2 li. številka.
Ljubljana« ? torek 18. septembra 1900.
XXXIII. leto.
33TI
[ghaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje m praznike, ter velja po poitl prejeman aa avatro-ograka dežele aa vse leto 26 K, aa pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 80 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden meaeo 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veo, kolikor znaSa poStoina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od Btiriatopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b, ge se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trga Bt. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo poBiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v orednifttvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v npravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon St. 85.
Shod kranjskih klerikalcev in štajerski Slovenci.
S Štajerskega, 16. septembra. Mesece in mesece so se pripravljali kranjski klerikalci na shod, kateremu so per nefas nadeli ime — slovenski katoliški shod. Dan na dan je pel boben ter vabil na shod somišljenike klerikalne stvari na Kranjskem. Samo ob sebi je umevno, da ta no-tranje-politična izključno kranjska zadeva izvenkranjskih Slovencev čisto nič ne briga in jih tudi ne sme brigati, ako nočejo postati odkriti privrženci, oziroma nasprotniki kranjskih klerikalcev, in ako nočejo kranjskega domačega boja zanesti na izvenkranj-ska tla.
Nam Štajercem, izvzemši mariborsko kliko, katere glasovi pa ne najdejo odmeva v ljudstvu, se mora priznati, da smo se doslej verno držali načela nepristranosti. To spričevalo se mora dati tako posvetnjakom kakor tudi štajerskim duhovnikom, dasi se je ravno od slednje strani sem ter tja že skušalo rušiti imenovano načelo. No, izzivanjem je z ozirom na žalostne narodnostne razmere na Spodnjem Štajerskem pa tudi samo zaradi tega odgovarjal — molk, in tako je vtihniio tudi hripavo lisja-kovo lajanje.
Na shoda kranjskih klerikalcev pa je nastal piš — saj je govoril dr. Šusteršič, vulgo „fremdes Gebiet" — in ta burja nam je nekoliko odgrnila plašč, pod katerega zavetjem igrajo — štajerski klerikalci. Spomladi, ko skopni sneg, vidimo šele velikanske krtine, s katerimi je mračni krt prepregel vrtne grede. Hvaležni smo intendanci klerikalnega shoda na Kranjskem, da nam je poslala burjo, da je po zeleni Štajerski skopnel debeli sneg kar na mah.
Romali so v Ljubljano lavantinski — še ne vzori ti — vladika, katerega moramo odslej smatrati odkritim vodjo klerikalne stroje na Štajerskem. Romalo je tudi mnogo — ne rečemo vsi pa tudi ne večina — duhovnikov na zbor kranjskih mračnjakov. Mnogo teh duhovnikov je šlo iz čistega klerikalnega prepričanja, vodili so s seboj svoje mežnarje in ključarje, seve na državne otroške. Mnogo teh duhovnikov je šlo, ker so morali iti par ordre du mufti, in na shodu s primernimi govori nekako oficialno zastopati lavantinsko vladikovino.
Zastopano je bilo na shodu tudi po-svetnjaštvo štajersko. Kakor rečeno je bilo na shodu nekaj mežnarjev in cerkvenih ključarjev, in na čelu jim je stal štajerski državni poslanec — nemški vitez Berks.
Najmerodajnejši politični krogi na Štajerskem so ae zavzeti spogledovali, ko so v »Slovencu" čitali skoro neverjetno vest: Berks je voljen podpredsednikom klerikalnemu shodu. Mož, ki sicer pride za vsako vejico v svojih državnozborskih interpelacijah prašat v Celje, je kar nekako tihotapski izvršil svoj čin. Ni vprašal niti me-rodajnih činiteljev v Celju, niti ni vprašal kar bi bil moral v prvi vrsti storiti — svojih volilcev, mu li tudi v zasledovanju klerikalne politike podelijo .mandat". Storil ai ne ono ni drugo, saj je vedel kak odgovor bi bil dobil, pač pa je šel kar proprio rnotu, klerikalnemu maliku na Kranjskem napravit poklon, se predstavil kot državni poslanec ter bil kot tak izvoljen podpredsednikom. Ta korak nemškega viteza in po milosti slovenski našega državnega poslanca, ]e v tukajšnjih krogih vzbudil splošno začudenje, da ne rečem ogorčenje. Mož, ki
sicer nobenega koraka ne stori brez največje previdnosti, je nakrat začutil v sebi orjaško smelost, rnšil načelo nepristranosti v štajerskih Slovencih glede kranjskega domačega razpora ter šel v Ljubljano polju-bavat roke cerkvenim knezom. Najmilejši izraz za to njegovo postopanje je: skrajna breztaktnost Nihče bi mu ne bil zameril, ko bi bil šel na klerikalni shod kot zasebnik, da s tem duška daje svojemu klerikalnemu prepričanju; toda da hodi na tak shod kot državni poslanec, ne da bi ga bili v to pooblastili njegovi volilci, to je vse obsodbe vredno. Pa saj vemo, nagib mu je bil: razpust državnega zbora in razpis novih volitev. Vsaj od jedne — klerikalne — strani si je hotel zagotoviti mandat Vederemo, kolika politika tiči v gospodu vitezu!
Intendanti klerikalnemu zborovanja sedaj lahko kričijo: Slovenski Štajer je bil cficialno zastopan na našem shodu. Lepe bi bile nade, ki jih goje od tako imenitnega zastopstva, da le niso — prazne.
Saj je tudi dr. Samec od jako mero-dajne strani dobil migljej, da naj se gotovo vdeleži katoliškega shoda; a dr. Sernec je takoj čisto odkrito povedal, da se izven-kranjski Slovenci ne smemo in ne moremo vdeležiti strankarskega zborovanja na Kranjskem. Res, da je bil dr. Sernec na I. kato Iiškem shoda, toda od tedaj in ravno vsled I. katoliškega shoda so se razmere na Kranjskem korenito spremenile. Dragi katoliški shod ni več slovenski katoliški shod, temveč je le shod — klerikalne stranke na Kranjskem. Takega shoda se dr. Sernec kakor vodja južnoštajerskih Slovencev ni mogel vdeležiti, ako ni hotel 8 tem svojim korakom naravnost izzvati jednakega boja na Štajerskem.
No, do tega boja ni daleč. Enakih izzivanj, kakor smo jih dobili s strani šta jerskega duhovstva z njegovo udeležbo na klerikalnem shodu, ne moremo dalje mirno gledati in prenašati. Na nečuven način so se rušila načela v naši narodni politiki, in zrušila se je vsa disciplina. Boj nam je vsiljen, naj ga imajo. Kdor seje ^eter, žanje
— vihar !
Očevidno je, da misli kranjsko kleri-kalstvo, da ima Sp. Štajersko že v svoji bisagi in brezdvomno je računalo na ogromno udeležbo s štajerske strani. Agitacija je bila velikanska, a uspehi so zaostali.  Berks, mežnarji in nekaj duhovnov
— to je bilo tisto zastopstvo slovenskega naroda na Štajerskem, ki šteje do 400.000 duš. Klaverno, ali kakor pravi Sv. Duh, ki govori iz dr. Šusteršiča: .jammerlich" !
