230. številka.
V Lfubliani, i Meh, 7. oktobra 1915.
XLVIU. leto.
.Slovenslrf Narod* veTja v Ljubljani
na dom dostavljen:
*e$o leto naprej • • • • K 24*—
pol leta     „ ■ 12*,,"~
četrt leta   » •            » 6*—
na mesec   H 2'—
v npravništvu prejeman: celo leto naprej  . ,  . .  K 22*—
pol leta     „ .....11-—
četrt leta „ . . » . , 5*50 na mesec   -     = . • .   - 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. OrednUfeo: Knailova ulica »L 5 (v pritličju levo,) telefon st 34.
Iahnfn vsak dmm avaier frrxemii nedeljo In prednike.
Inserati veljajo: peterostopua petit Vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Prt večjih insercijah po dogovoru. UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d, to je administrativne stvarL
_—^—— Poaameana številna velja 10 vinarjev. ■
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št 89.
.Slovenski Narod" velja pO poifi:
za Avsiro-Ogrsko: - m za ifcemčljo^
celo leto skupaj naprej pol leta     „ „ četrt leta   m „ na mesec •
K 25— . 13 — . 650 . 2-30
celo leto naprej      « - •« - • i JK «33*—' za Ameriko in vse druge dežele -z \
celo leto naprej
3(35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali -znamka« Upravnlstvo (spodaj, dvorišče levo), Knailova ulica st 5, telefon SLS5<
Vojna z Italijo.
POLNOČNI ITALIJANSKI NAPAD NA    FOLGARIJI POPOLNOMA ODBIT.
Dunai, 6. oktobra. (Kar. urad.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče.
Na visoki planoti Folgarija smo opolnoči popolnoma odbili močen italijanski napad, ki se ie mestoma približal do samih naših ovir.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
*
IZBOREN NAŠ POLOŽAJ NA SOŠKI FRONTI.
Poročila iz vojnoporočevalskega stana v raznih listih o našem položaju na soški fronti, konštatirajo, da se je naša, prvotno slaba fronta, izvanredno utrdila, dandanašnji je položaj ob Soči za nas ugodnejši, kakor kdaj koli, d očim je prvotno sveža moč sovražnika popolnoma oslabela. V skalnatem ozemlju na Ko-menski in Doberdobski planoti, ki je nerodovitna, brez vode, so se zgodili čudeži ustvarjajoče energije, tako da moremo dandanašnji vzdržati tam tudi z močno armado poljubno dolgo časa in se more armada bojevati, ne da bi izgubila svojo bojno sposobnost. Za zdravje je poskrbljeno v najvestnejši meri. za bivališča čet istotako, nove ceste, nove železnice podpirajo kretanje Čet in trena. Brzojav in teleion sta napeljana povsodi kjer treba. Strelski jarki so izdelani izborno. Kdor to vidi, razume, zakaj smo čisto mirni glede na dogodke, katere imamo še pričakovati. Naše nedosežne čete so namreč prvi dve bitki ob Soči tako sijajno izvojevali brez kakih pripomočkov.
Naše varstvo ob Soči početkom vojne je bilo slabo. V juniju so prodirali Italijani z velikanskimi silami, pa z veliko previdnostjo in so tuin-tam potisnili nazaj naše slabe prednje postojanke, dne 20. junija se je končno posrečilo Italijanom, približati se Doberdobski planoti, napa-
dali so z mnogoštevilno infanterijo in artiljerijo. Italijani se niso mogli več povzpeti do kakega novega velikega napada po drugi bitki ob Soči, ki je trajala 14 dni in se je končala dne 1. avgusta. V naslednjih podjetjih so se posluževali taktike, ki je bolj varna za človeško življenje; na-pravljajo si z vrečami, polnimi peska, in z zaboji s kamenjem napolnjenimi, na tleh kritja in varna pota, mesto da bi se vkopali ali ostali brez dobrega kritja. Proti tej taktiki Italijanov napravimo mi večkrat naskoke in vjamemo celo obilo moštva gardne čete, pijemontske brigade. Italijanski oficirji se obnašajo junaško in se močno izpostavljajo, da bi potegnili Čete za seboj. Zato pa je v naših bolnišnicah vedno obilo ranjenih višjih italijanskih oficirjev.
Italijani ob Soči.
Milan, 5. oktobra. »Avanti« poroča: I talij, podpolkovnik, ki je vodil zastopnike časopisja, je podal o položaju Italijanov ob Soči tako - le definicijo: »Nahajamo se v enakem položaju, kakor kdo, ki vdre v kako hišo in se s svojimi rokami, po katerih bije branitelj iz notranjščine hiše, oprijemamo oken.«
Obnašanje Italijanov v zasedenem obmejnem ozemlju na Goriškem.
Dunaj, 6. oktobra. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana poročajo: O obnašanju Italijanov v zasedenem obmejnem ozemlju, priča izpoved nekega kmeta iz Kozane, ki se mu je posrečilo, zbežati pred Italijani in dospeti v LJubljano. Ubežal je raditega. ker se je prebivalstvu zagrozilo, da popeljejo vse v notranjost Italije. Sluti, da hočejo storiti to, ker sumijo, da prebivalstvo vohuni. Brez dovoljenja vojaške oblasti ne sme nikdo iz svoje hiše, Še celo ako hočejo na polje, morajo imeti tako dovoljenje. Prebivalci so ob vse premoženje. Pohištvo, blago, kotle, obleko, živila, vse so jim pobrali, živino odkupili po najslabejši ceni. Za par volov, vrednih 3000 K, so plačali samo 1100 kron. Ravnanje s prebivalstvom je navadno slabo,
četudi nekatere Čete mileje postopajo. Poštarja v Kozani so obsodili na šest mesecev zapora radi špijo-naže. Župnika so neko noč odpeljali, ker je bil osumljen špijonaže. Ople-nili so stanovanja, uničena pa so tudi vsa polja. Sadje so pokradli pred trgatvijo, drevesa so večinoma posekana. Nekega kmeta so oropali za 800 kron, ko je šel v cerkev. Pri plenjenju so brli voditelji skoro vedno oficirji.
BOJ V ZRAKU NAD ITALIJANSKIM BOJIŠČEM.
Nadporočnik Pieler kot pilot in nadporočnik Florer kot opazovalec sta se vzdignila na svojem dvokrov-niku na poizvedovalni polet. Opazovalec je delal pridno s svojim fotografskim aparatom in pridno je tudi beležil na svojem bloku. Našla sta nova sovražna letališča z mnogimi šotori in hangarji. Ali na letališču v Levaljanu se je dvignil eden, na letališču v Basaldeli pa kar trije letalci, da bi onemogočili poizvedovalno delo naših dveh oficirjev. Mirne krvi sta nadaljevala naša dva svoje opazovanje. Ali kmalu sta bila obdana naokoli od sovražnih letal. Prvi italijanski aparat je sicer zaostal, ali drugi trije so se obračali, hoteč napasti naša dva letalca. Sovražni stroji so bili lajši in gibčnejši, so se mogli dvigati višje in leteti hitreje kakor naš dvekrovnik, ali poguma naša dva pilota raditega nista izgubila. Z dvema sovražnima aparatoma obenem sta se bojevala, na sprednjega, ki je letel malo nižje, se je spustil nadporočnik Pieler, kakor da bi ga hotel zadeti, Italijan se je hitro izognil, na aparat v ozadju,ki se je bil približal že na 50 metrov, je streljal nadporočnik Florer s pištolo, desetkrat je ustrelil, sovražni aparat se je obrnil in začel padati. Naša dva pilota nista imela časa, gledati, kako pada italijanski aparat, to je gledalo prebivalstvo v Gorici, kajti že se je približaj tretji aparat, kateremu je sledil prvi, ki se je vrnil, na 200 korakov zadaj in zgoraj in treba se je bilo bojevati. Dobro merjeni streli in usoda tovariša, ki je padel, so po par minutah prisilili oba sovražna aparata, da sta se hitro umaknila, naša dva pilota pa sta se v triumfu vrnila domov z mnogovrednimi posnetki in beležkami.
Nezaslišane atmosferične težkoče v vojni zoni.
»Times« poročajo iz Milana: Dež in sneg ovirata vidno operacije na trentinski fronti. Na gorovju je že mraza 17 stopinj Celsija. Tekoči jarki ob spodnji Soči so pod vodo. Tudi zadnje poročilo v »Corriere della sera« toži o nezaslišanih atmo-sferičnih težkočah v vojni zoni. Zima se je pričela z velikimi snežnimi viharji in ostrim mrazom, tako da so vojaki v nevarnosti, da zmrznejo. Mirno bivanje na prostem ali celo prenočevanje je nemogoče. Treba je neobhodno zgraditi gorka bivališča. Tudi dovažanje čet kakor tudi pohod je jako oviran. Počasno prodiranje čez snežene poljane izpostavlja čete preveč sovražnemu ognju.
Nove utrdbe v Veroni.
»Baseler Nachrichten« poročajo iz Milana: Prebivalstvo je zapazilo z velikim začudenjem, da se v sprednjem delu trdnjave grade velike poljske utrdbe; 1800 delavcev je zaposlenih pri tem delu.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 5. oktobra. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana:
3. oktobra. V visokem gorovju, kjer že divjajo nevihte in pogosto-ma sneži, so se izvršila majhna, za nas ugodna podjetja na prelazu La-gosturo, začetkom doline Genona in na Promosiju (Promoser Torl, seve-ro - vzhodno od Timana v Karniji). V tolminskem odseku je bil zavrnjen sovražni napad na novo zavojevano pozicijo na višini Sv. Marije. Na vsej ostali fronti se ni pripetilo nič pomembnega.
Novi vpoklici v Italiji.
Rim, 5. oktobra. Z manifestom včerajšnjega dne, se poživljajo pod orožje vsi rezervisti pehote, obrežne in trdnjavske artiljerije letnika 1884, bersaljeri letnika 1883 in al-pinci letnika 1885, in sicer na dan 10. oktobra.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
V Milanu in Genovi so aretirali pet trgovcev in tri lekarnarje, ker se jih dolži, da so iz Nemčije čez Švico vtihotapili 1900 zabojev aspirina in drugih zdravil ter jih pokva-
rili z dodatkom magnezije in nato spravili v promet.
Preko Lugana poročajo, da se dela z vso silo na to, da se poveča izdelovanje municije, da bodo mogli Italijani pomagati svojim zaveznikom.
Cadornova poročila postajajo vedno krajša, pomen italijanskega bojišča je vedno manjši, zato pa poroča »Corriere« svojim čitateljem vedno le o nevarnosti zimske vojne, to tudi z namenom, da bi kolikorto-liko potolažil javno mnenje, ki vidi, da je italijanski narod v koncertu entente postavljen na tretje mesto.
Italijanski ministrski svet.
Lugano, 6. oktobra. Včeraj popoldne se je vršil v Rimu ministrski svet, na katerem se je razpravljalo baje o nujnih predlogih, zadevajočih dobavo municije, in o nekih jako nujnih reformnih nasvetih vojaškega značaja in so se ti predlogi in ti nasveti tudi rešili; novi mornariški minister jih je označil za neodložljive. — Sonnino je poročal o novem položaju na Balkanu in o skoro neizogibni vojni Četverozveze proti Bolgariji na strani Srbije in Grške. H koncu se je bavil ministrski svet z\ uvedbo vojnega davka za vojno nesposobne osebe do 45. leta in z drugimi finančnimi odredbami, nakar je naročil finančnemu ministru, da podal v prihodnjem ministrskem svetu a tem podrobnejše predloge. Cenzura je v poročilu »Secola« o ministrskem svetu črtala del, ki se tiče Balkana.
Razpoloženje v Italiji.
»Corriere della sera« se bavi 24 nalogo novega mornariškega ministra, ki obstoji v tem, da izčisti Av-gijev hlev mornariške uprave, da! popravi mnoge storjene napake in pomote in da obnovi osobje. Italijanska mornarica, ki je sama na sebi tako popolna, mora imeti svojo oporo v upravi, ki mora biti istotako popolna, od uradništva do inštruk« cij ladij in do municije vsake vrste. »Avanti« zahteva v nekem članku, ki ni bil konfisciran, čemur se vsakdo čudi, takojšnje sklicanje parlamenta. Ljudstvo ima pravico, da zahteva od vlade pojasnila o omejitvi meščanske prostosti, o preganjanju socijalistov, zakaj se ne priobčujejo seznami izgub, o stanju državnih financ, o vojnih stroških itd. Ljudstva
LISTEK.
Odvctnikova sfirisnost.
Angleški spisal J. K. L e y s. (Dalje.)
XXI.
Ne da bi kaj govorila, sta lady Boldonova in O' Neil odšla in se peljala na državni notarski urad. O' Neilu je bil ta mrki molk jako neprijeten, a manjkalo mu je poguma, da bi ga prekinil, češ, vsak človek ima v svojem življenju trenotke, ko so mu tudi izrazi sočutja samo nadležni. Molče sta se peljala, molče sta šla po stopnicah državnega notarskega urada in hitro prišla v sobo državnega notarja Perowuea,
V očeh mladega pravdnika je zablisnil svit presenečenja, ko se je pozdravilno priklonil lady Boldono-vi. Namignil je slugi, naj primakne stol in potem vprašal, kaj da je njega in njegovo spremljevalko pripeljalo v ta urad.
»Lady Boldonova želi z Vami govoriti o smrti odvetnika Feliksa in o osumljenju odvetnika Thesiger-ja,« je rekel O' Neil. »Lady Boldonova Vam bo vse sama povedala ia
jaz le prosim dovoljenja, da smem nanjo počakati v predsobi.«
Gospoda sta se pozdravila in O' Neil je zapustil pisarno.
