po neki nerazumljivi šabloni."
Prezirno se je Vilar ozrl po steklenicah in ker je komaj čakal prilike, da pokaže svoje poštene nemene, je porogljivo rekel: "Postranskih zaslužkov, na katerih lepe morda žulji delavcev, nc maram. Svojo hrano bom plačeval že sam. Kaj so (tukaj v navadi vzetki, tiste podkupnine, o lja-terurte toliko bere v ruskih knjigah?"
"Ti so povsod v navadi, ne samo na Ruskem. Ponižnemu železniškemu izprevodniku jihtščuka-jo popotniki, višji nradnik jih dobiva od tovarn in premogovnikov, ki dostavljajo material. Modrega človeka načelo se glasi: Kadar jc kaj v skledi, zajemaj, kadar imaš, spravljaj, če kaj nese, pobiraj! Bosna jc pravzaprav še sultanova pokrajina, kako bi ne bili v navadi vzetki! Blagor mu, kdor sedi pri koritu, ker njegovo bo nebeško kraljestvo!" Bierkopf jc pomešal karte ter jih začel metati predse. Vilar jc ostrmcl ob njegovem cinizmu. Želel mu je lahko noč.
Razsrdilo ga je vse, kar je videl in slišal, ftel je v hlev, da ošteje pijanega služabnika, ker ga ni opozoril na podgane. V kotu hleva je stala dolga miza, na njej luč, ki je svetila krepkemu fantu, sedečemu in pišočemu pismo. "Kdo si ti?" je osorno vprašal Vilar.
"Konjski hlapec Marko Krpica sem," je odgovoril pisar ter dvignil glavo.
"A jaz sem rezervni častnik
h
Ko je bil Marko zaslišal besedo častnik, je planil pokonci ter v naglici preobrnil stol pod seboj. Vzravnal se je v vojaški postoj in zagrmcl, kakor so ga bili pred leti naučili pri hrvatskih ulancih: "Gospod častnik, pokorno javljam — vse v redu!"
"Ni vse v redu, prijatelj. Tu imate podgan na milijone. Kje jc služabnik, da mu navijein ušesa ?''
"Pokorno javljam — pijan spi pod kakšnim drevesom. Prodal seni mu svoje steklenice in zdaj je pijan."
"Zakaj me ni opozoril na podgane? Vse polno jih je pod streho."
"Pokorno javljam — ne vem. Gospod častnik, podgan se vam ni treba bati. V sobi pustite goreti luč, pa bo dobro. Luči se boje. Tako delajo tudi gospod Birkov."
"In onadva hudiča mi tega nista mogla povedati! Rada bi, da me požro podgane. No čakajte, jaz vas bom še mikastil!" Poteptal je Marka po rami in blagonaklonjeno mu jc rekel: "Ti si edini poštenjak tukaj!" Napravil se je k du-rim, Marko ga je spremil. "Hvala, ti, Krpica!" mu je rekel pri durih iu da bi mu vcepil še višje spoštovanje, je strmo zroč nanj, nemški pristavil : ::Ein guter Kerl!"
Dolgo ni mogel zaspati. Nekaj ga je motila luč, nekaj podganji ples pod streho.
Ko je drugo jutro vstal, je svetil že davno beli dan. Služabnik mu je skesanega ehraza prinesel zajutrek. Vilar ga je nahrulil s trdimi besedami : "Sanjalo Be mi je o podganih in o tebi, pijana svinja! Zdaj pa stavi v loterijo! A pri meni ne boš pijančeval!" Vprašal je po Bierkopfu, no ta je bil že odšel v planino. Služabnik mu je pokazal izhojeno stezo za kolibami, kjer s«' je svet začel strmo dvigati, po njej naj gre vedno kraj Oskove ter lesenega žlebovja, za uro hoda pride do sekačev.
S puško ob rami je ubral tisto stezo. Oz Det minut je bil že v pragozdu. Ostrmclge. Silna ne-ukročena priroda ga je sprejela vase. Tu jc tisočletja delovala neovirano, samosvoja in ni je kazila človeška roka. Prastara drevesna debla so na obeh straneh potoka v bizarnem neredu ležala po tleh ali se naslanjala na živo drevje ogromnih obsegov. Nekatera so se nahajala še v poslednjih utripih življenja, pri tleh so poganjale še mladike; druga so popolnoma onemogla čakala izpre-menitve v prah, ali pa že kazala zadnje ostanke nekdanje moči — prepcrcl stržen s trhlimi grčami, podoba kostenjaka, ki so se mu že vgreznila rebra in ki leži v zemlji kakor stlačena cvetica v herbarju. Dih življenja iu smrti je zavel na Vi-larja; na desni in na levi so nevidne moči snovale svoje niti za vedno jačje življenje in povsod so se propadli deli globlje pogrezali v trohnobo. In neki poseben, neopredeljiv vonj je udarjal v nos; to je bil duh življenja, pomešair s smradom smrti. Toplo solnce je sijalo na nebu. toda njegova svetloba je mogla le malokje prodreti k O-skovi, ki si je v večnem boju z rastlinjem in trdo skalo izkopala svojo drzno pot. Kakor bi šel človek po ozki soteski, obrobljeni z navpičnimi in čez pot visečimi stenami gor! Kjer si je obrovska hraščevina izbrala svoje torišče, ugonobivši tujo okolico, so solnčni žarki prodirali še dosti nizko med vejevje, tvorec na deblih in na vejah nekako zlato mrežo, ki je plesala, kakor je veter gi-' bal vrhove; ponekod so segali slabi solnčni utrinki noter do vlažnih tal, doli do drevesnih mrtvecev, v kovanih v razšopirjeno rastlinsko golazen, in dobrodejna svetloba je bleščala s takšnih prostorov. Kjer je kipelo bukovje in gabrovje, tam solnčni žarki niso pririli do tal, čeprav je bilo nekaj lesa za stezo ob potoku izsekanega.
Strmeč in zadivljen s»* je oziral v goščavo. Takšnih debelin še nikdar ni videl. No globoko ni moglo prodreti oko: povsod se je razrastel sro-bot, vse je preprezal zimzelen, divja trta in podobna rastlinska navlaka. Lc kraj Oskove je vse jasno videl. Prikazni čudovitih obrisov so se mu javljale, iu začel je prirodi lastiti človeško čuv-stvovanje. Nebotična smreka kraj steze nad skalo, oblečena v hrastovo lubje, ga je spominjala stare zagrnjene samice: osato zre v hrumeči potok, peneč se pod skalo, kakor bi ga zasmehovala, da ji ne more do živega on, ki je podrl toliko tovarišie; s čudom in Mrahom gleda na gibčno bit je, ki se je pojavilo ob vodi in leze kvišku — nov lubadar, ki grozi s poginom vsemu, kar živi v planini; prišel je konjederee s pasjo struno in vse, kar živi, potegne v dolino. Veličastni macesen, ves odet s sivim mahom — kaj se držiš tako resno in modro kraj grbavega in razmrše-nega gabra? Ali premišljuješ o stoletjih, o večnosti, ali pomilovalno tolažiš grbavea. ki* je ostal kljub visoki starosti pritlikovcc in kaže široko duplino, kakor bi mu bila priroda izrezala bolne obisti, da se napravi za v i čaj gozdni živali? Kaj pa ve, mladostne, gladkokožnc bukve — zakaj ste tako povesile svetle veje in se nagnile čez potok? Ali vas je oplazil snežni plaz, Zdrkni vši z vej sosednjih velikanov, ali skrivate sramežljivo, Veneri ob kopelji podobne, svojo nago krasoto? In viteški storoki hrasti stoje veličavo kakor očaki in kralji v zboru, trda dlaka jim pokriva ras-kavo telo, od rok vise sive brade; ta pestuje glavo, ki mu jo je odbila strela, v svojih ^oamatih in silnih rokah; oni je naslonil svoje otrplo telo na čilejšegs soseda in s krtdelje svojih spominov prede povesti o davno minulih časih. Videl je, kako rod za rodom gine, a on se še naslanja ob palico življenja. Rod je bil rodu enak, in nič novega ne rodi narava. Sinovi in vnuki, ssmi že velikani, stoje kraj njega in pod nJim, spoštljivo in zamišljeno poslušajo njegovo modrost, ki
izzveneva v slutnji, da se bliža konec vsemu rodu, ker oblastno bitje je prodrlo v planino in zahrbtno deluje ua pogin vsegs, kar si je priborilo življenje na skalah. In razposajeni pravnuki mu gledajo v staro glavo, ga cukajo za stotero brad.
Plah rine Vilar po samotni in utrudljivi stezi navkreber in pozorno prisluškuje razodetjem
narave v gozdnem labirintu. O, ko bi mogel napisati stotisočletno zgodovino tega gozda! Kdaj je nastalo ogromno skalovje, ki se danes imenuje Konj-planiua, kdaj jc na njem pognala prva bilka — in potem ves razvoj do današnjega dne! Koliko je stvari, o katerih nimamo najmanjše slutnje, in niti o lastnem postanku ne ve človek nič pravega. Čez skale hiti hrumeči potok; le tam, kjer je nenasiten oblizal tla, se vidi kamenje iz-motano v vseh različicah sive barve, drugod pa pokriva, kolikor doseže oko, mnogovrstno rastlinje trdo skalo. Kdo bi vedel povedati, kako so jo mili, razjedali in se zarivali vanjo hudourniki, po kakšnih silovitih revolucijah v prirodi so na- f stale dolinice, ravninice in zakotja, pokrita s prstjo, odebelelo z listjem in strohnelim drevjem. Kjer še ni zadosti rodovitne zemlje, se je v zavetju košatih orjakov naselil mah, ki pokriva skale do njih poslednjih rebrin, pomolov in rogljev.
V	temnem odevu stoje tu roglji, podobni mračnim stražnikom krof nedobitne trdnjave. No ta trdnjava se je že podala. Kovarni potok jc pokazal vratolomno pot in* močen žleb se dvig* tu nizko, tam visoko nad njim, mogočen znak vse ni v» i u joče kulture, a lesarjevo delo kažejo kupi trsk in vejevja ob strugi, zakaj trebalo je naporne trebitve, predno «k; je izklestil zložni dohod na planino.
Na svoji poti še ni slišal nobenega živalskega glasu. Vsak zvek in da je bil nebesni grom, je mestoma zaglušilo bobnenje razljučcne vode: kakor bi gorski škrati ob godbi viharjev halincali s ska-šamrter jih ozlobljeui metali v zavratni potok.
V	strahu beži žival od takšnega oglušajočega hru-iii8. Se le ko je prišel v dolgo^ precej ravno kotanjo, je prenehalo šumenje. Zaslišal je nekje blizu v hosti ptičji glasek. Obvesclil se je aninialske-ga življenja. Sčebeta ptiček, tiho žvrgoli, kakor bi moledoval in nekaj prosil drznega popotnika. Pa glej —: visoko v vejah zaprhutnejo peroti roparske ptice, in v smrtnem strahu zakoprni sla-bejše bitje. Takšna je svoboda v prvobitni prirodi. Oz nekaj hipov je vse utihnilo, pogreznilo se je v mrtveče spanje, in Vilarja se je polastila neizrečna tesnoba v strahovitem carstvu bujnega življenja in trde smrti. Oziral je je, da bi videl, kako globoko se je zarezala Oskova v goro, pa ničesar ni zaznal, ker se je nahajal med drevjem kakor v predoru.
Na koncu kotanje je zojlet udarjal hruni na njegovo uho. Kakor grive belih skakunov, ki dirjajo preko ravnega polja, tako so vihrali neviso-ko pred njim razpenjeni vali besnega potoka čez čeri in pragove. Prekobalil jc bukovo deblo, ki se je bilo napol trhlo povalilo čez stezo. Ozrl se ji- v breg. Postal je, ker to, kar je zaznal, ga je zgrozilo. V grozi je čutil, kakor bi mu bilo zrast-lo resje ter pezdir na licih in bi ga nekaj pikalo po životu. Mravlje, kajli? Zdelo se mu je, da vidi nad slapom velikega rjavegif medveda, stoječega ob stezi in gledajočega v potok. Kosmat in je nemara žejen. Vilar je snel puško z raiqe, se postavil za skalo, gledal in čakal, kaj bo. Ko se mu je pomirilo srce in razhistrilo oko, je izprevi-del,da to ni medved, ampak poševno ležeča skalnata rebrina, vsa obrasla z mahotn, od daleč za las podobna medvedji postavi. In da je medved, ni se ga treba bati, saj stoji pred njim prav na kraju struge gonjač, zavaljen možak, zahaljen v črn plašč. I — saj to ni gonjač, ampak skalnat rogelj, zavit v temen mah. Inženirju je odleglo, na pogret je sopihal navkreber. Prišedši do reb-rinc, ki ga je tako oplašila, je sedel, ne baš z zadovoljstvom zmagovalca, na njen kosmati hrbet, da si odpočije. Prižgal si jc svalčieo in se oziral. Kakšen divji, puščoben svet! Vse leži, zmedeno, zmešano in polomljeno v tej plasti pragozda, kakor leže človeška ter konjska trupla in pohabljeni udje vse navzkriž v veliki jami, ki so jo izkopali po strašni bitki. Vihar ali snežni plaz je provzroČil takšno pobitje.
Zdajci je zagledal nad seboj v mraku drevja temno postavo, podobno oni, ki jo je poprej smatral za medvedjega gonjača. 'Vil in divjega moža nemara ne bo več v teh gozdih,' je mrmral tja v skalo. 'Kakšna škoda, da je napredujoča o-mika za vselej pregnala s sveta ta fatastna bitja!'
V	hrumu po razorani strugi se peneče vode se mu je zdelo potrebno, da kaj izpregovori in prežene občutek tlačeče ga osamelosti. Zdajci je zapazil, da se nekaj na postavi premika in da se kadi iz njene glave. 'Vrag ni, divji mož tudi ne! A pošten, živ človek bi mi dobro došel v mrtvilu te zapuščene samine.' Vstal je ter pospešil korake. Kmalu je došel svojega znanca s snoenjega večera — gozdarja Bierkopfa s pipo v ustih.
Bierkopf je na njegov pozdrav površno prikimal ter korakal dalje, in Vilar je, gredoč za njim, uganil, da ima opravka z odurnitfi človekom, ki je ali že po svojem značaju nesprejemljiv za prijateljske odnošaje sploh, ali pa samo inženirja nc mara, čigar posel pride lahko navzkriž z gozdarjevim.
"Gospod gozdar, vi pač že dobro poznate to velikolepo gorovje?" je vprašal-Vilar, ko sta prišla na kraj, kjer voda ni toliko iirumela, da bi ogluševala pogovor. Silil se je, da bi pozabil na njegovo snočnjo nevljudnost in na podgane.
"Kar je dostopnega, vse poznam."
"Oprostite, ali ste že dolgo pri tem podjetju?"
"Bil sem poleg, ko so tukaj posekali prvo drevo."
"Gotovo je bilo težavno, prodreti v takšno goščo, izkrčiti stezo."
"Nekakšna hajduška steza je držala, še preden ho prišli Avstrijci sem, čez Konj planino v kraje pod Romanjo-planino."
"Jcli mogoče, da jc Človeška noga našla stopinjo v takšni šumi?"
Bierkopf je poiuigal z ramo, kakor bi nt|jj presedalo izpraševanje. Zato si je odgovoril inženir sam. "Pa če js prodrla zver, kaj bi človek ne, ki je v prvi dobi svojega zaroda prcbivul gotovo lc v šumi." Ker oni pred njim le ni dal besede od sebe, je nadaljeval: "V prastarih časih je narava takšne gozde lepo pokrila in tako poskrbela, da imajo pozni rodovi s čim kuriti, a danes ji človek ne pusti njenega gospodinjstva. Preži na njo in jedva dočaka, da kaj rodi, pa že spravi v svojo bisago."
"Kultura gradi in razdira — vedno bo tako," se je zadri Bierkopf, kakor bi mu bilo neprijetno, da mora gred »Tč navkreber govoriti.
Vilar se je spomnil, da jc že večkrat v Bosni slišal besedo kultura. Potrcael je z glavo. "Hm, hm, kultura, vedno ta kultura! Ko bi nekateri narodi le ne mrli ob njej!"
Bierkopf je hipoma obstal, se okrcnil k njemu, mu potrkal z desnim kazalcem na ramo in, ostro mu zroč naravnost v oči, je rekel: "Kultura je palica, ob kateri riñe človeštvo naprej. Vča-si pa ni palica, ampak gorjača je, ki butne ob tla, drugemu pomore do blagostanja. V Bosni mora biti gorjača, s katero ukrotimo te ovčje tatove." Po teh besedah jc urno ubral stezo, kakor bi si bil z njimi olajšal dušo.
"Nikogar bi kultura ne smela butniti ob tla," je pripomnil Vilar; in čez hip je sarkastično pristavil: "Bojim se, da se bomo v Bosni in Hercegovini počasno pripravljali h kulturnim delom, kakor se pripravljamo v Dalmaciji." Gozdar ni odgovoril, lc oblak dima je puhnil iz sebe. Vilar je začel premišljevati o praktičnosti tega človeka.	1
Prišla sta na mesto, kjer je s strmega pobočja skakljal bister pritok v Oskovo. Ražmite skale ob njegovi strugi in podrta drevesa, v divjem neredu se kopajoča v njem, so pričala, kako srdito je tekel za hudourja. "Jaz pojdem kraj potoka v Volčji Dol, kjer seka 10 drvarjev, večja partija dela v Medvedjem Dolu kraj Oskove, kamor greste vi," je z veliteljskim glasom odločil gozdar.
"Se li nahajajo medvedi in volkovi na Konj-planini?"
'Ko smo pričeli s sekanjem, smo pregnali tu volka in medveda, zato so delavci torišči svojega dela krstili po teh živalih. Oglejte si ob Osko-vi naše naprave; posla, ki bi wpadal v vašo stroko, tam ne najdete. Je že vse narejeno, tako narejeno, da potraja nekaj let. Poprave se izvrše lahko brez inženirja. Ker so vas že poslali sem, izpeljemo kraj tega pritoka j<üeni žleb, da bomo po njem spuščali pozimi les tukaj ood nama v glavni žleb. V precej odprtem polkrogu bo iro-ral zaviti novi žleb, tako, da njegova krivina* bo ovirala hitrega odvoda. To razume vsak 4 jik." Bierkopf se je brez slovesa besede vzpc v breg, kjer je maWv izhojena stezica drugovala nritoku. Prijemajoč se za veje in skale, jc deloma po vseh štirih ril navkreber.
o-
ety
8.
Vilar je šel dalje ob Oskovi. Gozdar mu je Čimdalje manj ugajal. Kar bo on "naročil, to bo treba izvršiti; inženirska veda bo dekla tega zatohlega in samosvojega človeka. Vsekakor pa drugače nc more biti; po navodilih, ki jih je bil prejel v mestu, bo gozdar odločeval, kje in kako naj se seka; pokoriti se mu bo treba, ker brez složnosti vseh zaposleneev uspešno delo ni mogoče. Da Bierkopf le tako prezirno in ošabno nc stavija svoje veljavnosti v luč, bi laže izhajal z njim, čeprav sc v nekaterih nazorih nikdar ne moreta ujemati. Spomnil se je Katice in prav ji jc dal, da je neugodno sodila o Čumurpaši.
Ve« zasopen je prišel na kraj, kjer se je žleb, ki ua je spremljal do sem, delil v dvoje, podoben velikanskima rogljema lesenih vil. Eden se Je tiščal Oskove, drugi je bil napeljan po suhi 'drči v stran. Skoraj sama smrekovina. oblita s smolo, je rastla tukaj. Visoko v vrhovih se temni igličje in ostro zre v napravo, kamor jc kako»« k .. debeli verigi priklenjena planina. Ali so to solze, kar v svetlih kapljah leze po deblih, ponašajoČih se z bujnim življenjem, solze, lite v strahu pred smrtjo? Ali je treba temu mehkemu lesu toliko balzama, da si hladi in celi rane, ki jih provzro-čujc vihar in lubadar? Solze in leki nc odvrnejo smrti, ki so bliža z grozečimi koraki. Nad raz-žlebjem je postal, da si natančneje ogleda umetno napravo. Blizu nad seboj jc zaslišal votlo donenjc. Vlekel je na uho. V enakomernih udarcih so padale težke sekire na les. Podvizal se je, ker človeško bit je ga je v teb mračnih prostorih vleklo nase. Kmalu je na solnčnosvetlem, do golega izkrecnem, na obeh straneh potoka ležečem pri-brežju zagledal drvfirje. Eni so mahali s sekirami ob stoječa debla, drutri so s posejanih klestili veje, tretji so žgali. Vonj po vlažni zemlji, ki se pari na solncu, po žganju, smoli in strtem zeliščju mu je udaril v nos. Vse polno smrekovih in bukovih debel, pripravljenih, da zdrknejo v dolino, je ležalo med pohojeno, zmeto in razdrobljeno hosto, iz katere je mestoma zijala odrta rodovitna prst. Sredi tega razdrtja sc je ob močni odprti zatvornici končal žleb. Vilar je izprevidel, da bo treba zatvornieo pomakniti niže dol k velikanskim kopicam hlodov, ki so čakali splavljenja. Vse je pazno ogledal. Malo više jc zagledal iz brun sestavljeno dolgo kolibo. Napotil se je ifci njej. Stala je na usedini, naslonjena na visoko, skoraj golo skalo. Bila je drvar*ko zavetišče in bivališče. Nc daleč od nje je pod očrnelo skalo nlapolal ogenj v močnih plamenih; nad njim sta visela dva^otla.
