Številka 213. \0T~ laiaja va&sl dan . j it littijii u HfcUiLs it 5. in, cc pcuitijiil ct ?. iti mm]. Ft.mttlćtfe Številke se prouajajo pc 3 avft (6 stotink) - rrroeib tobakarnah t Tratu in okolici, Ljubljani, Gorici, i -j., v" Petru, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, A\aov*ii etet. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat K 20, veaka na-L.'m vreia K 2. Mali oglasi po 3 at. beseda, najmanj pa c J.0 etot. — Oglase sprejema ineeratni oddelek uprave cin— Plačuje se izključno le upravi ,.Edinosti". Trst. v soboto 4. avgusta !806. Tečaj XXXI. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. F edinosti je utočl Sarotsfca ssrJi -a vpe leto 24 K. pol !eta 12 K. 3 * esece 6 K. — Na =aročbe brez doocalane narodne se upia-^a ne orir*. Vsi dopisi naj se pošiljajo n.n uredništvo lifc*t&. Netrsukovana pisma b« se sprejemajo ic rokopisi kc ue vračajo. Naročnino, ogin.se in reklamzirrie je pošiljati nt« upravo lifta. UREDNIŠTVO: ni. Glorgfo G-lattf IS. <>';t.ru. Izdajatelj in odgovorni uredniz ŠTEFAN GOL INA. Lastrifc konsorcij iiata .»Edinost*4. — Natisnila tinbrrp.i bonsortiji ista .,Edinost" v Trstu, ulica Ciiorgio Uaiiitti ?t 18. ~ Poitno'hrculinifnl račun gt. M TELETOM it«. »167. Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK u Tržaške Državne šole in mi. vojne mornarice. 8) 0. kr. učiteljišče v Kopru, ki je ravno tako urejeno kakor go- ... , . , , • friško, le vadnice nima tako mnogoštevilne, \ nasledili eni hočemo malo natančneje .... m v ,1 germanizacija je pa tudi tu prva stvar. ;]edati šolske razmere na 1 rzaškem. j j i Nase mesto z okolico tvori, kar je obče i <-■) V Trstu. 1) C. kr. višji gimnazij z ima torej lastno deželno: jednoletnim pripravljalnim razredom za slo-imeti tudi lastno šol- venske dečke na Prošeku in dvorazrednim tudi slovenskim dečkom namenjenim v ulici Trstu. 2) C. kr. višji* "realka. 3) »kr. deška ljudska šola na Piazza Lipsia. ;ii?.nOj deželo zase u t;, v o in moralo bi sivo, katero bi baziralo — analogno drugih provincijali države — razun kakor v na dr- ^liozza žavuih tudi na posebnih deželnih šolskih za-, izvoil4) dekliška ljudska in 5) c. kr. me- ščanska šola na Piazza Lipsia. 6) C. kr. konih. Deželni šolski zakoni določajo razvoj ljudskih in meščanskih šol (poleg osnovnih iloločil državnih zakonov). Tacega deželnega j i, kkega zakona pa Trst z okolico nima. Da! i Dežela Trst nima deželnega šolskega zakona, j »la-si imajo druge avstrijske dežele svoje šolske zakone že več nego 35 let! Če vprašamo, : .kaj se tak zakon doslej za Trst ni sesta-v i. sklenil in sankcijoniral, imamo za odgo-v r dva vzroka. Avtonomni zastop tržaški noče skleniti zakona, ki bi zadoščal normal-'iui določi jam državnih šolskih zakonov avstrijskih ; to je jeden vzrok. Drugi je pa ta: avstrijski vladi se nič ne mudi za ta zakon. k<. i' brez deželnega šolskega zakona za Trst m okolico 1 o ž j e izvršuje program g -i r m a n i z a <* i j e T r s t a in Prigorja. Naglašamo pa koj tu, da niti v Tr-tu niti drugod na Primorskem ni nemški jezik deželni jezik; to je treba dobro po.nniti za poznejša naša razvijanja. Predno si podrobno ogledamo tržaško šolstvo, podajamo pregled vseh nemških državnih učnih zavodov na Primorskem. A) Na Goriškem. 1) C. kr. višji gimnazij v Gorici z jednoletnim pripravljalnim tečajem za one slovenske dečke, ki želč vstopiti v nemški gimnazij. 2) C. kr. višja r&tika v Gorici z jednoletnim pripravljalnim teftajem za one laške dečke, ki žeh'* vstopili v nemško realko. 3) C. kr. žensko učiteljišče v Gorici. Zavod je sicer razdeljen v laško-nemški in slovensko-nemški del, a to je le polovičarstvo. Zavod ima tendencijo, Ši-i iti nemštvo ; izobrazba učiteljic je le sekundami namen. Za dokaz tej trditvi opozarjamo le na to, da ima zavod — v deželi, kjer je nemščina tuj jezik —- za notranji in zunanji uradni jezik nemščino. Na uradnih kon-ferencijah učiteljskega zbora se govori le nemški in tiskovine izpričeval gojenk so dvojezične : uemško-laške iu nemško-slovenske in se tudi dvojezično izpolniyejo. In to v deželi. kjer je nemščina t u j jezik ! — S tem učiteljiščem, ki inta za več predmetov nemščino kakor učni jezik in izobraža gojenke za nunske, laške, slovenske in hrvatske šole (ta deška in dekliška ljudska šola v via Fontana. Pred sabo imamo uradna letna poročila (Jahresberichte) tržaških državnih nemških učnih zavodov za šolsko leto 1905/6. Iz teh poročil posnemamo prav zanimive pojave avstrijske šolske politike. Pod pretvezo, da skrbi otrokom tržaških državnih uradnikov za vzgojo v nemških Šolah, vzdržuje država v Trstu 41 razredov nemške ljudske šole in 11 razredov nemške meščanske Šole. V teh 52 razredih elementarne šole je 2'>87 otrok in sicer: 771 Nemcev, 1222 Lahov in 648 Slovencev. Torej zaradi 771 „nemških*4 t. j. 28*6°/o otrok je učni jezik za vso šolo nemški ! V resnici sicer niti 771 nemških otrok ni, kajti marsikak oče vpisuje svojega otroka za Nemca, ker se hoče s tem prikupiti učiteljem in voditeljem teh šol. Posebno med našim uradništvom je mnogo takih nezaved-nežev. Pa s kako pravico vzdržuje država v j Trstu za „uradništvo"* posebne šole ? lvdo in | kaj pa so ti uradniki ? So li sami Nemci V In če bi bili : je-li država primorana vzdrževati