Minilo je dobre pol ure, predno so se vrata odprla in sta se na pragu prikazala lady Boldonova in državni notar Perowne. Ta je bil tele-fonično poklical stražnika in lady Boldonova je v spremstvu O' Neila in stražnika odšla iz urada.
»Želela sem sama, da me izroče policiji,« je gredoč po stopnicah za-šepetala lady Boldonova O' Neilu, a poznalo se ji je, da ji je misel, peljati se po mestu v družbi z uniformiranim policijskim stražnikom, skrajno neprijetna. Prišedši do voza, se ie O' Neilu toplo zahvalila za vse izkazane ji usluge.
»Ali nečete, da grem z Vami?« je sočutno vprašal O* Neil.
Ta nepričakovani dokaz dobrohotnosti je lady Boldonovo tak ganil, da so se ji oči orosile. Zahvalila se je samo s toplim pogledom in stopila z O' Neilom in z redarjem v voz.
»Morda Vam bom mogel kaj koristiti,« je dejal O' Neil med vožnjo, ali vsaj to lahko poskrbim, kar boste potrebovali, dokler si ne izberete pravnega zastopnika.«
Lady Boldonova ni odgovorila, bodisi da O* Neila sploh ni razumela ali pa da ji je bilo vseeno, kaj se zgodi, %
Ta dan službujoči policijski sodnik Spiers je bil že opravil vse svoje posle in se pripravljal za odhod, ko sta prišla lady Boldonova in O' Neil. V dvorani je bilo še nekaj ljudi in tudi še nekaj časniških poročevalcev. Stražnik je policijskemu sodniku izročil pismeno poročilo državnega notarja, v katerem je bila zabeležena izpoved Iady Boldonove. Ta izpoved je bila kratka. Rečeno je bilo v njej samo, da je Iaidy Ada Boldonova prinesla kokain v sobo umrlega odvetnika Feliksa in ne Hugh Thesiger.
Po prečitanju te izpovedi je bil poklican policijski nadzornik Clarke in začelo se je razpravljanje.
»Vi ste bili včeraj na dvoru Ro-by Chase, kaj ne„« je dejal zastopnik obtožbe.
»Da.« je odgovoril policijski nadzornik. »Naročeno mi je bilo, da izvršim hišno preiskavo.«
»Vi ste seveda naročilo izpolnili in izvršili hišno preiskavo.«
»Seveda! Tako temeljito, kakor je bilo mogoče. Seržant Davidson mi je pomagal.«
»Ali ste kaj posebnega našli?«
»V pisalni mizi lady BoMonove in sicer v spodnjem predalu, sem med vsakojakimi zaprašenimi spisi našel. • •«.
j »Počakajte malo! Ali je bilo predalo zaklenjeno ali odprto?«
»Zaklenjeno?«
»Kaj ste torej tam našli?«
»V spodnjem predalu pisalne mize Iady Boldonove, v sobi poleg spalnice, sem našel med zaprašenimi spisi tudi zavoj, na katerem je bilo pri-tisnjeno s štampilijo ime odvetnika Feliksa. V primeri z drugimi, v predalu ležečimi spisi, je bil ta zavoj jako čist in to je vzbudilo mojo pozornost. Zavoj ni bil zapečaten. Odprl sem ga in našel v njem listino.*
»To-le listino?«
Policijski nadzornik je vzel ponuđeni mu spis v roke in ga ogledoval, kakor bi na njem iskal kako označbo.
»Da to je tisti papir.«
»Kaka listina pa je to?« je vprašal nekako brezbrižno policijski sodnik.
»To je oporoka pokojnega Ri-harda Boldona,« je rekel z nekako slovesnostjo zastopnik obtožilne oblasti. »Ta oporoka določa, da zgubi navzočna Jady Ada Boldonova skoro vse po siru Rikardu Boldonu podedovano premoženje, če se zopet
POTOČLc
Vsi navzoči so se zganili, Iady Boldonova pa je planila kvišku in z močnim glasom zaklicala: . -
j »To ni res! To se pravi, Če je bil tak papir v predalu moje pisalne mize, potem je prišel notri brez moje vednosti. Jaz nisem nikdar imela take listine v rokah. «
Lady Boldonova je zopet sedla: in uprla glavo ob dlan roke, ki jo je bila naslonila na glavo. O' Neil jo je očitajoče gledal, kajti po izpovedi policijskega nadzornika se mu je zdelo, da je vsa skrivnost pojasnjena. A1 vendar, Ta klic: »To ni res«« ta se nikakor ni glasil tako, da bi bilo mogoče klicateljico smatrati za laž-njivko. Policijski sodnik pa je radovedno in nekako očetovsko dobrohotno pogledal čez svoje naočnike mlado damo.
»Sodišče je včeraj sklenilo, da1 pride obtoženec Thesiger pred porotnike,« je tiho zašepetal sodniku zastopnik obtožne oblasti, »in sodišče bo tudi odločilo, če naj se Thesiger-jev slučaj posebej razpravlja ali skupno s slučajem lady Boldonove.«
»Prav,« je rekel policijski sodnik in je odredil, da so odpeljali Iady Boldonovo.
Navzočni so bili prepričani, da je umor odvetnika Feliksa popolnoma pojasnjen, samo dva moža nista; tega verjela, odvetnik O* Neil m policijski sodnik Spiers.
(Dalje prihodnjič.);
Stran 2.
»SLOVENSKI NAROD", dne 7. oktobra 1915.
Ž3U. Stev.
Hoče tudi vedeti, kako Je mogoče to, tia je prostozidarstvo dandanašnji Isvetejše in manj dotakljivo, kakor kralj in da se ga v časopisju niti omeniti ne sme. Na kratko, ljudstvo hoče vsaj mal del one resnice, katero vlada na Angleškem podaja ljudstvu tako bogato. Sramota je to, da stoji socljalizem tuka} sam s takimi zahtevami, dočim takozvana demokracija, ta dozdevna zaščitnica svo-i>ode, pritrjuje vsaki reakciji.
Iz tonika neKega
italllansReja oletnlko.
Pri nekem italijanskem podčastniku 91. pešpolka, ki je v mirnem času v Turinu v garniziji, ^ so našli dnevnik, katerega priobčuje sedaj »Tiroler Soldatenzeitung«. Iz tega dnevnika posnemamo: 12. junija. Nekaj dni že je stra-žna sužba jako poostrena. Pravijo, da je bilo napadeno taborišče nekega polka, ki se ne nahaja daleč od nas, lin sicer ponoči. Taborišče se nahaja •se na starih italijanskih tleh in vendar so je napadli prebivalci teh krajev, torej Italijani. Da so Tren-jtinci in Tržačani ljudje, katerim ni fcaupati, o tem ni nihče dvomil, ali nihče ni mislil, da so taki tudi prebivalci v Cadore. Avstrija je morala dobro umeti, da je napravila take ite ljudi. To je edina razlaga za nedostojen, negostoljuben način, na kateri smo bili sprejeti.
19. junija. Nahajamo se na Cimi jValloni, menjali smo z alpinci 5. polka in pehoto 69. Naše pozicije so luknje v zemlji. 14 dni ostanemo tu, to bo lepo.
20. junija. Noč je bila izredno mrzla. Kakšni so novinci 95. letnika! Reveži. Jočejo in stečejo in se obešajo na naše starejše vojake kakor otroci na materin predpasnik. Končno je tudi opravičen njihov strah. Mi se nahajamo nasproti sovražniku, ki nas obstreljuje z artiljerijo. To v gorovju, kakršnega večina teh iantičev še nikoli videla ni.
21. julija. Nahajamo se na Qua-tenri. V noči na 17. smo poskusili napasti sovražnika. Kakor poprej vedno, tako smo se tudi tokrat morali umakniti. Moj polk se je udeležil napada. Samo moja stotnija je mogla iz strelskih jarkov gledati boj. Navzlic snegu, so čete prodirale ali ob sovražnih jarkih so se razbile. Imamo jako težke izgube. Podpolkovnik, ki je vodil en bataljon pešpolka št. 69. je padel. Videli smo, kako so padali v globeli ranjenci.
I Prihodnje dni še smo dobivati ranjence v dolini. Končno je poveljstvo uvidelo, da je nesmiselno, ho-teti tukaj prodirati, zato so pozicije predelali in utrdili.
28. juhUa. Živimo mirno v jarkih. Popravljajo naše postojanke, vedno donašajo les gor. PoŠta funk-cijonira jako dobro. Od včeraj nas obstreljuje sovražna artiljerija. Zadela je našo kuhinjo, trije kuharji so bili težko ranjeni, kotli pa so ostali celi. To bi bila šele nesreča, ako bi ne bili dobili nobene gorke jedi več.
1. avgusta. Nekaj dni že streljanje sovražne artiljerije vedno hujše. Tabor v naši bližini so obstreljevali neprenehoma. Naše izgube so velike; nad 100 vojakov ni več za službo, več oficirjev mrtvih in ranjenih. Ako pojde tako dalje, kaj bo z nami? Naša artiljerija je številna ali zakaj molči?
4. avgusta. Izvršili smo napad na sovražne pozicije ali rezultat je bil za nas strašen. Ena naših stotnij je dospela pod zaščito teme do sovražnih jarkov, ali tam se ni mogla več ustavljati sovražnemu ognju. Naše izgube so težke, kajti bežali smo nazaj, kakor je kdo mogel. Še sedaj leže ranjenci okoli. Dva naša stotnika sta padla.
8. avgusta. Ko se je zdanilo, smo se vrnili s patruljskega obhoda. Komaj 200 metrov pred našo pozicijo smo našli trupla avstrijskih vojakov. Čeprav so bila že močno otrohnela, smo vendar preiskali vse žepe; našel sem papirje in karte, katere hranim kot vojne trofeje.
26. avgusta. Reklo se je, da danes odidemo, da nas zamenjajo, ali nič ni videti o tem. Najbrže bomo še vso zimo tu gori. Kdo bo prestal ta mraz?
31. avgusta. To noč sem bil na patrulji s 4 možmi. Približali smo se sovražnim pozicijam tako, da smo mogli dobro videti sovražne utrdbe. Kos žic smo vzeli s seboj. Prisvetil je mesec, vendar nas sovražne straže niso opazile. V nekaj dneh bomo izvršili velik napad na naši fronti. Pri veliki množini čet, ki so pripravljene in pri moči naše artiljerije, pravijo, da se udeleži napada 58 baterij različnega kalibra, se mora napad posrečiti. Upajmo vsaj. Pred nami leži Sekstenska dolina. Čisto v kotu se vidi prijazno mestece. Tam so vojašnice in bivališča in vse udobnosti. Tam bomo mogli prezimiti, kakor menijo naši oficirji. Oficirji nam dajejo pogum in svetujejo, naj bomo mirni, kajti mi moramo zmagati.
z Rusijo.
NA RUSKI FRONTI NI NIČ NOVEGA.
Dunaj, 6. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Nobene spremembe.
Namestnik načelnika generalnega štaba nI. H 6 f e r. mil.
MOČNI RUSKI NAPADI NA HIN-DENBURGOVE   ČETE   SO SE POPOLNOMA PONESREČILL
Beroiin, 6. oktobra. (Kor. urad.) Woiffov urad poroča:
Vzhodno bojišče.
Armadna skupina generala feld-maršaia von Hindenburga.
Sovražnik je pričel včeraj znova Z večjimi napadi med Drisvijatskim jezerom in Krevom. Napadi so zavrnjeni ali pa v našem ognju razbiti. Spočetka je izvojeval sovražnik uspehe pri Rosjanih in tik južno Vi-šnjevskega jezera. S protinapadi smo zopet vzpostavili prejšnji položaj, pri čemer }e imel sovražnik težke Izgube.
Armadni skupini generalov feld-maršalov princa Leopolda Bavarskega In von Mackensena.
Položaj je neizpremenjen.
Armadna skupina generala von Lfnsingen.
V okolici, zapadno od Čartorij-ska, so se razvili boji.
Vrhovno armadno vodstvo.
Dvinsk.
Kodanj, 6. oktobra. V komentarju petrograjske oficijozne brzojavne agenture o zadnjih boji pri Dvinsku, je rečeno, da so se Nemci približali trdnjavi na 8 do 10 vrst. Boji južno Dvinska ob železniški progi Vilejka-Poloszk so potem ruski armadi ftri Dy*sM olajšali steggfe.
RUSKO URADNO POROČILO.
Ruski generalni štab poroča dne 3. oktobra: Nemško ofenzivo pri Dvinsku ob železnici jugozahodno od Iluksta smo z ognjem zavrnili. Na črti ob Meddunskem, Drisvijatskem in Boginskem jezeru se vrši artiljerijski boj. Pri Grenztalu so Nemci vsled obstreljevanja naše artiljerije bežali in zapustili vas Tilzo (4 km jugovzhodno od Grenztala). Poizkus sovražnika, da bi prekoračil Pelikane in Južiske, južno od Obolskega jezera, se je izjalovil. Dei naše kavale-rije je prepodil Nemce iz vasi Bor-suki, južno od Boginskega jezera. Mnogo Nemcev je bilo pri napadu naše kavalerije pri vasi Devjatniki, južno od Kožanov, posabljanih. Ljut boj se je vnel pri utrdbi Stahovce ob južnem kotlu Naroškega jezera, katero smo z bajonetnim napadom osvojili. V protinapadu so nas Nemci vrgli iz trdbe, katero smo pa s ponovljenim napadom zopet osvojili. Med prvim napadom smo zaplenili 8 havbic in 6 poljskih topov. Ker se nam ni posrečilo, da bi jih pred nemškim protinapadom spravili proč, smo jih pokvarili. Z bajonetnim napadom smo vzeli s strelskimi jarki močno ojačene nemške postojanke pri vasi Boltaguzi. Dva sovražna napada pri kraju Sviridowič južno od Smorgona smo odbili z velikimi izgubami za sovražnika. Nemci, ki so pri kraju Ljubča (23 km severovzhodno od Novega Orodka) prekoračili Njemen, so bili vrženi nazaj na levi breg in so se hitro umaknili, pustivši okoli sto mrtvih. Ob Stiru pri vaseh Novotki in KuIikowice med trgoma Kolki in Cartorijsk so se vršili manjši boji.