(Nadaljevanje.)
Avstr, Slovensko
L)»ta—t>|— M. Juu veri» ML
Bol. Pod. Društvi
lnkorportro« M. r*br»v* S IM v árUwi tlim
Sedež: Frontenac, Kan«.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, K. Mineral, Kan». Podpreda.: JOHN GOR&EK,Box 179, Radley, Kani. Tajnik: JOHN CERNK, Box 4, Breezy HiÜ, Mulberry, Kan» Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kana Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38, Frontenac, Km
NADZORNIKI: PONQRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kan». MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kaa» ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kan».
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa.' PRANK STUC1N, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA SETINA, Box 23, Franklin, Kan».
Pomoini odbor:
FRANK SKLAK, Box 27, Prontenac, Kan». JOHN M1KLAVC, Box 227, Frontenac, Kan», tiprejomna pristojbina od IG. do 45 leta znaša $1.50.
Vai dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnik«. Tm denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
IZ UBADA OL. TAJNIKA A.SB.P.D. Izkaz o izidu sploAnega glasovanja *tev. I In 2.
	j?	a	
o * ¿3 > tm _ t 2 <C T3	B 1 2	Proti združen.	2 o t a. ~ o a > e ■* 1 J3 x S Z
1	89	*>	14(1
•1	29	—	29
3	35	—	41
4	80	— ■	119
5	21	—	40
6	26	—	42 *
7	27	—	29
8	88	—	29
9	60	5	85
10	48	3	80
11	83	1	127
12	18	—	18
13	36	—	42
14	16	—	24
16	58	2	89
17	35	, —	35
18	• 28	—	33
19	29	—	44
20	51	—	59
21	15	—	15
22	7	—	12
23	11	, *	12
	824	13	1144
Opomba:
Za združitev se je oddal« 824; proti združitvi 13 glasov. Predlog za zdru rt<tev sprejet z Mil glasovi večin«. p^1 z», predlog štev. 1—2—3—4 in 5 je f članstvo glasovalo prav v istem Številu kot za in proti združitvi, radi tega naj zadostuje zgoraj označeno poročilo.
Obenem naznanjam vsem uradnikom in članom A. 8. B. 1*. d., kakor hitro prejmem glasovnice iz tiskarne, da jih bom takoj razposlal druAtvenim tajnikom za nadaljno «plodno glasovanje.
Na glasovnici je navedeno 6 predlogov; članstvo naj temeljito preu^ari vsak posamezni predlog, predno odda svoj volilni glas.
Kdor glasuje za predlog It. 1, naj ne glasuje za predlog it. 2, in obratno. Ako slučajno kdo glasuje za oba ta predloga, bi bila dotična glasovnica neveljavna. Kdor glasuje za predlog Ht. 3, naj ne glasuje za predlog *t. 4, in obratno.
Posebne pozornosti je treba pri gla sovanju za predlog *t. 5 in 6. Kajti s tem glasovanjem ne mislimo le na sedanjost, ampak računati nam je tudi na prihodnost. Na primerf združena organizacija naj |K>«luje od sedaj naprej 25 let; s tem moramo računati vplačevanje mesečnih nsesmontov, to je č* se sprejmeta z zadostnim Atevilom oddanih glasov predloga *t. 5 ,in 6.
Glasovanje se vrfti v istem smislu kot prvo: glasovnice se hranijo pri dru Atvih, a poročilo o izidu glasovanja se poilje gl. tajniku in predsedniku pripravljalnega odbora.
John Čeme, gl. taj.
ZADNJA VOJNA.
Dosti modrijanov pripoveduje k svetim prepričanjem, da je sedanja vojna zadnja v zgodovini. Saj bi bilo prav, če bi bilo tako; mi ne bi protestirali. Ampak treba je le malo odpreti oči, pa se že vidijo v sedanjem klanju kali novib, morda še atrašnejših bojev.
Kar se sedaj godi v Aziji, je vredno vse pozornosti. Japonsko je šlo v boj proti Nemčiji. V resnici hoče podjarmiti Kitajsko, ki prihaja v to koloboeijo kakor Pilat v Čredo.
Zgodovina piše komedije, kakršnih ai ne more izmialiti noben humorist. Par let je tega, kar se je Rusija tepla z Japonsko. Takrat t* je Viljem simpatiziral z Rusijo, ampak Japonci so zmagali, in oficielna Nemčija je plesala o-krog Japa kakor puran okrog pure. Zdaj je Japonska zaveznica in prijateljica Rusije in seveda tu-
di Anglije; v Berlinu imenujejo Japonce zopet "Japaneze" in "rumene opice."
Ampak kolo se že obrača in Viljem si viha brke. Njega so "rumene opice" spodile s Kitajskega, toda zdaj«e pripravljajo, da vtaknejo polagoma vso nebeško državo v svojo bisago, in britanski buldog že renči, ker se boji za kitajsko kost. Balkanska vojna se je končala s tem, da so se zavezniki stepll; sedanji pretep ima lahko podobne posledice.
Nacionalni evangelisti nam pridigajo, da ae vodi sedanja vojna za osvoboditev narodov. Odprite vendar oči! Za rop in tatvino se vodi. Angina ni ljubosumna na svojo zaveznico zaradi kitajske svobode, ampak zaradi i^ojih ki-»iskih profitov. In Rusiji, ki je znala pohrustati Mandžurijo, se ne smili kitajska republika, ampak Jaf>onski ne privošči tatvine, kjer bi sama rada kradla. Italija se pripravlja na "osvoboditev nerešenih pokrajin," njeni časopisi pa že tiskajo zemljevide, na katerih je vse (Jonsko, vsa Istra, pol Kranjske, in vsi dalmatinski otoki last Viktorja Emanuela. Rusija hoče aiiektirati vzhodno (ia-licijo in Hukovino, kjer ne živi deset pravih Rusov, ampak Poljaki, Rusini, Rumutii in Židje.
Medtem pa agitirajo na Ruskem, na Nemškem, v Avstriji, na Ogrskem vsakovrstni politikanti, med njimi tudi vplivni ljudje, za separaten mir in* za svoje zveze. Eni hočejo Rusijo ločiti od njenih sedanjih zaveznikov in inešetarijo za nemško-rusko poroko. priporočajo mir med Avstrijo in Rusijo, da bi Nemčija ostala na cedilu in se Avstrija z rusko pomočjo rešila.
Vse balkanske države so v mrzlici. Turčiji se res ne godi predobro, in kadar konj krepava, bi si vsak volk rad zagotovil kos pečenke. Pri tem se pa med seboj pisano gledajo, ker bi vsak najrajši sam vse požrl.
Ne, to ni vojna, od katere je pričakovati, da prinese Evropi trajen mir, ampak veliko bolj se je bati, da se bodo roparji med sabo sprli za plen, kar ni plev* razbojniki nič nenavadnega.
Obračajmo stvar, kakor hočemo; edino upanje more biti v tem, da se okrepča socializem in dobi toliko moči, da sc aktivno upre novemu klanju. In ker imajo socialisti v vojskujočih se državah zavezane roke, je naloga nevtralnih socialistov, zlasti pa ameriških, da podvojo in potroje agitacijo, da vstane Internacionala z novo, povečano močjo in ustavi krvavi ples kronanih tolovajev.
JUGOSLOVANSKA REPUBLIKA.
— Ivan Molek — (Konec.)
ki>or Se ni poravnal zaostale naročnine, naj to htori taKOJ, KER 8E MU SICER V KRAT kem ustavi list. ČakaU bomo samo tiste, ki se javijo, naj se jim list ne ustavi! Posor na to t
SODRUOI!
Vsak socialist bi moral naročiti "PROLETARCA," kajti list ži-vi samo od svojih naročnikov.
Viak socialist bi moral širiti "PROLETARCA", kajti to j« prva naloga naše stranke.
Vsak socialist bi moral točno plačati naročnino za "PROLE T ARO A," ker le na ta način se more osigurati napredek našemu listu.
(Je le ue bi špekulirauje zaviselo od zmage zaveznikov! In če res zmaga Anglija a svojimi t raba nt i — česar še ne vemo — kdo more jamčiti, da ne bi Rusija pobasala večji del Avstro-ogrske in potegnila Slovence.ter Hrvate v svoj okvir? Ali pa je ruskemu carizmu kaj zaupati? Ali je od carja pričakovati kako svobodo? Great Scott — jaz ne zaupam iti noben človek, ki. razume pomen svobode, ne! liuski car bo takrat dal svobodo JugoNlovanoui, kadar jo da nemški kaizer ali pa Franc Jožef. Vsi trije so enaki — lil kdor napada Franca Jožefa, a se uavdušuje za carja, je pomilovanja vreden. Car mora poprej dati svobodo ruskemu narodu, zatiranemu ruskemu pro-letariatu, preden je od njega pričakovati, da jo da drugim narodom. Tudi avtonomija v okvirju Rusije je zelo meglena reč, vprašanje republike bi se pa ravno tako zategnilo, kakor se bo, ako ostane Avstrija nerazdeljena.
Kaj pa če zmaga pruski militarizem in zlomi Anglijo in njene zaveznike? Kakšno vlogo bo potem liga igrala? Ali se o tem Wsj premišlja? O kakšni svobodi Slovencev se potem ne sme niti sanjati; namanj petdeset let ne sme biti govora o kaki osvoboditvi Jugoslovanov iz \robstva pruskih mogotcev — razen v slučaju, da izbruhne revolucija v mogočni germanski monarhiji, katera bi strmoglavila cesarstvo in clovolila podjarm-Ijenim narodom kako avtonomijo ali neodvisnost.
Ako izbiramo med večjim in manjšim zlom zlih duhov, ki vladajo Evropo, potem je največje zlo — nemški militarizem.. Na zato, ker je nemški, marveč zato, ker je najsilnejša in najbolj satanska klavna mašina za ljudi na vsem svetu. Tudi druge države imajo pošastne militaristične mašine, toda zdi se, da je pruski militarizem najvišji ideal nemškega monarho-kapitalizma. Ruski carizem in britanski navalizein sta res velika zla, ali oba skupaj manj nevarna Evropi in svetu kakor pruski militarizem. In kakor bi želel smrt rabeljskemu carizmu in ošabnemu navalizmu, želel bi, da poprej zleti v zrak v biljon kosih pruska klavna mašina s svojim avstrijskim repkom, pa naj jo požene v zrak kdor hoče. Pruski militarizem je pričel vojno v imena kapitalističnih interesov Nemčije in Avarije. (Nesramni avstrijski ultimat um Srbiji je bil brez dvoma diktiran v Berlinu.) Vojna se vrši zato, da Nemčija orne Angležem veliko kramarsko torboe, da zavlada na oceanih. Vojna je komercijalna, ne pa za pravice narodov. To si morajo vžgati v možgane vsi tisti, ki še mislijo, da je to plemenska vojna za premoč Slovanov ali Nemcev. Nemški prolctariat je ravno toliko zakrivil vojno kolikor slovenski, ruski ali francoski prolctariat. Zato je velika napaka metati odgovornost nemškemu ljudstvu za barbarizem in hudodelstva, ki jih izvršuje nemški kronni lopov s svojo utilitaristično maši no. On je odgovoren, on mora plačati zločin, ne pa mase ljudstva!
V interesu Jugoslovanov je torej, ako zmagajo zavezniki in če Srbija anektira Slovence in Hrvate. V Hem slučaju se najbrž zgodi, da se mirovna konferenca ne bo dosti ozirala na želje Slovencev in Hrvatov, ki bivajo v domovini, a še manj sc bo ozirala na kake prošnje ameriških Jugoslovanov. Kajti lahko bi se zgodilo, da večina obeh narodov v stari domovini sklene nekaj ravno nasprotnega temu, kar bi liga iz Amerike zahtevala, namreč da se Avstrija ne sme deliti in da ostane pri starem, ako bi jim dali na splošno glasovanje. In kdo bi se čudil? Saj poznamo politično zavc«t slovenske mase pod klerikalno odgojo; hrvatska masa ni pa nič boljša. Zgodilo se bo torej tako, kakor bo zahtevala Srbija. Sicer bi ne bil tak greh, če ameriški Jugoslovani v obliki spomenice izrazijo svoje želje pred mirovno konferenco, kaj namreč mislimo, da.bi bilo dobro za naše rojake v stari domovini, samo ako nas bo hotela konferenca zaslišati. Vendar se mi pa zdi, da bo moralo avtonomijo zahtevati slovensko in hrvatsko ljudstvo, ki živi tamkaj, ako jo hoče imeti — v slučaju, da bi se temu proti vila tista država, katera ga sprejme v svoj okvir. Po vojni, ako Avstrija pade, bodo že imeli svobodno besedo in nihče jim ne bo več vezal rok, kakor se to g»>di zdaj; in vsi tudi ne bodo obležati na bojišču. .
Slovenci, Hrvatje in Srbi v Ameriki imamo tukaj polne roke dela in problemov, ki so za nas in naš obstanak v novi domivim bolj važni kakor pa vojna in politika v Evropi; zlasti velja to za tiste, ki so državljani ameriške republike in ki ne mislijo nikdar več iti v stari kraj. Ali če nas že veže narodni čut z rodnimi brati, katere smo ostavili za seboj, in če jim želimo boljšo bodočnost, katera jim lahke garantirn obstanek ter gospodarski in kulturni razvoj, ki vodi v ekonomsko demokracijo, brez katere ni prave svobode -tedaj jim pomagajmo, da pridejo Čimprej do jugoslovanske republike. Ako ima slovenska liga res edino ta namen, da hoče pomagati Slovencem v stari domovini do boljše bodočnosti, tedaj naj zapiše na prvo mesto v svojem programu, da mora biti uiti matični cilj Jugoslovanov republika, dočim naj bo avtonomija Slovencev in Hrvatov v mejah srbske monarhije samo pot do tega cilja. V tem smislu naj se vrši sistematična propaganda, ki naj s potrebnimi in dovoljenimi sredstvi izobrazuje jugoslovanske mase, da se bodo čimprej zavedali tega cilja, da bodo čimprej zreli za republiko. Z vsako javno akcijo ali za-^ ključki, ki bi se nanašali na kake korake lige takoj po vojni — seveda v slučaju zmage zaveznikov — o priliki sklopanja miru, naj se pa počaka do konca vojne, ali vsaj do tistega časa, ko bo zmaga zaveznikov absolutno sigurna. Kajti vsaka prezgodnja tozadevna akcija ne rodila v slueajcvu kajzerjeve zmage nič druzega kakor poparjenost in blamažo. To bi bila po mojem
mnenju edina prava pot — in brez dvoma nisem sam.
Summa summarum gornjega izvajanja torej je:
Sedanja vojna je komercijalna vojna, ki se vrši zato, da nemški kapitalizem razširi svoje iz-koriščevanje preko mej Nemčije, pomnoži svoje trge in da zavlada na oceanih sveta. Nemškemu kapitalizmu v tej vojni služi kajzer s svojo pruske utilitaristično masi no, ki je najgroznejša klavna mašina na svetu. Avstrija je le prirepek pruske klavne mašine. Ravnotako Turčija.
Na drugi atraui se vrši vojna pa zopet zato, da angleški kapitalizem stare svojega nevarnega tekmeca na morju, Nemčijo, in da utrdi svoj tuarinizem ali gospodstvo na morju. Angleškemu kapitalizmu ]>omaga francoska buržvazija in ruski carizem.
Ako zmaga pruska utilitaristična mašina, bo uničen angleški navalizein in imperijalizem, morda tudi ruski carizem, kolikor ima vpliva v Aziji, ua Poljskem in ob Baltiškem morju; Francija bo potlačena in Avstrija kot del Nemčije zavlada na Balkanu. Pruska militaristična mašina bo gnjavila vso Evropo; vsa Evropa bo ena sama velika kasarna — vse države, ki bodo ostale, bodo morale graditi klavne mašine po* modelu pruske.v strahu, da ne • zaostanejo za Nemčijo. Zato je pruska mašina največje zlo, ki grozi Evropi, in želeti je, da zmagajo zavezniki.
Trditev, da je sedanja vojna boj med slo-vanstvom in germanstvom, je neumnost. Noben človek, ki pozna ekonomski razvoj in njegove učinke, ne more tega verjeti. Jugoslovani se ne smejo preveč zanašati na nobeno svobodo od strani kraljev in carjev, ki so sami doslej bili največji zatiralci svobode. Kar čez noč se ne bodo spremenili v demokrate. Pač pa Jugoslovani lahko izrabijo priliko in mogotcem nekaj izpulijo .v slučaju, Če pride do delitve Avstrije. Jugoslovani morajo stremeti po republiki. Noben napreden Jugoslovan ne sme v načelu zagovarjati Veliko Srbijo, Veliko Hrvatsko ali katero drugo veliko državo v obliki monarhije, temveč mora zahtevati samo veliko Jugoslavijo v obliki republike, v kateri naj bodo združeni Slovenci, Hrvatje, Srbi, Črnogorci iu Bolgari. Ker pa vojna ne r.iore prinesti republike, se lahko zadovoljimo za enkrat s tem, da pridejo Slovenci in Hrvatje pod pogojem avtonomije v okvir Srbije; če so že enkrat politično združeni, bodo imeli ugodnejšo priliko, da asimilirajo svoje notranje neenakosti — jezikovne diference itd. — in tako pripravljajo pot republiki Jugoslaviji. V tem času se bodo tudi Bolgari spametovali, da poženejo svojega kralja v Črno morje in polože krono v muzej.
Ker pa danes še ne vemo, kdo bo zmagal, jc najbolje, da se ameriški Jugoslovani vzdrže vsake resne akcije tako dolgo, dokler ne bodo kazala znamenja absolutne zmage zaveznikov, in potem lahko predlože svoje želje v prilog Slovencev in Hrvatov mirovni konferenci. Med tem se pa mora delati na to, da se v jugoslovanskih masah vzbudi demokratična zavest, da si ustvarijo republiko, katera pa mora biti že danes ultimatični cilj vseh naprednih Jugoslovanov.
KRAVAL V RAJHSTAOU.
Iz Londona poročajo, da je prišlo v nemškem državnem zboru do burnih prizorov pri drugem čitanju proračuna. Socialno demokratični poslanec Ledebur je ostro napadel utilitaristično politiko, ki je zavladala v Nemčiji. Dejal je, da zaslužijo vojaki vso hvalo, ali vojaške oblasti niso v političnih rečeh na mestu. Protestiral je proti poizkusom, da si' zanaša germanizaeija v posamezne francoske kraje in je naglašal, da izvira v Alzciji. in Loreni odtod želja po Franciji. Nadalje je dejal, da je bil osuptijen, ko je slišal, da bodo za vsako od Rusov razdejano vas uničene tri ruske vasi.
Sodrug Liebknccht je zaklical: To je barbarstvo !
Na desnici so pa zatulili patriotični protesti in sodrug Lcbcdur je zaključil svoj govor ob silnem hrupu.
Bilo je poročano, da je Nemčija zagrozila trikratno maščevanje za vsako škodo, ki jo Rusi store na vzhodnem Pruskem, kamor so zopet udrle njihove čete. Rusija je na to odgovorila, da ne store ruske čete nobene druge ikode kakor tisto, ki jo direktno povzroči boj. To pač ne bo dobesedno res. Tudi če bi bila ruska vojska temeljito disciplinirana, so vendar v vsaki armadi vsakovrstni ljudje, in še nobene vojne ni bilo, da se ne bi kradlo, ropalo, posiljevale ženske in uničevale reči brez potrebe. Tako je bilo vedno in povsod; ruski polki pa tudi niso sestavljeni iz samih angelnov.
Toda nemška grožnja je res barbarična, kajti razlika je, če izvršujejo posamezni vojaki zločine na svojo pest, ali pa če se jim divjaštvo oficielno ukaže. Izza vsega, kar se je godilo v Belgiji in na Poljskem nima oficielna Nemčija nobene moralne pravice, da grozi z maščevanjem.
Poslanec Lebcdur je imel prav in Liebknccht tudi. Nas pa vesele ti pojavi v nemški socialni demokraciji, ker nam jamčijo, da socializem v Nemčiji ni uničen. In če čitamo nemške socialistične liste, vidimo, da Liebknecht in Lebcdur nikakor nista osamljena. Nemška socialna demokracija preživlja krizo; o tem ni dvoma. Ali kadar se vrnejo normalni časi, se bo ta kriza rešila v prid Tnternacionalc in proletariata. Tudi o tem ni dvoma.
Poznejše poročilo Reuterjcve agenture v Londonu pravi, da «ta po vesti v "Vorwaertsu" socialistična poslanca Liebknccht in Kuehle glasovala proti proračunu, 29 drugih socialistov s, sodrugom Ledeburjcm je pa pred glasovanjem zapustilo dvorano.