tem svojim uslužbencem šole, elementarne šole ?! Ne ! To je ravno oni moment, ki se v Trstu premalo naglaša. Za potrebne ljudske in meščanske šole v katere se mora vsprejeti vsak za šolo godni otrok, mora glasom državnega šolskega zakona skrbeti občina, okraj ali dežela, sploh : avtonomna deželna oblast! Ce so torej v Trstu nemške šole res potrebne, t. j., če je res v Trstu dovolj otrok nemškega materinega jezika, potem naj država prisili tržaško občino, da otvori za vsakih 80 nemških otrok po jeden razred nemške ljudske šole v avtonomni občinski upravi. Kajti tudi državni uradniki plačujejo občinske doklade kakor drugi državljani, torej mora tudi njih otrokom občina oskrbeti potrebnih šol. Nadalje pa tudi v Avstriji ni zakona, ki bi ukazoval in dovoljeval, da se za posebno kasto — tu uradništvo — vzdržujejo posebne šole! Sola je vendar za berača in kneza jednaka ! In dalje : so-li vsi uradniki Nemci ? Če bi dr- amogojezičnost le škoduje seveda temelji- žava postopala pravično, bi sploh v IV * o s t i pedaško-didaktični izobrazbi) je združena cela vrsta vadniških razredov, ki imajo i ključno tendencijo germaniziranja. Takih vadniškili razredov, ki imajo v drugih deželah namen, da kažejo učiteljiščnikom uzomo delovanje v uzomi ljudski šoli. je v Gorici šestnajst in sicer: čvetero nemško-laškib, ki pripravljajo laške dečke za vstop v nemške srednje Šole, čvetero nemško-slo-venskih, ki pripravljajo slovenske dečke za vstop v nemške srednje šole, šest nemških dekliških razredov, kjer se deklice go- stune bilo nemških uradnikov. Uradniki so vendar po v sodi cvet naroda, sinovi svojega rodu! Le v Trstu — kakor tudi drugod med nenemškim naseljenjem v Avstriji — so baje sinovi avtohtonnega na-seljenja manje sposobni za uradniške službe nego priseljeni Nemci. Pa to so le pretveze, to so argumenti za one, ki so kmalu zadovoljni. Kakor vzdržuje v Trstu civilna državna oblast toliko šol nezakonito, ravno tako vzdržuje v Puli c. in kr. vojni erar celo vrsto nemških šol. Kakor je vlada prisilila telje na teh primorskih državnih šolah brez izjeme le Nemce in sicer Nemce iz daljnjih krajev katerim je vse tuje tu ob Adriji. Ti ljudje prihajajo sem polni a r o g a n c e in sovraštva do u a r o d o v, med katerimi so poklicani delovati ter vzgojevati mladino istih. Zato se nam tudi ni čuditi, da imamo na srednjih šolah v Trstu tako malo dijaštva. Le poglejmo statistiko ! Na tržaške srednje šole prihajajo dečki: 1. iz obeh državnih ljudskih šol na Piazza Lipsia in via Fontana, kjer je letos (glasom Jahresbericlita) v IV. razredu (36 Slovencev, skupaj torej 113 dečkov za vstop v srednjo šolo ; 2. iz obeh pripravnic v via Chiozza in na Prošeku, ki da-jata na leto gotovo 50 dečkov za vstop v srednjo šolo. Skupaj je torej na leto v Trstu 163 slovenskih dečkov zrelih za vstop v srednjo šolo. V letošnjih letnih poročilih tržaških nemških srednjih šol pa nahajamo : a) na gimnaziji 34, b) na realki IS učencev slovenske narodnosti v prvih razredih (6 paralelk). torej skupaj 54. Torej niti tretjina onega števila, ki se prijavlja za vstop v srednje šole, se ne vsprejema! Pri tem smo se pa ozirali le na Trst; izpustili smo j)a daljno okolico, katera tudi pošilja dečke na tržaške srednje žole. Saj je celo 20 na Kranjskem rojenih na tržaški gimnaziji ! Ta dvajsetorica je po večini gotovo všteta med onimi 54 Slovenci. Ta števila kažejo jasno, kako se slovenska mla-; dina ovira v višji izobražbi. Kaj je z onimi dečki, ki jih ne vsprejemajo na nemške ljudske šole, ki se torej nikakor ne morejo pripraviti za srednje-šolski študij na tržaških dr-i žavnili srednjih šolah — o tem niti ne govorimo. Da bi pa kak slovenski deček, ki je le v svojem materinem jeziku izobražen v obsegu ljudske šole, moge! vstopiti na tržaško gimnazijo, o toni se sploh v Trstu nikomur ne sanja. 111 v e n d a r j e to n o r m a 1 n a zahteva zdrave pedagogike! Pa za nas Slovence ne velja pedagogika. 311 moramo svojo mladino, v najnežnejši [dobi oropati one poezije, ki jo vživa mladina svobodnih narodov v zakladu materinščine, ako ho-| čemo, da ne ostanejo naši sinovi na najnižji stopnji prosvete. Kričeč primer krivične šolske uredbe je n. pr. to: letos je bilo na c. kr. tržaški gimnaziji 142 Slovencev in 139 Nemcev, a učni jezik je nemščina, slovenščina pa le za vsako leto posebej obligatna. Ce se torej slovenski dijak, izpostavljen pritisku nemško-nacijonalnih profesorjev, hoče tem svojim učiteljem posebno prikupi i, se ne vpiše v slovenski jezik ter je tako na potu raznarodovanja za stopinjo dalje. To pa vse pod pa-tronanco avstrijske vlade. riških Nemcev (ki jih pa ni niti za jeden Pred par desetletji ljubljansko občino k usta-razred) izobražujejo na državne stroške. Po-1 novitvi nemških ljudskih šol za baje v Ljub-leg tega se pa dsklice Slovencev in Lahov U^ni naseljene Nem«*e, ravno tako bi lahko raznarodujejo v teh razredih, kajti nemščina I prisilila tržaško in pulsko občino k ustano-— v deželi tuj jezik — je učni jezik, la-!