Ruske notranje stvari.
Berolm, 6. oktobra. Iz Stokhol-ma javljajo: Ruski kronski svet Je glede notranje politike storil odločne sklepe. Kakor se je zanesljivo izvedelo, je bilo odobreno, da se zatre liberalno gibanje za reforme. Zapoved-nika petrograjskega in moskovskega UPtaou cfccato itn bO* anfrfrrtton*
ker nista stavk m nemirov snoma zatrla,
Beroiin, 6. oktobra. Iz Petro-grada Javljajo, da je najvišja preiskovalna komisija, ustanovljena na povelje carja, našla dokaze, vsled katerih je bivši vojni minister Suho-mlinov obdolžen, da je podkupljen in da je storil tudi druge razne nepravilnosti.
Kodanj, 6. oktobra. »Russkoe Slovo« poroča, da je predsednik dume Rodzianko izjavil, da je izdajalec, kdor govori o separatnem miru. Rodzianko je potrdil vest, da je bila avdijenca predsedstva dume pri carju odpovedana. Skorajšnje sklicanje dume ni verjetno.
Boji pri Černovcih.
Černovice, 5. oktobra. Severovzhodno Černovic je bil artiljerijski boj. Rusi so potratili mnogo municije, ne da bi bili dosegli najmanjši uspeh. Mnogo ruskih izstrelkov je padlo na romunsko ozemlje in napravilo tam mnogo škode. Danes trajajo artiljerijski boji ves dan.
Petrograd, 6. oktobra. Ukaz carja zmanjšuje izdatno cenzus izobrazbe za vstop v oficirske šole.
BALKANSKO B0JISCE.
POLOŽAJ NA SRBSKI FRONTI.
Dunaj, 6. oktobra. (Kor. urad.)
Jugovzhodno bojišče.
Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hof er, fini.
Bombe v Nišu.
Pariz, 6. oktobra, »Agence Ha-vas« javlja iz Niša: Dne 4. oktobra dopoldne je prišel nad Niš letalec in je vrgel v sredino mesta več bomb, ki so šest oseb zadele.
Angleški oficirji v Srbiji.
Dunaj, 6. oktobra. Iz Bukarešta javljajo, da je prišlo več višjih francoskih in angleških oficirjev čez Solun v Niš, od koder so odpotovali v glavni stan v Kragujevac. Ti oficirji so bili doslej pri generalnemu štabu dardanelske fronte.
ZAPADNO BOJIŠČE.
PO LJUTIH KANONADAH SO IZVRŠILI FRANCOZI NOV VELIK NAPAD V CHAMPAGNI, KI SE JE Z VELIKIMI IZGUBIMl RAZBIL. — V SEPTEMBRU SO IZGUBILI FRANCOZI IN ANGLEŽI 30 LETAL.
Beroiin, 6. oktobra. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, 6. oktobra.
Zapadno bojišče.
Na višini severovzhodno od Neu-ville smo odbili francoski, z ročnimi granatami izvršeni vpad.
V Champagni so Francozi tudi včeraj poskušali obnoviti ofenzivo na dosedanji napadalni fronti. Sovražnik ie mislil, da bo mogel z močnim artiljerij. ognjem, ki se Je popoldan stopnjeval do največje ljutosti, napraviti našo pozicijo zrelo za splošni napad ter je med tem pripravil na celi fronti svoje čete za juriš. Vsled našega artilerijskega ognja, ki je bil naperjen na izhodišče sovražnih čet, se je Francozom le na nekaterih mestih posrečilo pognati njihove čete na juriš, kjer so jurišale, tam so bile zopet s težkimi izgubami vržene nazal. Tako se je ob cesti Somme-Py-Souam opetovano ponovljeni naskok popolnoma ponesrečil. Tudi severno in severovzhodno od Beau Sejour Ferme ter severozapadno od Ville sur Tourbe so bili napadi popolnoma brezuspešni.
Angleško poročilo od 1. oktobra 1915 trdi, da so Angleži v zračnem boju nad našimi letalci zmagoviti. O tem najboljše informira naslednji pregled: V mesecu septembru se je izgubilo nemških aeroplanov: v zračnem boju 3, pogrešana 2, od tal sestreljena 2. v celem torej 7 letal. V istem času pa so izgubili naši sovražniki Angleži v zračnem boju 4, Francozi H, Angleži od tal sestreljeno 1, Francozi 4 letala, na tla so se morali spustiti v naših črtah, oziroma za njimi 3 angleški in 7 francoskih aeroplanov. V celem so torej izgubil Angleži osem, Francozi 22 = 30 letal.
Vrhovno armadno vodstvo.
Boji na morju.
London, 6. oktobra. »Llovds« javlja: Angleška parnika »Sailor Prince« in Havdu« sta bila potopljena. Moštvo »Havdua« je rešeno; tudi nekaj moštva »Sailor Princea« Jejbik) rešeno.
Bolgarija je odklonila ultimatum.
Odločitev je tu. Odgovor Bolgarije na ruski ultimatum je nezadovoljiv in Rusija je prerušila diplomatič-ne odnošaje z Bolgarijo. Njen poslanik in njeni konzuli so zapustili bolgarsko ozemlje. Sledili jim bodo gotovo tudi zastopniki ostalih četvero-zveznih držav. O vsebini bolgarskega odgovora ni poročila. Informacije dunajskih političnih krogov pravijo, da je Bolgarija izjavila, da so očitanja, kakor da bi se nahajali pri bolgarski armadi nemški in avstrijski častniki in da se je Bolgarija zapisala Nemčiji, neresnična ter da Bolgarija nima druge želje, kakor ostati nevtralna. Ako je bolgarski odgovor res tak, potem je seveda za Ruse in za njihove zaveznike nezadovoljiv in je pričetek vojne četverozveze proti Bolgariji.
Ententa si je izbrala za svoje postopanje v Sofiji Čudno metodo. Ruskemu ultimatu se je pravzaprav pridružila le Francija s svojim posebnim ultimatom, Anglija se je zadovoljila le z verbalno noto, Italija do-sedaj še ni storila nobenega odločilnega koraka. Morda je res, da med državami četverosile ne vlada popolno soglasje glede načina postopanja proti Bolgariji. Verjetnejše pa je, da se skrivajo za to dozdevno neenotnostjo razne nakane, katerih pomen in cilj še ni jasen. Zlasti vloga, ki jo igra Italija, je sumljiva. Kakor znano, se je Italija izognila tudi vojni napovedi proti Nemčiji ter je posebno dolgo odlašala z vojno napovedjo Turčiji. Vsiljuje se zopet ona stara trditev, da obstoja med Italijo in Romunijo nekak dogovor, ki določa ca-sus foederis za slučaj, da bi bila Italija napadena od Nemčije. Ali se morda italijanska diplomacija izogiba agresivnemu nastopu proti Bolgariji iz posebnih vzrokov? Kmalu se mora pokazati, kaj pomeni različna taktika entente proti Bolgariji.
Vojna je sedaj neizogibna. Včeraj zjutraj so se pričele izkrcavati v Solunu prve francoske in angleške čete... Kaj bo neposredni povod za izbruh vojne, je dosedaj še negotovo. Poroča se, da je sklical Rado-slavov zasedanje bolgarskega sobranja že za danes, po drugih poročilih za 15. oktober. Bolgarska opozicija bo pač nedvoumno računala z dejanskimi razmerami in bo vlado podpirala.
Jako velikega pomena je zopet-na demisija grškega ministrskega predsednika Venizelosa. Venizelos je odstopil, ker je kralj izjavil, da ne more slediti njegovi politiki dokon-c a. To se pač pravi, da bo Grška sicer trpela prehod ententnih čet preko svojega ozemlja, da pa se kralj nikakor noče podati na pot, o kateri je Venizelos sam v zbornici povedal, da bi mogla voditi celo do spopada z Nemčijo. Kralj Konstantin odklanja take konsekvence, zato odklanja tudi intervencijo grške armade proti Bolgariji. Ali je Venizelosova demisija že sprejeta in kakšno bo novo ministrstvo, o tem še ni poročila. Ni izključeno, da se zopet razvije med kraljem in Venizelosom borba za grško nevtralnost, toda vse kaže, da bo v tej borbi zmagal kralj in ne ministrski predsednik.
KER JE BOLGARIJA ULTIMATUM ODKLONILA, JE RUSIJA PRETRGALA DIPLOMATIČNE ZVEZE.
Petrograd, 6. oktobra. (Kor. ur.) Petrogradska brzojavna agentura poroča iz Sofije 5. t. m.:
Bolgarski odgovor na ruski ultimatum je bil izročen ruskemu poslaniku ob 2. url 20 minut popoldne. Ker ie njegova vsebina nezadovoljiva, ie notificiral ruski poslanik bolgarskemu ministrskemu predsedniku preru-šenje diplomatičnih stikov.
Varstvo interesov ruskih podanikov je prevzelo nizozemsko poslaništvo.
Zazonov naznanja, da Je ruski poslanik zapustil Bolgarijo.
Lugano, 6. oktobra. Iz Petrogra-poročajo: Pariški »Journal« poroča, da je ruski minister Sazonov rekel njegovemu dopisniku, da nI nobenega upanja, pripeljati Bolgarijo nazaj na pravo pot ter da je ruski poslanik že dobil ukaz, naj zapusti Sofijo, da bi s svojo navzočnostjo ne sankci-joniral priprave za bolgarski napad na Srbijo.
Četverozveza in Bolgarija.
Petrograd, j6. oktobra. Petrograj-ska brzojavna agentura razširja poročilo »Reči«, glasom katerega niso Angleška, Francoska in Italija podale bolgarski vladi ultimatuma, da pa bodo koj po odhodu ruskega poslanika iz Sofije odpoklicale svoje zastopnike. Te tri države stole kakor
Rusija, na stališču, da so nemški in avstrijski oficirji že sprejeti v zvezo bolgarske armade, zlasti v štabe. Če sprejme Bolgarska ruski ultimatum, bo morala očitno pretrgati zveze z Nemčijo, z Avstrijo in s Turčijo. Z ozirom na popolno neodvisnost Bolgarije se ne bo zahtevala demobilizacija. Četverozvezni koraki ne nalagajo Grški dolžnosti, storiti enake odredbe. Med Grško in četverozve-zo ni v tem oziru nikakih pogodbenih dogovorov in bodo torej ostali grški diplomatični zastopniki v Sofiji do bolgarskega napada. Do trenotka, ko nastopi Grška po pogodbi za Srbijo, ostane nevtralna. Zato je grška vlada smatrala tudi za možno-, da je protestirala proti začetemu izkrcanju francoskega in angleškega vojaštva v Solunu. Seveda ima protest samo formelen značaj. Izkrcanju vojaštva se ne delajo nikake težave.
PRED  VOJNO NAPOVEDJO.
Lugano, 6. oktobra. (Kor. urad.) ListS poročajo iz Petrograda:
Bolgarija je odgovorila na ruski ultimatum nezadovoljivo. Pričakovati je vojne napovedi Rusije Bolgariji.
Pred izbruhom nove balkanske vojne.
Preko Stockholma poročajo: Petrogradski podučeni krogi izjavljajo, da bodo pričele operacije četverozvez-nih čet proti Bolgariji v tem trenutku, ko prekoračijo bolgarske čete makedonsko mejo. V Solunu izkrcane čete so prispele iz rezervnih taborišč na Malti in v Egiptu. Italijanski kontingenti se bodo celi akciji pridružili še le takrat, kadar bo gotovo, da Srbija ne more računati na podporo nobene druge balkanske države. Rusija za enkrat ne pošlje nikakega vojaštva proti Bolgariji, pač pa bo podpirala Srbijo z generalštabnimi in artiljerij-skimi častniki ter pijonirji. Ruski listi se izrekajo proti rusko-bolgarski vojni, češ „slovanska mati ne more zamoriti svojega lastnega otroka", na drugi strani pa zahtevajo, da naj Francija in Anglija čim preje in čim energič-nejše nastopite.
Po rimskih vesteh pa koncentrira Rusfla znatne Čete pri Odesi in Sebastopolu. Te čete so pripravljene za odhod proti Bolgariji.
Ruske  bolne ladje pred bolgarskimi pristani.
Lugano, 6. oktobra. »Tribuna« javlja, da se mude ruske bojne ladje pred Varno in pred Burgasom. Pred Varno sta dve močni ruski enoti in torpedolovci Po južni Bolgariji kroži govorica, da bo prihodu ruskega brodovja kmalu sledilo izkrcanje vojaštva. Iz Romunije javljajo, da delajo Rusi v Odesi velike vojaške pri' prave.
Izkrcanje četverozveznih čet se je pričelo včeraj zjutraj.