Chicago, ni.
Jugoslovanski social, dramat. zbor "Prosvjeta' priredi v nedeljo, 28. marca v Narodni dvorani, 18. ulica in Kacine Ave. dramatično predstavo in sicer igra
"Prokletstvo", tragedijo v štirih dejanjih od Ogrizoviéa in Milčinoviča.
Drama nas vodi v Zagreb 13. stoletja, in prikazuje boj svobodne vesti s tiransko cerkveno oblastjo, ki je znala takrat z verskim " prokletstvom ", z odrekanjem zakramentov iti cerkvenih obredov razširjati strah in trepet med ljudstvom. Nekateri momenti tragedije, ki slika zelo zvesto življenje tedanjih časov, so zelo učinkoviti in pretresljivi, in če ne bi bile v delu ostale nekatere tehnične napake, bi se ta tragedija lahko štela tned najboljše hrvaške drame. Vsekakor pa spada po svoji snovi med najzanimivejše in tudi med najpogumnejše.. V Zagrebu je vlada pod popovskíWi pritiskom prepovedala uprizori tev, ko je bilo že vse pripravljeno.
Vstopnina je za moške 30 centov, za ženske 20 centov. Začetek ob 3. popoldne.
Cleveland, O.
V nedeljo, dne 28. marca ob 9. dopoldne bo
VELIK JAVEN SHOD
v John Gerdinovi dvorani, na katerega vabimo vse Jugoslovane. Ker očitajo nekatere osebe, pripadajoče "Ligi" socialistom tako nesramno izdajstvo naroda, bodo naši govorniki na tem shodu natančno pojasnili načela socializma in pokazali stališče, na katero se moramo opirati v sedanjih kritičnih časih.
Dočim je Mr. Pire nas socialiste izgnal z zadnjega shoda, vabimo mi nasprotno vse, naj se ga udeleže, ter jim bomo hvaležni za o-bisk in tudi za dostojno kritiko.
A. Bogatay, tajnik kluba št. 27.
N. S. Pittsburgh, Pa.
Jugoslovanski socialistični tajniški zbor št. 1 za zapadno Penn-s.vlvanijo ima v nedeljo, 28. marca t. 1. svojo redno sejo v prostorih J. S. udruženja št. 3 na .r>0(> Chestnut St. (N. S. Pittsburgh, Pa.) Vsi sodrugi tajniki se prosijo, da pridejo zanesljivo s točnimi poročili. Začetek točno ob 9. dopoldne. S socialističnim pozdravom
P. Šafar, tajnik.
PRESTIŽ.
Avstrijska vlada je izdala tako-zvano rdečo knjigo, s katero na svoj način razlaga, kako je prišlo do vojne. Vse te diplomatične zbirke diplomatičniih aktov, ki jih izdajajo vlade km/bele, rdeče, zelene in pisane knjige, niso to, kar hočejo biti; one imajo namen postaviti vlado, ki jih izdaja, v najlepšo luč," druge pa prikazati v najtemnejši senci. Diplomacija je umetnost zvijače.
Ali kdor čita take dokumente pazno in s svojo glavo, najde v njih dosti zanimivega.
Rdeča knjiga obsega med drugim pisma, ki ga je pisal avstrijski poslanik \ Belgradu baron Giesl dne 21. julija 1814 grofu Bcrchtoldu. V tem pismu pravi gospod baron, da smatrajo v Srbiji avstro-ogrsko monarhijo iz notranjih in zunanjih razlogov za slabotno. "Ta opis — pravi Giesl — smatram za izhodišče posledic, ki se razumejo same po sebi, namreč da sc ne bomo mogli izogniti obračunu s Srbijo in vojni za stališče monarhije kot velesile .... Daljšega poškodovanja našega prestiža ne moremo prenašati. Ce se torej odločimo pre.dložiti Srbi-ji dalekosežne zahteve z učinkovito kontrolo, je treba uvažiti vse mogoče posledice in od vsega začetka je potrebna močna in trdna volja, da se vztraja do konca."
Dva dni pozneje je poslal Berchtold v Belgrad tisto noto, ki je morala povzročiti vojno in jo je res povzročila.
Avstrija jc imela torej premalo prestiža, to sc pravi ugleda. Zato jc morala začeti vojno.
Ali se zdi baronu Gieslu, da se je sedaj ugled Avstrije povečal? Res je, da ga prej ni imela veliko; sedaj ga nima nič. To je dosegla s s svojo "prestižno politiko".
P h o L E T A R KC
LIST ZA INTEBE1S DELAVSKEGA
Li U D ' TVA.
IZHAJA VS.I HI TOWEK.
—— laatnik ta .<da)at«ljt -
Jufotlovanska doli* k« tiskovni diiiba
v .hicigo, Illinois.
Narutuina: Za Arr. riko $2.Cu za celo lato, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2. 60 za celo leto, $1.26 za pol leta.
Oglasi po dogovoru. Prt spremembi bivalifia je poleg novega nasnunt/i tudi stari naslov.
GluiU tlofMulM MTfMltlMii« JhimL — NcUUilUl« «»•«• V Ameriki. —
Vae pri toi be glede nerednega pošiljanja liata in drugih nerednoati, je poàiljati
predat dniku družbe rr. Podlipcu. 50J9 W. 25. PI Cicoro, 111.
PROLETARIAN
OwMd (ad put ütkad mr» Tuaidaj by
South Slivie Wor, men's Pubisbing Compsny
Cmciii, Illinois.
Subscription ra es: United States and Canada. $2.00 a year. $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half year. -:-
Advertising fates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLFTAREC" *
eaoa w. >i. street, chicago. ilunois
Kdo bo rešil delavstvo?
Stare stranke obljubil jejo ljuti stvu vac nuigočc dobrote in polnoči. One imajo neštete "dobre ljudi," *ki bodo storili čudeže za ljudstvo. Le socialist i nimajo takih dobrotnikov med sabo. Ako kandidira socialist za kakšno zastopstvo ali javen urad, ne zna obljubiti nič druzega, kakor da bo ravnal po načelih in programu svoje stranke.
Pri ljudeh, ki malo in kratko mislijo, je to slabo priporočilo. Kdor jim veliko obeta, se jim bolj prikupi.
Ali če bi se taki ljudje malo potrudili in se vprašali, kako bo posameznik izpolnil svoje velike obljube, bi morali spoznati, da i-grajo v loteriji, v kateri se ne more zadeti.
Temeljni nauk socializma je ta, da ne more biti delavsko ljudstvo rešeno do konca dni, če «e ne reši samo. In odtod prihaja naj večja razlika med socialistično in vsemi drugimi strankami.
Demokrat, republikanec, pro-hibicionist, progresist, naciona-- list, klerikalec prihaja in pravi:
"Jazljubim ljudstvo. Pomagal Vam bom. Storil Vam bom vsakovrstne dobrote. Rešil Vas bom."
Socialist pravi:
"Jaz sem posameznik kakor vsak izmed Vas. Jaz nimam več moči kakor človek. Jaz Vas ne morem rešiti. Lahko Vam povem, česar sem se naučil in kar aem spoznal. Rešiti, «e morate sami. Organizirati se morate, da boste močni. Spoznati morate, odkod prihaja Vaša beda, Vaše trpljenje, Vaše stradanje, negotovost Vašega položaja. Povem Vam, kaj je kapitalizem, kaj delo, kaj izkoriščanje in odkod prihaja. Ampak jaz nisem far, ki zahteva, da bi mu slepo verjeli. Prepričaj te se sami. To ni nemogoče. Čitaj-te časopise; zanimajte se za to, kar se godi po svetu in kar se godi v Vaši delavnici, v Vaši okolici. Primerjajte svoje življenje z življenjem drugih delavcev. Primerjajte ga z življenjem kapitalistov. Vprašajte se, koliko jo vredno Vaše delo in koliko kapi-talistovo, pa koliko dobite Vi in koliko ostane njemu. Potem se pa še vprašajte, zakaj je tako in zakaj ne more biti v sedanji družbi drugače."
Niti toliko kolikor je črnega za nohtom, ne obljubuje socialist
Ali če bi obljuboval, ne bi bil delavski prijatelj, kajti z obljubami bi jih slepil.
Rockefeller je bogat mož in velik gospod. Predsednik Zedinjenih držav je majhna reč v primeri z njim. Rockefeller io preprWan o svoji ^eličini. Ali če kdo misli, da bi mogel bogati, mogočni Rockefeller rešiti delavstvo, se zelo moti. S svojim denarjem bi pač temu in onemu lahko pomagal, da bi si kupil hišo, farmo, novo obleko, avtomobil, klavir. Ampak delavstvo je več kakor sto, več kakor tisoč in Več kakor mil-jon posameznikov. In rešitev Je nekaj druzega kakor pomoč za par tednov ali bodisi za nekoliko let.
Danes imam lahko farmo in drugo leto sem lahko berač. Pred kratkim je v New Yorku umrl mož, ki je imel prcvl par leti mil-.jone; umrl jc takorekoč brez cen-
ta. Drugega so zaprli v prisilno
delavnico.
Heda delavskega razreda ima globokejôe vzroke, lu le če se odpravijo njeni vzroki, mine beda. Ce imam v hiši l*a, ki grize, bo malo pomagano, ako peljem ogri-zene ljudi k zdravniku. Pes bo grizel druge. Torej moraiu odpraviti psa.
Vzrok delavske bede je kapitalistični sistem. Ako se star delavec, ki je pustil vae svoje moči
v	tovarnah, pa si ne obeta kapitalist več dosti dobička od njegovega dela, zgrudi na cesti in ga u-amiljeni ljudje odpeljejo v bolnišnico, ni s tem. rešeno delavstvo. Ce ¿bil bogat, bi dal takemu revežu lahko par dolarjev. Ali je s tem rešen delavski razred! l)ru gi delavci bodo ostareli in kapita listi jih bodo, neporabne, izžete limone, metali na cesto. In kdo me more prisiliti, da mu dam kaj vbogajme? Če sem dobre volje, se-ženi v žep; če nočem, ga grdo pogledam, pa grem svojo pot. Dandanes, ko ae vozijo premožni ljudje v avtomobilih, pa nimajo niti prilike, da bi videli take žalostne slučaje.
Z miloščino ni nič. Z blagimi srci ni nič. V Ameriki je veliko "zlatih duš," usmiljenih družb, dobrodelnih za v odo \\ Koliko se pozna vsa ta dobrodelnost v sedanji brezposelnosti? Niso li velika mesta kljub temu prenapolnjena z ljudmi, ki bi najslabše delo sma trali za boljšo pomoč kakor vso dobrodelnost T
ln kapitalistični sistem jim ne zna preskrbeti dela, čeprav mora jo drugod delavci garati tako, da žre tlaka njihovo zdravje, čeprav bi bUp za vse miljone dosti dela, ako bi se zaposlenim delavcem dovolilo malo več počitka, čeprav imamo na miljone akrov neobdelanih zemljišč, čeprav bi bilo tre ba vsakovrstnega zboljšanja na železnicah, da bi bila vožnja varnejša, čeprav bi biti koristni no
vi	kanali, čeprav bi bilo treba re gulirati reke, čeprav bi bilo z e no besedo dela in jela za vse.
Kapitalistični sistem ne zna, ne more spraviti reda v to anarhijo.
Torej je treba na mesto kapitalizma drug sistem, ki bo znal in mogel urediti vse te zadeve. Zemlja, bi lahko redila še veliko več ljudi, nego jih živi. Torej je ure ditev mogoča.
Socializem pove, kakšen je nje gov sistem, pokazuje, da bi s«* i tem sistemom lahko uvedla pravičnost in kaže tudi' pot do cilja
Ali delo osvoboditve morejo iz vršiti le tisti, ki so zasužnjeni Noben posameznik nima te moči1* vladajoči kapitalistični razred se pa ne bo lotil tega dela, ker je v sedanjih razmerah popolnoma zadovoljen.
Poštenost socializma je v tem, da ne zida zlatih gradov v oblakih in da ne obljubuje ljudstvu ničesar, ampak mu pove resnico:
Ce hočeš biti rešeno, se moraš saiiw) rešiti. Noben izveličar ne pride iz nebes, da umre zate in vzame bedo od tebe. Noben velikan ni rojen, ki bi mogel s svojo pestjo za tre t i kapitalizem in sneti breme s tvojih ram. Samo moraš raztrgati verige, s katerimi si uklenjeno. Zato pa moraš biti močno, kajti tudi tvoj sovražnik je močan. Tvoja moč je v združitvi, v organizaciji, v znanju. Organiziraj se, uči se! Z naukom boš spoznalo svoje sovražnike, svoje razmere, svoje življenje in svojo moč. Spoznalo boš, da je v tvojih rokah delo, največja sila sveta, brez katere bi zmrznilo vse življenje na zemlji. Kadar boš to spoznalo, boš vedelo, da si v združitvi nepremagljivo. Kajti kadar imaš to moč, da lahko u-staviš vsa kolesa, se mora izpolniti tvoja volja. Dolarji ne delajo. če ne delajo delavske roke. Vsi Cekini sveta ne zmesi jo in ne »pečejo enega hlebca, ne zgrade ne ene bajte, ne preorjejo ne ene njive, ne spišejo in ne natisnejo ne ene knjižice, ne sešijejo ne ene srajee, ne spravijo niti funta premoga na dan.
Delo je močnejše od dolarja. Delo je delavska last. Organizirano delo je največja sila na svetu. Z organizacijo, z združitvijo se morajo delavci rešiti.
j Če vidite Človeka na ulici, ki tava od ene strani na drugo, veste, da je pijan. Kaj sodite o človeku, ki tava od ene stranke do druge?
Če se delavec ne briga za delavsko vprašanje, kako mu boste verjeli, da se resno briga za kakšno drugo?
Odbor "Slovenske Lige" nam je poslal sledeči izjavi: Slovencem in Slovenkam! .
"Slovenska Liga "
1.)	Razmere, v katerih se nahaja sedaj alovenski narod v stari in novi domovini, prisilile so nas, amerikanske Slovence, da se združimo v "Slovensko Ligo."
2.)	Namen "Slovenske Lige" je samoobrambno delo v dosego kulturne, politične iu gospodarske samoosvojitve naroda.
3.)	V dosego teba vabi "Slovenska Liga" v svojo organizacijo vae Slovence in Slovenke brez obzira njihov stan, versko in politično prepričanje.
4.)	Vstanovljajo naj se zato povsodi za Združenih državah A-merike iu Kanade, kjerkoli žive Slovenci, podružnice "Slovenske Lige."
%5.) Članarina za "Slovensko Ligo" je najmanje letnih 50c.
6.	"Slovenska Liga" vsredoto-ča se v izvrševalnem odboru, ki ga volijo podružnice po svojih pooblaščencih.
7.)	Izvisevalni odbor sestoja iz: predsednika, treh tajnikov, blagajnika in dveh odbornikov.
8.)	Zastopstvo v odboru se daje tudi vsem, "Slovenski Ligi" naklonjenim časopisom.
9.)	Glavni blagajnik 7polaga varščina.,.v roke predsednika.
10.)	(^)Cni zbor vrši se po potrebah in okoliščinah, najmanj pa vsako drugo leto v mesecu marcu. Kraj določa odbor.
11.)	Pravico do sklicanja občnega zbora ima izvrševalni odbor.
12.)	Izvrševalni odbor doloma delokrog posameznim odborni kom.
Chicago, 111., dne 11. marca 1915.
Delegatje: Geo. Brozieh, J. Ja-ger, Frant Justin, Edward Ka-lish, Rev. Mat. Kebe, M. Kovač, Ivan Novak, Rudolf Perdan, r Predovich, Frank Sakser, Rev. Frank ftaloven, Rudolf Trošt, Josip Varšek.
RESOLUCIJA.
Delegatje 27. podružnic, zbrani pri vstanovljanju "Slovenske Lige" v Chicagu, 111., dne 9. in 10. marca 1915 v "Little Bohemia J fall * * deloma zastopajoči aloven-sko-amerrške državljane in nedr-žavljane, sprejeli smo nastopno RESOLUCIJO:
1.) Protestiramo proti nemškemu nasilju in njegovi povzročitvi svetovne vojne.
'2.) Protestiramo najodločnejse proti krutemu zatiranju narodnih nedolžnih rtev po avstro-ogrski vladi.
:i.) Protestiramo proti nesramnemu barantanju z našimi slovenskimi pokrajinami, ne da bi se pri tem vprašalo narodno voljo.
4.) Protestiramo, da bi bilo ke-daj naše slovensko Primorje, ali sploh kak del našega ozemlja last Italije, ali kakega drugega tujega naroda.
Dasiravno nismo nikaki preroki. vendar pa za gotovo pričakujemo, da se izvrši po tej vojni velik politični preobrat, pri katerem se bodo vpoštevale pravične težnje vseh prizadetih narodov. Zate zahtevamo:	—
1.)	Da s»» združi vse Slovence, živeče v različnih politično ločenih pokrajinah v eno samoupravno celoto.
2.)	Da naj velja zanjo načelo svobode, enakopravnosti in bratstva. Na podlagi tega:
Spoznavamo, da je svoboda predpogoj razvoja vsakega kulturnega naroda;
spoznavamo, da je politična, verska in socialna enakopravnost podlaga trajnega zadovoljstva narodov;
spoznavamo, da je bratstvo pogoj v dosego prave svobode in enakopravnosti ;
spoznavamo čut bratstva, ki nam veleva, da se mi kot majhen narod zvežemo na imenovani podlagi s svojimi krvnimi sosedi v Jugoslovansko Federacijo. Chicago, 111., dne 10. marca 1915.
Po čem naj sodimo "Ligo," če ne po tem, kar daje sama od sebe?
Zdaj imamo torej njeno ustanovno izjavo in resolucijo pred seboj. Prvi vtisk teh dok um en tov, ki se po natančnejšem čita-nju le še ojača, je popolna megle-nost. Dobra volja gor. dobra volja dol — iz teh sestavkov ni mo
goče destilirati nič resnega; od Lige ,ki začenja svoje "veliko delo" s takimi akti, ni pričakovati nobenega uspeha.
Kaj se to pravi: "Razmere, v katerih se nahaja sedaj slovenski narod v stari in novi domovini, prisilile so nas, amerikansKe Sn» vence, da se združimo v Slovensko Ligo."
Kaj se to pravi?
Recimo, da se smatrajo razmere Slovencev v Avstriji lahko za znane. Recimo za trenotek, de se govori o teh razmerah lanno izključno z narodnega stališča, dasi ne bo mogel nihče trditi, da je Sušteršič, Lampe, Jeglič, Hribar sedaj v enakih razmerah kakor katerisibodi delavec ali kaj-žar. Toda recimo: Slovencem v Avstriji uedostaje narodne enakopravnosti; širi se germanizacija; za najvišje uradnike, sodnike i. t. d. jim nastavlja avstrijska vlada Nemce. Razdeljeni so v različne pokrajine, tako da ne morejo — izven Kranjske — nikjer odločati o svojih zadevah.
V kakšni zvezi so s tem razmere slovenskega naroda v Ameriki? Kako se' more"v eni sapi govoriti o razmerah slovenskega naroda v stari in novi domovini? Kaj mislijo ustanovitelji "Lige," če. govore o razmerah slovenskega naroda.v Ameriki? Tu so vendar razlike.
Ce naj verjamemo v odkritosrčnost gospodov, bi morali tu /.e prositi za nekoliko več jasnosti, da bi vsaj vedeli, če imajo v mislih g<wpodarske razmere ali katerega zlodja. Zakaj razmere bogatega Slovenca so tudi v Ameriki precej drugačne kakor razmere Slovenca siromaka-
Slovenska Liga pravi, t da je njen namen samoobrambno delo v dosego kulture, politične in gospodarske osamosvojitve naroda.
"Samoobrambno delo" je fraza, za katero ne damo počenega groša. Ta beseda ne pove niti toliko kolikor "mav." Če bi bili gospodje kaj povedali o sredstvih, s katerimi mislijo doseči svoj visoki namen, bi se o ijjih vsaj lahko govorilo.
Ali to je seveda težko. Kajti "kulturna osamosvojitev" je.zo-pet fraza brez vsebine iii brez zmisla. Za tak namen bi morali sezidati okrog krajev, v katerih žive Slovenci, kitajski zid visok kakor (»rintovec in strm, da ga ne bi mogel noben hribolazec preplezati. Za kulturo se morajo narodi spajati, ne pa "osamosvajati." Zlasti pa velja to za male narode. Bodimo vendar nekoliko odkritosrčni, pa priznajmo železno resnico, da si Slovenec brez znanja tujih jezikov nikakor ne more pridobiti količkaj višje kulture in na mnogih poljih se niti strokovno ne more izobraziti s samo si o veličin o.
Vseh slovenskih zdravnikov je okrog dvesto. Kje pa je tisti o-trok, ki verjame, da bo mogoče za tako številce vzdržavati slovensko medicinsko literaturo? Kdo naj napiše toliko medicinskih knjig, študij, člankov, da ne bodo naši zdravniki zaostajali za drugimi? Kdo naj -zalaga knjige, ki bi morale biti v slovenščini petdesetkrat, šestdesetkrflt, • stokrat dražje kakor v drugih jezikih? S tehniško literaturo ne bi bilo nič boljše. Saj je še naša leposlovna literatura kljub velikim talentom, ki jih imamo uboga re-viea, da se mora človeku smiliti.