*itvi potrebnih nemških Šol. A število ščina in slovenščina sta pa le neobvezna1 teh, zakonito zajamčenih šol bi bilo tako predmeta. Potem sta še dva razreda mešane ljudske šole (t. j. za dečke in deklice), ki jo je pred par leti država prevzela iz uprave omejeno, da bi nikakor ne povspeševalo germanizacije n en em škili narodov na Primorskem. Zato pa raje držara prinaša ogromne šolskega „Schulvereina*4 v lastno upravo in to z do- žrtve leto za let .m za vzdrževanje ljudskih in mesčanskih šol v Trstu in sploh Primorju ter olajšuje tržaški, pulski in goriški občini šolske stroške, le da more te svoje šole urejevati tako, da služijo njenim name- sveta goriško-tudi slovenski po- gimnazij v voljenjem deželnega gradiščanskega, kjer sede liti ki. B) V Istri. 1) C. kr. viši Puli z jednoletnim pripravljalnim tečajem za nom t. j. germanizaciji! Za notranji one hrvatske in laške dečke, ki žele'pedagoško-didalctični ustroj svojih zavodov se vstopiti v nemški gimnazij. 2) C- kr. nižja' ne briga, oziroma prepušča to takim možem, realka (v upravi vojne mornarice). 3) < \ kr. 1 ki vidijo smoter šole le v nemštvu, naj si bodo deška ljudska šola (i 0 razredov), 4) C. in; že to res Nemci, ali pa Nenemci v službi kr. dekliška ljudska in meščanska šola vojne \ vladnega sistema. Zato se nam ni čuditi, da mornarice. 6) C. in kr. deška Ijidska šola! nahajamo nameščene kakor učitelje in vodi- Hudovernik. Med umrlimi se je spominjat1 ljubljanskega župnika Martina MalenŠka kakor nadzornika društva, vnetega pospeševate-Ija njenega ter predsednika obeh šentpeter-skih podružnic. Odbor je imel 11 sej, pisarna je rešila 1050 spisov. V minolem letu je bila ustanovljena ženska podružnica v Žalcu. Pri-rastlo je 13 pokroviteljev. Družba ima sedaj 152 podružnic, od katerih jih ne deluje 6 Ate bodo izkazane v koledarju za leto 1907. Da ne delujejo, so krivi njih voditelji, ki pošiljajo prispevke vodstvu več mesecev pozneje, nego se konča blagajniško leto, ki se začenja in neha s solnčnini. Velika hiba pri družbi je, da vodstvo še danes ne ve števila ustanovnikov, letnikov in podpornikov ; tega so krive podružnice, ker pošiljajo pomanjkljiva poročila. Podružnice so prve opore v družbi; njihov namen ni le, da zbirajo mle in pobirajo denar, ampak pred vsem, da prirejajo zabave in poučne večere. Vsak člen naj bi zahteval povsod blago, ki se prodaja v društveno korist. Prispevki podružnic so se v zadnjih dveh I letih pomnožili za 8000 K, torej za tretjino. Skupni taktični dohodki po odštetih posojilih znašajo 13.000 K. Družba je imela v minolein letu 17 ljudsko-šolskih razredov in 11 otroških vrtcev. Vseh otrok je bilo koncem leta 1886 ; če bi bilo dovolj sredstev, bi n. pr. na tržaški deški in dekliški šoli napolnili še 6 razredov ter bi otvorili otroške vrtce v Studencih pri Mariboru, Gradcu, Borovljah in Železni kaplji, kjer so najbolj potrebni. Družbi so pripadale minolo leto s oven-ske paralelk e dekliške ljudske šole v Mariboru, dosedanja 2 razreda se letos razširita na tri. Pri družbi se je ustanovil penzijski za» ■ klad, ker je primanjkovalo svetnih učnih moči. j S tem se pridobe dobre učne moči. G. govornik se je konečno obrnil do vseh dosedanjih podpornikov, naj bi ostali družbi zvesti in jo po možnosti podpirali kakor doslej. V znak spomina na vse umrle člene so se na poziv prvomestnikov vzdignili zborovalci s sedežev. (Z vrše tek pride). m. slopščina družile sv. Cirila in Mstedija v Logatcu. K včerajšnjemu poročilu o veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metodija v Logatcu nam je dodati še nastopno : Ob 9. uri in pol je bila v župni cerkvi Gor. Logatca sv. maša, na kateri so peli logaški pevci. Zborovanje se je vršilo na vrtu hotela Kramaru v Dol. Logatcu ob 11. uri in je bilo dobro obiskovano. Izlasti je bilo navzočih mnogo naprednih in narodno-radikalnih dijakov. Koroške Slovence sta zastopala urednik „Mira* g. Ekar in g. župnik Treiber. Zborovanje je otvoril .g. prvomestnik Zupan, ki je predstavil okrajnega glavarja g. Kre-menška, ki se je osebno udeležil zborovanja. Naznanil je, da mu je gdč. Mici Puppisova izročila 200 K za družbo, učitelj g. Levičnik iz Železnikov pa 52 K. Pozdravil je vse navzoče in dal besedo g. Bradaški, ki je poročal o delovanju društva, ker je glavni tajnik g. Žlogar odstopil. Poročilo obsega društveno delovanje od lanske do letošnje skupščine. Lani je preteklo 20 let, odkar so se začele ustanovljati podružnice, letos je pa 20-letnica obstoja vodstva. Iz vodstva, so tekom leta izstopili gg. župan Hribar, odvetnik dr. Ivan Hribar kakor blagajnik in tajnik kanonik Žlogar. Z novim letom je prevzel blagajniške posle notar g, Carinski spor međ Avstro-Ogr- sko in Srbijo. Budimpeštanski mesarji prott carinski vojni. Budimpeštanski mesarji so imeli v torek izredno sejo radi zatvorjenja meje proti Srbiji in radi poskočivših cen mesa. Vsprejeta je bila resolucija, v kateri se zahteva o«l mestnega župana, naj stori na vladi potrebne korake, da bi se meja zopet odprla in olajšal uvoz živine iz Srbije. Gibanje med nižjim češkim svečenstvom. Iz Brna poročajo od 31. t. m.: Češko ! svečenstvo Moravske in Slezke je imelo danes j tukaj dva shoda. Enega teh shodov so se j vdeležili, razun svečenikov, tudi hijiki, skupno 1150 oseb. Shod je sklenil reso!:icijo, v kateri se odbjajo napadi na cerki v. se prote-stuje proti paroli „Proč od "h- »" in se zahteva več času primernih reform, med drugim, d a v o 1 i š k o 1' e duhovščina in da se cerkveno premoženje