Rim, 6. oktobra. (Kor. urad.) »Agencia Stephani« poroča obenem z demisijo Venizelosovo, katero je pripisovati neodobravanju zadnjih konsekvenc politike Venizelosove od strani kralja, da se je pričelo danes zjutraj izkrcavanje prvega kontingenta angleških in francoskih čet, ki se nahajajo na 4 francoskih in enem angleškem transportnem par-niku, v pristanišču v Solunu.
Pariz, f3. oktobra. »Agence Ha-vas« razglaša, da se je včeraj začelo izkrcanje vojaštva v Solunu. Združene države so že pred nekaj dnevi storile svoje sklepe in dale potrebna povelja. Nota pravi dalje, da se vrše še pogajanja z Grško, ki je, še kot nevtralna država, podala protest proti izkrcanju. Obenem so francoski oficirji popolnoma svobodno pripravili izkrcanje. Francoski in angleški oficirji so bili v Solunu tako od civilnih kakor od vojaških oblasti pre-srčno sprejeti in so mogli takoj po svojem prihodu povsem svobodno pričeti s svojimi deli, ker spoznava javno mnenje potrebo, da četverozveza pomaga svojim srbskim prijateljem, s katerimi ima Grška posebno zvezno pogodbo.
Frankobrod, 6. oktobra. »Frankfurter Ztg.« javlja: Direktna poročila iz Soluna in iz Aten javljajo, da so se v nedeljo pod poveljstvom iz Srbije došlega generala d* Amades izkrcale močne francoske in angleške čete v Solunu. V Rimu se govori o dalnjih izkrcanjih v Kavali blizu bolgarske meje.
Italijani in balkanska vojna.
Lugano, 6. oktobra. Zagotovljeno je, da Italija ne poseže iz Makedonije v balkansko vojno, nego iz Albanije.
Lugano, 6. oktobra. Iz Neaplja javljajo, da je dospelo tja pet višjih srbskih oficirjev, ki so potovali v Rim k vofoetnu ministrstvu. To in to-
/edno hitri vpoklic novih italijanskih rezerv se smatra za pripravo za ođ-poslatev italijanskih čet čez Valono in Drač v Srbijo.
Generalisimus četverozveze.
Genova, 6. oktobra. V Parizu vlada mnenje, da bo general Sarreil samo provizorično poveljnik na Balkanu izkrcane armade. Šele kadar se končno odloči Grška, ki bo po nastopu Bolgarije preklicala protest proti izkrcanju francosko-angleŠke armade, se bodo vse udeležene sile odloČile, kdo bo vrhovni zapovednik.
Turčija pride Bolgariji na pomoč.
Berolinski listi poročajo: Turčija sestavlja posebno balkansko armado, ki bo šla Bolgarom na pomoč.
Balkanske armade.
»Daily Mail« računa, da šteje bolgarska armada 300.000 mož, grška 500.000, romunska 700.000 in srbska nad 300.000 mož.
PO  VENIZELOSOVI DEMISIJI.
Venizelosov govor pred odstopom.
Pariz, 6. oktobra. »Agence Ha-vas,« javlja iz Aten: Ministrski predsednik Venizelos je izjavil v parlamentu, da se bo Grška strogo držala srbsko-grške pogodbe, tudi če bi vsled tega morala Grška se postaviti proti Nemčiji, kar bi iskreno obžaloval. Venizelos je izrekel prepričanje, da je v interesu Grške, da se postavi na stran četverozveze. Njegova izjava je bila odobrena z večino 50 glasov; mohamedanski poslanci so glasovali proti njemu.
Beroiin, 6. oktobra. »Lokalanzei-ger« javlja: Seja grške zbornice dne 4. t. m. je bila jako živahna. Venizelos se je hotel izogniti vsaki politični razpravi, a govorniki opozicije so jo izsilili. Venizelos je ponovil for-melni protest proti izkrcanju četvero-zveznega vojaštva v Solunu, kar je opozicija odobravala. Venizelos je pa dalje izjavil, da je vlada trdno odločena, se držati zvezne pogodbe s Srbijo, po kateri ie Grška dolžna napovedati vsaki, z Bolgarijo zvezani državi, vojno, če bi napadla Srbijo. Vsled te razlage zvezne pogodbe s Srbijo se je razvila velika razprava, ki je trajala do 11. ponoči in se je potem morala odgoditi.
Glasovanje grškega parlamenta.
Kolonija, 6. oktobra. »Kolnische Ztg.« ja.v\m: V grški zbornici je ob navzočnosti 257 poslancev glasovalo za vlado 142, proti vladi 102, 13 se jih je vzdržalo glasovanja, 50 jih je pa bilo odsotnih.
Grška ministrska kriza.
Dunaj, 6. oktobra. V tukajšnjih grških krogih sodijo, da se ustanovi ali novo koalicijsko ministrstvo, v katero bi vstopili Theotokis, Rallis in Gunaris, a ne tudi Venizelos, ali po enotno ministrstvo, kateremu bi predsedoval Gunaris. To ministrstvo bi bilo nevtralno.
Chiasso, 6. oktobra. »Corriere della sera.« javlja iz Aten: Tu krožijo pesimistične vesti. Opozicija je soglasno in energično za to, da pogodba s Srbijo ne veže Grške.
Lugano, 6. oktobra. V Rim došli grški poslanec Anastasiadis ie izjavil, da grški narod ni nikoli skrival svojih simpatij za četverozvezo. Intervencija Grške je samo vprašanje prihodnjih dni.
Kako utemeljujejo Grki svoje stališče napram izkrcanju zavezniških
čet.
Iz Aten poroča Reuter: Ofici-/ozna „Patris" priobčuje članek o izkrcanju četverozveznih Čet v Solunu ter pravi: Centralni državi nimate pravice grajati Grške, kajti grška vlada je proti izkrcanju formelno protestirala, dejansko pa se mu ne more upreti, ker bi z oboroženim odporom povzročila pogin države. Sicer pa postopa Grška, ako se zadovoljuje, s formalnim protestom popolnoma v zmislu onih nasvetov, ki jih je dajala Nemčija belgijskemu kralju, predno so nemške čete vdrle v Belgijo.
Vsebina grškega protesta.
»Vossische Zeitung« poroča: Francoski poslanik je obvestil grško vlado o izkrcanju francoskih čet ter izjavil, da sta Francija in Anglija kot zaveznici Srbije dolžni, tej državi pomagati in vse storiti, da se prometna zveza, ki ju spaja čez Solun in Makedonijo s Srbijo, ne pretrga. Obe velesili računata na to, da se Grška, ki njima je opetovano pokazala svoje prijateljstvo, temu ukrepu ne bo zoperstavljala, saj se vrši izkrcanje v interesu Srbije, grške zaveznice.
V imenu grške vlade je odgovoril Venizelos: Kraljeva vlada, ki je v evropski vojni nevtralna, ne more odobravati storjenih korakov, ki bi bili tem občurnejši udarec za grško nevtralnost, ker bi jih izvršile dve vojujoči se velesili. Kraljeva YJA£fci ima zato dolžnost, da ugovac- .
ja prehodu tujih čet preko helenske-ga ozemlja. Okolnost, da gredo izkrcane čete na pomoč Srbiji, ki je zaveznica Grške, ne more spremeniti jurističnega položaja, v katerem se nahaja grška vlada, kajti tudi z balkanskega vidika ne sme izvirati iz nevarnosti, ki grozi Srbiji in ki je povzročila odpošiljatev mednarodnih čet, nikaka škoda za grško nevtralnost, predno ni dan za Grško casus foederis.
Razpoloženje na Grškem.
Pariz, 6. oktobra. »Agence Ha-vas« javlja iz Aten: Ker je v Solunu razglašeno obsedno stanje, so brzojavke o vojaških gibanjih podvržene cenzuri. Poročila o izkrcanju francoskih čet si nasprotujejo. Javno mnenje v Atenah je sedaj dosti mirnejše. V političnih krogih se sodi, da je položaj brezupen. Priznava se, da če-tverozvezne čete ne prihajajo kot sovražnice Grške, ampak da bi ji pomagale držati Bolgarijo za uzdo. Ce treba, se bodo udeležile obrambe Grške in Srbije proti bolgarskemu napadu.
Obsedno stanje na Grškem.
Beroiin, 6. oktobra. »Lokalanzei-ger« javlja iz Aten: Kralj je podpisal dekret, ki razglaša obsedno stanje nad Atenami in Pirejem. Ta dekret zadobi veljavo šele čez nekaj dni.
Železnica Solun-grška meja.
Lugano, 6. oktobra. »Secolo« javlja iz Soluna: Grški železniški minister je 3. t. m. prišel v Solun in osebno prevzel železnico iz Soluna do srbske meje. Ta železnica je last nemških kapitalistov. Grška vlada bo najbrž inozemske nastavljence nadomestila z domačini. Ta za preskrbo Srbije važna proga je torej umaknjena tujemu vplivu. Izkrcanje francoskih čet se je začelo. Četverozve-za bo zasedla kolodvor. Njene čete ostanejo nekaj dni v okolici mesta, predno odidejo v Srbijo.
Nemčija in Grška.
Nemčija je pri grški vladi protestirala proti temu, da dopušča izkrcanje četverozveznega vojaštva v Solunu, ker je to v nasprotju z njeno, začetkom svetovne vojne proklamirano nevtralnostjo. Odgovor grške vlade še ni znan.
Bolgarija in Romunija.
Iz Sofije javljajo: »Balkanska Pošta« poroča iz Bukarešte: Bolgarski poslanik Radev je posetil ministrskega predsednika Bratiana in zunanjega ministra Porumbara ter jima je pojasnil stališče Bolgarije. List zatrjuje, da je razpoloženje romunskih vladnih krogov pomirjeno in da se sme računati, da bo ostala Romunija tudi če izbruhne bolgarsko-srbska vojna, nevtralna.
Romunija ie najela posojilo v Londonu.
»Frankfurter Ztg.« poroča : »Agence Havas« javlja, da je najela Romunija v Londonu novo posojilo, ki je že uradno ratificirano.
Nemčija in Amerika.
Spor radi parnika »Arabic« poravnan.
Londonski »Reuter« javlja iz Washingtona: Ameriška vlada bo vztrajala pri zahtevi, da Nemčija potopitev »Arabica« odločno desavu-ira in poda garancije, da se kaj takega ne bo zopet zgodilo. Nemški veleposlanik, grof Bernstorff, je izročil v soboto ameriški vladi nemško noto, ki ne odgovarja temu ameriškemu stališču. Grof Bernstorff je bil zato povabljen, da pride v Washington na ustmen razgovor. Ako bi Nemčija odklonila ameriške zahteve, bi Amerika prerušila diplo-matične stike.
VVashington, 5. oktobra. (Kor. urad.) Po obisku nemškega veleposlanika, grofa Bernstorffa, v državnem departementu, je izjavil državni tajnik, Lansingen: Nemčija priznava, da napad podmorskega čolna na parnik »Arabic«, ni odgovarjal in-strukcijam, Nemčija je pripravljena, plačati odškodnino za ponesrečene Amerikance, toda, ne da bi priznala, da je to dolžna storiti. V pismu, ki ga je izročil grof Bernstorff državnemu tajniku, je rečeno, da so cesarjeva povelja zapovednikom podmorskih čolnov tako natančna, da je ponovitev afere izključena. — Vprašanje o odškodnini radi »Arabic« bo rešeno v direktnih pogajanjih med ameriško vlado in nemškim veleposlanikom
Največja križarka na svetu.
London. 6. oktobra. »Daily Tele-graph« javlja iz Washingtona, da je po pomorskem programu Wilsona nameravano zgraditi največjo in najhitrejšo bojno križarko na svetu, ki bi veljala 20 milijonov dolarjev.
Vesti iz primorci lezel.
Ponovno pregledovanje črno-vojniških obvezancev letnikov 1873. do 1877„ 1891., 1895. in 1896. na Goriškem bo: za mesto Gorico in politični okraj goriško okolico v Ajdovščini od 13. do 17. oktobra, za sežanski politični okraj v Sežani 11. oktobra, za tolminski v Cerknem 27. oktobra in Podbrdom 29. oktobra,
K oz a na, o kateri je govora v poročilu iz vojnoporočevalskega stana o ravnanju Italijanov s prebivalstvom v zasedenem obmejnem ozemlju, se nahaja v obsežni kojščanski županiji v Bridih. Za Ločnikom po ravnini se dospe v Vipolže, tam se prične brdo, gori višje stoji Kozana, ki šteje prebivalcev okoli 800, tam je vikarijat, dvorazredna šola, pošta, poštar je bil Ivan pl. Reja.
Splitsko »Naše Jedinstvo« piše: »Minister« Barzilai v Neaplju se je pritoževal, da je Avstrija tlačila Italijane in da je vedno zatirala politične in gospodarske interese Italije. Ni na svetu niti v najliberalnejših državah primere, da je kaka narodnost v manjšini uživala toliko pravic, toliko privilegijev, toliko zaščite kakor italijanska v Avstriji. Na brezobraz-ne tožbe Barzilaja bi ga vprašali: Ali je lepše za Italijane na Malti, ali na francoski Rivijeri, nego je bilo v Avstriji. Vprašali bi ga, kaj ima 40.000 Slovencevvltaliji napram 15.000 »Italijanov« v Dalmaciji. — Ali treba je razumeti prekomorske komedijante v njihovi megalomaniji in nenasitnosti. Ponudite jim prst, pa primejo celo roko. Vse hočejo, ali vse, ali pa nastane krik in vik. Zato so jih mlatili po Francoskem, zato jih bijejo, kjer morejo po Ameriki, zato jih nikjer na svetu ne morejo trpeti, pa so se zaradi tega tako radi naseljevali v Avstriji. Oni, tujci na naši zemlji, so jedli naš kruh, naši pa so se potikali po Afriki in po rudnikih Amerike, pa so Še vedno kričali, da so tlačani. Preko 40 tisoč italijanskih naseljencev v Trstu je živelo izborno ob naši obali, na tisoče družin jim je služilo denarje po gozdovih alpskih dežel, tam so gradili tovarne, vile, ali po Barzilaju je Avstrija zatirala gospodarske interese Italije! Kake le?.«
Dnevne vesti.