Ta kulturna osamosvojitev je torej otročarija.
Kaj naj človek pravi o "gospodarski osamosvojitvi?" Vse gre na gospodarskem polju iz malega v-veliko in vedno večje. Ameriški trusti razširjajo svoj delokrog po stari Evropi; stroka je odvisna od stroke; producira e za svetovno trge; dela se z ogromnimi kapitali; kopkurenea dosega fantastične razmere; tu nam pa de-klamirajo o gospodarski osamosvojitvi na rod i ča, ki šteje poldni*? miljon duš in ki bo svoje vojno izgubo bridkoje občutil od vseh drugih!
Ostane politična osamosvojitev. O tem bi so dalo debatirati, če bi jo bili gospodje nekoliko definirali. Tako pa nima človek kaj prijeti, in tudi tukaj ne ostane nič druzega kakor beseda, ki naj služi za vabo. Ali kjer je vae tako nejasno, tam jo kratkomalo nemogoče, da bi ae združevali vsi
Slovenci, brez obzira na stan, versko in politično prepričanje.
Imamo torej še resolucijo. Ta začenja s protesti, ki ne bodo nikogar boleli, lil sicer začenja s protestom, ki izključuje iz Lige vsaj vsakega zavednega socialista.
Mi poznamo gospodarsko, politično, monarhičuo, utilitaristično, cerkveno nasilje. Ampak besede "nemško" nasilje ni v našem slovarju in ne trpimo, da bi ae metala žalitev v obraz vsemu narodu. ki šteje med sabo obilo poštenjakov in naših sotrpinov, pre-naŠajočih enako nasilje kakor mi.
Ligi s takimi resolucijami tudi ne more pristopiti odkritosrčen socialist, ker se no bo hotel bla miniti s tako naivno izjavo, da je nemško nasilje povzročilo vojno.
Dasi nočejo ligaši biti preroki, vendar prerokujejo, da se bodo pri političnem preobratu po tej vojni vpoštevale pravične težnje vseh prizadetih narodov. Vsaj za gotovo pričakujejo to.
Hm! Ali tudi, če zmaga Viljem? Ali pa, če ae< n. ,pr. Vilček iu Miklavžek pobotata? Mi tudi nočemo biti preroki; ampak da Berlin in Petrograd zelo koketirata, mora slepec opaziti.
Ampak naj bi že bilo, če bi se gospodje zadovoljili s tem, da pro. klamirajo zahtevo po samoupravni celoti. Sicer bi bilo tudi tukaj še mnogo, mnogo detaljnih vprašanj, na katora no dajo muzejske fraze o "svobodi, enakopravnosti in bratsvuv nobenega odgovora. Ali človek bi molčal, če ne bi prihajali nazadnje z nekakšnimi "spoznavanji", ki zapode rosnih ga človeka čez hribe tri in doline tri. Zlasti tiste sentimentalnosti o bratstvu morajo človeku pokvariti vos tek.
Kaj vraga nam govoričijo o bratstvu, ki je v kapitalistični družbi tako nemogoče kakor živa riba na suheui? Nemara bi nam radi liatvezili, da bo njihova država socialistična!
Mi smo za združenje Slovencev in Jugoslovanov. Ampak za norca se ne damo imeti. Ce doživimo Jugoslavijo, se bodo v njej delavci za vsak košček pravice bojevali in noben jugoslovanski kapitalist ne bo bolj socialen od nemškega, madjarskoga ali ruskega kapitalista.
Imamo pa še eno vprašanje. Za odgovor ne bomo ravno sitni. Naposled nam je vseeno, če ga dobimo ali ne. Najdemo ga lahko tudi sami.
V	kakšnem razmerju je Slovenska Liga z resolucijo iz hotela La Salle, ki smo jo zadnjič objavili?
Kolikor nam je znano, so ligaši glasovali za tisto resolucijo. V skupni odbor pride tudi enajst Slovencev, menda 1 i gase v. In gospod Trošt so jc v hotelu La Salle kuševal so profesorjem Radosav-ljevjoem, kar je dalo vsej komediji pravi teatralni značaj.
Kako pa se vjema resolucija Lige z Lasallsko resolucijo? Kaj velja in kaj ne volja? k Tu prihajamo v cireulus viei-osus, v vrtinec, iz katerega ni izhoda. Tako je to slepomišenje na vseh koncih iu krajih, in zaključek vseh zaključkov jo ta, da jo zavednemu socialistu vse to liga-štvo popolnoma nepotrebno. Kar bi mogla "Liga" dobrega storiti, če bi imela trdna tla pod nogami in se ne bi lovila po zraku, stori Jugoslovanska Socialistična Zveza lahko sama; taka, kakršna jo, pa no bo storila prav nič koristnega, in socialisti pač niso zato na svetu, da bi delali gospodom pa-radarjem štafažo.
TREBA JE OROŽJA!
V	Waishingtonu nimajo veliko skrbi. Vsak dan je več sitnosti in na vseh straneh se porajajo. Anglija in Francija sta prepovedali vsak uvoz živil v Nemčijo. Viljem hoče s svojimi podmorskimi čolni izstradati Anglijo; John Buli odgovarja. kakor zna, pa hoče na svoj način izsiliti lakoto na Nemškem. Moderna vojna se vodi s smodnikom, dinamitemi, okrasi-toni, s strupenimi plini, s poplavo, 7. ognjem, na suhem, v zraku, na morju, pod morjem. Staro sredstvo lakoto jo tudi modernizirano.
Ampak mi smo nevtralni. Kaj so to nas tiče? Vstaviti no more-mo vojno; naj se torej koljejo ln
pobijajo, kakor vedo iu znajo. Za varuhe takozvauega mednarodne' ga prava tudi nismo poklicani. Preorečiti nismo mogli, da se je porušila nevtralnost Belgije; Avstrije tudi nismo mogli prisiliti da bi bila šla s svojo tožbo prot Srbiji pred haško razsodišče. Kaj naj ae torej še brigamo za to klavrno mednarodno pravo?
Kjha, prijatelji, saj se ne bi brigali, če ne bi imeli v Ameriki svojega kapitalizma, ki je zatulil kakor zaboden vol, ko je slišal, da je njegov biznis z Nemčijo v nevarnosti. Amerika sicer pretežno simpatizira z zavezniki, ali prve in najsvetejše simpatije njenega kapitalizma so posvečene profitu, pa naj prihaja iz Britanije, iz Ger-nianijo, ali pa iz Satanovega kraljestva.
In zdaj mora Brvan pisati noto za noto in jih pošiljati v London, v Berlin, v Pariz, na vse strani sveta.
Izhod iz te zagate ne bi bil ravno težak. V Ameriki je dosti ljudi,
ki se ne morejo suhega kruha do sitega najesti. Kaj bi bilo, če bi mister Wilson ukazal: Nič živil iz Amerike? Stavimo, da bi se vse lahko porabilo doma, le tistim, ki nimajo kruha, bi bilo treba dati prilike, da pridejo do njega, pa ne bi splesnil niti en hlebec.
Ampak ameriško žito ni raslo za ameriško delavce. Iz Nemčije prihaja večji profit. Torej zahtevajo kapitalisti svobodno morje, da morejo pYodajati hrano v Nemčijo, puške pa na Angleško. Wilson in Bryan si morata pa beliti" glave, kai je blokada in kaj ni, ter študirati zgodovino prošnjih vojn, da iznajdeta, kako je ta ali ona drž&va ravnMa v podobnem slučaju.
tem pfrTnaofzčrpaue washing tonske skrbi. Z Mehiko so tudi še nerodnosti. In potem se nekaj kuha v vzhodni Aziji. Japonsko je napovedalo vojno Nemčiji "kot zvest zaveznik Anglije," vzelo je Viljemu Cingtav, zdaj pa hoče iz-prešati iz nevtralne Kitajske take privilegije, da bi bil predsednik v Pekingu sluga tokijskega mikada.
Niti zaveznikom Japonsko ni všeč ta premetena igra, pa že protestirajo in nikakor ni izključeno, da se zavezniki še resno skregajo, preden bo vojna končana.
Japonsko-kitajske homatije p delajo tüdi stricu Samu proglavi oo in "japonska nevarnost" je že zopet na dnevnem redu.
Vsa sreča jo še, da imamo v A-meriki ljudi, ki stoje neomajno na straži. Zdaj so je postavil v prednje vrste senator Hamilton Lewis, ki je v Jefferson City predaval državnim poslanconi o položaju.
Cast, komur čast! Mister Lewis bi bil sposoben za škofa. Noben katoliški pop no zna pekla naslikati s temnejšimi barvami kakor senator iz Illinoisa položaj Zedin-jenih držav. Vsa Evropa jo proti nam. Japonsko čaka, da nam po-ivzma Filipine in havajsko otoke, srednja Amerika nas sovraži, ker smo so šiloma polastili panamskega ozondja. Osamljeni smo na svetu!
In senator Lewis prihaja do že-nialnoga zaključka, da potrebujemo na Atlantiku mornarico, ki se lahko sb po z brodovjem vso Evrope, na Pacifiku pa floto, ki lahko pošlje vso japonske in kitajske ladjo na dno morja.
To so krasni izgledi. Ameriškim kapitalistom so pa oeividno vsi ti načrti zelo všeč, in če bodo še nekaj Časa vladalo sedanjo kapitalistično stranko, jo gotovo, da dobimo sčasoma pod pritiskom te agitacijo v Zodinjenih državah tak militarizem in marinizom, da bo ljudstvo Črno od plačovsija.
Kdaj bodo delavci spoznafi, da se morejo samo kot organizirana sila, kot samostojna politična stranka uspešno upreti tem atentatom na plodove njihovega dela?
•Kapitalistično tiranstvo je najhujše, kajti iz njega izvira vsaka druga tiranija.
Kdor si sam plete bič, s katerim bo topen, ne sme pričakovati spoštovanja.
Noben socialist no moro pripadati dvema strankama. To no stoj le v pravilih, ampak je tudi popolnoma naravno. Kajti to bi se reklo z ono roko šivati, z drugo pa parati, po dnevi zidati, po noči pa podirati.
JUGOSLOVANSTVO IN SOCIALIZEM.
Nekoliko nesramnih misli narodnega izdajalca o svobodi in licemerstvu, o zlatih gradovih in pesku za oči, o svobodoljubnih državah in dobičkarskih špekulacijah, o narodnih heretikih in narodnih izveličarjih. Sploh nekoliko pelina v sladko pijačo. In tudi nekoliko materijala za novo zavijanje, obrekovanje in oslovsko riganje.
Mednarodni boj proletariata.
Socializem jc mednaroden. Dru gačeu ne more biti, kajti socialno vprašanje je mednarodno. Kapitalistični sistem ni omejen na eno deželo in tudi ne pozna deželnih ali narodnih mej; njegova oblast se razširja po vsej zemlji, kjerkoli je mogoče kakršnokoli izkoriščanje.' Ce pa spoznavamo v kapitalizmu glavni vir in vzrok trpljenja sedanjega človeštva, tedaj se moramo za boj proti teniu mednarodnemu kolosu mednarodno organizirati. To jc tako naravno, da mora to enostavno resnico razumeti vsaka zdrava glava.
Zastopniki kapitalizma bi radi preprečili to orgunizacijo. Tudi to je razumljivo. Kdo ne bi poskušal nasprotniku onemogočiti sestavo njegove armade? Kar naravnost se pa ne more reči delavcem: "Ne združujte se, da ne postanete "močnejši od nas!" Kajti to bi ravno odprlo oči tistim, ki še miže.
Torej hodijo agenti po ovinkih. Eni- govore o edinstvu cerkve, drugi o edinstvu naroda, vsi pa hočejo ovirati edinstvo delavskega razreda. Kdor pa ima odprte oči in se ne da premotiti, je izdajalec vseh mogočih svetosti in idealov.
Čemu smo se učili?
Tako je sedaj iz nami. Preroki vstajajo in zahtevajo od slovenskih delavcev, naj pozabijo na vse, česar so jih naučile bridke izkušnje življenja; pokopljejo naj mednarodno solidarnost delavstva, poteptajo naj načelo splošne, mednarodne delavske organizacije in naj zapišejo zopet na rodno sovraštvo na svojo zastavo.
Ker varujemo delavce, da se ne dajo zapeljati, smo "sovražniki slovenskega naroda" in "nočemo njegove osvoboditve." Posameznike med nami izključujejo razni "narodni velikani" snloh iz naroda. Kljub temu naru je usoda naroda bolj pri srcu kakor vsem tistim deklamatorjem, ki se sedaj m nože kakor gobe po dežju.
Razlika med nami in njimi je pa v glavnem dvojna; prvič je naš pojm o narodu in narodni svobodi drugačen od njihovega; dnigič se ne ženemo za iluzijami in se ne vdajamo pijanemu navdušenju, ampak hočemo ostati trezni in računati s stvarnimi postojankami.
Zakaj je vojna?
Vpričo sedanje vojne je naša prokleta dolžnost, da varujemo delavstvo samoprevare. V Evropi se ne bojujejo svobodni narodi zoper svoje zatiralce, amparc na vseh straneh se bijejo nesvobodni narodi v službi «nojih tiranov in izkoriščevalcev. Kako naj se iz take vojne porodi svoboda?
Pravijo nam, da bodo zavezniki osvobodili Jugoslovane. Postavimo, da zmagajo zavezniki. Vedeti ne more tega danes še nihče. Ali recimo, da se zgodi tako.
V tem slučaju se bo morda z njihovimi računi vjemalo, da raz-bijejo Avstrijo, ampak ne zato, da bodo Slovenci, Hrvati in Srbi svobodni, temveč v pni vrsti, da spravijo s sveta velesilo, ki jim je na poti, v drugi vrsti, da si pridobe vpliv na novo državo ali na nove države, ki nastanejo po vojni.
Balkan in mednarodni kapitalizem.
Med vzroki sedanje vojne je Balkan. Kapitalizem Avstrije in Rusije sta tam najbolj tekmovala; ampak zadej so bile vse ostale velesile. Nemčija išče čez Balkan zvezo v Malo Azijo, kjer ji delajo železnice pot. Francija je vojna liferantka za Srbijo in Grš ko. Anglija je bila stara prote^c-torica Turčije in je sploh ne manjka nikjer, kadar gre za kupčij^. Italija ima na Balkanu interese, ker hoče biti absolutna gospodarica Jadranskega morja in ker je s svojo prvo afriško ekspedicijo stopila med imperialistične državi, pa ji je seveda Balkas bližji od Afrike.
)Balkfyiske zadeveiso zadeve evropskega kapitalizma. Nobena
velesila nima v jugoslovanskih krajih nesebičnih" namenov. Kar se ii. pr. Italije tiče, bi najrajša dobila vse Jandranske obrežje, ne le Trat in Istro, ampak tudi hrvaško Primorje in Dalmacijo, vso to 'benečansko dedščino' v svojo oblast; in da bi se izplačalo, je naravno, da bi rada pograbila tudi "Hinterland."
Rusija je smatrala že sedanje balkanske države za svoje vazale. Na Bolgarskem in v Srbiji so bili njeni poslaniki nekakšni carjevi podkralji." Batjuška v Petrogra-du je citiral sofijske, belgrajske in cetinjske ministre in kraljičke k sebi na raport kakor svoje velike vojvode in vojvodkinje.
l'e pomaga Rusija, da se ustanovi kakšna Jugoslavija, bo v tej novi državi z vsemi silami skrbela za svoj vpliv. Slaviti se bo dala seveda kot "osvoboditeljiea" Jugoslovanov.
Kakšna more biti Jugoslavija?
Recimo torej, da se ustanovi Jugoslavija. Tisti dan pač ne bo konec zgodovine, ampak pričelo se bo novo poglavje. Gorje narodu, ki ga začenja s samoprevaro, namesto z odprtimi očmi! Nenadoma bo v sužnosti, ki bo lahko še hujša od prejšnje.
Naloga političarja se ne izčrpava z agitacijo. To je včasi še najlažja stran njegovega dela, ker zahteva le napor. Najpoglavit-nejši je zanj pogled v bodočnost, čim širše obzorje po sedanjosti in odtehtanje vseh možnosti in vseh dejstev.
Kadar pa zahtevamo tako resnost od tistih ljudi, ki hočejo voditi naroči, smo pa zopet vsakovrstni izdajalci. Predvsem pa smo sovražniki osvoboditve in združitve Jugoslovanov.
Take smešne očitke si največ dovoljujejo politični analfabeti, ki nimajo o delu socialistov nobenega pojma.
Z 'osvoboditvijo Jugoslovanov' se pač n.e damo slepiti. Na vsem svetu' ne poznamo nobenega svobodnega naroda in nobene svobodne države. In nič ne kaže, da bo pričela zgodovina ravno pri Jugoslovanih. Ako se ustanovi Jugoslavija, bo prav tako kakor je Herwegh pel v pesmi "Achtzehnhundert vierzig und acht," ko je apostrofiral novo nemško cesarstvo:
Achtzehnhundert siebzig und drei —
Reich der Reichen, da stehst du, juchhei!
Aber wir Armen, verkauft und verraten,
denken der Proletariertaten!
Jugoslavija se lahko porodi; ampak svobodna ne bo kot država. če se ne zgodi povrh še nekaj druzega, velikega; in še manj bo svobodno njeno ljudstvo. Kapitalistični imperializem drugih držav bo iztezal po njej svoje kremplje kakor doslej po Srbiji, Bolgarski, Turčiji, Kitajski i. t. d. Domači kapitalisti l/odo gledali, da utrdijo svoje gospodarske postojanke, seveda na račun delavskega ljudstva, ker ni drugače mogoče v kapitalističnem svetu.
S svobodo torej ni nič.
Habsburžani in Avstrija.
"Ali narod se reši habsburškega jarma!"
Dobro. Za Habsburžane nimamo nobenih simpatij. Seveda bi nam bilo najljubše, če bi se mogli s Habsburžani vred i>ognati ITo-hcnzollernci in Wittelsbachovcl in Romanovci in Karagjorgjeviči ¡11 Koburžani in vsa ostala nepotrebna svojat nekam, kjer ne more nikomur škodovati.
Ali sedanja v'ojna se ne vodi proti monarhom, temveč za monarhe. Celo tam, kjer je ta šara odpravljena, dviga monarhizem zopet drzno svojo glavo; na Francoskem je postala klerikalno mo-narhistična propaganda Že celo nesramna.
'Avstrija se lahko razpade. Ce se to zgodi, bomo zadovoljni. Kajti Avstrija ni razumel^ svojega zgodovinskega poklica, ki je bil krasen; uničiTa je vso nade in
je izgubila pravico do obstanka. Avstrija je bila v takem položaju, da bi bila lahko dala svetu zgled, kako morejo različni narodi urediti skupno življenje. Mala slika velike bodočnosti bi bila Avstrija lahko postala ; namesto da odbija vsi* svoje dele, bi bila lahko postala privlačna sila za sosede.
V resnici se je razvila v veliko kaznilnico, iz katere sili vse ven, kamorkoli.
Združitev Jugoslovanov.
Ako se Avstrija razpade, smo tudi mi za Jugoslavijo, to se pravi za združitev jugoslovanskih narodov. 'In zopet ponavljamo: Združitev ni osvoboditev!
•Smo pa za združitev, ker imamo za to stvarne razloge. Nismo krivi, da jc tudi tukaj razlika med nami in nacionalisti. Ne vodi nas nobena sentimentalnost, iz katere se tako rade izležejo vsakovrstne laži. Tako n. pr. ni prav nič resnice v pesmih o enotnem bratske čuvstvu vseh Jugoslovanov. Stoletja realnega življenja se ne dajo meni nič tebi nič izbrisati. V Trstu se Slovenci in Italijani neprenehoma politično tepo in včasi nastane iz tega tudi fizičen pretep; pa se vendar ne «la vtajiti, da sta si tržaški Italijan in Slovenec po šegah, po načinu življenja, po temperamentu, po naguenju za gotovo umetnost in po stoterih rečeh bližja kakor primorski Slovence in Sumadinec ali Maccdonec.
Kapitalizem zahtevu koncentracijo.
Kljub temu smo za združitev.
Živimo v času splošne koncentracije. Sila gospodarskih razmer, ki jo je razkril socializem, se pokazuje tudi tukaj. Trusti niso edino znamenje koncentracije. Ce pogledamo na polje, ki je navidezno najbolj oddaljeno od ekonomičnega. v znanost in umetnost, opažamo enako tendenco po koncentraciji. Koliko bi bilo vredno delo te ali one zvezdarne, če ne bi bile .vse vzajemno v zvezi? Kadar se pričakuje v neskončnem prostoru kakšna drama, se upirajo nešteti daljnogledi v določeno nebeško točko in iz mnogoštevilnih oj»azovanj izide zanesljivo spoznavanje. Prirodoslovci, tehniki, zdravniki izmenjujejo rezultate svojih ved na mednarodnih kongresih. Akademije, umetniški instituti stoje v vzajemni zvezi.