uporablja v kulturelne in človekoljubne svrhe. Duhovniki hočejo, d a s e j i h s m a t r a kakor p o 111 o č -nike škofa, ne pa kakor njegove služabnike. Lsyikom naj se da neki vpliv v cerkvenih stvareh. Nadalje je shod zahteval, da se na službi božji v deželah češke krone uvede češki jezik in da se ustanovi Ciril-Metodijeva akademija. Nadalje so zborovalci prote-[ stirali proti nasilnemu postopanju madjarskih školov. Proti temu naj nastopi tudi pri nuncijaturi in pri sv. Stolici episkopat. Nadalje se poživlja episkopat, jnaj deluje na to, da se na Dunaju in Lito-; mericah uvede češka služba božja. Potem so Izborovaici zahtevali, da se času primerno iz- Stran II. »EDINOST« št. 213. V soboto, dne 4. avgusta 1006 vrše tudi spremembe glede celibata in disciplinarnega reda. Konečno je bila izražena želja po organizaciji svećenstva in njega pravice do sodelovanja v političnem življenju in v takih strankah, ki niso sovražne cerkvi. Nastop nove hrvatske vlade. Novi kurs v Hrvatski. Dne 1. t. m. so se predstavili oddelnemu predstojniku dru. Nikoliću uradniki oddelka za notranje stvari in predsedstva hrvatske vlade. Na pozdravni govor svetnika dra. Jak-šića je odgovoril novi oddelni predstojnik: rZvesto udan kralju in domovini, poln ljubezni do ljudstva brez razlike, in vodjen od poštene volje, prevzemam pod težavnimi okol-nostmi mesto, spojeno z veliko odgovornostjo, da po svojih najboljih močeh služim kralju in domovini. Jaz stojim na podlagi temeljnega zakona, v katerem je določeno naše državnopravno razmerje in ki nurn jamči narodno in politično življenje, v državni skupnosti s kraljevstvom Ogrskim. Zakon mora biti iedini vir, opora in izhodišče in poznavanje svoje dolžnosti trdna podlaga našemu delovanju. Delujoči na ta način, bomo najbolje zadoščali koristim najviše službe. Nikdar ne smemo puščati iz-pred oči. da živimo v konstitucijo-nelni državi, kjer je eksekutiva — če tudi je nje delovanje samostojno in odtegneno vplivanju — vendar odgovorna legislativi (saboru), s katero mora parlamen-tarična vlada delovati dogovorno in v spora-zumljenju. Ban je povdarjal, da želi vladati ustavno in parlamentarično. Upravni uradniki, zavedajoči se svoje odgovornosti duhu časa primerno. bodo najvestneje podpirali prizadevanja njegove ekscelence. Će bo na oblastih vladal takov duh. da bo ljudstvo videlo, kako se mu prihaja nasproti s svetom, naklonjenostjo, objektivnostjo in brzim poslovanjem, potem bo imelo zaupanje do vlade in njenih organov. Stvar vlade in sabora bo pa, da nam ustvarita še primanjkajoče pogoje svobodnega in modernega ustavnega življenja, aH da že obstoječe zakone spopolnita. Hrvatski listi pozdravljajo z zadoščenjem ta program nove vlade, ker je brezdvomno podan v sporazumljenju z banom in pa radi temeljnega načela, ki je povdarjen v njem. To načelo kaže vso razliko med prejšnjim policijskim režimom, ko je en sam nasilnik gospodaril z eksekutivo in legislativo. Lepih naukov je izpregovoril novi predstojnik na adreso uradnikov. To. kar je dr. Nikolić označil kakor dolžnost uradnikov, je tudi neizogibno potrebno, conditio sine qua non, ako se hoče govoriti o blagonosni moderni upravi. Kajti tudi najlepši zakoni ne koristijo nič, ako ni. organov, ki jih v pravem duhu in vestno izvršujejo. Vlada in parlament ne jamčita še dobre uprave. Ta je zagotovljena še le tedaj, ako so na razpolago dobri, vestni in svoji nalogi dorastli uradniki. Nova vlada obeta, da hoče ustvariti vse te potrebne pogoje. Zato smemo gojiti nado, da nastopa res nova doba za izmučeni hrvatski narod. Trcpov v nemilosti. 1 zato, ker je zahteval tako surovo. Prepiral se Petrograjski listi poročajo, da je general je silno in je šel klicat enega viših sprevod-Trepov izgubil pri carju ves upliv. Sedaj sta nikov. Ali tudi ta mu je izjavil, da ne more v carjevi milosti njegova adjutanta grof Orlov ničesar storiti. Na to pa je mož z dvema ro-in knez Trubeckoj. Gsneral Margrafski umorjen. Iz Varšave poročajo, da je bil pomočnik generalnega guvernerja, general Margrafski, umorjen v bližini mesta. Drobne politične vesti. Aretovanja radi protigrških demonstracij. Kakor poročajo iz Sofije, ie bilo v Plovdivu aretovanih 120 oseb radi v protigrških demonstracij, ki so se vršile mi-nolo nedeljo. Cesar Viljem pojde v Milan. Iz Milana poročajo, da je bilo ravnateljstvo razstave obveščeno, da pride cesar Viljem meseca septembra na razstavo. Cesarja bo spremljal državni kancelar Biilo\v, ki se sestane v Milanu z ministerskim predsednikom Giolitti-jem in z ministrom za vnanje stvari Tittoni-jem. Domače vesti. Seja mestnega sveta. Pričenši o po-j ludne se je včeraj vršila napovedana javna Ueja mestnega sveta. Predsedoval je II. pod-i predsednik dr. Venezian. Dr. Venezian je najprej prijavil mestnemu svetu, da je došlo predsedništvu pismo, s katerim svetovalec Ruggero Berlam polaga mandat, in sicer vsled dejstva, da se je v zadnji seji mestnega sveta predlagalo odklonitev njegovega načrta za portal ob vhodu v predor pod Montuzzo v ulici Sil vio Pellico, in ker je ta predlog tudi dobil nekoliko glasov. Na predlog svetovalca Doria je mestni svet sklenil, naj predsednik mestnega sveta skuša pregovoriti svet. Berlama, j zetama zakričal: rVado čamar guardie, ščavi stupidi !