Pa klerikalci si znajo pomagati, izbirčni v sredstvih niso. V „Slovencu" je bilo Čitati pet brzojavk iz — Celja, mej temi ena od .hranilnice in posojilnica" in druga od — (čujte!) celjskih akademikov. No, upamo, da bodo slednji že sami znali varovati svojo čast ter na tako falzifikacijo dali primeren odgovor. Početje tistega človeka, kateri je pod svojo brzojavko podpisal celjske akademike, pa moramo imenovati naravnost nesramno. Imenujte nam le enega akademika celjskega, ki bi hotel podpisati pozdrav klerikalnemu shoda v Ljubljani ! Seve, kaj druzega je, če se je kak studiosus theologiae pustil avanzirati v — akademika. Nič manj prebrisana ni prva brzojavka imenom hranilnice in posojilnice. Vsakdo, ki prebere dotično brzojavko, mora misliti, da sta brzojavila odlična naša zavoda celjska posojilnica in južnoštajerska hranilnica. Nekateri rodoljubi iz Ljubljane, katerim so štajerske razmere celo prav
dobro znane, so brzojavno zahtevali pojas nila od imenovanih dveh zavodov. Stoprav dolgo premišljevanje in pa izraz .rekiški tabor" sta nas napotila do rešitve, da je to bržkone posojilnica na Rečici. Rečica je malo znana, v Ljubljani celo nič. Brzojavki se je torej postavila na čelo doneča firma Celje. Ob enem pa se je s tem združil slabo prikriti namen, zlorabiti neomadeže-vano ime celjskih zavodov v — klerikalne namene. Vseh pet brzojavk oddanih v Celji se torej skrči na število 2, od katerih zopet samo ena prihaja od celjskih Slovencev, to se pravi od celjskega delavskega društva, čigar krščanski socijalizem pa se loči od kranjskega takozvanoga krščanskega socijalizma kakor dan od — noči.
Mi pa pravimo kranjskim Slovencem: kranjski klerikalize a vidno propada, kajti stranka, poslužujoča se takih sredstev, stoji na lončenih nogah!
Volilni shod v Ribnici
dne 9. septembra 1900.
(Dalje.)
Do pravega razpora je prišlo letos mej nami pri posvetovanju o zakonu zaradi ustanovitve okrajnih gospodarskih zadrug in deželnega kulturnega sveta. Načrt je sestavljen po Šušteršičevem receptu, ter smo se mu odločno uprli vedoč, da se hoče ž njim pokopati prezaslužna naša kmetijska družba. Vam, častiti volilci, mora biti vendar znano, koliko je storila kmetijska družba za povzdigo kmetijstva, posebno živinoreje in sadjarstva. Do lanskega leta ni nihče sanjal o tem, da je baje tudi ta družba, katero je poleg kmetovalcev podpiralo tudi mnogo drugih domoljubov, proti kmetu, dokler ni tega narekal dr. Šusteršič. Napadi na družbo, pri kateri so dosedaj vse stranke složno delovale, ne izvirajo iz gospodarskih, ampak iz zgolj političnih motivov. Vsak pravi domoljub mora obžalovati, da se je tudi v to za kmeta tako koristno družbo zanesla politika. (Pritrjevanje.)
Narodna stranka se je pri mnogih prilikah potezala za narodno ravnopravnost ter stavila v to svrho razne interpelacije, samostalne predloge in resolucije. Opozarjam na razna narodna društva, katera podpiramo, posebno: družbo svet. Cirila in Metoda, »Glasbeno Matico«, »Dramatično društvo«, dijaško podporno društvo »Radogoj« itd. Kdo se je največ potezal za slovenske srednje šole, za realčni zakon in za slovensko vseučilišče? S poslednjim vprašanjem se je največ bavil narodni poslanec dr. Majaron. Mnogo narodni stranki pripadajočih'mož, v prvi vrsti v Ljubljani, mora plačevati občuten narodni davek. Kdo plačuje in nabira največ za družbo sv. Cirila in Metoda? Mar ne slovenska inteligenca in narodne dame? (Z močnim glasom:) Katoliški možje! Ubijte še to družbo! (Burno pritrjevanje in ploskanje.)
Letos smo na predlog poslanca Hribarja in po naročilu poslanca dr. Tavčarja sklenili resolucijo, s katero se ces. vlada pozivlje, da pri letošnjem občnem popisovanju mesto do sedaj običajnega štetja ljudi po občevalnem jeziku, uveljavi štetje po narodnosti.
Gospoda moja! Preden končam, moram odgovoriti na vprašanje, katero zadeva mojo osebo, to je na vprašanje: Kaj si pa ti storil? Na to vprašanje ne odgovarjam rad in sicer ne zaradi tega, ker bi ne vedel kaj povedati, ampak ker je sploh neprijetno govoriti o sebi. V svojem programu, ki sem ga pred volit^ vijo meseca oktobra razposlal volilcem, sem obljubil, da se bodem, kakor do tedaj tudi v prihodnje pečal v prvi vrsti z gospodarskimi vprašanji in vsaj v tem oziru skušal kaj doseči za svoje volilce. Tega programa sem se tudi držal. Ker čas ne pripušča, da bi na drobno govoril o posameznih zadevah splošnega in lokalnega pomena, pri katerih sem sodeloval, jih moram le kratko navesti.
Govornik navaja potem razne cestne zadeve, posebno preložitve cest, čez Lu-žarje in Sodražica-Hrib. Poslednja cesta je bila res mnogo dražja, kakor se je mislilo iz početka, a bila je potrebna in breme za to cesto se da nekoliko olajšati s tem, da se uvrsti cesta od Cabra do Sodražice mej deželne ceste. Umestna bi bila tudi poštna zveza iz Travnika v Sodražico. Do razpora med posameznim občinami je prišlo prvikrat pri vprašanju radi železniških postaj na dolenjski železnici. Zahtevale so se postaje v Velikih Laščah, Retji, Ortneku, Žlebiču Ribnici, Otavicah itd. Naravno je, da tolikim željam in zahtevam ni bilo mogoče ustreči. Pri dotičnih razpravah so bile vasi Hrovača, Gorica vas in Nemška vas na strani Ribnice in tudi gledeŽlebiča bi se dalo doseči sporazumljenje.
Napravil se je vodovod v Ribnici z državno in deželno podporo. Načrti za vodovode vasem Sušje, Vinice, Slatnik, Zapotok in Lipovšica, potem Jurjevica in Breze so gotovi ter je v to svrho v letošnjem deželnem proračunu že postavljena svota 5000 K. Deželni zbor je zagotovil podpore 30% vseh stroškov.
Za osuševanje ribniških in kočevskih kotlin, posebno pri Žlebiču, Ribnici, Gorici vasi, Dolenji vasi in Rakitnici, se je že nekaj storilo in dela se še nadaljujejo. Kanal pri Žlebiču prav dobro vpliva. Tudi za Loški Potok, Struge in Dobrepolje so se večkrat urgirala potrebna osuševalna dela. (Dalje prih.)
V lijunijuiil, 18. septembra.
Volilno gibanje.
Nemci, Poljaki in Čehi se že pridno pripravljajo za volitve. Ponekod so se že določili kandidati, med katerimi je več novih imen. Nemški liberalci pledirajo za slogo in za varovanje takozvane „Gemein-burgachaft", boječ se bojev, v katerih bi njihovi kandidatje podlegli. Toda vzlic temu je že danes gotovo, da bodo liberalci izgubili mnogo mandatov, katere dobe deloma nacionalci, deloma antisemitje, deloma socialni demokratje. Tudi nekaj čeških poslancev ne bo kandidovalo več. češki radi-kalci so se združili za volitve s češke-narodnim delavstvom. Dr. Engel svari v svojem glasilu, da bi se volili poslanci temeljem objavljenega programa z natančno določeno taktiko. Ta naj se prepušča poslancem samim. „Hlas Naroda" pa svari pred obstrukcijo, češ, ta bi bila smrt parlamenta. Na grobu parlamenta pa bi vzrasel nemško-birokratski absolutizem z nemškim generalom na čela, čegar zastava bo nosila geslo: Nemški državni jezik.
Kitajska kriza.
Rasi so začeli umikati svoje čete iz Pekina. Petero polkov je že odSlo, med temi je troje odmarSiralo v Mandžurijo, od koder so prišle slabe vesti. V Pekinu je ostalo 8000 Raso v. Japonska ima v Pekina 22.000 mož; okoli 15.000 jih umakne. Angleški carinski nadzornik Hart je opozoril generale, da naj bodo pripravljeni na nove napade Kitajcev. Tekom novembra se je nadejati novih nemirov, kajti Kitajci se zbirajo in pripravljajo na nov odpor. V zadnjem času se je primerilo zopet nekaj bitk. Celo v bližini Pekina je zgrabilo 500 boksarjev 60 američanskih konjenikov. Boksarji so se razkropili ter so izgubili 25 mož. Tudi med Tungčaom in Hsiang-Hoh-sienom so boksarji napadli američanske in angleške čete ter bili tepeni. Zahodno Pe kina so imeli Nemci prasko z boksarji ter izgubili 20 mož. Pri Matou, južnozahodno Tungšoua je napadlo 2000 boksarjev kompanijo američanskih pešcev, katerim je pravočasno prišel na pomoč oddelek bengalskih konjenikev-suličarjev. Boksarji so bili razgnani in so izgubili baje 200 mož. Lihungčang še ni odšel v Pekin, in mi rovna pogajanja še vedno niso v teka. Vojna v Južni Afriki.