Kapitalistična doba ugonabljo vse, kar je premajhno za tekmo.
In jugoslovanska plemena, vsako zase, so premajhna za razvoj in napredek. Kar ne more z enako silo sodelovati v kulturnem življenju, je ovira kulturo. Prej-alislej je obsojeno na pogin kakor malo rokodelstvo in male branja rije.
Ce bi bila jugoslovanska plemena na tako nizki stopniji kulture, da ne bi pomenil njih pogin nobene izgube za človeštvo in če bi se mogli taki procesi izvršiti brez !>ogubnih bojev, ne bi bilo prav nič hudega, če bi se gernianizlra-li, pofrančili, poitalijančili ali pa porušili. Večno narodno življenje nam itak ni dosojeno kakor nobenemu narodu ne. Prišel bo čas, ko ne bo na naši zemlji ne Nemcev, ne Angležev ne' Japoncev, tako kakor ni več Rimljanov, Asircev, Kartažanov.
Neko polahko internacionalizacijo narodov že sedaj lahko opažamo. Ampak raznarodovanje celih plemen bi se moglo vršiti le z brutalno silo, ki bi nujno rodila mogočen odpor. Fantasti, ki pripovedujejo, da bi bilo najbolje, če bi imeli vsi ljudje na svetu en jezik, So se veliko prezgodaj rodili.
Koristi združitve.
Iz tega pa sledi, da si morajo Jugoslovani ustvariti pogoje, ki jim omogočijo tak kulturen razvoj, da lahko obstanejo v gigan-tični tekmi narodov, ki ne bo manjša, ampak ml dne do dne več-ja.
Zaradi napak preteklosti pretakati solze je zelo nehvaležen posel. Le mirno mislimo izraziti svoje mnenje, da bi bili pogoji Jugoslovanov danes veliko ugodnejši, Če bi se bilo pred sto leti
namesto ilirskih fantazij pričelo s stvarnejšim delom. Ni res, da so nas vedno le nasprotniki tepli. Kult urnega zbliževanja med Jugoslovani ne bi bil mogel nihče «•braniti, če se ne bi bili Jugoslovani sami gledali kakor pes in mačka.
Kdor hoče, da se zboljša bodočnost, mora začeti doma.
Združeni Jugoslovani bi šteli okrog 15 miljonov ljudi. Kajti če se govori o združitvi Jugoslovanov, ne vemo, z^kaj naj se izključijo Bolgari in Črnogorci, kakor so jih izključili v hotelu La Salle. Bolgari in Srbi so si pač veliko bližji kakor Srbi in Slovenci.-
Petnajst miljonov ljudi je skupina, ki ima že lahko toliko samostojnosti, kolikor je je vpričo vzajemne odvisnosti v človeški družbi mogoče misliti. Vtakem obsegu se lahko razvije nekoliko industrije, seveda kapitalistične. Trgovina dobi lahko večji okvir. A-grikultura se lahko modernizira.
Ako se morejo ta plemena razumno zediniti, da radijo vsaj za znanstvene potrebe skupen jezik, postane jugoslovanstvo lahko tudi kulturen faktor. Za tako množino je mogoče pisati, tiskati in zalagati knjige, izdajati časopise, ustanavljati visoke šole in druge kulturne zavode, o katerih ni v tesnih mejah malih plemen niti sanjati.
Združitev in kapitalizem.
V taki skupini bi se pospešil kapitalistični razvoj.- In tega si želimo. Kajti kapitalizem gre preti socializmom. Kakor priroda, tako tudi ekonomija v svojem razvoju ne dela skokov. In če se mo ra kapitalizem [k> vseh gospodarskih zakonih razviti do gotove višine. je gotovo najbolje, da se to zgodi čimprej, kajti temprej pride tudi osvoboditev.
Samostojna Poljska, neodvisna Finska, avtonomna Indija» Jugoslavija i. t", d. ne pomeni socializma. Ali. vse take narodne koncentracije pripravljajo socializmu pot. Socialna nasprotja postanejo jasnejša, zateninjevanje razrednih nasprotij izgubi svoj vir.
Narodne avtonomije ne osvobo-de delavstva. Ampak socialni boj pospešijo. Torej bi bili kot socialisti neumni, če bi nasprotovali zedinjenju Jugoslovanov. Nasprotno! Želimo ga. in čimprej se izvrši, tem ljubše nam je.
Razredni boj se nadaljuje.
Toda če priznavamo, da bi stopila zgodovina s tako ustanovitvi-io za korak naprej, ne smemo dovoliti, da bi se to našemu delavstvu prikazovalo kot izveličanje in da bi se odvračalo od razrednega boja, ki jc za proletariat najvažnejši. In na noben način ne bomo trpeli, da bi se med naše delavstvo zopet sejalo narodno sovraštvo, ki je samo hinavsko, hudodelsko sredstvo kapitalizma.
Povedali bomo pa tudi še, kje je za socialiste prilika, da dejansko kaj store za boljšo in pametnejšo uravnavo evro{>*kega zemljevida. Na vsak način je najzanesljivejša pot v socialistični stranki sami. Ce bo sploh mogoče kaj storit i, gotovo ne pojde brez njene pomoči.
Zimski kašelj —
kateri a« ni hotel vdati nobenem nači-nu zdravljenja ali katerega ste veled kateregakoli vzroka zanemarjali — te lahko hitro olajia in bolnik spravi zopet k zdravju, ako ae uporabi
Severa's Balsam for Lungs
(Severov Balzam za Pljuča). Njegovo teiilno vrednoet je izkazal v mnogih tacih slučajih. Sledeči je eden izmed teh:
"MoJ« mal» Werk« J« Imela katelj i« uri slin.. Dali •mu JI Severov Halxain sa Pljuva in ko mno porabili dve »tekkniet. Je kaftelj popolnoinu i/.gin 11. Mi imamo Severov* Pripravke vedno pri roki in «1 m> Severov Ketfiiiator. Severov Življenukl lial/am. Severov Nem», ton. Severov želorifnl grentav heverove Jetrne kmeI-Jloe In Severovo UothanUko olje. V »l ti »o izbornl pripravki."	Jo»«phliie K*uj</.*k,
t« E. SUM ton St., lIuri»ou. Pa.
Zoper kaiefy,
o» lov »k I k atrij, vnetje «ap-nika, brlpavoel in davfcoo potk 11 ilte Severov KaUeiu
ta PlJuAa.
Ona » In ho oentov.
A k® ata aa prehladill.
pokkukite Severa'» t'okl and Orlp Tableta (Severo-v. Tablete »oper prehlad ln bripol,
< '.ua 15 centov.
Spomladanski tpahkl.
ln enake »rbefe kotne bo-laxnl lab ko hitro in uape*-no odpravi SeveraSkin Ointment (Severovo Mali-lo »oper kotne bolezni.)
Cena SO oeutov.
Soverovo Pripravka
imajo naprodaj lekarnarji
vaepoVKodk. Zahtevajte Severova. Ako Jih ne morete dobiti, uarotijte Jih od na».
W. F. SEVERA CO.,
CEDAR RAPIDS IOWA
o J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pehate io vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj. -:- Vse delo garantirano.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIC
S24 BROAD STREET	TEL. 1475	JOHNSTOWN, PA.
3 pristne pijače, ' 2 zdravilne.
. POZOB SLOVENSKI GOSTILNIČARJI!
Tukaj se Vara nudi prilika, da si prihranite denar, ako kupite od tvrdke A. HORWAT. To pa radi tega, ker jaz ne plačujem dragih agentov ali "managerjev" in opravljam sam vse posle.
Moje tvrdka je prva in edina samostojna v Ameriki, ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropinovec ln sU-vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače pristne, ki nosijo na steklenici napis: "IMPORTED»'. Tudi izdelujem iz kranjskih zeliAč Grenko Vino in Kranjski Gren-čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, kolikor jih je bilo Ae kedaj na trgu. Prodajam samo na debelo. PiSite po cenik.	^
A. HORWAT, 600 Jf. Chicago, St., JOLIET, ILL.
USODA STAVKOKAZOV.
Skcb je kapitalistom sveto bitje. Razžalitev take kreature je večji zločin kakor razžalitev Boga. Vse državne oblasti so dolžne skrbeti za varnost skebov. Zanje mora nastopati policija; zanje se mobilizira tudi milica.
Delavci, ki ne znajo misliti dalje kakor do nosu, ali pa delavci, ki.so tako propadli, tla nimajo nobenega čuta več za poštenje, pa vidijo, kako je skcb proteširan in brižno oskrbovan, si nazadnje res sugerirajo, tla jc nekaj finega biti stavkokaz. Nekateri se še ponašajo s svojo podlostjo in zaničujejo poštene delavce, ki v času stavke hrabro trpe pomanjkanje.
Ali skebova svetost traja le tako tlolgo, dokler ga kapitalist potrebuje. Potem pa dobi tudi on
Ali hočete celo svoje življenje žrtovati
svojim delodajalcem in jim kupiéiti bogastvo s svojimi žulji, da vas potem v slučaju bolezni in nesreče ter na stara leta prepuste svoji usodi in vas pošljejo s trebuhom za kruhom ker jim vsled starosti ne morete več koristiti.
LASTIM T K FARMO! Kupite si kos dobre in rodovitne zemlje v zdravem prijaznem in ugodnem kraju.
Zemlja bode vaš najsvetejši prijatelj. Zemlja vam uosi največje obresti. Zemlja bode redila vas in vašo družino. Zemlja vas bode postavila na noge ter vam pripomogla do samostojnosti. Zemlja Vam bode dala bogatatvo, blagostanje, srečno, zadovoljno in neodvisno življenje. Zemlja in življenje na prosti naravi vas ohrani pri zdravju. Bodite samostojni ker imate priliko.
Vprašanje je: kam se obrniti, kje kupiti da bodete dobili dobro zemljo na kateri vse to lahko dosežete. Veliko je prtnlajalcev in vsak hoče prodati ptnl raznovrstnimi vabljivimi pretvezami, Radi .tega vam svetujemo, tla se zaupno obrnete na rojaka A. Mantel-na ker on vam bode dal brezplačno in točno informacije, dober nasvet in resničen popis. Obrnite se osebno ali pa pismeno na rojaka
A. IVIantel
133 W. Washington St., Room 1007. CHICAGO, ILL.
brco kakor pes, in če ga vrag vzame, jc kapitalistu tudi vseeno.
To so morali izkusiti tudi skebi, ki so prišli iz Oineinnati, tla bi zlomili štrajk chikaškili latvarjev.
V mestni urad za javno blaginjo so prišli v soboto lsaac Jackson, A. C. Sparks Tom Allen, Robert Vnn in Harrv Lcnhard, vsi iz Cincinatti, ter so izjavili:
"Mi smo stavkokazi. Pripeljali so nas v torek ponoči iz Cincinatti, da bi skrušili stavko latvarjev. Od tega časa nimamo ne dela ne denarja, in dejansko so nas imeli kakor jetnike v hotelu Imperial. Neki J. W. Shclby, ki zastopa A. IVPecov, 17. N. I>a Salle Str., nas| je najel in podpisati smo morali! pogodbo. On liani jc plačal vožnjo v Chicago. Prišli smo v Peeoyovo| pisarno in ta nas je otlkazal nekemu Cummingsu. Ta Cumminga j nas jc danes vrgel iz hotela. Zdaj smo lačni in nimamo denarja."
Mrs. Mcder od urada za blagin-l jo je od|Hts1ala inšpektorja, tla preišče zadevo, in ta je dognal, tla so bili najeti za Kmpire Constme-tion Co. ter jim je bilo obljubljeno
70 centov plače za uro. Vožnjo v Chicago jim je imela plačati družba; pozneje pa naj bi se jim odtrgala otl plače. Cummings pa pravi, tla so slabi delavci in da ni mogel dobiti mesta zanje.
Ali naj se ti gospodje skebi smilijo komu T Čudijo se, da jih jc doletela taka usoda. Kaj pa so mogli druzega pričakovati otl kapitalistov, ki iščejo med delavci izdajalce? Sami se niso sramovali poskusa, tla bi pripravili svojim tovarišem bedo. Torej se tudi ne smejo zgražati, tla se nad njim u-resničuje stari pregovor: Kdor dnigim jamo koplje, sam vanjo pade.
Kapitalizem nagradi izdajstvo, izdajalca pa vendar zaničuje, a
Otl začetka krščanstva pa ves srednji vek so cerkveni možje ličili, tla pride kmalu konec sveta in sodni dan. Neštetokrat Je bil napovedan splošni pogin. Svet se še vedno suče po svojih zakonih, cerkev pa zahteva, naj se ji vse verjame.

ADVERTISEMENT
SLOV. DELAVSKA
dM It »»tMU
PODPORNA ZVEZA
lak«rporirMM O «prti« 1K»
v d rta»! h"
Sedež: Conemaugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: F BAN PAVLOV&Č, box 705, Conemaugh, Pi
Podpredsednik: JOSIP ZOKKO, H. F. D 3, bo* 50, West Newton, Pa. Tajnik- ALOJZIJ BAVDEK, bo* 187, Cononiaugh, P». Pomožni tajnik: IVAN PROSTOR, bo* 120, Export, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, «108 St. Clair Avn., Cleveland, Ohio. Pomola! blagajnik: JOSIP MAKINOlO, WO® St. Clair Av*, Cleveland, O.
ZAUPNIK:
ANDREJ VIDB1H, bo* 523, Conemaugh, Pa
NADZORNIKI:
VILJEM 8ITTEB, 1, nadaornik, Lock bo* 57, Conemaugh, Pa. FBAN TOM A ŽIC, 8, nadaornik, Garj, Ind., Toleston, Sta, bo* 73. NIKOLAJ POVftE, 8. and«., 1 Craib at., Numrej Hill. N. 8. PitUburg, Pa
POROTNIKI:
IVAN OOBflKK, 1. porotnik, Ho* 195, Kadley, Kanu»«. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Lunnen Street, Johnstown, P». ALJOZIJ KABUNQEB, 3. porotnik, Oirard, Kauaaa, B. F. D. 4. bo* 8«
a	_
VRHOVNI ZDRAVNIK.
F. J. Kara, M. D., 6202 St. Clair At«., Cleveland, Ohio.
GLAVNI UBAD v hiii it. 4« Main Street, Conemaugh, Pa.
POMOtNI ODBOB.
gpendal Ivan, Conemaugh, Pa., box 273. Oaftnik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnatown, Pa. Gabreaaja Jakob, box 422, Coaemaugh, Pa. Hove Frank, H. F. D. 5, bof 111, Johnatown, Pa. buhodolnik Ivan, bo* 781, South Fork, Pa. . Zoler A lojaij, bo* 514, Conemaugh, Pa.
PRLPBAVLJALNI ODBOB Z A ZDBUATEV SLOVENSKIH PODPOBNIH
NAPBEDNIH OBGANIZACIJ. Rrodaedaik: Viljem Sitar, bo* 57, Conemaugh, Pa., (lan S. D. P. Z. Savertaik Jožef, 2821 Crawford Ave., Ckieago, 111., ilaa S. N. P. J. Martia Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chiaago, 11L, ¿lan S. & P. Z. -■rant Anton, P. O. New Duluth, Mina., ¿lan S. N. P. J. •lafaaiit Martia, box 78, Fraaklin, Kana, ¿lan dr. av. Barbara. Frank J. Ale*, 4008 W. 31at St., Chicago, III., član S. D. P. k P. D Geriek Ivan, box 211, Weat Mineral, Kana, člaa A. S. B. P. D.
Uradno Glasilo: PBOLETAKEC, 4008 W. 3lat St., Chicago, 111. Oaajaaa društva, oairoma njih nradaiki, eo uljudno protoni, poiiljati vae Aepiae in danar, aaravaoat aa glavnega tajnika ia nikogar drugega. Deaar naj aa poiilja glaaom pravil, edino potom Poitnih; Expreanih; ali Raninih denarnih aakaxnie, nikakor pa na potom privataih čekov.
V aluiaju, da opaaijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kaka f—aajkljivoati, naj to nemudoma naaaaaijo urad glavaega tajnika, da aa v prihodnje popravi.
Naša majska izdaja*
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
8. D. P. Z.	%
Izid spložnega glasovanja o «družitvi.
Da se S .D. P. Z. združi s Slovenskimi
organizacijami, je glaaovalo (1,728 članov) en tisoč sedemsto osemindvajset članov-članic.
Da ae 8. D. P. Z. ne »druži s Sloven skimi organizacijami je glasovalo (19T članov-članic.) Sto enindevetdeaet članov, 'anic.	a
Predlog, da se Slovsnska Delavska Podporna Zveza združi s Slovenskimi organizacijami je sprejet s 1,537 glasov večine. (Entisoc petsto sedemintrideset glasov večine.)
Za predlog itevilka 1. je glasovalo 1,635 članov članic.
Za predlog itevilku 2. je glaaovalo 1,590 članov članic.
Za prodlog Številka 3. je glasovalo 1,581 članov članic .
Za predlog Številka 4. je glasovalo 1^87 članov-članic.
Proti predlogu itev. 1. je glasovalo 160 članov-članic.
Proti predlogu Štev. 2. je glasovalo 137 članov-članic.
Proti predlogu itev. 3. je glasovalo 146 članov-članic.
Proti predlogu Stev. 4. je glasovalo 136 članov članic.
Sedaj ima pripravljalni odbor druge glasovnice v pretresu glede združitve. Kakor hitro se pripravljalni odbor s svojimi organizacijami zedini in bodo glasovnice gotove, to je tiskane, jih ta koj razpožljemo članstvu na glasovanje. Člani ae pa proaijo, da se bolj polnožle-vilno udeleže društvenih sej, kadar se bode glasovalo. Iz zgorajRnjih glasovnic je razvidno, da se jedva tretjina članstva vdeleži aeje. Kadar se bodo razposlale glasovnice, priobčim vzorec glasovale v glasilu, da bodo člani vedeli pravilno glasovati, in da bo vsako društvo obveftčeno potom glasila, da so glasovnice odposlane. Glasovnice kakor zgoraj rečeno bodo odposlane, kakor hitro dojdejo od pripravljalnega odbora.
8 sobratskim pozdravom
I<ouis Havdek.
gl. tajnik, 8. D. P. Z.
PROŠNJA.
Podpisani sobrat Matija Bizjak, član 8. D. P. Z. it. 21 ae obračam a proinjo do vaeh aobratov druitva, Slovenske Delavske Podporne Zveze, za milodare, da bi mogel preživeti sebe, ženo in petero nedoraslih otrok; najstarejši je 10 let, in najmlajii dve leti. Ponesrečil «em ae pri delu; ▼ rovu me je obžigalo 26. maja 1913. Ril ara doma 56 dni. JVIati sem sačel 19. jvlija, potem mi je pa križ vlomilo 24. oktobra 1913., pa ie sedaj ne morem nië II postelje in tudi ae upam, da bi bil le kdaj za kako delo. Rolnilka podpora mi je že zdnvnej vsa potekla, sedaj pa ne dobim od nikoder «tobene pomoči. Zato se obračam nn vse aobrate 8!. D. P. Z, če mi morejo kaj pomagati it te Srne bede. Za vsak naj-
maujii dar boin zelo hvaležen. To proinjo potrjuje postajni odbor.
Darovi naj se poftiljajo na Frank Hpaiser, dr. blagajnik, Hox 1.16, Kast Mineral, Kansas.
Mihael Fine, predsednik,
Frank Grobolaek, tajnik.
POTRDILO i* glavnega urada 8. D. P. Z.
Sobrntu Bizjak Matija se potrjuje, je v resnici bolan že nad leto dni. Bolnega se je javil dne 24. oktobra 1914. Holan je bil od tedaj vse leto in kakor se poroča, Se sedaj ni zdrav. S. D. P. Z. mu je izplačala celoletno podporo v znesku $.'<65.00; ker mu sedaj ne smemo po pravilih več izplačevati podpore, ga priporočamo v podporo članoin. naj mu priskočilo po možnosti na pomoč.
Louis Havdek, gl. tajnik, S. I). P. Z.
Od glavnega porotnega odbora S D. P. Z
Glavni porotni odbor S. D. P. Z. se je bavil »f pritožbo sobrat a John Pirrel, člana društva "Nada" št. 20, S. D. P. Z., ki se pritožuje za radi nekega primanjkljaja bolniške podpore. Porotni odbor S. I). P. Z. je prišel do sklepa, da ostanejo za zadevo veljavne določbe pravil S. D. P. Z. stran 24, točka 4.
John Goršek, 1. porotnik.
Jacob Kocian, 2. porotnik» Louis Karlingcr, 3. porotnik.
IZKAZ DAROV.
za štrajkujoče člane društva Dobri Bratje štev. 38. S. D. P. Z. v Bridgeport, Ohio.