** To žaljenje je silno razgrelo navzoče, kr je kričalo za njim: „Ti si neumen, ne mi, mi nismotako surovi kakor si ti Sreča je bila za moža, da ga ni bilo več nazaj. Imenovani mož z dvema rozetama ne dela časti svojemu stanu ! Našim ljudem pa priporočamo, da naj vsikdar in povsodi najenergičneje reagirajo proti vsakemu žaljenju: tem odločneje, čim je bolj žaljivec — cesar-sko-kraljevski! Najbolj neizprosni v tem pogledu moramo biti proti jasnim organom! Iz Tolmina. Dne 31. julija počastil je Tolmin se svojim obiskom jeder, najslavnejših naših pesnikov, g. Simon Gregor-č i č. Prišel je s Kranjskega za par uric v svoje domače kraje obiskat še stare znance in prijatelje. Gospod Andrej Vrtovec je pozdravil vekovitega našega pesnika v imenu „Narodne Čitalnice^. Kmalu se je zbralo okolo njega mnogo častilcev. Zvečer so pa tolminski pevci in pevkinje priredili serenado z bakljado. V hotelu O. Gaberščeka se ie krasno pelo na dvorišču (in kasneje v velikem salonu) pesniku na čast. Župan g. Gaberšček je pozdravil pesnika v vznesenih besedah ter mu napil v imenu Tolmina in vseh navzočih (bilo nas je polna dvorana) ter konečno vskliknil : Skalovje Krna mine prej nego pesnikovo ime. Naš pesnik je bil vidno ginjen. Zahvalivši se je odšel počivat h g. kanoniku Kra-geljnu spremljan od kapelana Lebana in drugih prijateljev. Župan Gaberšček je dal pevcem 2 sodčeka piva brezplačno in Oskar naj prekliče svojo demisijo. Na vprašanje svetovalca \\ eila. glede preg-ejj je nabral k stroškom velike slavnosti slučajev legarja. ki so se pripetih v Kjadinu,; 30 K Hvala obema t je predsednik povedal, da se hiti z gradnjo j Zdravniško politično društvo. Na ! vodovoda v Kjadin. kjer bo v par dneh po- zadnjem 0bčnem zboru ital. političnega društva ! stavljen izvor brojnice. Za tem je mestni svet i z veliko večino glasov vsprejel predlog, da se 51 ženskih nasproti 111 v istem tednu mino-lega leta. Od teh je bilo 32 izpod enega leta. : Povprečna umrljivost v tem tednu je znašala ! 28.6 pro mille. Nova telefonska postaja se otvori na c. kr. poštnem uradu v Sežani v nedeljo dne : 5. t. m. Tujci v Ljubljani. Meseca julija t. 1. j je došlo v Ljubljano 4297 tujcev — za 64() j več kakor meseca junija in za 67 več kakor i meseca julija lanskega leta. Truplo 7-letnega dečka najdeno v i morju. Potapljač Corazza, ki je v službi tvrdke Faccanoni & drugi, je bil šel včeraj v jutro na dno morja pred ladijedelnico, ki jo ima tvrdka pri sv. Andreju. Na dnu morja je pa našel truplo utopljenega dečka. Dal je takoj znamenje, da so ga potegnili iz morja. Prišedši iz morja je povedal tovarišem kaj ie našel, vzel dolgo vrv in se povrnil na dno j morja, kjer je z vrvjo prevezal truplo malega j utopljenca. Njegovi tovariši so mej tem obvestili policijo in zdravniško postajo. Ko je prišel tja policijski uradnik iti za njim zdravnik z zdravniške postaje, dr. Tuivhetto, so potegnili utopljenčevo truplo iz morja, a zdravnik je konstatoval, da je bil v morju še le nekoliko ur. Polovica levega ušesa je bila olj Jbi> rastlo število slovenskih kiijentov in ntervseatov. Razne vesti. Meksikanski zaliv v ognju. Parižki „Eclair" poroča iz Londona: Meksikanski zaliv nudi čaroben pogled. Vsa površina vode je pokrita s plamenom, ki zavzema 16 štirja-škili kilometrov. Menijo, da je ogenj nastal vsled nekega izvirka petroleja, ki se nahaja na morskem dnu v zalivu. O sladoledu. Sedaj po leti prodajajo po ulicah sladoled po zelo nizki ceni, kupujejo ga pa ponajveč otroci. Proti tej navadi piše nemški list „Bliitter fur Tolksgesund-heitspflege" in pravi med drugim, da je to zdravju škodljivo, češ, da se ta sladoled prireja največ v siromašnih in umazanih prostorih, a poleg tega da je na prodajanju samem izložen cestnemu prahu in drugi nesnagi. Zato je priporočati, da bi otroci za male novčiče, ki jih dobivajo od svojih roditeljev, kupovali raje sadje, nego da si z uličnim sladoledom ^ kvarijo želodec. Brzojavne vesti. Srbska skupščina. Belig rad 3. Skupščina je z 82 proti : 4o glasom vsprejela pooblastilni zakon za sklep trgovinskega provizorija, tako tudi z 81 proti 39 glasovi vladao predlogo glede dovolitve kredita pol milijona frankov v svrho, da se najde nova pota za trgovino. Požar v milanski razstavi. MILAN 3. Okolu 4. ure zjutraj je nastal v parku v galeriji za dekorativne umetnosti požar. Gasilci so ogenj omejili, toda galerija je popolnoma uničena. MILAN 3. Požar je uničil ves italijanski oddelek za dekorativne umetnosti; le malo se je rešilo od ogrskega oddelku, galerija za arhitekturo je pogorela Ie deloma. Gasilci in vojaki so delali, da bi pogasili požar. Rešeni so bili oddelki za dekorativno umetnost: an-gležki. japonski, turški, nizozemski, švicarski, nemški, perzijski in kitajski. MILAN 3. Generalno tajništvo milanske razstave konstatuje, da ni bilo povodom požara v avstrijskem oddelku razstave nikake škode. MILAN 3. Škodo, ki jo je v razstavi provzročil požar, cenijo na štiri milijone lir. MILAN 3. Izvrševalni odbor razstavnega odreka je v sporazumu z županom sklenil, da se oddelek za dekorativno umetnost takoj zopet zgradi, v nadi, da bodo sodelovali vsi razstavljalci. V nedeljo se bo vršil shod razstavnega odseka. MILAN 3. O vzroku požara krožijo razne