Ako bi bilo kaj verjeti najnovejšim poročilom, je konec vojne med Angleži in Buri v istini pred durmi. Različne brzojavke javljajo, da so Buri obupali nad svojo stvarjo, da odlagajo orožje, se vračajo v svoje porušene in opustošene farme, ali pa se izseljajo. Trdi se, da je beg Krii-gerja jako slabo vplival na odpor Burov, ter da je večina boja sita. Kontrolirati, koliko je resnice na teh vesteh, seveda ni možno, toda prav naravno bi bilo, če bi se junaški branitelji svoje domovine čutili končno vendar le utrujene. Premoč angleške armade je velika, a še vedno dohajajo nove čete. Odločilno pa je morala vplivati Robertsova proglasitev vojnega stanja in anektacija obeh republik. Ako vedo Buri, da jih čaka v vsakem slučaju smrt in s tem poraz njih stvari, je umevno, da si hočejo rešiti vsaj svoje nago življenje. Kriiger je v Laurenzo-Marquezu. Poročalo se je, da ga je na povelje angleškega konzula držal portugalski guverner kot ujetnika, a ta vest je menda zelo pretirana, kajti dovoljeno mu je, odpotovati v Evropo. Holandska vlada mu je ponudila svojo vojno ladijo, da se prepelje preko morja varno. Z bojišča pa je došla vest, da je Macdonald 13. t. m. med Winburgom in reko Vet zajel okoli 800 Burov s tremi topovi, jim vzel 33 vez, 260 volov, 65.000 patrov in drugih vojnih potrebščin. Če je ta vest resnična, ostane na bojišču pač le še par tisoč bojevnikov, katerih odpor je brezupen in brez pomena.
Dopisi.
Z Dolenjskega, 13. septembra. Cenjenim bralcem .Slovenskega Naroda" bode gotovo še v spominu moj dopis z dne 30. januvarja t. 1., v katerem sem poročal o svojem potovanju po Dolenjskem ter o ve likih kozolcih, ki jih žužemberški g. dekan po svoji fari preobrača. Dvorski naprednjaki so se mi zadnjič tako prikupili, da sem sklenil o prvi priliki jih zopet obiskati. In res se mi je pretečem teden nudila prilika, da sem zamogel pohiteti v prijazni Dvor in se sniti s svojimi znanci. Prav trdo so me prijeli, zakaj da sem ves tedanji naš pogovor v javnost dal; ne iz slabega namena, ali da bi se koga vsled tega bali, ampak zato, ker kot dobrosrčni ljudje imajo usmiljenje s svojim nasprotnikom g. dekanom, in bali so se, da, ko škof to izve, bi utegnil morebiti na stara leta njemu nevarnemu konkurentu g. Mihi še službo odpovedati. Vprašal sem svoje znance, Če je isti dopis morebiti provzročil kako dobro ali slabo posledico, odgovorili so mi: nič posebnega, samo kaplan g. Povše je prestavljen, baje zato, ker je rekel, da je g. Miha naš škof. v čemer je pa povsem prav imel, kakor se bode iz naslednjega razvidelo. Žal jim je nekoliko za tega gospoda, ker ni preveč rogovilil, kakor nekateri njegovi sovrstniki. Pravili so mi, da se na njegovo mesto privleče neki Žaubi iz Hinj. Že ime znači, da mora biti mož maziljen z vsakovrstnimi „žaubami". Sklepajo iz tega, kar je že v svoji dosedanji fari pokazal nasproti nekemu umrlemu, poštenemu žužemberškema faranu. Klobasa! je na leci mesto besede božje ne-
kako takole: Dve ari od tukaj umrl je pred kratkim neki sila liberalni Človek naglo ma brez sv. zakramentov. Par trenutkov prej mu je žena še zajutrek prinesla, a ko nazaj pride, bil je že mrtev. Tako Bog kaznuje tiste, kateri .Slovenski Narod" in .Rodoljuba" berejo. V svojem govoru je blagega ranjcega tako opisal, da je ljudstvo takoj vganilo, katerega se tiče. Pripovedovali so ljudje: .v nedeljo je bila pa o N. N. pridiga". Kakor se čaje, se bode moral vsled te zlobnosti zagovarjati pred sodiščem. Tudi sem slišal, da je strastno vdrihal po pisatelja in pesnika g. Aškerca. Tema fanatika bode treba, ako misli take budalosti tudi v žužemberški fari počenjati, pošteno na prste stopiti. 6. Žaubi naj prej, predno se odloči za Žužemberk, samega sebe dobro presodi, ako je sploh sposoben za žužemberško faro. Pomisli naj, da se doslej v Žužemberku osebno in po imenu pošteni ljudje še niso raz lečo napadali, kakor je on v svoji drz nosti v Hinjah storil. Ako g. Žaubi misli, da bode on prvi imel to prednost, se bode pošteno opekel. Nekateri popiči so pričeli res že sedaj na naj suro vejši način svojo ulogo igrati. Bi bilo pač treba, da bi se tudi k pridigami nastavili državni organi, kateri naj bi imeli nalogo, ga „zafurati' raz lečo, ali bi kvasil kaj njegovemu področju neprimernega. Tudi v Žužemberku se je našla neka dobro obrejena klerikalna osebica ženskega spola, gdčna. Jereb, ki je povodom smrti dotičnega narodnjaka pokazala na ta način svojo oliko, da poslani jej . Par te" je žalujoči obitelji vrnila s pripombo: „Se ne sprejme, nazaj!" Češ, liberalec pri meni ni vreden nikacega sočutja. Vse se je zgražalo nad surovim dejanjem ohole klerikalne uči teljice. Zavedni gg. učitelji iz Žužemberka in z Dvora so se pa smrtnemu naznanilu odzvali častno, in so se tudi osebno zadnjega spremstva blagega pokojnika vdeležili. Dalje smo se tudi pogovarjali o delovanju žužemberške duhovščine, osobito g. dekana, ki hoče s svojo trmo vse doseči. Gospod Miha, ne pojde! Občinski odbor je v Dvoru pri svoji seji jednoglasno sklenil, naj se še jedenkrat prosi za cerkveno blagoslovljenje, najprvo g. dekana, in ako jim ta ne ugodi, se pa obrnejo še s pismeno prošnjo do g. knezoškofa. Pa vse zastonj! Kakor bi prazno slamo mlatili. Dekan Miha jim je baje kar vrata pokazal, škof jim je pa z lastnoročnim pismom s svoje grajščine odgovoril, da se mora še prej posvetovati, mej tem časom jim je pa svoj blagoslov podelil. Ako bi se pri naši duhovščini korektno postopalo, in ako škofov ukaz kaj velja, bi se na podlagi zadnjega škofovega lista g. dekana primoralo, da bi ugodil upravičeni prošnji dvorskih občanov, ker so se tudi zavezali, da isti dan plesa ne bo. A zvita glavica gosp. Mihe potuhta drugo in pravi: cerkev je premajhna za žegnanje. Ako zahteva gosp. dekan, mu naštejem cele vrste veliko manjših cerkvic, da, celo navadnih kapelic, v katerih se vsako leto vršijo cerkvene slav-nosti. Dvorska cerkev je bila pred nekaj leti, ko je bivalo od 590 —800 ljudi več tukaj kot pa sedaj, dovolj prostorna za to cerkveno opravilo, a kar je stopil g. Miha na krmilo tukajšnje fare, je pa premajhna. To so samo prazni izgovori. Res, čudom se moramo čuditi, da Dvorjani, ko imajo vendar že svoje županstvo, šolo in pošto, nimajo svoje fare. Kaj, ko bi začeli zato prositi? To bi se gosp. dekan upiral, kar z vsemi štirimi. Poznam več drugih krajev brez