Darovala so aledeča društva: Društvo, ".\apredni Slovenci" št. 61. v Gary, Indiana. $2.50. Društvo, "Šmarnica" štev. 26. v Export, Pa. $3.05. Društvo, "Narodna Sloga" štev. 67. v Seminole, Pa. $2.75. Društvo, "Pomočnik" štev. 2. v Johnstown, Pa. $4 00 Društvo, "Moonrunski Trpin" št. 60. v Moon Run, Pa. $2.00. Društvo, "Balkan" Stev. 69. v Pittsburgh, Pa. $1.25.
Najsrčnejša zahvala vsem društvom za dar katerega ste mm nakazali, v imenu Društva "Dobri Bratje".
liOtiia Licajak, tajnik.
John Šterk, blagajnik.
Delavec, ki je pri zadnjih predsedniških volitvah oddal svoj glas demokratični stranki, katere znak je oael, pa hodi sedaj po ulici brez dela, lahko pride po kratkih študijah do spoznanja, da spada po vsej pravici v procesijo oslov.
Se dva meseca imamo do prvcga^iaja, ki je po svobodnem sklepu organiziranega zavednega proletariata delavski praznik. O pomenu tega praznika nam ni treba razpravljati na tem mestu. Delavstvo manifestira prvega maja predvsem svo-jo zrelost; s tem praznovanjem dokazuje, da se zaveda, kateremu razredu pripada; s svojo manifestacijo, ki se vrši po vsem svetu sočasno, potrjuje, da je delavstvo vseh dežel in vseh narodov ena in enotna velika armada, ki stremi po popolni združitvi, da doseže v njej moč, ki je potrebna, da se reši iz kapitalističnega suženjstva.
Prvi majnik je dan delavskega edinstva. Kakor so delavci povsod izkoriščani in zatirani v kapitalističnem sistemu, tako morajo biti složni v obrambi in v boju, če hočejo streti sile izkoriščanja in zatiranja.
Prvi majnik je praznik boja, tistega boja, Čigar cilj je resnična svoboda in enakost, boja, ki se vodi "z uma svitlim mečem."•
Prvi majnik pa je tudi praznik miru. svetovnega miru, in mogočen protest proti vojni in militarizmu. Zato ima praznovanje prvega majnika letos poseben pomen. Nekoliko milijonov naših bratov in tovarišev leži v evropskih zakopih s puškami v rokah, za kanoni, možnarji in mitraljeza-mi, na tuje povelje ubijajoči drug druzega. Več kakor miljon jih že leži pod zemljo, in še nekoliko miljonov jih leži po bolnišnicah. Za tuje interese, na tuj ukaz, sebi le na škodo, se koljejo tisti, ki so drug drugemu najbližnji.
Vemo pa, da je tudi ta grozna, največje strahote z največjo blaznostjo in z najgrozovitejšo i-ronijo prepletajoča tragedija posledica tistega kapitalističnega sistema, ki ubija delavce vsak dan po jamah, plavžih, jeklarnah, železnicah itd. ter napolnjujejo ves svet z reveži in pohabljenci.
Le zmaga delavstva more ustvariti razmere, v katerih bo človeštvo uživalo mir.
Boju za tako zmago je posvečen praznik prvega majnika.
Tudi "Proletarec" hoče za ta praznik izpolniti svojo dolžnost. Kakor že zadnJa leta izide "Proletarec" tudi za ta dan v povečani obliki, če bodo. naročila zadostna, bo tiskan
najmanje na 16 straneh.
Ta številka bo izdana dne 28. aprila, tako da jo bodo vse naselbine lahko imele 1. maja.
Uredništvo in upravništvo se potrudita, da storita najboljše, kar bo mogoče. Prirejeno in izbrano bo gradivo, ki bo gotovo zadovoljilo vse čita-telje in ki bo obenem najbolje služilo za propagando. List bo bogato ilustriran in poskrbljeno bo, da bo tudi s tem delom čitateljem najbolje ustreženo.
Cesar pa ne moreta storiti upravništvo iu u-redniitvo sama, je agitacija za razpečavanje te slavnostne izdaje.To je naloga, ki jo morajo prevzeti iu izvršiti naši sodrugi po naselbinah in od njih pričakujemo, da jo izvrše čim temeljiteje. Komur je boj za oavoboditev proletariata resna zadeva, bo gotovo storil, kar je v njegovih močeh, da se čimbolj razširi ta izdaja, ki bo prispevala razredni zavednosti in probuji našega delavstva.
Upravništvo računa, da izide slavnostne številke Proletarca
"Proletarec" bo prinesel izbrano čtivo in bo bogato ilustrovan. Čtivo bo skozinskoz agitato-rično iu lahko umljivo.
Odbor je za majniško izdajo določil znižane cene:
		Posamezen	iztis stane* 5c		
10	iztisov	......$ .45	200	iztisov .	.. .$5.60
ti	< «	...... 1.00	300	* <	... 8.00
00	* t	...... 1.85	400	i i	10.00
75	< «	______ 2.50	500	«4	...11.50
100	< «		1000	< i	. . .19.00
najmanje 16.000 iztisov.
To se lahko doseže, ako se vsi sodrugi lotijo afritaeije. In če se doseže, bo tudi nam mogoče napraviti tak list, da ga bodo vsi čitatelji veseli.
Sodrugi! Imejte pred očmi, da je prvi majnik praznik, katerega si je delavstvo samo izvolilo in določilo, da torej ni nobenega cerkvenega in državnega praznika, ki bi mogel imeti enak pomen.
S to mislijo pojdite na delo in gotovo doseže-te uspeh.
Izpolnite in izrežite ta kupon, ter ga nam pošljite!	,
Upravništvo "PROLETARCA"
4008 W. 31st St. CHICAGO, IL L.
Pošiljam........dol. ../... cent. za
............iztisov majske številke
"Proletarca."
Pošljite na naslov:
Ime.....................:........
Ulica.............................
Mesto............................
East Helena, Mont.
Seje Jugoslav. soc. kluba štev. 101 se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob sedmih zvečer v Jos. Lozarji dvorani. Poživljajo se člani soc. kluba, da se redno udeležujejo mesečnih sej, 'kajti potrebno je, jla se aleherni član poučuje o zahtevah in ciljih socija-lizma, ker je še mnogo takih, ki ne pojmujejo zakaj sploh gre hi kaj delavstvo zahteva, da je soci-jalizem in delavstvo nerazdružlji-v a vez ; združeino v eno bitje — ki daje moč, da zada zadnji udarec današnjemu kapitalističnemu vladanju. Nekaj se dobi tudi takih, ki mislijo, da so največji socija-lieti sveta. Samo da le v enomer govore o "religiji" in božji obrti. Drugi zopet na vso moč podpirajo medsebojno sovraštvo, s tem da se obešajo po raznem časopisju javnosti na klin — braneči le svojo osebnost, misleči, da je vse prav tako — kar na svojo pest udrihati. In glej zlomka! Vse to na račun socijalizma!?
Sodrugi ! Učrmo se spoznavati socijalizem, da ga bomo znali razločevati od prazne svobodomiselnosti. Berimo in proučavajmo Proletarca, edini slovenski socialistični list v Ameriki. Iz njega bomo «poznali pravo mišljenje o socijalizmu.
•Vabijo se vsi oni, ki mislijo pristopiti v soc. klub, nai to čimpre-je store, da se tembolj pomnoži armada zavednih delavcev.
V časopisu AmerikanBki Slovenec, z dne 2. marca smo čitali od nekega delavskega strahopetca "easthelenčana", ki se na vse pretege trudi, da bi uničil naš soc. klub, oziroma da bi ga vsaj nekoliko "doli djal". Ironija pri vsem tem je, da se sam nazivlja naprednjaka in pol socijalista. V svojom dopisu nekaj čveka, da ima naš soc. klub eelih 5 članov in p<rf. Aha, šele sedaj razumemo, da ae sam šteje za ono polovico, akoravno nima korajže, da bi vstopil v organizacijo. Zato je tudi tako "fajn" informiran o članstvu! Z lažjo in denuncijanatvom — prijatelj "vojaške pisarne" ne bo daleč šlo. Vedi pa, da šte-
vilo soc. kluba presega številko 24 dobro stoječih članov in članic, ki jim možgani niso zvodene-li — kot n. pr. tvojega kalibra somišljenikom, da se dajo za frakcij šna,|>sa podkupiti od zagri-zencev, in da nakrpucajo tako o-riginalno laž, sebi in splošnemu delavstvu v kvar.
Pomisli, čemu tudi si toliko časa že brez dela, akoravno vsak dan izprašuješ zanj — pa si postal protivnik delavske stranke! Ali ne škoduje« in direktno pomagaš svojim tovarišem delavcem v brezdelje?
Nadalje se ta družba spodti-kuje ob zadnji dopis v Prolctarcu. Se vidi, da površno razumevajo ti ljudje, kar berejo. O novo ustanovljeni "pleh muziki" je bilo poročano pohvalno, ampak če se je kaj kritiziralo, se je le to, da je p<teiu,\ijena na slabo podlago, kar se je sedaj tudi pokazalo, ker so se razdvojili na dve strani, iu nastali sta kar dve "Prickley Pear Bande." Sedaj pa pride vprašanje, kakšen bo konec obeh T Ko bi se bila osnovala v soc. klubu, kjer vlada ena naloga in misel vseh, bi bilo drugače. Kajne! In Vi smatrate to za greh. Vzdihuješ tudi za " Voung Man Club," da je boljši in več vreden, kot socialistični. Izobražencu takega kopita je častno služiti kapitalizmu, če ne gre " inteligencija " — kot daješ za primero. Slaina mesto možgan — žaganje in drugo. O. jerum, jerum! Bog daj morcem pamet, čikarjem pa tobak — delavcem pa nič dela, in prazen ?.e« lodeck. Kajneda!
Za socialno revolucijo!
Odbor Jugoalov. soc. ki. št. 101.
je več dobička prilicslo. Supmi-njain ae še iz časa, ko ao bile volitve; t teti k rut je kot svobodomiselni list priporočal republikanskega kandidata rojakom, da bi ga volili, ker gotovo ae je nadejal več plačila od republikancev kakor ¡m od socialistov, ker aociali-sti take reklame ne plačujejo. S socialističuim pozdravom
V. Limoni.
Sublet, Wyo.
Cenjeno uredništvo Proletarca! O delavskih razmerah ne bom veliko poročal, ker so alabe kakor po-vaod po Ameriki; zato imamo dosti easa, da prebiramo slovenske liste, ki jih je nekaj zelo navdušenih za slovensko ligo. Med temi je Glas Naroda, ki na prvi strani prinaša nekaj lažnjivih novic z bojišča, potem pisma slovenskih junakov, ki umirajo za
domovino, za cesarja iu vero, naj več pa je reklame za slovensko ligo. Vprašam vas ligjonarje, kaj hočete s to ligo? Ali mislite postaviti našemu narodu katoliškega duhovna ali katerega nemškega ali avstrijskega princa za vladarja, ki so vsi skupaj veliki nasprotniki tega, da bi se delavci rešili iz rok kronanih morilcev? Slovenski sužnji, proč z duhovno komando! Naš narod bo še le takrat prost, kadar se bo rešil teh pijavk. Ce boste vi ligjonarji re sevali narod na ta način, da kličete duhovne na pomoč, vam po vem, da narod ne bo re^en. Ali nimate dovolj dolarjev, da bi ku pHi jx>slaiicu lige črni. suknjič in pa svetli cilinder, zraven pa tisoč dolarjev za pot v stari kraj, rešit donioviaio iz rok Nemcev!
•laz vam povem, da naroda ne boste rešili vi in ne slovenski farji. Ako vam je res kaj za narod, jih imate tukaj na tisoče brezposel nih, imate tudi veliko štrajkar jev, ki se bore za zboljšanje delavskega |>oložaja. Pomagajte ti j rw, n ko vam je r<* kaj za narod: imate tukaj dosti dela. Pomagajte najprvo rojakom tukaj, da se rešijo iz rok kapitalizma. Ali do danes še niste prav nič storili, ampak ravno nasprotno. Tiste rojake, ki nas uče in nam kažejo potj kaj nam je storiti, da se rešimo kapitalizma, imenujete izdajalce slovenskega naroda. Vprašam vas, od kod imate vi pravico imenovati E. Kristana izdajalca domovine? Kje ste bili vi takrat, ko je E. Kristan hodil med jugoslovanskimi delavci, in jim govoril, naj «e združijo v vrste jugoslovanske aocialdemokracije! Ja/. poznam B. Kristana ter vem, da on ne bo trobil v vaš rog, ker pozna slovanske narode bolje kakor "vi. Zato je dolžnost vseh socialističnih klubov, da proteatira-o proti slovenskim lažijonarjem, ki pravijo, da so socialiati izdajalci slovenskega naroda. Tudi Glas Svobode je začel agitirati za slovensko ligo. Odkod je to, da je ta veletrvobodomiselni list pristopil na stran slovenskih farjev, ki s« največji nasprotniki svobode in izkoriščevalci delavskega razreda. Pa saj ni Čudo. Glas Svobode se je še zmirom postavil na stran, kjer je večina, in kjer mu
(	Waukegan, 111.
Z delom se je zadnji čas obrnilo nekoliko na bolje. V žičarni se je začelo delati zopet z nočnim delom in vse dni v tednu. Po nekaterih oddelkih se pa dela Še v soboto večer, ko sč Žo-ni delalo od predzadnje krize. Odkar smo pa začeli bolj delati, imamo pa tudi novo odredbo. Vae delavce, katere je družba pred časom odslovila in jih potem zopet sprejela nazaj na delo, je dala po svojem zdravniku preiskati, ako so zdravi in sposobni za namenjeno jim delo. Kavno tako se mora vsak na novo sprejeti delavec podvreči zdravniški preiskavi.
S to odredbo družba kontrolira, da «prejme samo zdrave in dovolj močne delavce na delo. Ali bo pa tudi skrbela, da bo vsak delavec zdrav zapustil tovarno, je nepotrebno vprašanje,' ker nanj odgovarjajo slučaji. Potrebno vprašanje pa. je, kaj bo potem s takimi delavci, ki niso za delo sposobni! Družba ima veliko takega dela, da bi ga lahko opravljali njeni pohabljenci. A ona jim ga .ne da, ampak jih z malo odškodnino ali pa kar enostavno odslovi. Vprašajmo se, kaj bo s temi delavci m kaj bo z naini, ako nas, ki smo danes še zdravi, pri delu pohabi. Potem bomo izpostavljeni nemili usodi, kakršna vlada pod kapitalističnim sistemom, in hudo bomo obžalovali," da smo zagovarjali ta sistem, ali pa da smo samo čakali, da se pa "kolesu časa" sam pri vrti drugi, t>oljši.
Dne 12. marca je tukaj umrl rojak Georg Peternel. Bil je član društva "Sloga" štev. 14 S. N. P. J. Bil je miroljuben in zato priljubljen med člani in drugimi rojaki. Kakor običajno, je šel neki član k tukajšnemu župniku J. Stukelmu, da poizve zaradi pogreba in ako ga bo sploh pokopal oz. izvršil svoje ceromonije. Stu-kel mu pa naroči, da bo že izvršil svoje delo, ampak da člani društva "Sloga" ne smejo iti v cer-la?v z regalijami in z zastavo. Člani tega društva pa niso farški petolizniki, zato se sklenili v sporazumu z ženo rajnega, da gn neso v cerkev in da ga pokopljejo na narodnem pokopališču. Tako se je tudi zgodilo, le da je vseeno bil far ob njegovem grobu, katerega pa ne poznam več, kakor da mu pravijo "rman" in da ga rabijo nekateri "kalanovci". Zato pa prepustim več kritike o tem drugim.
Kaj ima Stukel proti regalijam društva "Sloga" in društva "Moška enakopravnost", ne vem, zdi se mi pa, da je začel posnemati Mohameda, in ne smete če čuditi, ako bo enkrat ukazal, da morate črevije zunaj pustiti, ali pa še celo vrtb obleko, ker vae to tudi ni "požegnano".
Naravnost predrzno pa je, braniti društveni zastayi v cerkev, ker je zvezna zastava, zastava Združenih držav. Zastava Združenih držav pa ne sme v katoliško cerkev v Združenih državah. Ne vem, ali je Stukel že kdaj pomislil na to. Le tako naprej, Stukel. Nobenega ne pokoplji; vsakega oklofutaj, ako pride k poroki, krstu ali spovedi, počasi se bodo že ljudje spametovali, da si brez potrebe.
John Zakovšek.
Chic&go, 111.
Cenjeno uredništvo! —
Kakor se vidi, so Ligovci precej "korajžni fantje," ker tako zabavljajo, da smo mi socialisti strahopetci, ker ne maramo podpirati Frank Sakserjeve and Co. Lige, da bi naš denar pošiljala na Kranjsko za bedne med bedastimi. Vse to lepo nese; tudi gospodje duhovniki so zraven, ker tudi njim diši, če bo kaj ostalo v Ligi in blagajni.
Pobiralo se je že za Lunder A-damiČev spomenik, za Slovenski dom, za bedne med bednimi, in vsi trije že počivajo ;tako bo zraven počivala tudi "Liga."
Vi pa, gospodje Ligovci, ki imenujete sodruga Kristana strahopetca, ste strahopetci sami. Ako
vam je res toliko za osvoboditev "Slovenske," čemu ne začnete! Najlepša prilika vain je bila in vam je dana zadnjih 7 mesecev. Angleži, Francozi, Srbi, Runi, vhi potrebujejo prostovoljcev; koliko vas je šlo tja T Koliko vau pojde soda j tja, ko je Liga uita no vi jena Y Kaj vi, g. Maček v Moon Kun Pa. in Faletič (ne vem kje; .' Mi-ulite, da bodo drugi za **aa hodili po kostauj v ogenj T Vi boste pa aedeli za zeleno mizo ter zajemali iz polne sklede T Mialim, da vas je malo junakov, ki hočete darovati avoje življenje za domovino; tako širokouati. ta ko širokouati.
Nadalje piše neki Faletič v G. N., da je sodrug Kristan prišel v Ameriko, da bi živel od žuljev slovenskih delavcev. Faletič kot tudi G. N. mora vedeti, da je sodrug Kristan stopil tukaj med delav-če, da sodeluje v razrednem boju kakor se je bojeval že v domovini. Kakšen boj so pa začeli F. Sakser in duhovni, ki so tudi sem prišli, da bi živeli od žuljev slovenskih delavcev ? Boj bussinesa, da bi kar največ izprešali iz slovenskega delavca.
Mialim, da boj z 'Ligovci' ne bo težak ker poveljnik "Proletarea" dobro razume sukati jezik kot pero, za njim pa stoji še polno nabitih topov, in kanonirji imajo možgane, ne pa slame v glavi.
P. Barbič.
k pot av na v i lahkomiselnega deficita.
Tukajšnji slovenski soe. klub zboruje zdaj v K. S. D. kjer hoče v bodoče razpravljati o življen-skih odnošajih in ukrepati o zboljšanju razmer v prilog delavstva.
Tajniška zveza« socialističnih klubov v Peunsylvaniji bo imela •vojo trimesečno sejo zadnjo nedeljo v marcu. Ker se imajo na prihodnji seji rešiti vele važni u-krepi za Penn-o, je želeti, da se slovenski klubi številneje odzovejo; dolžno* t vseh tdovenakih klubov je, da se priklopijo taj. zvezi in pošljejo svoje tajnike na seje.
Sodrugi, čas je zrel. Delavec je z vedno večjo silo pritiskali k tlom. V takih okoliščinah mora spregledati. I)a se mu krivica godi, vidi sam, naloga zaveduih delavcev pa je, pokazati sotrpinu, kako se more rešiti izkorišeevan-ja.
Pozdrav vsem razredno zavednim delavcem!
Poročevalec.
Universal, Pa.
Cenjeno uredništvo! Iz naše'naselbine še nisem čital nobenega" slovenskega dopisa, zato Vas prosim, da mi dovolite malo prostora. Z delom gro bolj slabo. Tukaj so tovarne za izdelovanje cementa, kjer je večina delavcev zaj>oslena po dva do tri dni ua teden. Ali taui ne dela noben Slovenec. Ti so večinoma v premogorovu, kjer se dela samo po dva dni na teden, drugi se pa pečamo z obrtjo in trgovino.
Čital sem veliko o Slovenski ligi, češ da je to edina pot za ohranitev slovenskega jezika. To pa nikakor ne more biti res. Doslej ni bilo nobene Lige, ne tukaj, ne v Avstriji, pa so se Slovenci borili za svoj jezik in so si priborili nekoliko več pravic, nego so jih i-meli v preteklih stoletjih. In če ne bo sedaj Nemčija ali Italija vzela Avstriji kos slovenskih dežel, gotovo ostane slovenski jezik. Če pa pride kaj slovenskih krajev pod Italijo, bo gotovo v par desetletjih vse italijansko in nobena Liga ne bo tega zabranila. Jaz ne vem, kaj bo po vojni in katera država bo dosegla svoj cilj, mislim pa, da tudi Liga tega ne ve. Sicer ji pa nič ne nasprotujem. Kdor jo hoče podpirati, naj jo podpira ;> jaz dobro vem, da je ne bom.
Pozdrav vsem naročnikom in eitateljeni Proletarea!
Naročnik.
Pittsburgh, Pa.