vesti, eni pravijo, da je ogenj nastal vsled stika električnih žic, drugi pa pripisujejo to neprevidnosti kakega kadilca. Štrajk. SIBINJ 3. (Ogr. biro). Tukaj je izbruhnil splošen štrajk. Sultan bolan. FRANKOBROD o/M. 3. „Frankf. Zei-tung" poroča iz Carigrada, da je sultan že 14 dni bolan, vendar da ni njegovo stanje nevarno. Rudarji ubiti vsled eksplozije. HANOVER 3. V rudniku „Maria" seje pripetila silna eksplozija, ki je pet rudarjev ubila, mnogo jih pa ranila. Agitacija proti Grkom v Bolgariji. CARIGRAD 3. Glasom privatnih poročil iz Plovdiva. se tamkaj govori, da hočejo Bolgari dne 6. avgusta prirediti v Plovdivu in drugod veliko gonjo proti Grkom. Odlikovan admiral. BEROLIN 3. Dosedanji načelnik kabineta vojne mornarice, admiral baron Seuden-Bibran je odlikovan redom črnega orla. Rusija. Vojaška revolucija. PETROGRAD 3. (Petr. brz. ag-.). Sinoči so izbruhnili v Kronstadtu nemiri. Vojaki stot-nije za trdnjavske mine so se spuntali ter so ubili poveljnika stotnije podpolkovnika Aleksandrova, njegovega pomočnika kapitana Pro-činskega, njegovo mater, ter sestro poveljnika. Uponuki so marširali proti bateriji „Liitke", kjer so vjeli poveljnika stotnije trdnjavslak saperjev in več častnikov in jih zaprli v neko lopo za vozove. Saperji so se pridružili pun-tarjem. Puntarji, med katerimi je bilo tudi več agitatorjev v civilni obleki, so se polastili vlaka trdnjavske železnice ter se podali v fort „Konstantin". Vojaki, ki so bili tamkaj v službi in so se branili pridružiti se puntarjem, so bili vjeti, častniki pa zvezani. Posrečilo se jim je pa odvzeti s topov vse zapore do ene. Ko so puntarji zasedli fort, so razvili rudečo zastavo ter ustrelili s topom* K malo je pričelo topništvo streljati na puntarje s strojnimi puškami in s trdnjavskimi topovi. V začetku so puntarji odgovarjali na ctreljanje, ali km al o je nastala med nitmi zmešnjava. En del je poskakal v vodo, dočim je drugi del skušal zbežati na nekemfparniku. Ob 5. uri zjutraj so se puntarji udali. Med aretovanimi vojaki je 15 civilnih oseb. Telefonska zveza s Petrogradom je od sinoči pretrgana. Brzojavke iz Kronstadta ne odpošiljajo več. PETROGRAD 3. (Petr. brz. ag.) Postaje Finske železnice od Petrograda do Viborga ter vsa morska obala so zasedene od vojakov. PETROGRAD 3. (Petr. brz. ag.) V Svea-borgu so ponehali nemiri. KRONSTADT 3. Nad Kronstadto- je bilo proglašeno vojno stanje. Sedem puntar-jev od stotnije za trdnjavske mine je bilo radi umorstva na častnikih, obsojenih na smrt. REVAL 3. (Petr. brz. ag.) Del posadke križarja „Pamjat Azova", ki je ostala zvesta in ki je dospel v revalski zaliv, je nad vladal upornike ter prosil, naj se odpošlje na pomoč pehota. Moštvo je izročilo oblastni jam 150 mož, ki so se udeležili upora. Upornike so izkrcali in aretovali. S križarjem so dospeli tudi trije častniki, ki so jih bili puntarji ujeli. Aretovan je bil tudi neki agitator. HELSINGFORS 3. (Biro Ritzan). V stari Nyelandski vojašnici je včeraj popoludne izbruhnil upor, pri čemer se je tudi streljalo. Krogle so deloma letele tudi na ulico. Ranjenci so bili odvedeni v vojaško bolnišnico. Iz Sveaborga je dospelo semkaj sto ranjencev. Voditelj upornikov Kahanski je baje s 150 možmi zbežal na parniku „Wysael", da se poda velikemu knezu Mihaelu. V pouličnih bojih v Helsingforsu je bilo pet oseb ubitih, pet pa ranjenih. KRONSTADT 3. Kontreadmiral Dekle- stot i u k: nižje; druga žita nespremenjeno. Vre-1 me: vroče. Hamburg (Sklep pop.) Kava Santo« gooi average za september 59*,„ za december 40'/., za marec 40*/., za maj 41 V«. Trdno. — Kava Bio navadna loco 40—42 navadna reelna 43—44 nsvsdaa dobra 45—4'i. včeraj danee 100.45 100.45 100.50 100.50 117.85 117.90 93.50 99.60 89.60 89.60 113.— 129,90 94.75 94.80 84.70 84 70 1744.— 1756,— 667 ;>o 67o — 210.12'/'240.12 V. 117 30 117.21 v, 23.46 23.46 19.12 19.09 V, 95.45 95*45 11.31 1130 H a m b u r g. (Sklep). — Sladkor za avgust 17-60, za september 17-65, za oktober 17-65, za november 17*55, za dec. 17.65, za jaaua? 17.70. — Mirno. — Vreme: oblačno. 5few-York. (Otvorjenje.) Kava Rio za bodoče dobave. Stalno, nespremenjeno, za 10 stotink nižje. — Prodaja: 14.000 vreč. Ha vre. (Sklep) Kava Santos good average za tekoči mesec 49.50, za sept. 49*75. Stalno. London. Sladkor iz repe surov 8*'4 Sli; Mirno. Parir Rž za tekoči njesec 15.75, zs avgust 15*75, za sept.-okt. 16.—, za sept.-dec 16.15 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 24.*0, za avgust 22-80, za sept.-oktober 22.45, za aeptembar-dec. 22 40 (stalno). — Moka za tekočt mesec 30.50, za avgust 30.55, za sept-oktober 30.15, za september-dec. SV.90 (mirno). — Repično olje za tekoči mesec 65.—, za avgust 65.25. za sept.-dec. 67.1,«, za januvar-aprii 66.f/, (mirno). — Špirit tekoči mesc 44.za avgust 46.25, za september-dec. 41.75, za januvar-april 40.50 (stalno). — Sladkor surov 881 uso nov 22.l/«—22.1 s (mirno), bel za tekoči mesec 25.1/«, za avgust 25.*/,, za ok»-januvar 26.%, za januvar-april 271,«, (mirno), rati-niran 56.50—57.