županstva, in kjer biva komaj 500 prebivalcev, pa imajo svojo faro. Prijaznim Dvorčanom se še ta skromna prošnja cerkvenega blagoslovljenja odreka! Ali ni to samo nagajivo kljubovanje naših dušnih pastirjev ? Jaz sem šel peš s primerno hitrimi koraki iz Dvora v Žužemberk, in sem rabil ravno jedno uro. So pa vasi, ki so tudi po l1/*—l1/« ure od žužemberške fare oddaljene. Pač usmiljenja vredno je tamošnje ljudstvo, ki mora vsaki teden ali še celo vsaki dan v raznih slabih in nezdravih vremenih ponavljati to dolgo pot Še bolj smilili so se mi pa otroci. Mesto da bi mej počitnicami uživali doma malo prostega časa in pii tem pomagali doma pri dela svojim stirišem, morajo uboge pare, Se za veronauk posebej vsaki dan v najhujši vročini ves čas počitnic, to dolgo pot hoditi Koliko žrtev je vzela že ta pot, se lahko dokaže. Zakaj bi ne mogli otroci tudi vero-nauka v domači doli imeti? Čemu pa hodi g. kaplan vsaki teden po dvakrat v šolo na Dvor? Gosp. dekan, ako imate količkaj srca do svojega jedno, do jedno in pol ure
od Vaše fare oddaljenega ljudstva, morate tema konec storiti. Ali bi ne mogel vsako nedeljo jeden g. kapelanov se pripeljati v Dvor maše vat? Veliko sto ljudi, posebno starih in onemoglih, bi dolzega in v slabem vremenu težavnega pota rešili. Vidite, gosp. dekan, tukaj je treba, da se malo pobrigate, vse drugo posvetno pa pustite pri miru. Kakor sem a videl, vlada mej tamošnjim zavednim prebivalstvom tolika nevolja, da se zna kaj skuhati, in se znajo drugam obrniti, ako se njihovim zares opravičenim prošnjam ne ugodi. Tedaj, g. dekan žužemberški, lahko u vidite, da bi bila fara v Dvoru zelo potrebna, a vkljub temu, vem, da bodete odločno zoper to delali. G. knezoškof! Pročitajte tudi Vi ta dopis. Upam, da najdejo te vrstice ugoden odmev.
Prešernova slavnost v Kranju.
Mesto, v katerem je vsplavala velika, plemenita duša našega dra. Prešerna iz te doline solz, krasni, zavedni, napredni Kranj, je priredilo v nedeljo prelepo slavlje Prešernovih mano v. Središče kranjskega narodnega življenja, Čitalnica je priredila slavnost, ki more biti vzor vsem slovenskim čitalnicam. Pomnoženi slavnostni odbor, na čelu mu sodnijski adjunkt g. Peterlin, je sprejel zjutraj na kolodvoru iz Ljubljane in z Gorenjske došle goste. Na pozdrav g. Peterlina je odgovoril podatarosta ljub ljanskega „Sokola", g. dr. Jos. Kušar. Na to se je razvrstil sprevod, v katerem so korakala, večinoma z zastavami, sledeča društva: Gasilno društvo iz Predoselj, Ra dovljice, Št. Jurja, Vogel, Kranja, ljubljanski in gorenjski .Sokol", .Zidarsko in tesarsko društvo", pevsko društvo .Ljubljana", moško pevsko društvo .Kranj", bralno in pevsko društvo .Triglav" v Radovljici, bralno društvo iz Kranja, čitalnica iz Škofjeloke, .Slovenska Matica", slovensko umetniško društvo, planinsko društvo iz Ljubljane, bralno draštvo iz Tržiča, akademično ferialno društvo .Sava", ter akad. društvi .Slovenija" in .Triglav". Med streljanjem topičev in živahnimi .Živio" klici so korakala društva v mesto, ki je bilo vse v zastavah. Na to je imel monsignore g. T. Zupan slovesno sv. mašo. Okoli 10. ure je šel sprevod društev na Prešernov grob, kjer je govoril g. stud-ing Janko Kersnik, naglaševaje, da so ideje in vzori Prešerna ideje in vzori slovenske napredne inteligence. Ko se je nagrobni spomenik okrasil z lovorjevim vencem, je zapel pevski zbor pod vodstvom g. prof. Stritofa žalostinko.
Ob 11. dopoldne pa se je zbrala na glavnem trgu velikanska množica. Društva s svojimi zastavami so se razvrstila v polu-krogu pred hišo, kjer je Prešern umrl, na govorniški oder pa je stopil kranjski župan, g. ces. svetnik K. Savni k, ki je v duhovitem, plemenitega zanosa polnem govoru proslavljal našega pesniškega prvaka. Ko je padla zavesa s spominske plošče iz črnega granita z zlatim napisom, je zakli oalo občinstvo navdušeno .Živio!" in .Slava!" Pevsko draštvo pa je pod Štrito-fovim vodstvom zapelo Nedvčdovo slavnostno kantato „Prešernu".
V P. Mayrovi gostilni se je vršil opoldne banket, Predsednik čitalnice, g. Pet3r-lin, je pozdravil g. župana Šavnika, g. župana Hribarja, monsignora g. Zupana, g. dra. Ferjančiča, ravnatelja in deželnega poslanca Šubica, predsednika notarske zbornice g Go-golo in ravnatelja mestne hranilnice g. Pe tričiča ter napil Njega Veličanstvu. G. prof Anton Štritofje v poetičnem govoru napil narodnim društvom, g. C. Pire, starosta kranjskega .Sokola", odboru Prešernovega spomenika in njegovemu načelniku g. županu Hribarju, g župan Hribar je napil naprednemu mestu Kranju in njega dičnemu županu g. Šavniku, g. dr. Jos. Kušar akad. mladini, g. dr. K. Triller slovenski domovini, g. Janko Kersnik Sokolom in g. Fr. Kur al t, načelnik šentjurskega gasilnega društva, odvetniku Pre fiernu. Med govori je popeval zbor.
Popoldne se je vršila v .Zvezdi' na korist Prešernovemu spomeniku ljudska slavnost. V raznih šotorjih, v Prešernovem hramu, v jugoslovanski kuhinji, v šampanjski lopi so prodajale zale, elegantne gospico pijače, jedila, tiskovine i. dr. na korist fonda za Prešernov spomenik. Tudi šaljiva loterija se je obnesla v gmotnem ozira prav dobro. Med zabavo pa je pridno igrala kranjska gasilna godba.
Zvečer je bil v čitalnici živahen ples katerega reditelj je bil g. Saje vic ml.
Odboru je došlo več brzojavk, kater« so poslali: črnomaljski liberalci, Belokranjsko učiteljsko društvo, mesto Črnomelj, .Lipa" v Ljubljani, pevsko društvo .Nabrežina" čitalnica črnomaljska, čitalnica novomeška dr. Poznik, dr. Tavčar, čitalnica v Planini, oče Hrašovec, .novomeški somišljeniki", .Triglav" in Pukl za list .Siiden".
Iz Litije so brzojavili gg.: Čem«, Jereb, Preželj, Starovašnik, Špunt, Tičar, Lap, Gorjan in Kajtan. Iz Konstance g. Rojina, iz Trsta pa gg.: Železnik, Bizjak in čok.
Odboru, na čelu mu gospodom Peter linu, Pircu in Sajevcu, zlasti pa g županu Šavniku je treba izraziti vse priznanje in hvalo za veleuspelo to narodno slavnoat, ki je mestu in osobito vrli čitalnici na veliko čast!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 18 septembra.
— Državno-zborske volitve na Kranjskem so razpisane in se bodo vršile: iz pete kurije dne 12. decembra, iz kmetskih občin dne 18. decembra, iz mest in trgov dne 3 januvarja, iz trgovske in obrtne zbornice (ki voli z ljubljanskim mestom) dne 3. janu varja in iz veleposestva dne 7. januvarja.
