V Dekorativni
Podelitev srebrnih priznanj OF
Na slovesnosti v Tovarni dekorativnih tkanin so podelili letonja srebrna prizna-nja OF. Slavnostni govornik je bil Marjan Oroen, predsednik Zveze sindikatov Slo-venlje, v kulturnem programu pa so sode-lovali lani Odra treh herojev iz Pirni ter moki pevski zbor Integral, gostitelji pa so vsem prisotnim omogoili tudi ogled proi-zvodnje.
IZ GOVORA MARJANA ORONA:
Uvodoma je poudaril pomen dveh datumov: 27. aprila in 1. maja za preteklost in sedanjost naega naroda in naega deiavskega razreda. Poudaril je povezanost nae sedanjosti s pre-teklostjo: s asom, ko so v najtejih razmerah nastajali temelji nove Ijudske oblasti in sloven-ske dravnosti, v okviru federativne skupnosti enakopravnih jugoslovanskih narodov in na-rodnosti. Po estitki vsem dobitnikom prizna-nja je dejal:
V sedanjem gospodarskem in politinem trenutku gradimo in utrjujemo nao enotnost na dveh spoznanjih: prvi, na spoznanju, da je na jutrinji gospodarski in drubeni razvoj pogojen z razumevanjem in uveljavljanjem po-litike opiranja na lastne sile, v slehernem oko-Iju, v vsaki OZD, obini, republiki, pokrajini skratka, v celotni drubeni skupnosti. In dru-gi: na spoznanju nujnosti zdruievanja dela in sredstev, se pravi vije stopnje samoupravne integracije naega zdruenega dela in celotne drubene skupnosti, ob upotevanju skupnih osnov in skupnih interesov pri samoupravnem odloanju v organizacijah zdruenega deia in ^skupnostih.
Uresnievanje samoupravne in dohod-kovne povezanosti zdruenega dela ter uve-Ijavljanje politike skupno dogovorjenih prioritet v razvoju republike in vse Jugoslavije mora postati nae oroje r oroje zdruenega dela za odpravljanje vzrokov, ki danes omogoajo ali pogojujejo pretiranp admiois^rativoo vme-avanje v urejanje medsebojnih razmerij v zdruenem delu in v pogoje gbspddarjenja, dalje razrast neproduktivne, rieekonomske,
nepotrebne in parazilske reije pa tudi posa-mezne nacionalistine pojave in tenje.
Vse bolj postaja jasno, da so okrog ivljenj-ske ravni nastali probtemi zato, ker smo jo v preteklosti pretirano gradili na zadolevanju, doma in v svetu, ne pa na produktivnosti dela. V nao zavest kljub vsemu vendarle prodira spoznanje, da nam stabilnost in napredek lahko prinesejo le veja prozvodnja, veji izvoz in zmanjevanje strokov.
Ne moremo graditi na vijem dohodku, za katerim se skriva nija stopnja produktivnosti
dela, nija proizvodnja, znievanje tevila za-poslenih a!i pa nizka stopnja izrabe deiovnih sredstev in strokQvno zidanje cen. To bi po-menito graditi na inflaciji. Inflacija pa je tisto zlo, ki ne le razvrednoti delo in ustvarja so-cialne probleme, ampak neposredno zmanj-uje interes za proizvodnjo in produktivnost deta.
To se e izraa v peanju nae poslov-nosti, nae dejavnosti pri iskanju boljih in do-hodkovno ter izvozno zanimivejih proizvod-nih prograrnov.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si