— Skupni ministrski svet. Pod predsedstvom ministra zunanjih del je bila včeraj seja skupnega ministrskega sveta, ki je trajala od 10. do
V j- in od 3. do 5.
— Subskripcija na tretje avstrijsko vojno posojilo prične dne 7. oktobra ter bo trajala do 6. novembra. Subskripcijska cena znaša 93 K 60 vin., obresti 51/2% v polletnih obrokih. Najmanjša vsota 100 K. Kdor podpiše le do 200 K, mora plačati takoj, sicer pa 10% pri podpisu, po 20% dne 6. decembra 1915 in 5. januarja 1916, 25% dne 5. februarja 1916 in ostanek dne 6. marca 1916. Vojno posojilo je davka prosto.
— Za zasluge za Rdeči križ je nadvojvoda Franc Salvator podelil častni znak Rdečega* križa 2. vrste z vojno dekoracijo gospem Veri Š 1 a j-m e r j e v i, Minki Luckmanno-v i, Heleni plem. C r o n o v i ter gospodom majorju K r a m ar š i Č u, dr. P o 1 c u, Ferdinandu S t a u d a -c h e r j u in dr. M a h r u.
— Odlikovanja pri južni železnici. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so prejeli : nadsprevodnik Rajmund Š k o -f i c , mojstri: Franc K r a j š e k, Mihael P u č in Ivan B o 11 e. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so dobili: Izidor Mozetič, sprevodnik Anton B r e š a n, skladiščni sluga Ivan Petrovič in pre-mikač Anton V i r a n t.
—- Dopusti vojakom za kmetijska dela. Vojno ministrstvo je odredilo, da je za letošnja jesenska kmetijska dela, dovoljevati vojakom dopuste. Te dopuste, oziroma komandiranja odreja vojaško zapovedni-štvo dogovorno s politično oblastjo z ozirom na lokalne potrebe.
— Iz ruskega vjetništva se je oglasil Danijel C e r a r iz Moravč, ki je bil 24. grudna 1.1. vjet in se nahaja v Omsku. Tudi Albin M an d e 1 j iz Zavrstnika pri Litiji je v ruskem vjetništvu in sicer v Orlovem v gu-berniji Simbirsk.
— Rdeči križ. Gospodična Eli pl.
V a 1 en t a je darovala za rezervno bolnico Rdečega križa Elizabetišče v Ljubljani tisoč cigaret.
— Za oslepele vojake. Deželnemu odboru so poslali za ustanovitev deželnega zavoda za slepe: gosp. R. Mfklauc, trgovec v Ljubljani, 100 kron; gosp. Matko Arko, trgovec v Ljubljani, mesto venca na krsto rajnke gospe Mahrove 20 K: Ivana Krek v Ljubljani nabranih 15 K 40 v ter. Marijana, in Neža. Čadež iz Eo-
ljan nad Skofjo Loko 5 K, oziroma 2 kroni. — Bog plačaj darovalcem!
— Darovi za Berto Kenda. »Posredovalnica za goriške begunce« v Ljubljani je prejela naslednje darove za Berto Kenda: Upravništvo »Ilu-strovanega Glasnika« 30 K; Ivan Wilfan, c. kr. podpolkovnik, 10 K; Ivan Oblak, Vrhnika, 50 K; Grajner Anica, Ljubljana, 3 K; Velkavrh Iv., nadporočnik, 4 K; N. N., Ljubljana, 10 K; Vondrašek Vaclav, župnik, Podbrezje, 10 K; Miglič Franc, or-ganist, 3 K; Masič Stanko, poročnik, Ljubljana, 10 K; Bežek, ravnatelj, 10 K; Krek Franc, župnik, 15 K; Henrik v. Falke, višji stavbni svetnik, Gradec, 20 K; dr. Benjamin Ipa-vic, Ljubljana, 20 K; Krejči Jožef, poročnik, 2 K; Jagodic Avgust, trgovec, 2 K; Egger Robert, nadporočnik, 2 K; F. v. Colombichio, višji stavbni svetnik, Gradec, 5 K; Traun-steiner M., podpolkovnik, Gradec, 5 K; Miglič Franc, organist, Sv. Križ, 3 K; Bizjak Anton, c. kr. redar pri Sv. Jakobu, 5 K 80 vin.; Mlakon Janko, c. kr. profesor, Ljubljana, 10 kron; Oransz Sofija, Grando, 5 K; Jenko Avgust, Ljubljana, 10 kon; Prime Josip, Ljubljana, 10 kron; Schimpf Josip, Hum na Sotii, 5 K; Trebuhovič Evgen. sodnik, Velika Loka, 3 K; Gjuro pl. Simončič, župnik, Gradec, 2 K; Toni in Maks Kopetzky, c. kr. major, Celje, 25 K; Dekosti L, župnik, Ljubno, 5 K; Kuhar Anton, Kapa, 2 K; Zbašnik Fr., Hrastlje, 6 K; Werli Marija 10 K; Neimenovani z Bleda 10 K; župljani Sv. Petra pri Gorici 70 K; Brumat Mirko, abiturijent, Sv. Peter pri Gorici, 30 K; profesorji in prefekti zavoda Sv. Stanislava v St. Vidu pri Ljubljani, 24 K; Fran in Julka Stare, Ljubljana, 14 K; Mermolja Ivan, Vrtojba, 2 K; Rubbia Konrad, dvorni svetnik, Ljubljana, 4 K; C. I. Ha-mann, trgovec, Ljubljana, 20 kron; KauČič Fridolin, podpolkovnik, Dunaj, 200 K; GraŠič Francka, Beram, Istra, 20 K; Schmidt Hugo, c. kr. korvetni kapitan, 5 K; Demšar Zofija, Cešnjice, 5 K; Murovec Ivan, kanonik, 20 K; Ivanšek Rezi v Kočevju, je nabrala 13 K 50 vin.; Neimenovana 10 K; Matilda Trenz 5 K; Sestre Schulz 4 K; Pepca Kavčič 1 krono; Pantz, Gradec, 5 K; I. Hut-ter, c. kr. profesor, Celovec, 20 K; Fr. Šanvič, c. kr. poštar, Polhovgra-dec, 2 K; Češnovar Janko, rezervni praporščak, 10 K; Fiala Kati, Idrija, 10 K; Neimenovani, Cerknica, 10 K; Josip Grašič, župnik, Beram, 10 K; Else v. Froreich, polkovnikova soproga, Gradec, 20 K; A. Stermecki, Celje, 5 K; Jovan Janko, ravnatelj, Ljubljana, 10 K; dr. Leopold Pfaundler, Gradec, 20 K; Avian Ferdinand, višji finančni svetnik, 10 K; Krisper Josip, Ljubljana, 100 kron. Skupaj 1002 K 30 vin.
— Tretje 5V2% avstrijsko vojno posojilo. »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani«, kot član avstrijskega konzorcija in kot oficijalno subskripcijsko mesto, sprejema, začenši s 6. oktobrom 1915 po originalnih pogojih glasom objavljenega prospekta prijave za tretje 5V2% avstrijsko vojno posojilo in vabi p. n. reflektante k obilni udeležbi pri sub-skripciji. Na željo je »Ljubljanska kreditna banka« pripravljena, lom-bardirati subskribirane komade po originalnih pogojih.
— Zvonovi s Koroškega. »Karnt-ner Tagblatt« javlja, da so koroške cerkve ponudile vojni upravi že 72 zvonov in da bi jih, če treba, tudi še več dale na razpolaganje, a da se vojna uprava doslej teh ponudb še ni poslužila, ker ima dovolj drugih kovin.
— Postni promet z vojnimi vjet-nilri v Srbiji je, kakor poroča »Rdeči križ«, do nadaljnje odredbe ustavljen.
— Dunajska »Reichspost«  je v
svoji nedeljski prilogi dne 3. oktobra priobčila kratek članek o Simon Gregorčiču in nemški prevod treh njegovih pesmi: »Cesarski razglas«, »Za dom med bojni grom« ter »Odlikovanje«. Prevod teh pesmi je prav dober, poln Gregorčičevega poleta in jako gladko čitljiv. Pisatelj član-čiča in prelagatelj omenjenih treh pesmi je Rudolf v. G r a d o v I i n.
— Važno za uradnike avtonomnih občin. Upravno sodišče je pred kratkim izreklo za uradnike avtonomnih občin v davčnih zadevah važno razsodbo. Davčna administracija je nekaterim višjim uradnikom mestne občine ljubljanske predpisala poleg državnega davka tudi deželne do-klade. Tozadevni priziv je deželni odbor zavrnil, nakar so se prizadeti pritožili na upravno sodišče. Priziv-niki so zastopali stališče, da tu ne velja deželni zakon z dne 24. junija 1898, št. 33, ampak najvišji sklep z dne 27. novembra 1858, št. 220, in pa naredba finančnega ministrstva, ki uradnike mestne občine ljubljanske oprošča deželnega davka, deželni odbor Da ie. zastokal stališče, da I
je tukaj merodajen deželni zakon, češ da sta bila s tem ona dva razveljavljena. Dne 30. m. m. se je vršila pred upravnim sodiščem tozadevna obravnava Prizadeto uradništvo je osebno zastopal magistratni nadsvet-nik Ivan Lauter, deželni odbor pa ni imel zastopnika. Imenovani rekurent je skušal dokazati, da preje navedena zaradi deželnega zakona ne moreta stopiti iz območja, ker v avstrijskem zakonodajstvu ni bil sprejet osnovni temelj rimskega prava: »Lex posterior derogat priori«, odnosno le v toliko, kolikor pride v veljavnost lex prior, ki naj bi bil razveljavljen, v lex superior, po natančni označbi. Tudi so imeli Rimljani leges aequales, v tem ko imamo v avstrijski zakonodaji leges inaequa-les; višji kvalifikovani zakoni, h katerim je prišteti tudi navedeno najvišjo in ministrsko naredbo, — k manjšim zakonom je pa prištevati navedeni deželni zakon. Da manjši zakoni višje kvalificiranih ne razveljavijo, je osnovni pojem v avstrijskem državnem življenju, kjer vprašanje sankcije ne igra nobene vloge. Tudi ne spada pravica deželnih do-klad k prosti, legislatorični pravici in sicer v zmislu § 18. deželnega reda, ampak je omejena v zmislu § 22. deželnega reda, pri čemur se mora omeniti, da se deželne doklade ne vpeljujejo potom sankcioniranih deželnih zakonov, ampak potom razglasov deželnih predsedstev, s katerimi se je razglasilo, da je Nj. Veličanstvo odobrilo sklep deželnega zbora. Rekurent je tudi poudarjal, da opravlja mestna občina ljubljanska posle v prenesenem delokrogu, t. j. državne posle, vsled česar imajo uradniki značaj državnih uradnikov, kar opravičuje oproščenje deželnih doklad, kakor državne uradnike. Sodni dvor, pod predsedstvom senatnega predsednika dr. Schusteria je po 1 in enčetrt urnem živahnem posvetovanju pritožbo kot neutemeljeno zavrnil, češ, da je na Kranjskem z zakonom z dne 24. julija 1S98, št. 33 dež. zak., glede predpisa deželnih doklad zadostno preskrblieno in da uradnikov mestne občine vzlic oskrbovanju prenesenega delokroga ni prištevati k državnim uradnikom v zmislu § 2. cit.
— Iz ljudskošolske službe. V
Sorici je nameščena namesto učitelja Josipa P r im o ž i č a, ki je odšel v ČrnovojniŠko službo, bivša provi-zorična učiteljica v Repnjah Marija Žerjav, v Tržiču nadomestuje ab-solvirana učiteljska kandidatinja Frančiška Mrak kot suplentinja učiteljico Sofijo Grundner, ki ima dopust v študijske svrhe, v Selcah nadomestuje nadučitelja Alojzija Ko-privca, ki je pri vojakih, absolvirana učiteljska kandidatinja Katarina M il a č kot suplentinja. Nameščena je kot suplentinja na deški ljudski Šoli v Tržiču Angela Hafner, na dekliški istotam Margareta L i 11 e g.
— Pravi učitelj veronauka na drugi državni gimnaziji v Ljubljani, dr. Alojzij M e r h a r, je dobil naslov profesorja.
— Deželni šolski svet je odklonil ustanovitev paralelke na ljudski šoli v Moravčah, za katero je prosil tamkajšnji krajni šolski svet.