— Slaba tolažba. .Slovenec" navaja zdaj časni ške glasove o ponesrečenem ka toliškem shodu. Mnogo jih ni, a najlepše je, da citira .Slovenec" to, kar so njegovi lastniljudje pisali v tiste liste. .Vaterland" in „Ruslan" sta prav tako malo merodajna, kakor .Siidstr. Post" ali .Slov. List", če nimato druge boljša tolažbe, potem ste preklicano na slabem'
— Zaupno ali kaj! ? Ker je .Slovenec" v poročilu II. katoliškem shodu obljubil navesti vse brzojavne pozdrave, ki so jih poslali iz lastnega nagiba v: pristaši Šusteršičeve kompanije, hočsmo mu na tem mestu odpreti nekoliko oči ter mu pokazati, na kak način si so jih prido bili! Razposlali so namreč duhovnikom take le tiskane pozive: .Zaupno.' Veleča-stiti! Nobena stvar ne povzdigne zborovanja tako, kakor veliko število brzojavnih pozdravov. Blagovolite skrbeti za to, da vsaka občina, vsako društvo, tudi če je zastopano na shodu, pošlje kratko brzojavko. Sestavite brzojavke in pridobite za nesljivo osebo, ki bo v torek, dne 11. ali v sredo zjutraj, dne 12. septsmbra oddala brzojavko pri dotični brzojavni postaji. Naslov brzojavkam je: Katoliški ahod, Ljub ljana. — Pripravljalni odbor." — Take vzpodbujalne listke (v obliki 128 x 93 mmi priložili so za katoliške shode vneti klerikalci vabilom na II. katoliški shod. A na veliko nesrečo klerikalcev našel se je eksemplar tega .novošegnega pastirskega lista". Da emo pa to .Zaupno" navedli tukaj popolnoma dobesedno, o tem se lahko vsakdo prepiča v našem uredništvu, kjer mu je original na razpolago.
— Spomini na katoliški shod. Z nobeno stvarjo niso imeli prireditelji katoliškega shoda toliko skrbi in težav, kako: s preskrbovanjem prenočišč. Hodili so od hiše do hiše in še jih niso mog'i dobiti dovolj. Pa še tisti klerikalci, ki so jim dali stano vanje, se zdaj kesajo, kajti največkrat so dobili na stanovanje poslalo Mk o Kovačevo. Tako so bili pri neki gospe nastanjeni trije duhovniki, mej katerimi sta bila dva z Goriškega. Ko je prišel čas plačila, se je po kazalo, da je pripravljalni odbor določil neko tarifo, ne da bi bn vprašal stranke, če so zadovoljne. Jeden rc Jenih treh duhov nikov je pri odhodu rekel: Po tarifu je pla čati na dan po 60 kr. Dotična gospa je ugovarjala, da ni določenega tarifa, a pomagalo ji ni nič. Ta duhovnik je za tli dni plačal vsaj 3 gld., njegova tovariša pa sta plačala samo po 60 kr., a ničesar za kavo, ki sta jo zavžila. Kako jih je gospa gledala, si j* lahko misliti. Še bolj razočarana kakor ta gospa je pa bila postrežnica, ki je proglasila klerikalce za .najnagravžnejše ljudi . ker jim je tri dni snažila obleko m škornje, a nobeden ji ni dal niti krajcarja. Tak h .gostov" je Ljubljana res potrebna! Seveda niso bili vsi vdeležniki katoliškega shod? tako umazani. Nekaterim je celo denarja zmanjkalo, ker se niso mogli ločiti od kozarcev. Tako so videli ljudje neko 17letno deklico, ki je pred Alojzijeviščem opraševala
za neko priporočeno gostilno, da ji je bra-tranec-dnhovnik naročil, naj ga tam pričaka. Res se je kmalo na to prikazal grozno na delan, ali lepSe povedano, skrivnostno sladko ginjen duhovnik. Površnik mu ni hotel ostati na ramah, iz žepa pa mu je visela na črni vrvici viseča ura. Dekle je zavriščalo: ,Za božjo voljo, kakšen pa si ? Kje pa imaš verižico?" »Vse so mi vzeli", je vzdihoval duhovnik. ,30 gld sem imel, pa sem vse zapravil Še za „ceg° nimam, da bi se nazaj peljal. Ali imaš toliko, da se bova domu peljala?" Dekle je potrdilo, in skrivnostno-alajko ginjeni duhovnik je bil potolažen in zopet dobre volje. Ravno v tem trenotku je prišla neka ženica, ki je imela rSlovenca" v rokah. Ko zapazi duhovnik „Slovenca", pravi ženi: Holt! in ji reče, naj pogleda, če je kaj o njem pisano Žena gleda in gleda, a ne najde ničesar. V tem pa je duhovnega gospoda že minula radovednost, zakaj na-krat je rekel: .E, kaj boste iskali, mene naj
^Slovenec", pa „Narod" in še škof......."
In hrabro, a negotovih korakov jo jo krenil s svojo spremljevalko v Alojzijevišče.
— Odvetniška zbornica za Kranjsko je imela v soboto svoj občni zbor. V odbor so bili izvoljeni gg. dr. Fr. M u n d a in dr. I Tavčar kot odbornika, dr. Drag. Tre o kot namestnik. V disciplinarni svet so bili izvoljeni gg. dr. V. Štempihar in dr. K. Triller kot člana, dr. I. Jamšek in dr. I. Šegula kot namestnika. Dosedanji član disciplinarnega sveta dr. Šusteršič ni bil več izvoljen.
— Odbor „Radogoja" dovolil je v svoji sinočnji seji za bodoče šolsko leto 18 vseučiliščnikom podpore, in sicer: 6 pravnikom, 5 modroslovcem, 4 medicincem, 2 tehnikoma in 1 slušatelju višje poljedelske šole. Po domovinstvu je tsh podpirancev 10 s Kranjskega, 3 s Štajerskega, 3 s Primorskega in 2 s Koroškega. Te podpore znašajo skupaj 3750 kron. Gospodje prosilci se opozarjajo, da se jim prvi obrok izplača tu v Ljubljani, in sicer je ta posel blagovoljno prevzel g. notar Plantan.   ProSnje same 3e dobe pri tajniku gosp. nadinženerju Fr. Žužeku, koder naj se posamezniki oglase\
— Slavnostna akademija, katero je priredilo v soboto zvečer slovensko umetniško društvo v .Nar. domu", v gorenjih prostorih, je bila zadnji del vsporeda slav-nosti povodom otvoritve I. slov. umetniške razstave.   Pod vodstvom gosp. ravnatelja Gerbiča se je vršil najukusnejše sestavljeni koncert, katerega so izvajale gdč. D e v, gdč. Noemi, gdč. Radkiewicz, gosp. Cinner, g. Deyl, g. Germ, g. Lozar, g Nolli, g. Olševvski, g. Orželski in g. Polašek.  Ne bomo ponavljali naslovov posameznih točk,  ki smo  jih objavili že dvakrat.   Kons^atujemo le, da se je ves vspored izvajal zares  umetniško in vsestranski dovršeno.   Največjo pozornost sta vzbujala seveda novoaDgaževana gospoda tenorista  našega   dramatičnega društva. Občinstvo ju je vsprejelo z aplavzom ter se jima za prekrasno  petje zahvalilo z burnim, brezkončnim ploskanjem. Gospod 01šewski in g. Orželski sta v istini pevca mojstra mogočnega, velesimpatičnega glasa in najfinejšega okusa.   Z veseljem je pozdravilo občinstvo tudi g. Radkiewicz, to nedosežno altistico. Svoje velike, neven-Ijive simpatije pa je izrazilo naši simpatični, ljubeznivi pevki gdč. Noemi, odliku-j°č jo že pred nastopom in po njem z dolgotrajnim ploškom. Med najpriljubljenejšimi pevkami je in ostane gdč. M. Dev, ki si je tudi na tem večeru pridobila največje priznanje.   Gosp. slikar Germ se je izkazal pevca krepkega,  dobro izšolanega glasu, vrlin gosp. Jos. N o 11 i j a kot pevca pa ni treba naglašati iznova.   Občinstvo mu je 8'asno izrazilo, kako vedno dobrodošel in ™I mu je vsak njegov nastop. Tudi gosp.