— Vreme : vroče. f Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem prežalostno vest. daje naš ljubljeai brat, oziroma nečak Josip JAeagec učitelj po kratki in mućni bolezni, previden s svetokij -.tvi za umirajoče, v cvetači dobi 19 let, mirno v Cro-spodu zaspal. Pogreb drugega pokojnika bo dano^ oh uri pop. iz mestne bolnišnice na pokopališče pri sv. Ani. TRST, 4. avgusta 1906. Albina Mezgec, Jakob in Josipin* Štran> sestra. stric in teta. Ivan in Ivana Mvzgec, svak in svakinja. Ne čitaj samo, ampak, prepričaj se, da nihče ne more tekmovati z narodno zalogo olja IUflN MILLONIG TRST. Piazza Barrlara *t- 3. T23T FIUJALKO Campo S. Glaeomo št. 16. Prodaja in razpošiljanje na debelo in na drobno. Ceniki na razpolago. Zato ta- ia inozeisrii t\i špirita in litefler in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via dell'Acque Str. 6. (laSjNtl ftffj CSlITlf Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih deserta s italijansk-h in avstro og raki n via B>rdeajx, Bu: gunder. renskih vin, Molila ia CiianM. — 2u;n, soajafc, razna žganja ter posebni prat ni tr »piaovao, slivovec in brinjevec. — Izdelki l. vrste. 1 >*!i i-s dotičnih krajev. Vsaka naročja »e takoj izrrSi. po^tlja si po povzerju. — Ceniki na zahtev^ ia franko. — Razprodaja od pot litra naprej. Oi;OiiOiiQi>OiiOiiOnOi lOllOliei mmr Tovarna pohištva Aleksander fevi jffmzi ■lica T«a Itv. 52. n (U*m M* ZALOGA: PifiZZn KOSAMO (feUke tofH- OMM,Mtenl Md noto«n# p*- Najboljša reklama za trgovca, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh, so „MALI OGLASI * v J p. • a i IV. ^EDINOSTc štev. 213 V soboio, čirve 4. avp:sU 190 ; C::ć:ćD[e :n prihajanje vlakov Tihe*- s postaje južne železnice v Trstu*.) 5- 5 T"rP- 7-55 " '---3 M S-55 9-55 « 11.50 1.— pcpol. 4-2 = 5-3° »» t>.— „ 6-35 M 8-30 9 05 lI.jO Kim, Milan ▼ kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje r^ De naj. Reko, Budimpešto, Zagreb. ! priporoča slav. občinstvu svoje ^tilne ,A!t'Adria-Kc-r-iS, Videm, Milan, Rim. i »Mea JTuova tt. 11 in „Al frated dahoatf ul.-a Zudecehe št. S. v Katerih toči svoja rt na I. vrste. i via Cervinjan v Benetke, V kit m, Pontebo. '"edad O r"o Gorice, preko NabreŽine, zvezo na A »dovSčino. B B O v .. Benetke, zveza na j Ctnicizr.. | O r.?. l)tinai, Budimpešto, Zagreb. O vreico Ćervinjana v Videm, Čedad, j iler.ette, Milan, Ala. O v K«:Tr.:n in via Cervinjan v Videm ia Benetke. j O v 1 tal.jo 7reko Kormiaa, zveza na A j<:c- "čiro. E vic Cervinjan v Benetke, Milan, Rim :n Videm. O ta Dunaj, Reko in Budimpešto. B ca Dunaj, Ostende, Reko. B n- Dunaj, Budimpešto(_Reko. B do Kormina se zvezo Cervinjan. O ca Dnnaj, Budimpešto. Prihod ra postajo južne železnice v Trslu. FILIP IVANISEVEC zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v Ulici Torre bianoa. 11 (Telefon 1405) ioillilosip ZlOORtlc^r; 6.30 rredp. 7.20 „ 740 o,— 10.25 „ 10 38 J 1.28 „ 4.15 po pol. 5-35 » 7.15 7-4^ »> n s-55 t» 10-45 •» Alla citfa di Trieste ulica Torrente TRST prodajalnica izgotovljenih oble!: x laatno krojafnico. Priporoča se cenjenim odjemalcem radi konkurenčnih cen in radi točno izvršenega j ■ dela izkušenega krojača. . t Izbor drog-, "barv, čopićev, pokort! parfumov, fin. mile. — Zalega mineralne vodi-, votka za vsrkat«, na mrzlo pripravljenimi airnpa tamaris do. malino vc a itd. itd. Tovarna eemeiitiillt plošč ARISTIDE OUALCO TP.ST, ulica S. Servolo 2. ; Velika zaloga dobro vležanih cementnih plo^č vseh ivelikustij \rsr in barv. , Tovarna in zaloga cementnih cevij Klajro trpežno. — Bre/.Loukurenčne cene. i Na željo se >tiivijo v delo ph>?<5e solidno in po cen od i/.urjenih lssurih delavcev. 6ar!o Vites i Trst. Trg S. Carlo 2 — Uliori u!, de! Arser.-'e — A U X O R 1 Z O V A N A j mehanična delalnica za inštalacije plina, vodovodov in električne razsvetljave. • »rdi'*' liitta zaloga priprav za žariis lući ra plin. *) Opazka B'— biv^'laV. O = obira ini vlalt MALI OGLASI. U Mali oglasi računajo t=e po 3 stot. beeedo; in£i:tnotipk&ne besede -e računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 siotink. -.- Plača se takoj. ■■ a Mor Izvan Trsta pismeno naroči kak „4ALI OGLAS", naj ;ašljc Cenar v naprej, ker drugače ne bo njegov ec1** objavljen, U ni csefea poznana Upravi lista. Tirlfa j* natisnjena na čelu „KALIM OGLASOV" In vsakdo l.Mt preračuni, keiike mu Je plačati s tem, da prešteje besede C j lase treba nasloviti na „IMSERATNI ODDELEK" „Edinosti". Na vprašanja potem pisem bo dajal „IKSERATNI ODDELEK" i?tfermaoije edine le, če bo pismu priložena znamka za od|ever Javni ples nabreiinska godba. v Fovirju pri Gregorju Perhauc bo dne o. uvgueta. rivirata bo $21 Gostilna „Alla Costanza" ______ 16). Toc-i se vsakovrstna v Ura, posebno pa kratki *f:ars. PritioroČa se f1. nb&ittvit Henrik K o k i č Via Nuova Mala družina obstoječa iz treh oseb, iSče malo stanovanje z vrtom, \oco, i-.ko mogoče plin v ulicah Fabio Nevero, Ro-LCFLT2. Commerciale, ali v čkorklji blizu mem. Pod-piftlft bi pe pogodba za več let in vzelo bi se tudi vf.r nva^ja v podnajem. Ponudbe, pismene aii ustmene iren.e „Inseratni oddelek Edinosti" pod „31 ala družina". 