— Za otvoritev slovenske in italijanske ljudske šole za begunce v Ljubljani se je oglasilo tako število učiteljskih moči, da v slučaju otvoritve omenjenih šol ne bo mogoče nastaviti niti desetino priglašenih učiteljev in učiteljic. V očigled temu opozarja »Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani« vse take učitelje-begunce, ki niso sedaj nameščeni, da se jim nudi v begunskih naselbinah prav lepa in hvaležna naloga revnim in nesrečnim beguncem lajšati njih bedno stanje. Povsod, kjer so namreč begunci nastanjeni v večjem številu, bo vlada nastavila poleg duhovnikov, ki so večinoma že vsi na svojih mestih, tudi zelo veliko učiteljev, učiteljic ročnih del in vrt-naric, ki bodo proti še posebni odškodnini delili begunskim otrokom "pouk in razvedrilo. Vsi ti učitelji in učiteljice ne bodo nastanjeni v skupnih barakah, temveč so za nje pri-privljene posebne hišice s primernimi sobicami, v katerih bedo ločeni od drugih stanovali. Posredovalnica za goriške begunce apelira zato na vse učitelje in učiteljice, ki se nahajajo razkropljeni po deželi, da se dajo v ta namen »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani« na razpolago. Vsi, ki bi bili pripravljeni sprejeti ta mesta, prosimo, da se v najkrajšem času pismeno ali ustno oglase pri »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani«, Dunajska cesta št. 38.
— Vpisovanje na zemljedelski visoki šoli traja do 15. oktobra, nakar se prične redno predavanje. Slovenskim abiturijentom priporočamo, da bi v večjem številu posečali zemlje-delsko visoko šolo vzpričo velike važnosti le-te stroke,  katera nudi
prav sedaj našemu dijaštvu lepe Izglede. Prvoletnikom daje dragevolje pojasnila za društvo slovenskih agronomov »Kras« Urbas France, kand, ing., Dunaj, Hochschuie far Bodenkultur.
— Ljubljana.    Znani hrvatski pesnik Rihard Katalinić-Jeretov piše zadarskemu »Narodnemu Listu« iz Ljubljane: »Ljubljana!    Koren te besede mora biti v glagolu ljubiti. Kajti ona je Ljubljena, ljubica, miljenica vsakega Slovenca.    Kar je Hrvatu Zagreb, to je Slovencu Ljubljana. Lepa je ta bela sestra belega Zagreba.    Lepa, čista, prijetna, vesela kakor mlado dekle. Korak iz mesta, pa si že v zeleni šumi, v tihem gaju, res   prava   sestra Zagreb-grada. .Vsak tujec jo mora vzljubiti, kamo li Hrvat. Ta je tu doma, saj se tu govori hrvatski, samo nekoliko drugačno, pa hrvatskemu Zagorcu doni ta mehki jezik ravno tako kakor njegov domači.    Danes je Ljubljana babilonski stolp — vse jezike slišiš, zastavo pa nosi italijanski. Saj so se sem zaklonili večinoma Italijani iz ;Trsta, Gorice, zapadne   Istre. In draga, dobra Ljubljana jih je sprejela prisrčno slovensko-slovansko. Kadar se   povrnejo domov, bedo upajmo, i eni vračali   Slovencem in Hrvatom milo za drago ... — Živahna je danes Ljubljana. Povsodi vojak in povsod   avtomobili, ki hitijo, prašijo. kadijo in se gubijo kot samum. V kavarni sedi general, naše gore list. Vidiš ga čitati vsak dan pri oknu, ko čita »Slovenski Narod« in »Obzor«. Pa tudi med vojaštvom je listov z naših gor: Bošnjaki, Istrani, Primorci. Dalmatinci,   Boduli in otočanci. I marsikateri Varaždinec se sprehaja po ulicah, domovine sin. Pa da, Bože moj, igramo se tako po malem z raznimi provincnalnimi imeni — ipak smo vsi Hrvati. Sestre Slovenke nas na to opozarjalo, saj pravijo, kadar slišijo našo govorico, »kako so fletni ti Hrvati.« In tudi Bodul se spomni, <5a ni samo človek, »vengo i Hrvat«. Da. Slovenke so mile in drage, »ko i majčica jim Ljubljana«. Le nad enim vsi mrmramo — nad meglo. Ljubljanska megla ?e zna navleči kakor bi bila londonska. Bela Ljubljana bi jo rada pregnala — ali eto sad nikud nikamo iz magle.
— Kdo ve kaj? Lovro M a u -r i t z , rezervist v hiši invalidov, Dunaj, XVI., Lerchenfeldergiirtel Nr. 57, prosi prijaznega obvestil o svoji sestri Tereziji Mauritz, stari 27 let, iz Ruše, poŠta Kormin, ki je 21. maja zapustila svoj dom in se od tedaj ni oglasila.
— Oddaja krompirja pri mestni
aprovizacij?. Jutri, v petek, mestna aprovizacija ne bo oddajala krompirja, pač pa v soboto. — Jutri se bo krompir dovažal s kolodvora.
— Slovensko trgovsko društvo »Merkur« naznanja, da se je preselilo iz »Narodnega dema« v Gradišče hiš. št. 17 (Liningerjeva hiša), I. nadstropje na levo. Posredovalnica posluje zopet redno ter so uradne ure do preklica od 3. do 5. popoldne.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 26. septembra do 2. oktobra 1915. Novorojencev je bilo 14 in 2 mrtvorojenca. Umrlo je 25 oseb. med njimi 14 domačinov in 11 tujcev, in sicer za grižo 2, eden njih tujec; za kolero ni umrl nihče, za vratico (davico) 1 oseba, za jetiko 3 (med njimi 1 tujec), vsled mrtvauda 1, samomora (obesil se) 1, za različnimi boleznimi pa 17 oseb. Razen zgoraj omenjenih umrlih je bilo naznanjenih še 15 vojakov, umrlih za trebušnim legarjem, 3 pa za grižo. — Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škrlatico 1 vojak, za tifuzom 139 vojakov, 4 tujci in 1 domačin, za grižo 51 vojakov in 1 domačin, za vratico 2 osebi Za kolero ni obolel nihče.
— Izpred deželnega kot izjemnega sodišča. 621etni dninar Ivan Brunšek iz Trebeljevega je tat iz navade. Kaznovan je bil že opetovano, tudi na dobo več let, celo do 6 let že, ali vse kazni so ostale brez uspeha. Kradel ie samo bolj previdno, slednjič so ga zasačili, ko je v cerkvi na Gorenjempolju ukradel 3 krone in 09 vin.; pri njem so našli srebrno uro in druge stvari, ki jih brez dvoma ni dobil   poštenim po-
tom. Brunšek je obsojen na 5 let težke ječe. — Vdova Alojzija Šarin-ger iz Celovca, rojena 1853. L, je bila že opetovano kaznovana radi tatvine. Ona ima navado, izdajati se za profesorsko vdovo, ki ima denar po bankah, pravi, da je samo v zadregi in tako izvabi ljudem denar, stanuje zastonj pri ljudeh in je in pije zastonj. Tako je delala zadnje čase v Ljubljani, v Spodnji Šiški in na Glincah; opeharila je ljudi za 292 K 30 vin. Tudi se imenuje danes Berta Pumer, jutri Alojzija Sedlak, kakor se jej ravno zdi prav. Obsojena je na 5 let težke ječe.
— Obrtno gibanje meseca septembra v Ljubljani, Meseca septembra je pri mestnem magistratu priglasilo svoje obrti 8, odglasilo pa 6 strank. Priglasili so: Ernest Sark, Bleiweisova cesta 20, trgovska agentura in komisijska trgovina; Roza Fabčič, Židovska ulica 7, mo-distovski obrt; Gizela Darbo, Mestni trg 13, trgovina z mešanim blagom, izvzemši v § 38./S. o. r. omenjeno blago. Karol Kumer, Šolski drevored št. 4, prodaja sadja in zelenjave; Le-opoldina Kunaver, Tržaška cesta 2, prodaja sadja, zelenjave in slaščic; Fran Jesih, trgovina z manufakturnim blagom na Starem trgu št. 1; Fran Ogorevc, Poljanska cesta 69, krojaški obrt; Fran Ksaver Stare, Sodna ulica 12, trgovina z barvami,
— Odglasili so: Frančiška Pust, Streliška ulica 31, trgovina z lesom; Ivan Mrak, Spodnja Šiška 196, čevljarski obrt; Leopold Tratnik, Sv. Petra cesta 25, pasarski in srebrar-ski obrt; Marija Saldinotti. Spodnja Šiška, na trgu, prodaja sočivja, zelenjave in deželnih pridelkov; Ivan RabiČ, Cerkvena ulica 21, trgovina z mešanim blagom, in Fran Pire, Vodmatski trg 4, prodaja vina in piva v zaprtih steklenicah.
Iz poštne službe na Štajerskem. Prestavljen je poštar Ivan Reber-n i k na lastno orošnjo iz W. Hart-mannsdorfa v Štore.
Iz Celja. Odlikovan je bil z vojaškim zaslužnim križcem III. razreda z vojno dekoracijo stotnik 87. pešpolka Karel C v i t k o v i č.
Konjice. Dne 10. oktobra ob 4. popoldne se vrši v dvorani tukajšnjega »Narodnega doma« koncert v prid »Rdečemu križu«. Na sporedu je goslanje, glasovir, solopetje, mešani zbori itd. Vsi prijatelji glasbe in neprisiljene zabave se vabijo, da se udeleže te prireditve.
Iz Huma pri Ormožu. Poročila se je v Črnomlju bivša tukajšnja učiteljica gospodična Julija Valentin č i č z gosp. Oroslavom R a k u-ša. Mnogo sreče! -
Drobne novice s Štajerskega. Iz Gaber j a pri Celju. Z »veliko srebrno« je odlikovan korporal 87. pešpolka Rudolf D e č m a n, sin uradnika pri celjskem okrajnem glavarstvu gosp. Rudolfa Dečmana. — Iz Slov. Bistrice. V obcestnem jarku ie ob priliki zadnjega deževja utonil šestletni Adolf Pušnik.
— Umrl je v Gradcu Trstenjak, vpokojeni duhovnik sekovške škofije. Rojen je bil leta 1847. pri Sv. Jur-ju ob Ščavnici. — Obsojen je bil zaradi navijanja cen trgovec Peter Primožič od Sv. Barbare v Halozah na 100 K denarne globe. — I z L e s-kovca v Halozah poročajo: Dva fanta,, Martin Vindiš in Anton Arnuš, sta na cesti brez povoda začela obmetavati orožnika Iskro s kamenjem. Orožnik je ustrelil in prestrelil z enim strelom obema fantoma nogo. Spravili so ju v ptujsko bolnišnico. — I z P t u j a. Zaradi navijanja cen pri modri galici je bil obsojen trgovec Iglitsch na Bregu pri Ptuju na 3000 K globe.
Konskripcijo psov v Zagrebu.
Zagrebški magistrat je odredil popis vseh večjih psov, ki bi se dali porabiti za vprego. Pse bo rabila vojaška oblast.
Umrl je v Novem Sadu nadarjeni hrvatski komponist Isa B a j i č v 36. letu svoje starosti. Nekatere Bajičevih pesmi so postale zelo popularne. Bajič je uglasbil tudi Mu-šičevega »Kneza Semberijskega« v opero.
Kino »Ideal«. Danes zadnjič dobro izpeljana drama »Prokletstvo lepote« z Mar. CaDni-VollmolIer v glavni vlogi.   Neprekosljivo je,  kar ta
umetnica v umetnosti igranja, posebno kar se tiče kinematografičnega, zna. Radi tega pač nihče ne bo zamudil ogledati si ta spored. — Jutri, v petek, priljubljeni specialni spored s kriminalno dramo iz družbe v treh dejanjih: »Stari prodajalec časnikov«.
Najdena je bila damska denarnica na Karlovski cesti. Dobi se v trafiki na Dolenjski cesti št. 12.
Rožne stvori.
* Podivjana mati V Berolinu je bila obsojena na štiri leta težke ječe 201etna delavka Marta Bernhardt, ker je svojega nezakonskega otroka živega zakopala.
* Velika tovarna zgorela. »Temps« poroča, da je zgorela v Saint Denion velika tovarna, škoda velikanska. Šest oseb je bilo ranjenih pri gašenju.
* Veliki parnik se je nasukal nasproti svetilniku Sv. Sebastijana pri Cadixu. Vsled megle ni mogoče določiti narodnosti parnika. Sodi pa se, da je italijanski. Pomoč je na potu.
* Mast v Budimpešti. Celo v Budimpešti se je mast precej podražila. Vsled tega je policija odredila, da je pri vseh mesarjih, prodajalcih in trgovcih z živili izvršiti natančne hišne preiskave in kjer se bodo našle čez potrebo vlike zalog, tako, da je vidno, da se namenoma zadržujejo, se bo proti dotičnikom uvea-lo kazensko postopanje.
* Vlom v grajščino nekdanje prestolonas'ednice. Dne 4. t. m. se je zgodil vlom v grajščino nekdanje nadvojvodinje in prestolonaslednice Štefanije sedanje grofice Lonyay. Tatovi so odnesli za 20.000 kron dragocenosti. V Požunu so zaprli nekega Matvaska, ki je bil še pred kratkim uslužbenec na neki štajerski grajščini.
* Dunajski avtomobili brez pnevmatike. Dunajski magistrat je odredil, da morajo vsi privatni avtomobili oddati svoje pnevmatike. Izvzeti so le avtomobili uradov, rešilnih društev, gasilnih društev in fijakarskih podjetij. Ti avtomobilski fijakarji (av-totaksi) smejo sicer obdržati svoje pnevmatike, novih pa ne dobijo več. Avtomobili bodo torej z dunajskih ulic kmalu izginili.
* Umrl je v Carigradu vstaro-sti 56 let Osmaii Maska r paS#^|en-gić, vnuk glavnega junaka znamenite Mažuranićeve pesnitve »Smrt Smail - age Čen^ića«. Maskar paša se je še mladenič udeležil vstaje v Bosni in zlasti bitke pri Jajcih, a pozneje se je sprijaznil z okupacijo in bil celo nekaj časa v službi pri bosanski upravi, dokler se ni preselil v Carigrad. Z njim je izumrl njegov rod. Zapustil je velika posestva v Bosni.