°lašek, marljivi in ambiciozni naš ba-ntonist, je prav dobro izvršil svojo nalogo. 0SP- P. Lozar se je izkazal vrlega virtuoza na čelu ter je žel najzasluženejše odobravanje. Gosp. Cinner, ki je spremljal Vse točke na klavirju, je znano izvrsten Pianist, poln okusa in dovršene tehnike.
Ako
omenimo še, da je g. Deyl prav lepo,
eektno in premišljeno govoril Ganglov za-nosni prolog, ter da je podala vojaška godba dvoje prav finih pies, smo omenili na kratko vse. Po akademiji, katero je po-ohč-0 V mno8°brojnem številu najboljše Očinstvo, se je vršil ples. Akademija se Je prav lepo obnesla ter donesla društvu v8estransko ugoden uspeh.
— Brzojavke slovenskega umetniškega društva. Povodom otvoritve L slovenske razstave so došle tele brzojavke odboru slovenskega umetniškega društva:
S m i c h o v : Umeni slovinske dnes poprve pod vlastni viajkou vvstupuje v konkurenci svetovu, a k tomu momentu vyznamnemii volame 8 celou duši: Nazdar a naprej! Cešky odbor s. p. d. — Dr. C h o-dounsky, dr. Frantal, Dr. Prachen-8 ky.
Srnic hov Praga: K uzahajenf prvnf vašf vystavy umčlecke* preje mnoho zdani. Jedno ta umelcu vytuvarnych v Praze. — Starosta Ludo vik W ur zel.
Zagreb: Prisustvujući u duhu vašoj današnjoj slavi, koja je i za vas i za nas jednako značajan i znamenit korak, naprijed srdačno vas i bratski pozdravljamo. Veselimo se iz sve duše toj pobjedi vašeg ustrajnog nastopanja i želimo, da bude doista osvitom nove kulturne periode slovenskoga naroda. — Članovi društva hrv. umjetnika.
Zagreb: Otvoru izložbe raduje se i čestita — Društvo hrvatskih k nj i ž e v n i k a.
Monakovo: čestitava umetniškemu društvu na njegovem uspešnem delovanju. Več nego začetek je storjen. Dal Bog, da bi delovalo društvo i nadalje koristno posredujoče mej občinstvom in umetniki v prospeh domače naše umetnosti! Vi vat, crescat, floreat društvo! — Ažbe, Jama.
— Klub slovenskih biciklistov „Ljubljana" priredi v nedeljo, dne 23. septembra, VI. narodno dirko.   Začetek ob polu 3. uri popoldne. Vzpored: 1.) V soboto: Po gledališki predstavi sestanek v .Narodnem domu".   2.) V nedeljo:  a) Ob polu 10. uri dopoldne občni zbor .Zveze slovenskih kolesarjev'' v steklenem salonu na vrtu „Na rodnega doma",   b) Ob polu 3. uri popoldne dirka. (Pri dirki svira vojaška godba) c) Ob 7. uri zvečer koncert z vojaško godbo v steklenem salonu; pri koncertu se bodo razdelile nagrade.   Vstopnina h koncertu 50 vin. za osebo brez izjeme. Spored dirke: 1.) Dirka pričetnikov (juniorjev): 1200 m = 3 krogi.   Otvorjena za vse vozače, ki na dirkališču še niso dobili I. nagrade. Vloga 3 krone   Nagrade:   častna darila v vrednosti 30, 20, 10 kron  2) Borba za prvenstvo slov. koles, društva „Ilirija" : 2000 m = 5 krogov. Otvorjena le za člene tega društva.   Vloge in nagrade določi odbor društva „Ilirije".   Prvi dobi razun častne nagrade še naslov:   Prvak kolesarskega dru štva .Ilirija" na dirkališču za 1. 1900/1901. 3) Glavna vožnja (predvožnja). Otvorjena za vse vozače.  Vsak vozač vozi 400 m = 1 krog.   Štirje najboljši vozači pridejo v odločilno vožnjo. Vloga 3 krone.   4.) Dirka gostov.-   1200 m = 3 krogi.   Otvorjena za vozače kolesarskih društev, stanuj "ih izven Ljubljane. Vloga 4 krone. Nagrade : Častna darila v vrednosti 50, 30, 20 kron. r>) Borba za   prvenstvo   „Zveze   slov. kolesarjev": 4800 m = 12 krogov. Otvorjena za vse člene .Zveze slov. kolesarjev".   Maksimalni čas vožnje 8 minut.   Vloga 5 kron Nagrade: Častna darila in kolajne v vrednosti 100, 50, 30 kron.   Prvi dobi Ša naslov: Prvak .Zveze slov. kolesarjev" za leto 1900,1901. 6.) Glavna (odločilna) vožnja:   Vozijo prvi štirje iz predvožnje (točka 3).   1200 m = 3 krogi.   Nagrade:   Častna darila v vrednosti 60, 40, 30 kron. 7.) Borba za prvenstvo  kluba  slov. biciklistov .Ljubljana": 1200 m = 3 krogi. Otvorjena samo za člene tega kluba. Vloga 3 krone.  Nagrade: Prvi dobi častno darilo v vrednosti 60 kron in častni znak ter naslov: Prvak kluba slov. biciklistov .Ljubljana" za leto 1900/1901; drugi in tretji dobita častni svetinji. 8 ) Handi cap: 2800 m = 7 krogov. Otvorjena za vse vozače na kolesih z enim ali z več sedli. Vloga 3 krone za osebo.  Nagrade: Častna darila v vrednosti 50 kron prvim. 40 kron drugim in 30 kron tretjim.   Prijave sprejema blagajnik g. Iv. Gogola. Zaključek prijav je v sredo, dne 19. t. m., ob 9. uri zvečer.
— Poročil se je včeraj mestni inžener v Ljubljani gospod Alojzij Ciuha z gdč. Karlo Fischerjevo. Srčno čestitamo!
— Umrl je včeraj v Celovcu ustanovitelj in častni člen ljubljanskega prosto voljnega gasilnega društva gosp. Jergič. Umrli ima izredno velike zasluge za gasilna društva. Pogreba, ki se je vršil danes po poludne, sta se vdeležila kot zastopnika .zveze" gg. Achtschin in Stricelj, kot za-
stopnik ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva g. Lenček. Naj v miru počiva!
— Ljubljanska   meščanska godba.
Oni, ki so se svoječasno vpisali v godbeno šolo, vabijo ae, da se zglasč v sredo 19. ali četrtek 20. t. m. od 6. do 8. ure zvečer v starem gimnazijskem poslopji na Vodni kovem trgu v prvem nadstropji v godbeni dvorani, kjer se jim naznani dan in ura godbenega pouka. Kdor se do sedaj še ni vpisal in želi pristopiti v godbeno šolo, naj se istotako o zgoraj navedenem času tam prijavi. Sprejmejo se pa le oni, ki so pripravljeni sodelovati pri ljub. mešč. godbi, ko se za to izvežbajo. Pouk bode brezplačen in se jim tudi godala za šolo preskrbe. Odbor.
— Socialnodemokratski shod se je vršil včeraj zvečer v kazinskem steklenem salonu. Na shodu so govorili bivši državni poslanec Ressel in E Kristan in Kopač iz Trsta. Govorili so o razmerah na državnih železnicah in na južni železnici. Zborovanje, ki je trajalo od 8. ure zvečer do polu 12. ure, je bilo tako obiskovano, da je bil stekleni salon natlačeno poln in tudi na vrtu je bilo vse polno poslušalcev.
— Gadje na Gradu. Tekom zadnjih dni so delavci na Gradu ubili pet gadov. Pozor, zlasti na otroke.
