35 Društvene novice POPISI ŠAKALOV NA LJUBLJANSKEM BARJU IN V ZGORNJEM POSOČJU V decembru 2012 smo v okviru društva Dinaricum izvedli dva skupinska popisa šaka- lov na območjih, kjer so bile do sedaj potrjene stalno prisotne družine šakalov: na Lju- bljanskem barju, kjer je potekal že četrti skupinski popis, in v Zgornjem Posočju, kjer smo takšen skupinski popis izpeljali prvič. Kot vsako leto smo tudi tokrat popisovali z metodo izzivanja oglašanja s posnetkom teritorialne družine šakalov. Na Ljubljanskem barju se je 12. decembra zbralo nekaj več kot 30 udeležencev popisa. Za visok nivo motivacije je poskrbela družina šakalov, ki se nam je odzvala že na prvi, skupni točki. Sledil je popis po skupinah, pri čemer smo popisali 12 točk in potrdili tudi prisotnost druge družine šakalov. Na Barju sta torej ponovno vsaj dve teritorialni skupini, saj smo v lanskem letu potrdili prisotnost le ene, medtem ko sta bili v letih 2009 in 2010 prav tako potrjeni dve družini. Na območju Zgornjega Posočja smo se zbrali 21. decembra kljub vztrajnim napovedim o koncu sveta. Pri popisu je sodelovalo 11 udeležencev, ki so bili razdeljeni v 6 ekip. Popisali smo 21 točk na širšem območju Kobarida in Bovca. Sreča se je nasmehnila eni skupini popisovalcev, ki je slišala odziv enega šakala v bližini vasi Idrsko pri Kobaridu. V prihodnje načrtujemo več individualnih popisov šakalov po celi Sloveniji, zato vas vabimo k sodelovanju. Za več informacij pišite na tomazberce@gmail.com. Besedilo: Tomaž Berce USODNO BRANJE Vedoželjni člani Slovenskega odonatološkega društva (SOD) smo se odločili, da svo- je teoretično znanje čez zimo obogatimo tudi z branjem člankov. Enkrat mesečno se sestajamo na različnih mestih, kjer ob pijači in kratki predstavitvi prebranih člankov razpravljamo o predhodno določeni temi. Pogovorimo se o morebitnih nejasnostih, pri čemer se odpirajo razne povezane tematike. Srečanja uSODnega branja so seveda odprta za vsakogar, ki ga zanimajo kačji pastirji. Prvič smo se dobili 28. februarja in si izbrali precej široko temo – ekologijo. Ana Tra- tnik je predstavila članek o množični migraciji kačjih pastirjev v jugovzhodni Aziji; Da- mjan Vinko je govoril o postkopulatornem vedenju v družini dev (Aeshnidae); Maja Vr- hovnik je ugotavljala, katera geološka podlaga najbolj ustreza povirnemu studenčarju (Cordulegaster bidentata) za odlaganje jajčec; Nina Erbida pa je brala, kako načrtovati raziskavo disperzije osebkov na podlagi študije pri brzičnemu škratcu (Coenagrion mercuriale). Na drugem srečanju smo si izbrali ožjo temo: selitve kačjih pastirjev. Tokrat nam je Ana predstavila preprosta pravila migracije, ugotovljena s pomočjo radijskih oddaj- nikov; Maja je brala o premikanju ali širjenju areala različnih vrst kačjih pastirjev v Veliki Britaniji, ki se domnevno dogaja zaradi klimatskih sprememb; Damjan pa nam je podrobneje predstavil dejavnike, ki vplivajo na razširjanje kačjih pastirjev. Nina je tokrat govorila o uporabnosti ornitološke mreže pri zaznavanju in raziskovanju migra- cij, ki jih ne moremo zaznati z drugimi metodami. Tema majskega krožka je bila metoda MRR (mark-release-recapture), s katero ocenju- jemo velikosti populacij, disperzijo osebkov in migracijo. Z branjem nadaljujemo znova jeseni, ko ste lepo vabljeni na popestritev večera s ka- čjimi pastirji. Besedilo: Nina Erbida, Damjan Vinko Foto: Matjaž Bedjanič Povirnemu studenčarju (Cordulegaster biden- tata) v Nemčiji bazaltna podlaga ne odgovarja. Zbor prostovoljcev (foto: Jošt Bukovec). Višnjeva deva (Aeshna affinis) je naša edina predstavnica svojega rodu, kjer samec in sami- ca odlagata jajca skupaj v tandemu.