* Last, ki prinaša samo šaljive in lažn|ive vest?. V Parizu je začel izhajati šaljiv list pod naslovom »Le canard en chaine« (»Raca v verigah«). Na čelu\ttsta. izjavlja uredništvo, da bo prinašal samo šaljive in lažniive vesti. Prinašal bo vesti, ki so absolutna laž: »Zadostuje nam istina, katero nam prinašajo naši dnevniki, mi se .hočemo lagati. V ta namen smo sklenili dogovor z dopisnim uradom, %la nam pošilja vse laži celega sveta — Tako pravi list v svojem programu.
* Strašni prizori iz Reimsa. Prusko vojno ministrstvo objavlja podrobnosti, iz katerih je razvidno, da je bilo obstreljevanje doma v Reim-su opravičeno vsled vojaških francoskih odredb. Na cerkvenem stolpu je bil poleg praporja z rdečim križem telefon, električna napeljava, vojaške postelje. Kakor je izjavil vikar Prinellage, ki je padel v francosko vjetništvo, je bilo v katedrali nad 150 nemških ranjencev, ko je bila ta zadeta cd nemške artiljerije 19. septembra 1914. Ogenj je planil s tra-movja na slamnate postelje ranjencev, ki so se hitro rešili na dvorišče. Ko so straže zaprle vrata, za katerimi je bilo še 100 ranjencev v vdušlji-vem dimu, se je posrečilo italijanskim duhovnikom, da so odprli vrata. Ko so prišli ranjenci ven, jih je sodrga napadla s pestmi, palicami in s suvanjem z nogami. Vojaštvo je vdrlo na dvorišče in je streljalo kar na slepo na ljudi, mnogo je ranjenih. Kar jih je potem še ostalo, so jUi spe-
hali ven in sodrga je padla tudi po teh.
* Škode po dolgotrajni vojni. I.
Pistiner slika v »Arbeiter Zeitung« na interesanten način škode, ki jih prinaša vojna za poražence in za zmagovalce. Leto vojne vsebuje ne-število bede in stiske, žalosti in skrbi. Vendar vse nenadomestne izgube na človeških življenjih in na nepo-srednjem ljudskem zdravju, razdejana imetja in zmanjšanje narodnega premožena nikakor še niso največje zlo. Ne le, da vsak mesec vojne množi te posledice, ampak ustvarja tudi nove in zelo težke. V vojnem območju in etapnem prostoru je opažal avtor velike spremembe v poprej trdnih moraličnih naziranjih. V zaledju je vedno večja pohlepnost po dobičkih in neizbirčnost v sredstvih v ta namen. Ti ljudje izgubljajo čut, da so sredstva, ki se jih poslužujejo, nedostojna. V velikih masah se opaža izprememba morale, zlasti tudi seksualne (spolne) morale. Zvestoba moža in žene pojema. Pisec sicer ne verjame raznih pripovedk o »nasilst-vih«. Živel je skoro ves čas v operacijskem območju in videl je, da so taka poročila po veliki večini izrodki fantazije. Res pa je, da snubljenje moškega ne naleta na zadosten odpor ženske, pri čemer igra v mnogih slučajih tudi denar svojo vlogo. A tudi tu ni glavno to, da se to dogaja, marveč da se dogaja brez sramu. Torej vidimo tudi tu vsled dolgega trajanja vojne izpremembo morale, ki pa ne izgine hkratu z vojno. Nade: lina nevarnost dolgega trajanja vojne je v dvojnem oškodovanju ljudskega zdravja. Ne Ie da se povrne domov toliko in toliko pohabljencev, marveč bodo mnogi vsled dogodkov in razmer v vojni, naporov, vremenskih ugodnosti, trpeli na raznih drugih posledicah. Ne le, da dvanajst mesecev vojne ustvarja število še enkrat toliko bolnikov, nego šest mesecev, marveč nastajajo še le po dolgem trajanju vojne nove bolezni. Marsikdo, ki je pretrpel šest mesecev brez posebne škode, začenja pozneje bolehati na tej ali oni telesni hibi. Škoda je tudi v tem, da se izpremeni razmerje med obema spoloma: število žensk bo večje, nego ono moških. Moški, sposobni za že-nitev, dajajo največji kontingent žrtev na bojišču, ker se najdalje nahajajo v boju. Z drugo besedo: doslej Usaka ženska starostna plast dobivala odgovarjajočo moško. Odslftj pa ne bodo mlajši ženski letniki imeli dovolj po starosti primernih — soprogov. Množile se bodo ženitve med starejšimi moškimi in mlajšimi ženskami. Velike diference v starosti pa bodo na kvar prihodnji generaciji.
* Francozi in Angleži niso bili vedno tako topli prijatelji, kakor so sedaj, marveč so imeli med soboj dolga stoletja velikanske vojne. Razmerje rrfcd Angleži in Francozi je bilo tedaj ravno tako, v vojnem ožini namreč, kakor je zdaj razmerje med Angleži in med Nemci. Angleži so do skrajnosti izrabljali svojo moč na morju in Francozi so jim poskušali potopiti ali ugrabiti kar največ mogoče. Dandanašnji nemški podmorski čolni imajo v bistvu tisto nalogo, kakor so jo svoj čas imeli francoski korzarji, četudi seveda kor-zarjev in podmorskih Čolnarjev ni postavljati v isto vrsto. Francoska država ni nič tajila, da so korzarji v njeni službi. L. 1793. je poslanec Dover - Foudrede v parlamentu imenoval boj korzajev »boj železa proti zlatu«. Korzar ni bil pomorski ropar. Začel je svoje delo šele kadar se je vnela vojna in le delal na to, da bi uničil angleško čezmorsko trgovino in onemogočil zvezo Anglije s kontinenti. Korzar je dobil od vlade posebno dovoljenje, »lettre de mar-que«, ki ga je pooblastilo, da sme, dokler traja vojna, sovražnikove trgovske ali bojne ladje, naj vozijo ljudi ali blago, s silo zavzeti in z njimi ter z vsem na njih nahajajočim se blagom storiti, kar hoče. Jean Bart, sin preprostega ribiča iz Dunquer-quea, je kot korzar prizadel Angležem velikanske izgube in ga je kralj Ludovik XIV. imenoval pozneje za admirala ter mu podelil plemstvo. L. 1795. so imeli francoski korzarji posebno mnogo opraviti. Angleži so takrat blokirali vse francosko obrežje in zlasti skrbeli, da ni bilo mogoče
prepeljevati žito iz Amerike. Takrat je bilo vse polno korzarjev v službi francoske države. Tekom petih let, od 1795. dc 1. 1800. so korzarske ja-drenice, katerih vsaka je imela 20 do 25 mož na krovu nadlegovale angleške ladje. Vseh korzarskih jadrenic je bilo nad 150. Izmed teh se jih je 16 potopilo in je 755 mož utonilo ali bilo vjetih. Toda škoda, ki so jo ti korzarji napravili Angležem, je bila za tiste čase velikanska. Korzarji so potopili 201 angleško ladjo in 1967 mož ter naplenili blaga za 312 milijonov kron. To vplenjeno blago bi imelo danes najmanj desetkrat večjo vrednost. Eden teh korzarjev, kapitan Denis, je v aprili 1796 daleč na morju vjel velikega Napoleonovega sovražnika, angleškega admirala sira Sidneva Smitha; drugi korzar. Robert Surevuf iz Saint Moloa le po končani vojni imel nad dva milijona frankov premoženja, ki si ga je napravil pri uničevanju angleških ladij, in ga je Napoleon naredil za barona.
Govori se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 K) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani.
Današnji list obsega 6 strmi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
SANATORIUM - EMONA
^m^l^m^^G^E -bolezni., . porodnišnica.
I LUUBLtJANA • komens^gau^ica^
Ako naročite
— in to nemudoma storite,
t srefko avstrijskega rdetpga križa
1 srečka ogrskega rdečega križa
1 srežkn tejgggflggb bazilike
1 dobitni list 3°/tj ttgjj. srečk n leta 1030
1 tfc&itai lis? 4° o ogrsk. hin. srrck ?z 1.1884
Mesečni obrok z3 vseh pst srečk oz. driiitnih listov samo 5 kron.
12 žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630'COO K.
igralno  pravico dc dobitkov ene turške srečke v znesku
9o 4.000 frankov popolnoma zastonj
Pojasnila In Jgralai na£?i pofillja brezplačno
SreČkovno zastopstvo 1., Ljubljana.
Bay - rmm
tvrdke Bergmann & Co, Dečin na Labi
Original vseh znamk bav-ruma, zabranjuje tvoritev prhljaja, prezgodnje osivenje in izpadanje las, jači živce in dela polne mehke lase. poleg tega je pa krepko vteralo proti onemoglosti udov (po napornih hojah) proti revmatičnim bolečinam itd. — Vsak dan priznalna pisma I — Pazite izrecno na zalepno znamko »konjiček«. Steklenica K 2 in 4 se dobiva po lekarnah, drogerijah. parfumerijah in brivnicah. 893
Meteorologijo poročilo.
Vitina nad morjem 306*2 Sreda i tračni tfak 73« mi
dobra	Cas opazovanja	Stanje barometra	S« o. 5 E 2	Vetiovi	Nebo
o		v mm	t-		
6. »t	2. pop. 9.ZV.	735-1 7355	100 88	si. jvzh.	oblačno H
7.	7. zj.	734-7	8-0	sl. j z ah	*
Srednja včerajšna temperatura 8'6°. norm. 12 0°. Padavina v 2* urah mm 1 O. Po noči je deževalo.
vojno posolilo!
mam
Prešernove slike
pridaje in poia po poštnem povzetje Iv. Bonač v Ljubljani.
Člena sliki 5 kron«
372
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstne*Sih kombina-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjSajoCimi se 11 vplaCili.
Vzajemno  zavarovalna banka v Pragi. Rezervni londl s 71,846.392-26. — Izplačane odškodnine in kapltnllfo B 141,150.178-29.
Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno opravo.
---■—- pojasnila dajat     ■ I
Generalno zastopstvo v liobliaiii
čigar pisarne so v lastni ban-
i čni hiši --
i Gosposki oliti ste?. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Po zori Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte.
230. štev.
»SLOVENSKf NAROD* dne 7. oktobra I91a
Stran 5,
fjilljiia, Sodna ulica*
Ntfrajti in* lafetijt!
aegavie* M podptotn|«lol
Specialna mehanična pletilna Industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderCke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletiini materija! za stroje itd na drobno in na debelo.
Pletiini stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje.
v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom
raznovrstno s kri vi Jen Je hrbtenice, Izbočon hrbet, neenako ramo, neenaka ledja Itd, Je v Stritarjevi nllci it 7, L nadatr.
Pojasnila se dobivalo ob delavnikih od 3. do 4. uro
popoldan latotam. 2542
Št. 15.930.
2552
Razpis
Cesar Franc Jožefove jubilejne ustanove za mestne reveže.
Mestni župan ima tudi za letos podeliti 12 podpor iz te ustanove in sicer dve po 50 K, deset pa po 40 K.
Pravice imajo oni mestni (v LJubljano pristojni) reveži, hI no uživajo stalne podpore Iz mestnega nbožnega zaklada.
Prošnje, ki morajo podati jasno sliko rodbinskih in pridobitnih razmer prosilcev, ki morajo biti razločno podpisane in naveden v njih tudi naslov stanovanja, je oddati pri vložnem zapisnika mestnega magistrata do konca Oktobra meseca 1915.
Na kasneje vložene prošnje se ne bo oziralo.
A. KUMST
Židovska ulica Sta«. 4.
Velika zaloga obuval
in otroke Je vedno aa izbere.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zazaamajejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
najina zaloga mM do nalfiielflt
otroških vozičkov
do najfinejše
žime.
M. Paklč
v LJubljani.
Imata mhflm n psčiji s iimfjaL
Mestni
taglstrat v Ljubljani,
dne 1. oktobra 1915.
111 1 11 11     la B M II In 1 a \M 91      11 fl L I M B 1 1 alfi IE B  M II      \ I U E I B   L m m H 2 II •—' BI IV II II   n n lila 11 n 1!   IIIE vlili EIVIIB IV 19 BBnlflBVPnlBII i n in I&hhIIJjIik In     IiMLiih UhuUlIiIJh 8 parfumerija, fotografična manufaktura itd.	
£2?	1 Olrao Koncesiionirsna predaja ilnpv. Ustanovljena leta 1897. £nt©n Kane Ljubljana, Židovska ulica 1. Ceniki na razpolago.          Ceniki na razpolago.
i Ijiii, Drniška cesta 21
Velika zaloga
stekEenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov i. t. d.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po na "nižjih cenah.
•a •a
Najnovejša izbera
z umetniških in drugih —
a* •a
razglednic
pismenega papirja
in vseh pisarniških in šolskih potrebščin
NARODNA KNJIGARNA
Ijubljana Prešernova ulica štev. 7.
Ustanovljeno 1845.
parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apreiura sukna.
JOS. REICH
i
^UUOi IIL8UII0
I Polianski nosio - Ozka ulica št. 4.1 Sprejemališče
Seknburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
Posojilnica v Maribora (Narodni dom)
razpisuje za šolsko leto 1915/16
1. ) za visokošolce
a) Franc Bapočeve devet po K 300,
b) lastni dve po K 300,
2. ) za obiskovalce
a) Deželne kmetijske telo v It Jnrjn ob fninl železnici
eno v znesku K 280'—,
b) G. kr. državno obrtno telo v Llnblfanl eno v znesku K 30o, c Slovansko trgovsko telo v LJnbl|anl eno v znesku K 280.