— Utopljenka. Včeraj popoludne okoli 5. ure je našel čolnar Jakob Zadnikar iz Črne vasi št. 35, ki je vozil šoto po Ižci, v vodi blizu mestne šole utopljenko, katera še ni mogla dolgo časa ležati tamkaj. Zadnikar je potegnil truplo iz vode in ga prepeljal s čolnom blizo Ižanske ceste, kjer ga je položil v travo. Poklicani policijski zdravnik dr. Illner je konštatoval, da ni na truplu nobene telesne poškodbe in sploh nobenega sumljivega znamenja. Po vseh okolnostih soditi je ženska ali sama skočila vodo, ali je pa ponoči padla v vodo, ko je šla čez travnike. Voda je na kraju, kjer se je truplo našlo, 2 metra globoka in z raznimi rastlinami zaraščena tako, da voda ni premaknila trupla. Tudi nobenega pota ni tam okoli. Pri utopljenki so našli poselske bu kvice, izdane od županstva v Št. Vidu pri Zatičini dne 3. julija 1899 na ime A loj zije Kozlevčar iz Stori j, molitvenik, zr calo in 22 vinarjev. Najbrže bodo poselske bukvice last utopljenke. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu in se bode ob duciralo.
— štirje navihanci so prišli včeraj popoldne v Tomčevo g stilno v Streliških ulicah, kjer so dobro popivali in napravili dolga 9 kron 50 vin. Ko je bilo treba plačati, so se spogledali, pretipali žepe in konstatirali, da so vsi „suhi". Kaj hočejo narediti? Začeli so se prepirati med seboj in v prepiru jo je drug za drugim popihal iz gostilne in jeden je še odnesel natakarici prstan. Vpitje na ulici je privabilo stražnika, pred katerim pa so imeli navihanci strah in so zbežali čez njive. Stražnik je jednega ujel in tako je zvedel za druge tri.
— Tatvina. Prodajalki slaščic Barbari Kostelčevi na Ambroževem trgu je ukradel neznan tat iz omare v sobi nekaj denarja.
— Nemški burši so danes dopoldne že zopet izzivali s čepicami po mestu in so .hajlali". Mirno kri mora imeti, kdor to prenaša.
— Konj udaril je posestnika Petra Debevca v Črnučah tako močno, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico.
— Pes ugriznil je včeraj popoludne v Prešernovih ulicah 3 leta staro deklico Marijo Sežunovo.
— Voziček ukradel je neznan tat branjevki Mariji Magister na Trnovskem nabrežju. Voziček je sivo pobarvan in ima črki „G. M."
— Izgubljene stvari. Vincenc Illmeier, četovodja pri 27. pešpolku, je bil včeraj zgubil hranilnično knjižico z vlogo 1600 K. Knjiga se je potem našla in jo je zgubitelj dobil nazaj.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 18. septembra. Danes do-poludne ob 10. uri so se sešli načelniki levičarskih klubov na razgovor v zadevi volilnega kompromisa. Grabmayr, Liechtenstein in Hochenburger niso prišli. Pred sejo so se zbrali voditelji kluba nemških naci-onalcev v pisarni podpredsednika Pra-
deja, da se zjedinijo, kako naj postopata njihova zastopnika pri kompromisnih pogajanjih. Izid današnje seje klubovih načelnikov še ni znan, vendar se sodi, da se kompromis ne posreči. To se lahko razvidi tudi iz antisemitskih listov, ki se izrekajo zoper to, da bi se strankam s kompromisom zagotovilo sedanje število mandatov. Ti listi očitajo zlasti nemškim nacionalcem, da krše sedanjo posest drugih nemških strank in da zato ni možno ž njimi paktirati.
Dunaj 18. septembra. Češki namestnik grof Coudenhove in tirolski namestnik grof Menveldt sta prišla v zadevi volitev sem.
Berolin 18. septembra. Vlada kneževine Reuss je preklicala svoj ukaz, da nemško-radikalni politiki na reusskem ozemlju ne smejo javno govoriti o avstrijskih razmerah.
Berolin 18. septembra. „Koln. Ztg." javlja na podlagi diplomatičnih poročil, da se na Kitajskem vrše na vseh koncih in krajih manjši boji. Red še dolgo ni zagotovljen, nasprotno, kitajsko gibanje je zadobilo novo moč, česar so kriva nesoglasja mej združenimi državami.
Hamburg 18. septembra. Vsi ga-liški delavci, ki so službovali v predilnicah v Wilhelmshafenu, so bili iztirani iz Nemčije.
London 18. septembra. Včeraj je grof Waldersee dospel v Honkong.
London 18. septembra. Maršal Ro-berts odpotuje dne 3. oktobra iz Južne Afrike na Angleško.
Narodno gospodarstvo.
Našim sadjarjem!
Spisal Viktor Rohrmann. (Konec.)
Kot mnogoleten trgovec z ovočjem in kot  poznavalec virtemberških odnošajev, svetoval bi našim sadjarjem, da n a j -žlahtnejša jabolka, katerih je pa seveda najmanj, po popolni dozoritvi skrbno oberejo, ne smejo jih pa, kakor se je doslej večinoma praktikovalo, otresti. Taka skrbno obrana in dobro na zračnem, na   zaduhlem   prostoru shranjena jabolka bo možno, če tudi ne po Bog zna kako visokih cenah v denar spraviti.   Jabolka morajo biti sortirana in ne kakor je pri nas navada 4 do 5 vrst na jednem kupu. Iz velike večine j a -bolkpanebo našim sadjarjem ničesar  druzega preostajalo nego jabolčnik napravljati. Se veda morajo paziti, da bodo le popolnem dozorela kisla jabolka za napravo jabolčnika jemali   in   vsa nagnjita skrbno   izločili,   —   katere lahko potem uporabijo za napravo  kisa (jesiha) ali pa žgtnja. Sladkih jabolk se je treba kolikor možno ogibati, ker se mošt iz takih jabolk prirejen kaj rad spridi. Iz njih napravljaj rajši posušene krhlje, ki bodo otrokom jako zdrava in  tečna  hrana po zimi. Če bo potem naš sadjar še na dobro kipenje in pozneje na pretakanje mošta svojo skrb obračal, imel bo v domaČi hiši zdravo čisto pijačo, ki ga bo kolikor toliko od nesrečnega žganjepitja odvračala. Zdrav bodeŠ ti  slovenski  kmet, in  zdrava bo tvoja obitelj I
Priporočam napravo jabolčnika zlasti kot poznavatelj Virtemberške. V mali tej kraljevini, broječi le dva milijona prebivalcev povžije se toliko te zdrave pijače, da je bilo leta 1886 vsled pomanjkanja domačega sadja potrebno 13 852 vagonov jabolk in hrušek v vrednosti nad dvajset milijonom kron uvoziti. Vsako leto se pa najmanj 5000 vagonov uvaža. Tudi letos se bo toliko uvozilo, toda le iz bližnjih de žela. V tej deželi, kjer poznajo žganje le po imenu, so pa tudi jako lepo raščeni in krepki ljudje. Neki vojaški penzijonist pravil mi je v Ulmu n. D., da je pri vojaških naborih v Virtemberški vedno več za vojaško službo sposobnih, nego jih kontigent zahteva in mora naposled žreb odločiti, da se nobenemu krivica ne zgodi. V interesu zdravja in dobrega imena našega ljudstva delajo naj vsi veljavni domoljubi s svojo vplivno besedo na to, da bi se naš kmet, delavec itd. priznani tej zdravi pijači privadil in onemu pogibeljnomu žganjepitju, če že ne konec vsaj zatvornico napravil.
Meteorologično poročilo.
Vliln« iud morjam 806 » m. 8r*dnjt mini HU* W0 i
17 18
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
	Cas opa-	Stanje	4s*			H
		baro-	s.*	Vetrovi	Nebo	I!
£	zovanja	metra	li			
		▼ mm.				
7421
7417 7402
15*1 si. svzhođ
11-2 1 brezvetr.
180 ! si. jjzah.
jasno g
megla g oblačno 0
Srednja vČ3rajBnja temperatura 15*4°, nor-male: 14 6°.