888 Mateja Kocjan O z Dunaja, Ostende in Londona. B z Dunaja, Zagreb in Budimpešte. ... ■ i •• i , » £^jPiilajaliiica jestvin 11 lolosijalneja tlaia O z Ducaja ia Reke B iz Italije preko Červignjana. O iz Italije preko Korraina zveza z Ajdovščino. O iz Kormina in Cervinjana pr. NabreZine, zveza z Ajdovščino. B z Dunaja, Zagreba in Budimpešte. O iz Italije via Cervinjan. B iz Italije preko Kormina, NabreZine. zveza z Ajdovščino. B z Italije preko Koraima, sveza z Aj- duščino pr. Nabrežini B z Dnnaja, Budimpešte in R.eke. E iz Italije, preko Ćervinjana, zveza z Vidmom in O iz Kormina. Oglrse, poslaua, osrcriLice. zahvale, male oglase in v obče kakoršn«> koli vrsto oglasov sprejema yy Inseratni oddelek" v ulici 'jiorgio Galatti št. iS ; J5ŽT I Narodni dom) polun.idstropje, levo. Urad j' |f^E* o. Pt» • *>oći se sprejema v „Tiskarni Kriinost" ulica Piccardi voga Izber 8T i nji ne, sira, moke, -----, -----j.., ----- sladkorju, olja, kisa mila sveč; vse blago prve 1 vrste po eenah. da ni butl tekmovanja. ulice Petronio. \ riža, sočirjii, kave. ; E¥L GAL Podpisani priporoča s! otCiEsl« ;vcio zalogo dalmatinskega vina nahajajočo se v ulici Torre bi^nea It. 4 o in gostilne al. Romagna. št 4- in u I. Giulia št. 71 v katerih toči dalmatinska, vina naj- j bolje vrste jkV&C gvornik trgovec z vinom. 1 TRST C o r s o GORICA Corso Verdi 45 I KIRURGICKI INSTRUMENTI. CRTOPEOICNE PRIPRAVE, UMETNE ROKE IN KOGE, KILNI PASOVI. ŽIVOTU I IN TREBUŠNI PASOVI. S0SPEN-20RI, EERGLJE. ORTOPEDICNI MODERCi. ttO-D£RCi ZA RAVKO DRŽAHJE, NARAMNICE. TELOVADNE PRIPRAVE. TOPLOMERI ZA MRZLICO IV Cen?, da se nI Iiaii tekmovanja. Qrand hotel „Union" v £jubljani. 3(omfort prve vrste. K^đ 100 SGt?. I IrS) f* G 1 ° v* ^ ' ® 8 k ^orso St. 13, isvrSi vea-Ul al kor'njo popravo kakoršne si bodi ure. Cene nizke. Prodaja vsakovrstne ure. (262) Ificln -90lif» rePa 8 Kranjske, je v vseh let-VMolU ZCIJC „ih dobah v zalogi Josipa D o 1 i i č, nlica r^orgente 7, telefon 14»i5. (227) Novi modni salon £' epe. Parižki in dunajiki uzorci, po najzmernejih cenali 455 Veletrgovina u/o!'":!^ Rncfilnu r-Stfn7( Laibach" (ulica Giulia št 15) Toči vino istreko, vipavsko, furlansko »n briško Ivrstna k ukinja. Priporoča se slav. občinstvu i. Kant«. ,295) Prva slovenska zaloga v*™ AXr»KEJ JUG — Tret, ulica sv. Lucije St. 18 (za čtitlniic todifčem). Cene brez konkurence. — Svoji k svojim ! Stanovanja v najem JŠS^ in kuhinja Kron 164-80; soba z ognjiščem K 13596; via Tr-rrente 40, prvo nadstropje : soba in kuhinja K blb"liu; drugo nadstropje: 3 sobe in kuhinja K 597 40; podstrešje, soba in kuhinja K 24720. — Obrriii te jc ulica Campauile 12, Petijevič. 825 v £korklji je na prodaj. Dvorec ima v pritličju: 1 sobo, kuhinjo, rufnico : v I. radstropju : 2 sobi in kuhinja ; v II. nadstr. tudi 2 sobi in kuhinja, vse urejeno na lou. elegantno. Okoli dvorca je zemljišče (vrt z vodnjakom). Kadi preselitve se dvorec proda za nizko ceno. 550 nril7inS» Opčinah, obstoječa iz i/l UAIIia dveh oseb, sprejme takoj v službo dtfcio izurjeno v kihanju in vseh hišnih delih. (84? PlSnkt 8t ali kakore. [olja. dtoree ; kdor žel! posojila, vknjižbe itd., predati ali kun M premičnine ali sploli rabljene predmete itd. raj te posluži KALIF. OGLASOV v „E d i u o s t i**, k; so najeeneji, naj vrč ni najbolj pripravni v dosego namena. tež. V Kobdiijupri Štanjelu priporoča se slavnemu občinstvi; iz sta in okolice dt>bro urejeno 1! urir od kolodvora oddaljeno gostilno „pri JTiahmcu" Tt)ri izvrsten kraški teran, bel«> v !•; v-sko. j »i k ulit in T> r e h e r j e v o :> i v >. Kuhinja vedno pre.-krMjemi s sveži in mrzlimi jedili. • Filip Mahnic posestnik in gostiinč^r. Ivanka Doreghini TRST. - Uf. Madonnina stv. e. VELIKANA LOGA pohištva, mamifaktur, ur, slik, 7.vv h i in tapet arij. Popolne spaine in obedovaine sobe Tfloške obleke na izbero. UGODNE < ENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tud na obroke. SOMA UMU POSOJILNICA vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v (iloriei Gosposka ulica hst. 7., II. na.c«sitr v lactcf hi«. --- Načelstvo in nadzorstvo je sldecilt) v skupni seji dne 28. nov. igoj. t.l o Hranilne vloge se obrestujejo p< -t , Stalne vloge od 10.000 kron dalje z otipo-vedjo 1 leta po dogovoru. Kentni da;t,r plačuje pos. sama. Posojilo: na vknjižbe po }L°I0 r.?. varščino ali zastavo in na menice po 6% Glavni deleži koncem leta 5 7*—. Stanje 31. dec. li»04 (v kronah): Članov 1781 z deleži K = 113.:JS_>. — H r .■ n i . n e vloge l..V>4.08«JW. — Posojila 1 ..".7'.>.8l0 " Vrednost hiš 110.075.»- (v resnic, -o vredne več). — Rezervni zalog 7-J.101' i. | Hranilne vloge se sprejemajo od vsakc^tr. Telefon $tev. 79. ■ I francesco Slovinscky železnina TRST — ulica Torrente 45 — TRST jzbera žcleznine za stavbinsko uporato. SPECIJALITETA : ledenice lastnega izdelka, štediir e ognjišča in železne peći. Tržaška posojilnica buhraniliica 4f rt«IMrovana itor.f, ta. — s •mtjinlm p«rofttv< TM9T — Vlmmtnt MOL Vh«d mm aftvHlh stopnicah. umnim« imjau TMkm, te ta4H al wš sadrmm m jih ihimtmj* f €\. Mltm fvk 96 armailaik vlo« mSmto mm. Ttaga m lahko po 1 krono } m*w**kom im +m mm mkmjiAo po mm mrnjim po aa Vrmtnm uro: od t.-Ta tooMo is od ^-4. popolodao. & mmb. — Oh aodoljak im pnmmAih jo «nd aoprt. oolftoo ao ohraabo mtairtrifc popftr^ov, Hotla itd. lOalM »Hi lll.««4. (T- ^ U frvozno-mar^ne (S^pcrf-^irzen) In vležane (Lager) v ccdfokib in v bottijkah, kakor tud' — k^asa = ls tovarne Brstov Sttiiifzigfbaufi Steinfeld pri Gradcu, zaloga Jfattcnijevc BiesshSbkr vedno sveže kisle vode po aafcornib etnah ANTONU DEJAK junror TRST VE* K Artisti štev. 10.-