Zadnji ras beremo po raznih slovenskih listin-o narodni zavednosti. Kaj pa z delavsko zavednostjo? Tudi v tem oziru Pittsburgh ne spi. Kljub slabim razmeram se tu delavstvo pridno zanima za razredno politično gibanje
—	za socializem —.
-	• Maraifc«!** «providi v dobi. krize, da je le obstoječi gnili vladajoči srntem povzroeevalec razmer, v katerih živimo in da se morejo te razmere odpraviti le z odstranitvijo kapitalističnega sistema in nadomestititvijo s pravičnejšim.
Pred zadnjimi volitvami so pristaši republikanske .stranke kričali "nazaj v prosperiteto!" Pittsburgliu ni potreba nazaj pod republikance, ker je v rokah republikanske klike že lepo vrsto let. Tukajšnji mestni odbor obstoji iz 8 veietrgovcev, podjetnikov in advokatov; seveda taki gospodje se bolje razumejo v mestr nih poslih kot pa delavec. Da to v resnici znajo, nam dokazuje mestni deficit od leta 1914., ki znaša okroglo poldrng miljon dolarjev.
Mesto je gotovo zapravilo denar za brezposelne, katerih šteje o-krog 50 t i soe T Kaj Se! Pri teh go-«podih se mestni denar za vso kaj druzega porabi, kakor na primer za zboljšanje doma mačk in psov, za milico in enake stvari.
Mestni deficit bo treba poravnati, razume se n povišanjem davkov. Posledice že čutimo. Pri tej priliki se tudi za brezposelne malo poskrbi. Zgodilo se je s tem, rja so vrgli 200 mestnih uslužbencev na cesto, kar ima pripomoči
Newark, O.
Očetu AhaNverju v Clevelandu! Veni, da so Slovenci v Clevelandu toliko pametni, da niso izvolili za delegata "Ahasverja." Ampak tega nisem jaz kriv; kdor ne zna druzega kakor zabavljati izza plota, ni zmožen za stolec, ker je treba v javnosti stvarno odgovarjati. In to elevelandski Sloven: ci vedo, in vedeti bi mogel tudi Ahasver, prej ko si je upal zabavljati sodrugu Kristanu.
Ahasver je najprv pismeno prosil sodruga Kristant, naj mu pojasni zadeve na Kranjskem. Potem (si je mislil), bom šel pa za delegata v Chicago.
Seveda, jaz in še marsikateri ve, da Kristan ni tako neumen, da bi odgovarjal znorelemu šovinistu.
Ahasver, rjoveš proti Avstriji. Kaj misliš, da smo pozabili, kaj si pisal v odprtem pismi} G. Jareu? Ali nisi odločno povedal, da imaš na Kranjskem dve hiši, v kojih stanujejo avstrijski žandarji( I) Ti tukaj pa rent vlečeš od njih. Če hočeš dobiti ugled pri ljudeh, moraš najprvo zapoditi avstrijske žandarje iz svojih hiš, potem še le piši proti Avstriji.
Kristan je bil prvi, ki je povedal v "Proletareu," kaj je Avstrija, in kdo je zakrivil vojno; jasno je dokazal in razkril tajnosti dunajskih luinpov. Jaz hranim vse tiste številke Proletarea in hranil jih bom, dokler boni živ.
Ti, Ahasver pa malo bolj napni ušesa, pa boš slišal, kaj govore ljudje, ki čitajo tvoje oslarije. Ti kričiš o soeializmu in o delavskih organizacijah. Delavci vemo, da nisi bil še nikdar član strokovne ali politične delavske organizaei-
je.
^orej človek brez značaja kakor Konda, med tem pa pišeš, kaj moramo delati socialisti. Lansko leto si pisal proti tistim, s katerimi se sedaj družiš, sedaj ravno narobe. Menda hodiš na šnops k Materi?
Povem ti, da pride Tone kmalu v Cleveland, samo da se ne boš skril, ko bo treba debatirati na ulici.
Tretji Ahasverjev sin.
Naj vam povem resnično 'zgodbo iz svojega življenja. Leta 1902. sem služil kot vojak v Trstu. Takrat so delavci bogatega Lloyda zaštrajkali zaradi plače. Policija pa je takoj nastopila z vso brutalnostjo proti delavcem. To je bil povod, da so se pridružili še drugi delavci, in bil je generalen štrajk v Trstu. Policija ni bila več kos svoji nalogi, in tedaj je bilo alarmirano vojaštvo. Se preden smo marširali nad uboge št raj-karje, so nas naši predpostavljeni učili, če pride do tega, da se bo ostro streljalo, da ne smemo streljati v zrak, ampak naravnost v delavce. Nemara so se bali, da bi kdo Boga sklatil iz nebes. Res se je zgodile, da je 6. stotnija ostro streljala. Dobili so povelje, da naj merijo v delavce. Ali vojaki so bili večinoma tako pametni, da so merili v svetega Antona, pa ne v štrajkarje. Kdor ne verjame, se lahko prepriča; kadar pride v Trst, naj pogleda cerkev sv. Antona, pa bo še videl znamenja krogel. Kljub temu sta bila v tistem štrajku dva ustreljena in več ljudi je bilo ranjenih.
Tako je bilo v mirnem času. Kako pa bi bilo sedaj, ob vojni, si je lahko misliti. Torej proe s krikom o taki revoluciji, še posebno, če so ji farji rta čelu.
Čeprav nisem doma iz Roek Springa, so nii vendar "dobro znane tukajšnje razmere. Tudi tukaj se snuje Liga; ali kdo ji je na čelu? V prvi vrsti far in njegove cerkvene miši. S cerkvijo menda ne gre prav; saj govore, da pride na kant in da jo misli kupiti slovenski trgovec za hlev. Morda bi se pa z ligo vendar ljudje zopet zvabili vanjo, in če bo kai denarja, se na ta način reši bankrota.
V Glasu Naroda pa zopet pisari Ahasver, da je Rusija sveta in da se ni treba prepirati zaradi ruskega barbarizma, ki ga ne poznamo. .laz mu svetujem, da naj kar gre'v sveto Rusijo. Car ima v Sibiriji dosti zlatih rudnikov, pa pojde lahko tja delat zanj.
Krašovec izpod Snežnika.
Ročk Springs, Wyo.
Cenjeni Proietarec! ..... •
Da je delavski položaj tukaj slab, je že splošno znano, in mi ga ni treba opisovati. Delavcem le svetujem, naj nikar ne hodijo v \Vvoming, ker bi le zastonj podpirali bogate železniške družbe.
Zimo sino imeli doslej še dobro. Snega je bilo malo in tudi mraza ni bilo hudega, kar ni tukaj navada.
Pazno zasledujem mnenja rojakov po časopisih. Zelo različna so. Pa tudi jaz imam svoje mnenje. Ravno sedaj se snuje Slovenska Liga, a jaz mislim, da bo bolj piš-kava. Zakaj Če bi hoteli kaj pomagati slovenskemu narodu, bi bilo treba na čelu preudarnih mož. Mila nam majka, dokler nam bodo farji snovali revolucije in lige! Pojdite se solit s svojo pomočjo, če je prav božja, in s farškimi revolucijami in ligami.
Drugi zopet kriče: Živela revolucija! — ampak povedali naj bi nam, kdo naj sedaj uprizori revolucijo? Otroci, Sest desetletni starci, ali žene? Lahko je kričati "živela revolucija" iz Amerike, ko dobro veste, da ne boste dobili vrvi za vrat in vas ne bo zadela svinčena kap. Če bi bili v tedanjih časih v gnili Avstriji, vam pa ne bi Sla revolucija po glavi.
Olencoe, O.
Cenjeni sodrug urednik!
Zdehati se mi začne, ako eitam tiste slovenske liste, ki se ogrevajo za "Slovensko Ligo." Dragi prijatelji ligarji, ali ste že vpraša li kranjskega deželnega glavarja Sušt eršiča in škofa Bonaventuro Jegliča, če bosta zadovoljna, ako jim priborimo slovensko avtono mijo ali pa jugoslovansko republiko? Ona imata tam ljudstvo ua vajetih; če pravita ona "bista-hor!", mora iti vsa dežela bista-hor.
Na Kranjskem so pred najsvetejšim prisegli, da bodo zvesti A v striji in cesarju. (Na Goriškem tudi. Op. ur.) Duhovniki so blago slovili vojake, ko so prisegali, da se bodo tepli za Avstrijo. Sreu Jezusovemu so se tudi posvetili. Kaj pa hočete še, ljudje božji?
Prijatelji ligarji, ali nima kranjska dežela svojega deželnega zbora? Ali nima v državnem zboru svojih po enaki volilni pravici izvoljenih poslancev? Ali ste že slišali katerega, da bi bil v Ljubljani ali pa na Dunaju zahte val združitev Jugoslovanov?
Kadar so socialisti v državnem zboru predlagali, da se reši narodno vprašanje na podlagi narodne avtonomije, so Slovenci vedno glasovali proti njim. Take može smo imeli, pa so tako sijajno skrbeli za narod, da smo morali van-drati s trebuhom za kruhom v Nemčijo pa v Ameriko. In zdaj, ko smo tukaj postali državljani, naj prenesemo sem narodnjaške prepire iz stare domovine?
Res je pa tudi to, in kdor je moral iskati drla po svetu, mi bo potrdil, da je po vseh državah o-krog Avstrije za delavca še najbolje v Nemčiji. Čemu zd^j mobilizirati ameriške Slovence in Nemcem vojno napovedati in jih obre-kovati?
Kaj pa čc Nemčija in Avstrija zmagata? Prepričan sem, da se bo moral vsak Slovenec, ki se vrne iz Amerike domov in ki je bil tukaj ligaš, zagovarjati pred sodiščem.
Ako bi se moglo kaj pomagati rojakom, ne bi nobeden pameten nasprotoval, če bi se delalo brez hrušea in prevdarno ter s skleni počakalo, dokler se položaj ne zjasni in ne spozna, kdo bo sploh i-mel kaj besede. Dokler se ne začne Avstrija razkosavati, ni prav nič zamujenega, ako se ostane lepo pri miru na straži.
Vidite, sodrug urednik, ti ligar-• ii ne čitajo druzega kakor povesti
o ravbarjih in zakletih gradovih, sedaj pa neresnične novice o vojni. Zato tudi nič ne vedo, kaj so delali socialisti in jim ni znano, da se je na jugoslovanskih socia-liatičnih strankarskih zborih in konferencah bolj temeljito in stvarno razpravljalo o jugoslovanskem vprašanju, nego oni znajo. Treba jim je po domače povedati, da J. S. Z. v Ameriki ne bo capljala za njim, ampak bo svojo dolžnost sama storila, kakor jo je vaelej.
Seveda znajo biti ligini komandanti hudi. Ko je njih kaoo izvedel, da znate tudi nemško. Vas je kar izključil iz naroda. Kaj bodo še z menoj storili, ko imam celo nemško ime?
Pozdrav zavednim socialistom!
Ignac žlemberger.
Mesaba, Minn.
Poor time ;ta beseda se je že tako vdomačila, da če pride še kdaj "good tirne", ne vem kako se mu bomp mogli privaditi. Ali kljub temu, da je ta tisočkrat preklicani "poor time", vendar hodijo za cerkev pobirat in feh-tat. Mi smo prišli iz Avstrije in da se bo znalo, da smo Kranjci, si moramo narediti novo cerkev; stara ni za nič. In tako lepo od mesta do mesta, od hiše do hiš«1: "Hvaljen bodi Jezus Kristus, če bi nam kaj dali." To pa že naprej po veda] da jih ni treba "špota-ti", če kdo noče dobre volje dati. Drf. Njihov Bog naj zna, kaj ti ljudje mislijo! Mi se mučimo, ln na vse kriplje delamo, da bi se naš narod v Ameriki kaj vzdignil in spregledal, pa na — pride Pilatoš, samo da dela na kak način intrige. Rojaki, premialete! Ljudi imamo, ki se žrtvujejo za nas, kažejo nam pravo pot, opominjajo nas še o pravem času! Kaj pa mi? Hrbet jim obračamo, žalimo jih za njihov trud! Kaj to zaslužijo? Kesali se boste, ali prepozno bo. Vzgledov je vse polno, kamor se okrenete; brez potrebe bi bilo še pisati.
Samo tega ne razumem, zakaj delavec noče delavskega lista či-tati? Dovolite, da vam povem nekaj iz starega kraja. Neko jutro je prišel k meni poljski delavec (ki dela na polju); jaz sem ravno čital "Zarjo". Ker sem vedel, po kaj je prišel, odložim list in grem na posel da ga odpravim. On pa vzame "Zarjo" in čita. Naenkrat kakor bi mu strela v roke udarila, spusti list, in teče k vodi, da bc opere. Zakaj si roke pereš? ga vprašam. Zato, ker greni k sv. ob hajilu, pa nisem znal, kake eajten-ge so to, mi odgovori. Nekoč je prišla stara ženica k meni: Hvaljen bodi Jezus Kristus! In takoj je začela: Čujejo, gospod majster, kaj imajo oni res letakove bukve, da krivo vero učijo? — Čujt strina, sem ji rekel, mene ni treba, tudi nočem, da bi me nazivali "oni", jaz nisem prošt in ne faj mošter. — Pa vendar bukvice imate. — Imam bukvic ja, pa te nimajo s krivo vero nič opraviti, in ako hočete, vam jih posodim, pa boste videli. — Vse, kje je, kaj pravi, da ste vi jako proti go«I<bdom in proti veri, pa zakaj ste letakovi? — O, jaz imam dovolj povoda zato, da sem lahko proti njim; še kot otroku so se mi zamerili. — Pa povedajte kako. — No pa bom.
Takrat, ko sem še v šolo hodil, se mi je zgodila buda krivica od strani kateheta. Mogoče ste ga poznali, suh je bil, pa večkrat se je napil, ime mu je bilo Alojz Jarš iz Ajdovščine. Vsak torek in petek je bil krščanski nauk po eno uro, to pa neznaln, ali je učil dva ali tri razrede, samo to znam, da je učil tudi mojo sestro, ki je bila še mlajša od mene. Ona Je hodila v .prvi, jaz pa v tretji razred. V šoli se je šetal gor in dol po dvorani. V roki je imel debelo palico, ravno tako, kakor bi bil v zverinjaku, in ako ni kateri znal, gorje mu. Tako se je meni zgodilo. Vprašal me je redko kdaj in kadar me je, takrat Je ravno tam vprašal, da nisem znal. Pripoznati pa moram, da se nisem nikdar rad učil krščanskega nauka. No, in enkrat me je vprašal, ker pa nisem znal, me je poklical iz klopi, pa me je tako preloma-stil s tista debelo palico, da sem se sam sebi smislil. Čudim se pr, da me je tako pretepel, in vendar se nisem mogel jokati. Sel sem v klop in sram me je bilo; mislil som, da vsi vidijo brazde na moji zadnjici. Godrnjajoč se komaj vsedem, pa noč, je bil že za petami. Kaj godrnjaš, kaj je rekel?
vpraša druge. Ali nihče mu ni znal nié povedati, od aamega straha so drugi otroci trepetali, še bolj pa jaz. Zagrabil je me za roko, tako meje porinil, da sem samo tri korake napravil, tam kjer bi jih moral deset. Potem me je vlekrl kakor lev iz šolske sobe in v učiteljsko pisarno. Tam je odprl mizalco in mi rekel, da naj položim prste vanjo; nato je on miznico zaprl, in jaz sein bil lepo v kleščah. Potem mi je hlače napel, pa na koleno oprl, pa je toliko časa nabijal, da več nisem niti &nal, da me tepe; ni me več nič bolelo, otrpli so mi udje. Ko pridem nazaj v šolsko sobo, so me součenci milo gledali, v strahu, da ne pride tudi na njih katerega vrata. On pa je pihal še zmirom kakor gad.
(Konec prih.)
DOLOO TRPLJENJE.
Mr. Jos. Kocsis iz Westville, 111. je trinajst let bolehal na želodcu, preden je načel pomoč. On pravi o tem sledeče: "Trpel sem hudo skozi trinajst letina mojem želodcu, dokler nisem našel pomoči v Trinerjevem ameriškem zdravilnem grenkem vinu. Rabil sem ga nekaj časa, ker sem se potem mnogo bolje počutil. Lepa hvala. Jo«. Kosci«, P. O. Box 2, Westville, 111." Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino ima odločen učinek pri bolnem, slabem želodcu in pri nedelujočih črevih. Izčistilo bo drob in s tem odstranilo uzrok bolezni ali slabosti. Tudi bo ojavilo prebavne organe, ustvarilo novo slast, ter odstranilo zapeko in njene posledice.
V lekarnah. Cena $1.00. J os. Triner, izdelovalec, 1333—1339 So. Ashland, Ave. Chicago, 111.
a--
Kadarkoli počutite bolečine, v kakem delu telesa, poskušajte Tri-nerjev liniment. Drgnite ga dobro v kožo in kmalu bo pomoč prišla. Cena 25 in 50c, po pošti 35 ali 60 centov.
46
M
Drugi in tretji zvezek
imenika padlih, ranjenih in vjetih naših rojakov v sedanji evropski vojski.
Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva z ozirom na tretje zborno poveljništvo (corps) pri katerem službujejo izključno skoraj sami Slovenci. Tu so navedeni vojaki ljubljanskega, spod-nje-štajerskega, spodnje-koroške-ga, tržaškega i t. d. pešpolka ; naših lovskih bataljonov, dragonske-ga in domobranskih polkov; Slovenci drugih oddelkov in vojne mornarice, skupno nad 4000 imen. Vkupno je do zdaj navedenih nad 5000 ponesrečencev v vojski. Pri i\ekaterih vjetih je navedeno, kje se nahajajo v vjetništvu a pri nekaterih padlih naveden je celo grob, kjer so pokopani.
Cena za 2. in 3. zvezek jo 35 centov, za vse tri dO zdaj izšle zvezke, ki obsegajo 2b0%trani, pa samo 50 centov. Naročila in denar pošljite na:
FELIX M. DOLINAR 45 Vesey St., Dep. P. New York.
JCdo želi razprodajati imenike, naj piše po pogoje.
(Advertisement).
CHAS. J. OCASEK, M. D.
PRIZNANO DOBRI
ZDRAVNIK
NA ZAPADN1 STRANI CHICACE.
Dasiravno te star zdravnik, vendar se do sedaj ie ni nikdar posluževal oglasov. K<lor je bolan naj t?e zaupno obrne do njega. Kadar ste oolani, ne hodite k raznim zdravniškim mazačem; edinole zdravnik, kateri je ve&č svojega poklica, more ozdraviti bolnika!
URADNE URE 8 do 10 dopoldan, in od t do 3 popoldan Pridite na naslov:
1500 So. Crawford Ave.
Telefon Lawndale .1133
P1IONE; CANAL 801«
POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON
s modernim kegl|&£en Bivši Martin Potokar plače
Sveie pivo v sodfkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočiiče za nizko ceno. - Postrežba točna in iz-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata
JAZBEC & OMAHEN
1S2S S. Kacine Ave., ( himno, III
Pazite na ti
Ničvredne ponared-be slavnega Pain-fclxpel 1er-ja dobite če*to, ako niste pašni. Pazite na sidro in ime Richter 26c in60c pri v aeh dobrih lekarnarjih.
F. Ad. Richter & Co.
74-11 VstkligiH II.
NEW YORK, N. Y.
ANTON MLADIC moderna gostilna. Toft pilsansko pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Oanal 4184
2348 Bine I si nad Ave.
Ohieago. ni.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastopa si vsili sidiiftik.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. At. sob« 1009
133 W. WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
Dr. W. c. Ohlendorf, M. D.
Zdrami* ta notranje balaaal ln raaacalnlk. tadravaiika pre» kara brasplatae—-pfta-ftati je le zdravila 1924 Blue Ialaai Ave., Oklcafo. Ureduje ed 1 d« S papal.; ad 7 da S zvečer. izven Ckii ftivati balaiki aaj pilaja sleveaaka
BELL PHONK 131S-J FISK
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Hitler SI. . Pttfeterffe, Pa
ALOIS VANA
— l&delovatelj —
sodovlce, mineralne vode in rasnih neopojnfb pijač.
1837 Bo. Fisk Bt. Tel. Canal 1464
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
II 4S0 BfUID AVE., lEIOtlA, VII
Telefon 1199
J. A. FISCHER
Buffet
Ina ma razpolago vsakovrstno viao, laàadka, Ltd. Izvrstni pro-tor ca okrepêilo. 8790 W. 26th St.,	Ohlcage,
Tal. Law a dal« 1791
Socialistične slike in karte.
"Piramida kapitalizmas slovenskim, hrvatskim in anglelkim napisom.
"Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom.
"Zadnji itrajk" s hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" z anglsi-kim napisom. Cene slikam so 1 komad 15«; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2el 1 tucat 15c, 100 komsdov 70«. Poštnino plačamo mi ca vsa kraje sveta.
.INTERNATIONAL PUB. 00. 1311 E. 6th St,
Cleveland. Ohio.
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen sdravnik.