Dunajska borza
dne 18 septembra 1900.
Stropni državni dolg v notah  .... 97*46
Skupni državni dolg v srebra .... 97*15
Avstrijska zlata renta....... IIB'40
Avstrijska kronska renta 4°/0   .... 97*80
Ogrska zlata renta 4°/0....... 115 —
Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 9060
Avstro-ogrske bančne delnice .   ,  .   . 1714 -
Kreditne delnico......... 66050
London vista.......... 242 02
VemSki drž.bankovc sa 100 mark .  . 118 32-,
20 mark............ 23 66
20 frankov........... 19 31
'talijanski bankovci........ 90 20
C* kr. cekini........... 11'44
t
I
Žalostnim srcem javljam v svojem in svoje družine imenu, da mi je hčerka
Milada
v najnežnejši mladosti po kratki a mučni bolezni, danes v jutru ob 6. uri umrla.
Pokopalo se bode njeno truplo jutri ob 6. uri popoludne na pokopališče sv. Krištofa.
Blag ji spomin ' Ljubljana, Barje, 18. sept. 1900.
Ivan Črnagoj
(1924) nadučitelj.
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsemogočnemu dopa-dlo k sebi poklicati našega ljubljenega soproga, oziroma sina in brata, gospoda
Antona Kregar-ja
gostilničarja in hišnega posestnika
kateri je včeraj, dne 17. t. m., ob 2. uri popoludne po daljši in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 35. letu svoje starosti v Gospodu zaspal
Pogreb dragega ranjcega bode v sredo, dne 19. septembra t. 1. ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti na Martinovi cesti št. 36 na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah.
Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, 18. septembra 1900.
Roža kreffnr. soproga. — Marij« Hregar, mati. — Ivanka f>orJup, (1923)  Ana Homolee, sestri.
V najem se odda pod ugodnimi pogoji tukaj znana (1893-2)
špecerijska prodajata
z vso opravo in blagom.
Več pove g Ivan Jebačin v Ljubljani. V službo sprejme se takoj
trgovski pomočnik
špecerijske stroke, kateri je zmožen slovenskega in nemškega jezika v govora in pisavi, pri
Urban VVeber nasl. v Zalem logu pošta Železniki. (1862—5)
Spretne, solid.n.e
potovalne uradnike
-lakviziterj «-j)
za vse zavarovalne stroke vsprejme proti visoki proviziji, 8šasoma tudi m stalno p Ittro tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice.
Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „akviziter *4" upravništvu „Slov. Naroda". (1531-14)
Svjetlaj samo sa
Globus
Exl"r aktom
Puščice po 10, 16 in 30 h se dobivajo povsod. □
2enitev!
^naooec (33. tet stavj, sa-tnostafcn, » doSvo posfttjočo tt^ovino, in 3a \oto Se 6o(f za*S\vi a ti pot»e^»a, na \t\t nit oc je povoćiti o ttzatfion cen** o piidnitn dc.Afi.ioin afi ntfado odooo, Aatera ima najmanj 10.000. ftd. dote. (1910—1)
San\o>tafnc itna/o -pvednost!
Zapečatene pz-ipotoćen* ponudSa o fotoaza/ijo na/ oe poSfjejo pod St. 100,, upvaoniStou. „&fot>. §)Zazoda" o J&j\*.€fjaiti, aFConjvesni tz,y St. 12.
Ana Bold
učiteljica francoskega jezika
na c. kr. ženskem učiteljišču
začne s 1. oktobrom s privatnim poukom istega. (1919—1)
Mestni trg št. 11, IL nadstropje. Iščem
stenografa
zmožnega slovenske in nemške stenografije. Vstop takoj; plača po dogovoru.
Dr. Juro Hrašovec
(1922) odvetnik v Celju.
Lepo stanovanje
v II. nadstropja s 4 sobami in pritiklinami se odda za novemberski termin.
Istotam se odda tudi (1916—1)
delavnica ali skladišče.
Natančneje pove Vodnik, kamnosek, v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 34.
Novo !
Noto !
V Lattermannovem drevoredu.
Kinematograf Oeser
model 1900.
V elegantnem paviljonu. Lastna električna
razsvetljevalna vpeljava. Podobe v naravni velikosti.
Originalni posnetki.
MT Nov
interesanten in komičen program,
Razen tega
interesantni in izredno komični prizori.
Predstave vaak dan, In gleer ob nedeljah In praznikih ob 3., 4.. .>.. G., t. In 8. url zverer, ob delavnikih ob -t.,
O. in 8. url zvečer. Cene: I. prostor 30 kr., n. prestor 90 kr. Otroci in vojaki iz moštva plačajo polovico. Programi se dobe" pri blagajni.
Velespoštovanjem
(1914-1) J- Oeser.
Ponižna prošnja!
Učenec z dežele, ki vstopi letos v 1. realko, prosi za opolu-dansko kosilo.
Prijazne ponudbe pod „T." poste re-stante Ljubljana. (1920 ~ d
Mlad trgovski pomočnik
(manufakturlMt), zmožen slovenskega, nemškega in hrvatskega jezika v govoru in pisavi in italijanskega v govoru, ter ima tudiv veselje do potovanja, želi svojo dosedanjo Mlužbo |>r«». meniti.
Ponudbe pod A. H. upravniStvu „Slov Naroda". (1856-5)
Pouk
v glasovirju po metodi Glasbene Matice (po več učencev v eni uri) daje Marija Elsner, VVolfove ulice št. 12' II. nadstr. levo. (i897-3>
^Posojilnica v Mariboru"
sprejme pod ugodnimi pogoji 16211
pomožnega uradnika.
Kdor želi belega ali Črnega, sladkega ali trdega, istrskega terana
grozdje
za mastiti po krajevnih cenah kupiti, na, obrne na (1903-l
C. Zalaznik v Pulju.
Kdor
ima za prodati deželnih pridelkov
kakor: (1800-6;
fižol, krompir i. t. d.
naj se obrne zaupno na podpisanega, kateri prejema blago v komisijon in posreduje prodaji vsakršnega blaga proti primerni odškodnini.
Alojzij Grebene
v Trstu ft}-
Mil c-a T«*-m-&«.30, 32,
pooblaščena javna tehtnica in trgovina s prašiči in domačimi pridelki.
V soboto, dne 22. septembra, ob 8. uri zvečer v glasbeni dvorani filharm. društva
predavanje
»Kaj sem doživel v vojni v Transvalir
govori
gospod Bgon IMo^olxe*
Predavanje traja okolu 1'/* ure. (191
VNtopnlcex terrle H. 3-—, T. protttor H. 9-—. II. prostor 14 la50, galeriju ■4 I-30. atojlšea H. I-—, dijaške \ Btopnlee BO vin.
v Otona Fischer-ja prodajalnici muzikalij, v Ljubljani, Tonhalfe.
Člene knjige
h^ah^or tudi
u$e drage 5?el$l{e * * *
potrebščine
priporoča (188
L. $c\yu>entner
Knjigctržcc, T>vor$\(i trg |t. 3
(1880—4)
=43
-tU
=2
"Ti
3 3
-ti
Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani, Kongresni trg št. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
vseh v tukajšnjih in v vnanjih učnih zavodih uvedenih
šolskih knjig
v najnovejših izdajah, broširanih in v močnem vezu po najnižjih cenah. (i88i—4)
Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj.
i
„Ljubljanska kreditna banka"
2Ta.3c-u.p in. prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih V Ljubljani t pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najkulant-
Špltalske ulice St« 2. nejših pogojih. (1877—4)
'osojila. na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti Fromese k vsem
ti kurzni izgubi. j a žreoanjem. |
Sprejexaaia.-n.je d.eri.aria.i'b. -vlo-vi na vložne knjižice, na tekoči račun in na kontu s 4°, 0 obrestovanjem od dne vlage »I" dne vzdiga. Es3rcoi».pt -no.e-n.iic najkiilantueje Borzna naročila.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .N&rodne Tiskarne".