Pravico do ustanov pod 1) imajo dijaki slovenske narodnosti (za Rapo-čeve ustanove posebno iz mariborskega in šoŠtanjskega okraja).
Prošnjam je treba priložiti krstni list oziroma domovnico, izpričevalo uboŠtva ter izpričevala o izpitih in indeks.
V teb prošnjah naj se tudi omeni, ako ie dobiva prošnjik drugod kako podporo ter se naj tudi navede študijski semester.
Prošnjam za ustanove pod 2) se mora priložiti domovnica ali krstni list ter zadnje šolsko izpričevalo. Pri razdelitvi teh ustanov se bode oziralo v prvi vrsti na prošnjike iz mariborskega okraja.
Vso prošnjo le vložiti do 22. oktobra 1015, pri Fosoltlnlel v Maribora (Narodni donO.
lUviiateijstvo.
^iiiiiiiiiiiiiiiiimi^TI1lj
72
hočete imeti?
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično rlbge olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80.
Zoper kašelj, zaslize-nost In prehlajenje
je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga vseh  tu- in inozemskih specialitet ter preizkušenih domačih zdravil.
Izborna toaletna sredstva nAdaM.
ftin sveži gnjjm ipttiaiitetE
Oddajal* •• tadl zdravila za tlu« TM9k bolaiftUk blmfa]*.
RuftšiUi M 2 krat HlnKlK strui. g
Ph
Vinko PnMjKu
lekarna pri zlatem orlu
IfraMia., *vttfw trg it 2.
Ovčjo volno
2117
J.
vseh vrst in vsako množino kupuje po najvišjih cenah
GROBELNIK. MESTNI TRG it. 22.
Št 1082
2507
Razpis službe.
Razpisuje se služba pobiratelja občinske davščine na žganje in pristojbin od klavnice, nadziratelja klavnice, nastanjevalca vojaštva in oglednika mr-ličev. Mesečna plača K 80'—. Za ogled mrličev posebna pristojbina. Nastop službe
16. oktobra 1915.
Ponudbe opremljene s spričevali o dosedanjem službovanju, naj s« pošljejo na podpisano županstvo dO 10. t. m*
Prednost imajo vpokojeni orožniki, finančni stražniki in sploh deželni ter državni vpokojenci.
Županstvo občine Naklo (p. Divača),
dne 1. oktobra 1915. Župan: A. StrekelJ.
Modni salon
9H. Sefiej~Sfrnafi
3314
priporoča cenjenim damam
:  klobuke le najfinejše izvršbe. :
v
Žalni klobuki vedno na razpolago.
Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice.
aa • a
V ponatisu je izšel
znameniti roman
aa
AMERIKANKA.
(Francoski spisal Pierre de Coulevaln.)
Naročila sprejemaš
„]Yarodna knjigarna", £jnbljana, Prešernova ulica.
Cena dvem knjigam (skupaj 554 strani) samo 3 K 50 vin., s pošto
3 K 70 v., elegantno vezan izvod 4 K 70 v., s pošto 4 K 00 v.
Zaradi Izrednih postnih razmer nI mogoče tega dele pošiljati na ogled ln se dobiva le proti vpoSlljarvi decarja v naprel aH
pa po postnem povzetja.
Št. 15.910.
Razpis
2540
Cesarja franca 3ože/a vlaBarsko-jubilejne ustanove mesta Ijubljane za onemogle ljubljanske obrtnike.
Občinski svet ljubljanski ima v smislu zadevnega pisma tudi letos razdeliti med onemogle ljubljanske obrtnike dvajset podpor, vsako po 100 kron.
Pravico do podpore iz te ustanove imajo obrtniki moškega ali ženskega spola, če so izvrševali kako obrt pod sledečimi pogoji:
1. vsaj eno leto,
2. V Ljubljani,
3. samostojno (na obrtni list pod svojim imenom, na lastno koncesijo), '   4. in so brez lastne krivde obubožali.
Enako pravico imajo obubožane vdove samostojnih ljubljanskih obrtnikov, če so po moževi smrti njegov obrt vsaj eno leto upravičeno nadaljevale.
Prosilci in prosilke, ki prebivajo v Ljubljani, so enako upravičeni neglede na svoje domovinstvo in državljanstvo.
Med prosilci (prosilkami) pa, ki ne stanujejo več v Ljubljani, imajo pri sicer enaki oziravrednosti prednost oni, ki imajo ljubljansko domovinsko pravico.
Pravtako imajo med sicer enakimi prosilci prednost oni, ki ne uživajo zase ali za svojce občinske stalne podpore ali meščanske podpore ali pa preskrbe v ubožni hiši.
Prošnje, iz katerih mora biti natanko razvidno, kakšen obrt tla je prosilca v Ljubljani izvrševal, kdaj in koHko časa (če je le mogoče, naj se priloži obrtna listina ali pa vsaj navede dan in številka njegove izdaje), dalje kakšen je rodbinski stan prosilcev (število nepreskrbljenih otrok i. t d.) in kje da prosilec stanuje, je vlagati v vlozneaa zapisniku mestnega magistrata do konoa oktobra meseoa 1915. Na pozneje vložene prošnje se ne bo oziralo.
Prošnja mora biti od prosilca tudi razločno podpisana (krstno in rodbinsko ime).
Mestni magistrat ljubljanski.
4^6376
Y-Y
Stran S
.SLOVENSKI NA*OD*f dne 7. oktobre 1915.
230. štev.
Totofon stav. ie.
:29 Stavbno podjetništvo) pisarna za arhitekturo in stavbno« tehniška dela | tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — == Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. -
3n$tral^t©r
za realko, slovenec-tehnik, se sprejme takoj. Plača 150 kron in popolna oskrba. Osebno naj se predstavi: Gledališka nlica 7/1, vrata 4. 2526
trW Za dvo osebi so lite
prazno stanovanje
z 2 sobama in kuhinjo za takoj ali pozneje. Pon. pod „2 osebi/2520"
na npravn. »Slov. Naroda«. 2520
2 meblovani sobi
ali soba in kabinet s porabo kuhinje.
Ponudbe na upr. »Slov. Naroda« pod „Meblovani sobi". 2544
Gospa
v srednjih letih, dobra kuharica, izvedena v gospodinjstvu, tudi pedagogično izobražena, lice slnibe gospodinje pri samskem gospodu ali vdovcu z otroki tu ali na deželi.
Ponudbe pod „Oospcdinja 2546«' na upiavn. »Slov. Naroda«. C546*
Sa! Ma priliki!
Krstna salonska oprava, spalna soba, 2 postelji, 4 omare, spalna soba z ono posteljo, trajnodorna poč se proda
resničnim kupcem. Kje, pove uprav. »Slovenskega naroda«. 2543
špecerijske stroke sprejme za takoj
s popolno prehrano 2551
1$. Rfftensieln o Ljutomeru.
Žele se nemško pisane ponudbe.
Spretna
2547
eaV*    se -takoj sprejme.
Služba  stalna.   Plača   po dogovoru.
Marija GBtzl LJubljana, Židovska ulica 8.
■iaiQlf51fDllrJl[51Friira
I5J
E
m
m 0
Mladenič
ki si išče idealne, značajne in duhovite prijateljice, pozivlje mladenke teh lastnosti naj blagovolijo pod Šifro : .Načiketas 25454 na upr. »Slov.
Nar.« do 20. 10.1.1. odkritosrčno od-govoriti sledača vprašanja : 1) Katere knjige oz. pisatelji in pesniki so Yam
najljubši? 2) Kaj je po VaSem cilj življenja ?  3)  Kaj je po VaSem v
Življenju najlepše?
(š)
□
m m
Dr. Joiel Stanič, odvetnik v Oo-rlel| ki je zopet odprl svojo pisarno (v poslopju velike pošte) išče
ia
(ateno^rafal
In 2516
daktllosrofinlo
veščo slovenskega in nemškega jezika.
Krasne
MM i
HA IZBIRO pošilja tudi na deželo: Krasne 3528 plašče, jopice, i, kostume, nočne halje, perilo In lOdne predmete.
Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofih - Bučar
LJubljana, Stari trg 0. Lastna kisa.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
n in krstni opravi, n
eVaea
Cespedierpei
zmožna vseh opravil v posojilnicah, primernega mesta v kaki posojilnici. Vešča je popolnoma slovenščine in nemščine. Prijazne ponudbe se prosi pod „S. V. 2524" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Kupim obrabljen
KLAVIR
Ponudbe pod „Klavir/2522" na
upravn. »Slov. Naroda«. 2522
Gospodična
z večletno prakso, zmožna samostojnega knjigovodstva, slovenske in nemške korespondence, ISĆe primernega mesta. Nastop takoj. Ponudbe pod „Samostalna 2523" na upravn. »Slov. Naroda«. 2523
lil
□
II
Blagovni oddelek
i i podrolnice v lotiti
Szabadka, Ogrska
nodl veletricem ln preprodajalcem dokler kaf nalogo la v kolikor dnevne oeno no porasto{o za gotov denar:
2448
II
i
Santos Superior kava za ceno Santos Prima Guatemala GA Cestarska CA Matagalpa MA Biser (Perl) PA Bibera Lampong Bibera Tel9ichery Hofand. kumena (kima) Marseilie milo 72% Vćzniljna čokolada Olje čisto oljkovo Olje Sesam Jaffa Zdrob (greš* kašica) A/10
Prima ogrske salame
¥se oeno veljajo za 100 kg s skladišča Szabadka v orlglnalnik balah, omotih, zabojih ln sodčkih. Haroibo to ob poslatvi denarfa naprej izvršnjejo takoj. Manjšo narocbe se izvršujejo v poštnih zavojčkih po 5 kg s povzetjem, toda Izvrtajo Jih bankln veletržec a 5% pribltka. Prt bankiaem veletrzca se lahko dobi tudi la glaeo rlž po K 3-20 ln Ia Rangon riž po K 2-80 za 1 kg.
91
99
99
99
99
99
99
99
99
99
99
99
99
380-—
390«-
430— 490«— 520«— 520-— 325«— 335— 145— 192«— 440— 450 — 480— 105«— 1100—
ii
Udeležite se! 5. razreda Udeležite sel
IV. c. kr. avstrijske razredne loterije.
7rohfinlo to »vel* *••"•■   13-M-ls-18> w-M-2!-    2B-n-2Sa> 2930■
ilClJUllJC JC Vlil • do« oktobra, 3. in «. dna novembra 1915. L
1 premija za
Cela srečka X 250-—.
'M Dobitki 1 za
V* snele X 100-—.
1 M
1 .,
1 ,.
1 „
2 po 25000 10 „
20 ..
Cela srečka X 40-.
7t srečke X 20-—.
't* srečke X 50-—.
150000 B-
39737
t* ti
M 99
1237000 sr 7047400 S
'/< srečke X 10 —.
dobitkov in 1 premija B
Srečke za ta razred priporoča
Ljubljansko kreditna banka
poslovnica c. kr. avstr. razredne loterije
V. srečke X 5—.
■s
O N "I O
in njene podružnice v Celju, Celovcu in Splitu.
Plsmona naročila se priporočajo po peitnl nakaznici.
se sprejme pri tvrdki 2531*
A. KUNC, Ljubljana.
z dobro idočo gestiino v mesto Mariboru na državni cesti, krčmarska obrt na hiši, poleg hiše orala stavbi&će, poleg gostilne separatna hišica za stranko in pro-dajalnica, se pod ugodnimi pogoji radi bolezni proda. Cena 35.000 kron. 2521
Po i zve se pri Jožetu Skraber. gostilničar v Št. Lenarta v Slov. goricah.
Sprejme se takoj trgovski
SBirail ali sMia
izurjena v železnim", pri 2398
FRANCU PICEKU,
trgovina z železnim in spec. blagom v Ribnici, - Kranjsko.
Penzionist, 50 let star, 180 kron mesečnih dohodkov in tudi nekaj denarja v hranilnici, želi poročiti pošteno uradnico ua Kranjskem ali Primorskem ali pa vdovo brez otrok, ki ima svojo hišo v kakem trgu. Starost do 45 let.
Resne ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod „Penzijonist". 2553
Učenko
sprejme
Minka Horvat,
modistka 2490
Ljubljana. Stari trg štev. 21.
ZDO hekfolifpov ogrskega
iz. Blnino-a jezera (Plattensee) se tafiol
proda na kolodvoru v LJubljani-
Vpraša se pri portir ju hotela »Union«.
2336
Z a b oje
Že rabljene za vsebino do 150 kg jabolk   kupi   vsako   množino, in
blagajno
že rabljeno št 2. 3 ali 4 k*3pi
Ivan Razboršek, Šmartno pri Litiji.
MBft^fl ter pravi
kostanj
suhe ćesplje. suhe hruške, laneno ln konopljeno seme. budna zrna, proso, krompir, želod, iežice (Knopper), orehe, vosek, vinski kamen, suhe gobe, predivo, sveže sadje, sploh vse deielne pridelke
veletrgovina #iton Kolenc, Celje.
Istotako tudi prazna oljnate in petrolejske sode, vse vrste vreče, steklenice s zavojem za mineralno vodo.
2480
Volno
otčjo, oprano Id neoprano, knplm vsako množino po najvišji ceni proti takojšnjemu
plačilni ter plačam voin]o sam. Večjo mnoilno poiljom potnika osobno prevzet. 2031
Veletrgovina R. Stermecki
Celje it. 15, Štajersko«
4452
3584
75
1935
JA
MU
12
9C