Uradu je od 12 A. M. —3 P. M. in od 8^—10 P. M. V sredo in na-deljo večer neuraduje.
Tel. Canal 476.
1101 Bo. Ashland ava
Tel. residence: Lawndale 89®i.

vojaSke/V r/107
^Otilwaukee.Wi*.,
t RO Jb t A K19D

PRZEMY8L JE PADEL
Hrzojavi iz IVtroitrada in Londona poročajo, da je Prsemyal včeraj padel.
V strašni tragikomediji svetovne vojne je obramba in kapitulacija gališke trdnjave heroična točka, ki nam kaže, kakšna velikanska dejanja hi naš rod lahko izvršil, ako bi se njegove moči goli-darno obrnile v koristne namene, iiamcHto da hc izčrpavajo v službi gospodovanja željnih despotov.
Przemysl velja za eno najmočnejših trdnjav sveta. Z ogromnimi stroški so bile vse zunanje in notranje atrdbe opremljene z najmodernejšimi sredstvi militaris tične tehnike. Sest mesecev sc je poaadka branila, delala izpade in odbijala napade. Šest mesecev so napadalci stiskali obroč, naskako-vali, odbijali izpade, krušili zunanje poizkuse osvoboditve. Na tisoče ljudi, navadnih ljudi, ki se v vsakdanjem življenju nič ne razlikujejo od drugih, je opravljalo nadčloveška dela in prenašalo nečloveško trpljenje.
Za trdnjavo je bila ura usode. Njen padec je za Ruse uspeh, za brambovec, ki so menda naposled ostali brez streliva, ni nečasten.
Za nas je vse to obleganje od začetka do katastrofe le nov, sijajen argument za socializem. Pravijo, da je kapitalizem nujno potreben, ker bi ljudje segnili od lenobe, če jih ne bi želja za dobičkom gonila na delo. Kakšen dobiček so inogli pričakovati brambovei in napadalci od svoje požrtvovalnosti t So li se avstrijski vojaki bojevali za šest krajcarjev dnevne mezde in košček konjskega mesa! Ali pa Rusi za par kopejk in preležane konserveT Ni li enih in drugih ideja držali pokonci in bičala njih sile čez vsako normalno mero t
#A kakšna ideja je bila to! Klanje v službi tirana! Nalagali so jim nekakšno kulturo, svobodo in et}st. In ideja splošne blaginje, vesoljnega napredka, resnične svobode, ideja, ki se more uresničiti lc na podlagi človeške solidarnosti, to sc pravi na podlagi socializma, naj bi ne bila tako močna kakor požrtvovalnost za krvave despote?
Dajmo človeštvu višji cilj in njegove sile sc bodo potrojile.
V Mexico City so bile te dragocenosti kdove kako dolgo v katedrali. Zdaj so jih carinarji spravili v varne shrambe in ni Še odločeno, če in kakšno carino bo treba plačati zanje.
Uboga, uboga cerkev!
HABSBUR2ANI SE MNOŽE.
Pred kratkim je dobila žena sedanjega avstrijskega prestolonaslednika, nadvojvodinja Žita, o-troka. Za novega kronprinca jo torej poskrbljeno, le če ne pojde krona dotlej v muzej in ne ostane princ goloirlav. Seveda so otroka krstili. Saj je prišel t>o milosti božji na svet. Krščen je na sledeče ime :
Robert, Karel, Ludovik, Maks, Mihael, Marija, Anton, Franc, Ferdinand, Josip, Anton, Hubert, .Jurij, Pij, Ivan in Marko d' Avi-ano. Glavno ime Robert je dobil po svojem. starem očetu, očetu svoje matere yojvodi Robertu Parmskemu.
Avstrijski državljani se bodo i-meli kaj učiti, če si bodo hoteli zapomniti to lepo ime.
PREVIDNOST JE MATI MODROSTI.
Pred kratkim jc krožila po časopisju vest, da so Ilabsburžani nakupili v Ameriki za 70 miljonov kron zemljišč in akcij. Le »ane Jožef se ni udeležit te kupčije. ,
Ne vemo, če je vest resnična ali ne, ker nimamo ne s Ilabsburžani ne z ameriškimi kapitalisti tako tesnih stikov. Mogoče pa je. Evropski vladarji in princi so previdni ljudje, ('etudi so Vsi prepričani, da vladajo po milosti božji, se nanjo vendar ne zanašajo tako trdno, kakor bi se pravzaprav morali kot dobri, verni kristjani. Že davno imajo denar naložen po bankah raznih držav. Zakaj kljub božji milosti je vendar že »frčalo nekoliko kron z niaziljenih glav.
V Ameriki sicer Ilabsburžani ne bi mogli iskati nobenih tronov; ampak dobiček bi bil v tem. da bi bil med njimi in med narodi, katere «o goljufali in zatirali, ocean.
LISTU V PODPORO.
UBOGA CERKEV!
• Po romanskih deželah se je katoliško duhovništvo tekom stoletij tako množilo kakor zajci in ker niso ti gospodje nikdar nič koristnega delali, je naravno, da je morala njih množina sčasoma postati neznoijna nadloga za ljudstvo. Zato se je polagoma celo v najbolj bigotnih deželah porodil odpor proti tej družbi.
Tudi v Mehiki, ki je bila v tem oziru ameriška Španija, mrgoli vse polno nopov in menihov. Vsi hočejo "iveti, nobeden pa s svoiiin delom ne prispeva, da bi se ustvarjala in ponuiožcvala življenjska sredstva. Vsi hočejo živeti na račun ljudstva. V dolgih dobah so se naučili gospodovati in so postali skrajno samooblastm.
Tudi v Mehiki se je ljudstvo naveličalo tega; ko pa se jc hotelo rešiti tega zaiedalstva, je cerkev po stari navadi zagnala krik, da jc preganjana. V kakšni strašni bedi jc živela katoliška cerkev v Mehiki, so pa te dni spoznali carinski uradniki v New Yorku.
Neki mehikanski duhovnik, po obleki sodeč pravi revež, sc je pripeljal tja kot begunec. S sabo je imel slab. otrean kovčeg. V njem ni bilo pričakovati ničesar, kar bi bilo vredno par dolarjev. Ali carinski uradniki so debelo pogledali, ko so ga odnrlr. Notri so bile namreč prave kraljevske dragocenosti še izza Karla V., tistega vladarja, o katerem sc je reklo, da v njegovih državah nikdar ne zaide solnce. Bogastvo, ki se ceni na pol miljona dolarjev, obsega bele in rdeče mašne obleke, vse posute z diamanti, smaragdi, rubini in biser je *n ter izšite z zlatom, pa iz dveh zlatih kron z vdelanim dragim kamenjem.
Duhovnik siromašne cerkve jc te dragocenosti strpal v kovčeg in jo z njimi popihal, ko je general Obrcgon ukazal, da mora cerkev od svojih ogromnih posestev plačati pol miljona dolarjev davka. To je seveda svetoskrunstvo. Cerkev ima pravico jemati ; kdo pa je še slišal, da naj plačuje davke kakor delavec, ki si mora trdo zaslužiti, ksr ima?
Jakob Ovijač, Uenryetta, Okla. 50c. — Frank Žagar, Terre Haute, hid. $1.00. — Društvo "Naprej do Zmage" štev. 75 S. D. P. Z. Fitz Henry, Pa. $2.00, Ant. Gradišar, Newark, O. 50e. John Gahrenja 25c. John oVIk 35c. John Šifler 15c. Joe Čamernik 15e. Frank Škul 10e. Fany Maloverh 20e. John Prek 10c. Frank Jašovec 25c. Vsi v Medford, Wis. — Tony Kužnik, Collinwood, O. 25c. — John Zakovšek, Waukegan, 111 , 50c. — Anton Križaj 50c. Neimenovan 25c. Društ. "Javornik" št. 160 S. N. P. J. 50e. Vsi v Newark, o. — Slov. soc. klub, štev. 89 Lorain, O. $2.50 — John Raspet, Cumberland, Wyo. $1.00 — Thos. Bešenič $1.00 Jos. Oven $1.00 John Vivoda $1.00. Vsi v Lansing, Mich. — Anton Per 50c. Joe Urns 30c. Po 25c.: Mary Kramzar, Mary Brus, Joe Breinč, Cehas Kajt-tna, Matt Kajtna, Val. Kerhlikar, Fr. Zapušek, M. Jontes, Jerrv Tavčar, Fr. Respet. Po 20c.: A. Gorenc, Fr. Kramzar, Mike Bre-gar. Po 15c.: Joe Stistar. Po 10v-.: Louisa Gorenc, Nick. Oltean, Pitt Mmtir, Ant. Zapušek, M. Videm-šek, Mary Ovca, Cecilia Banie, Fr. Bohte, A. Vehovec, N. Pošta, And. Kramzar, F. Urh, A. Simčič, Val. Breznikar, Ant. Osat. Neimenovani 5c. Vsi v Spriugfieldu, 111. — Louis Glaser, Lawrence, Pa. 15c.' — Jerry Sturm, Oakley, Wyo. 25c. — Anton Link, Kewanec, 111. 25c. — Slov. soc. klub štev. 50 Virden, 111. $1.50.
Skupaj.......... $ 21.75
Zadnjič izkazano .. $22124
Vsega do danes .... $242.99
LISTNICA UPRAVNIÔTVA
L. O. Superior, Wyo. Prejeli smo pismo od tajnika lokala štev. 2616, "IT. M. W. of A." To jc preveč! V listu "Wyoming Labor Journal" so natisnjena cela pravila Našega distrikta. To bi vzelo v Proletarcu prostora od osem do devet stopcev (kolon). Proleta-rec vendar ni glasilo pfemogarjev samo za Vaš distrikt. Lahko razumete, da slične stvari nihče noče prestavljati zastonj iz angleščine na slovenski jezik. To vzame dosti čssa. Sploh pa, ako bi Vam ustregli v tem oziru, potem bi mo-
POZOR!
DotiČne, kateri to naročili
I "Družinske koledarje*'
in še ne plačali, uljudno prosimo, da prej ko mogoče pošljejo denar, da mi potem uredimo račune in plačamo tiskarno.
rali tudi drugim lokalom, kar pa je nemogoče!
Večkrat nas naši naročniki prosijo, da bi jim preskrbeli kakšne igre. Vsi ti naj vzamejo na zTia-nje,- da dii nimamo nobenih iger v zalogi!
P. M. Sheboygan, Wis. Prejeli smo dopisnico, katero ste pisali sodr. Podlipeu. Mi redno pošiljamo list na "Čitalnico". Ako ga že dvakrat niste prejeli, potem je krivda pošte! Pritožujcte se, da smo Vaui ustavili zavitek 10 i/ti-sov. Seveda. Približno 3 mesece smo Vam pošiljali 10 Proletareov na ogled, ker ste nam obljubili da bolite dobili nove naročnike. Dobili niste nobenega! Nikakor se ne izplača, da bi pošiljali v naselbino, kjer imamo štiri naročnike, 10 ProletarceV vedno zastonj. To lahko delajo različni pobožni in kapitalistični Isti, kateri imajo za hrbtom bogate korporacije!
Sodr. Geo. Petkovsek. Lorain, O. nam je ]>oslal $2.50, katero svo-to je daroval tam. slov. soc. klub v podporo slovenskim štrajkarjem v državi O. Omenjeni znesek smo poslali na sodruga Matt Tušeka, tajnika unijskega lokala v Pincy Fork, O. — kateri naj denar po svoji previdnosti razdeli.
Drobne vesti.
Utonila je pri Jesenicah v Savi 451etna delavčeva žena Marija Šranc. Sodijo, da je sama skočila v Savo, ker se je večkrat sprla s svojim možem, ker jc rada pila.
Samomor vojaka. V Obrijah so našli ustreljenega Častniškega slugo 17. pešpolka Franceta Peter-hofer, doma iz Kindberga. Bil je žc ves zmrznjen. Ležal je ondi mrtev osem dni. Pri sebi je imel puško, bajonet in častniško vojaško sabljo.
Samomor — ker je padel na bojišču njen zaročenec. Poročali so te dni, da sc je v Markovcu pri Starem trgu ustrelila s samokresom v glavo 201etna Ana Žagar. Prepeljali so jo v tamkajšnje "E-lizabetišče." Vzrok poizkušenega samomora je smrt dekletovega zaročencaf na bojišču.
Samomom. V Št. R upe rtu pri Celovcu se je ustrelil železniški sprevodnik v pokoju Peter Voš-njak, star 60 let.
Trdovratna samomorilka. Bra-njevka Terezija Buda v Trstu si je pred nekaj dnevi poskusila prerezati žile. Poškodovala se j^ sicer nekaj, a ne dosti, ker je v pravem času prišla pomoč. Ker 3. febr. žene ves dan ni bilo v njen' Prodajalno sadja, je policija d*ia odpreti. stanovanje m je tam našla Terezijo Budo mrtvo. Zadušila se je s plinom.
Samomor je izvršil v Pulju mornariški učitelj Fr. Eiselt.
Ustrelila se je v Mariboru 18-letna polkovnikova hči Olga Dc-bicki pl. Naviga, ker je padel njen ženin na bojišču.
Ustrelil sc je v Gradcu 271etni Bolgar Bazilij Fangott, ker je bil zopet pozvan pod orožje. Fagott
se je* vojskoval v obeh zadnjih vojnah na Balkanu.
Poskušen samomor. — V deželno bolnišnico v ljubijani so pripeljali z Notranjskega neko go-spodičuo, ki je v samomorilnem namenu streljala nase. Vzrok dejanja : ker je na bojišču padci njen zaročenec.
' Grozna nesreča. Iz Vremskega Britofa na Notranjskem poročajo: Čez Reko grade pomožni most pri Zgornjih Vrcniah na Primorsko. Pri delu jo tudi nekaj osen iz tukajšnje okolice ter 120 Boš njakov. Dne 16. febr. se jc dogodi la grozna nesreča. Pri jako narasli reki sta delala v čolnu Janko Vato vcc iz Zgornjih Vrem in en Bošnjak, mohamedanec. Poslednji je izgubil ravnotežje ter zgrabil Va-tovca-čez prsi in roke ter oba te-lebnita v vodo. Ubogi Vatovec je bil dober plavač, a se ni mogel ganiti, ker mu je oni roke trdno držal, tako sta oba utonila. Trupli še niso našli. Pred letom je ravno na tako tragičen način našel smrt brat Vatovca, namreč pri premogorovu "Adrija." Dva brata ima v vojni, eden je vjetnik v Srbiji. Oče in mati sta stara o-krog 70 let.
Žrtve mraza. Dne 31. jan. je zmrznil v revirju Posterica Auer-spergov gozdni čuvaj Anton Vesel iz Smuka. Dan poprej so pa našli na polju zmrznjenega ko-čarskega sina Alojzija Petriča iz Goleka,, občina Velika Loka; ker je bil Petrič božjasten, je najbr-že vsled božjastnega napada v snegu obležal in zmrznil.
LASTUJTE FARMO V ARKAN SASU ALI PA LOUISIANI.
Z malo vsoto kot vplačilo si lahko kupite 40 akro.v zemlje. Mnogo tujerodccv si je opomoglo h kmetijo v Arkansasu in Louisiani. Nudi se tudi vam enaka prilika. Osvoboditev so dosegli Slovenci. Čehi, Poljaki, Litvini in drugi narodi na naši kolonijski zemlji. Za natančna pojasnila in cene pišite še danes: L. M. Ailen, P. T. M., Ročk Island Lines, Room 718, La Salle Station, Chicago, 1J1.
MODERNA KNI GO VEZNICA.
Okusno, hitro in trpežno delo za privatnike in društva. Sprejemamo naročija tudi izven mesta.
Imamo'moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1633 Blue Island Ave., (Adver.)	Chicago, Dl.
"Ako si nameravate naročiti graf of on, ali importirane sloven ske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ura, verižice, prstane in sploh vsakovrstne zlatnino in srebrnino.
A. J. Terbovec, P. O. Frontenac, Kana.
P. Lorttard Co., New York City ÍAVWWW.VJV'
PRAVNA IN NOTARSKA PISARNA
207 Hanover St.. Milwaukee, Wis.
prevzema v izvršitev vse avstro-ogrske aodnijske in vojaške zadeve, zemljiške vknjižbe, kupne pogodbe, pooblastila, zadolžilice, pobotnice,
odstopna pisma, izjave in druge javne listine, notarsko in konzularno potrjene, potrebne zlasti v zapuščinskih zadevah za iztirjavo dedščin tcir za dvig sodnih in hranilnih depozitov. Iztirjevanje dolgov in drugih zahtevkov tu in v starem kraju.
VAŽNO1 Mnogoletne izkušnje (—v tem poslu sem približno že 20 let—) in temeljito poznavanje zakonov mi omogoča pravilno in uspešno izvršitev vsake naročene zadeve. — Ne vsakdo, ki je "Notary Public", je v stanu te stvari napraviti, marveč le oni, ki ima za to potrebne zmožnosti in v šolah pridobljeno znanje.
Oskrbujem tudi točne prevode iz raznih jezikov. Nadalje sestavljam in tiskam sani cirkularje, vabila in razne društvene potrebščine prav lično m po zmernih cenah; posebno pa opozarjam dramatična in pevska društva na raimnožitev gledaliških iger in not
v poljubnem številu a pomočjo multigrafa. Nasveti v pravnih zadevah brezplačno.
IVAN A. KAKER,
javni notar, b. sodni in konzularni uradnik.

Bivnitiljski odbor:
M teh ml Zi m mer, načelnik
Kmanuel Beranek
Dr. Anton Hiankmi
Abel Davi»
John Kuri k
A. V. (¡rrinirr
John C. k rana
Frank J. Skala
Jam«*» F.,Siepina
C. K. WaUeck
James ». Steplna,
predsednik.
Cbrlstlan R. Hfalleck,
1. podpreds. Kmanuel Beraoek,
II. podpreds. Adolph J. Krasa,
blagajnik.
AMERICAN STATE BANK
1825—27 Blue Island Ave., blizo 18 ste ulice. Glavnica In prebitek.....$500,000
ODPRTO' P°ndeljek in v četrtek do 84 zvečer, vse druge dneve pa do 5J popoldan.
Prejemamo hranilne vloge in dajemo 3% obresti letino.
Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da se pošteno izplača ali pa Vam vrne.
Poill|amo:
10 kron za..........$ 1.80
20 kron za..........$ 3.50
25 kron za..........$ 4.35
50 kron za..........$ 8.60
100 kron za..........$16.95
200 kron za..........$33.90
300 kron za..........$50.85
400 kron za......... $67.80
500 kron za.......$101.70
1000 kron za........$169.50
Sto|lmo v direktni zvezi s
"Prvo hrvatsko posojilnico"
In n lenimi podružnicami.
Govorimo «,« »lov.nsL. ¡mIIm.
V stari kraj
Za pošiljanje denarja Jamčimo!
Zaradi padanja cen v denarnem kursu, kakor tudi zavoljo velikega prometa smo zopet znižali cene*
Sedaj, ko so padle cene avstrijskih kronic, imate najlepšo priliko, da pomagate svojcem v stari domovini!
KAKO?!
Obrniti so na iijvtej», ujstarijio in solidno slovansko baačso tvrdko, ia lo jo:
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave., Chicago, 111.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2140-50 Bine Island Avenue, Chicago* H-
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
Nepretirano ROJAKI! Oglasite se v moji gostilni kadar
= greste v mesto ali iz mesta in prepričali se boste, da točim najboljšo vsakovrstno pijačo. Ako pridete enkrat v mojo gostilno, sem zagotovljen, da boste še prišli.
JOS. SLABE
216 So. Genesee Street	Tel. 302	Waukegan, Illinois
twiner*
BITTER-WINE
STEDEN JE.
Dozdeva se nepotrebno, priporočati narodu, naj si hrani svoj največji zaklad— zdravje—ki se pe da zopet tako lahko pri-dobitipako je enkrat zgubljeno. In vendar vidimo pred nami nevrjetno nevarnost, kakor če bi narod vabil bolezen in smrt v svoja telesa. Hranite si svoie zdravje bolj kot svoje dolarje. Mi nudimo onim, ki so izgubili svoje dobro zdravje in ga žele zopet nazaj pridobiti
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
».•••inov.
horké víno
9 To naravno zdravilo, obstoječe iz čistega rdečega vina in zdravilnih zelišč ima čestokrat zelo hiter in dober učinek, ako se ga redno uiiva pri
okorelih (etrih, zapeki, zgubi slasti, nenadni slabosti, bolečinah v čcvlh, krčih,
želodčnem kataru,
in pri vseh boleznih, kjer ie treba hitro izčiičenje telesa, ne da bi ne ga oslabilo. To sredstvo ojača sestav ter ga usposob^a. da deluje brez prenehanja. V boleznih ftelodca, jeter in droba deluje dobro.
V LEKARNAH
JOS. TRINER
Izdelalo«! kemik
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago. IU.
Trin«rj«v liniment imejte vedno pri roki. Mogača, da ga na rabita dana«, salo dobro vam bo uatragal jutri pri olajftanju bolečin w milicah ali «klapik. Cana 25c in SO«, po polti 35c in «Oc.