Pösamazna Sf@vIIka 1 Dia« V liybiiam» ¥ soboto 1. decembra 1923. PoštnSna v gotovini. Leto I. Štev. 256. Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 22' - Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon št. 213 brzojavni naslov: „Novosii-Ljubljana“. UPravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št. 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238. Današnja številka obsega 12 strani. (Radikalski Glasnik.) Seja narodne skupščine. Naše posojilo v Franciji. — Interpelacije. — Določitev dnevnega reda. Praznik ujedinjenja. praznujemo petletnico ctržav-jco-ptavnega akta«, ko smo Slovenci prvikrat v zgodovini stopili na podlagi oarodinega edlnstva s Srbi in Hrvati kot iidBržaivni narod pred svetovni forum. Prvega decembra 1918 se je izpolnil politični sen celjskih grofov,, izpolnili šo se dih Dušana Silnega in nade krapa Zvonimira. S proglasitvijo našega ^ujedinjenja s Srbi in Hrvati v novo ju-gosJovensko državo pa je bilo končano tudi delo kralja Petra I. Osvoboditelja. Velik je ta dan v življenju našega naroda. To je dan slave in ponosa, dan vere in upanja v vdiko bodočnost. Naj-večji narodni praznik, ki ga moramo proslaviti s spominom na hekatombe mučenikov za sveto idejo naše svobode. Pozabiti ne smemo tudi svojih bratov in sester, ki sta jih sila in krivica neusmiljeno ločila od naše svobode. Praznik ujedinjenja bodi posvečen tudi njim. Današnji praznik pomeni zlasti za nas Slovence vzvišen čin, ki nam mora služiti kot merilo naše državljanske zavesti. Vsi brez razlike se moramo zavedati, da smo dosegli svojo svobodo ne samo z bratsko pomočjo, temveč tudi vsled večalimanj ugodnih prilik svetovne politike. Vse drugo, kar se tiče naših notranjih razmer, pa je odvisno edino le od nas samih. Ako bomo znali in hotdi, bomo lahko in hitro popravili vse onoi, kar je zakrivila naža žalostna preteklost. Ureditev našega političnega in narodnega življenja v državni zajednici s Srbi in Hrvati ne sme biti odvisna od zunanjih političnih razmer, ki so zelo spremenljive in goljufive, ako nočemo, da so bile’ zaman vse obupne žrve, muke in napori, in ako nočemo, da pade naš narod zopet v brezupno suženjstvo. Vsak posameznik se mora zavedati odgovornosti napram bodočim rodovom in napram zasužnj. bratom. Ako motrimo brez predsodkov malenkostne mesebojne borbe in napore za bistveno neznatne stvari, se je treba čuditi, kako je mogoče, da gotovi ljudje ne vidijo onega*, kar bo našim potomcem popolnoma jasno. Njim bo tudi nerazumljivo', kako je bilo mogoče, da smo uporabili toliko časa, truda, dokazovanj in polemik za nekaj, kar smo dejansko vsi priznavali. Preveč smo malenkostni, preveč zaljubljeni v vsakdanjost. Za vsako stvar vzdihujemo in se pritožujemo. In vendar so ti vzdihi v splošnem le posledice operacije onega, kar je treba odstraniti v interesu zdravega organizma. Naše petletno državno življenje je še polno spominov na preteklost, ki jo moramo izruvati, ako hočemo sveži in zdravi priti v srečno bodočnost. Kljub težkim razmeram sedanjosti*, ki so razumljive kot posledice borbe med minulim in bodočim življenjem — saj smo dobili tako mnogo in tako nenadoma — imamo vse pogoje za srečo celokupnosti in posameznika. Od nas samih je odvisno, kako se bo razvilo življenje iz sedanjih sporadičnih poja-v°v, ki so v bistvu le posledice propadlega tujega režima. Naš narod je zdrav » se bo o pravem času otresel umetno vcepljenih predsodkov, s katerimi so računali in §e računajo sovražniki našega naroda in naše države. Več dalekovidnosti je treba, pa bomo kmalu vsi na pravi poti. V teh mislih, brez sovraštva do ornih, ki vedoma ali nevedoma ovirajo našo narodno in državno konsolidacijo, se spominjamo naših velikih mož, kV so pripravljali našo svobodo, spominjamo se s toplo hvaležnostjo naše junaške srbske vojske*, ki je skupno z jugoslovanskimi dobrovoljci ob rami zaveznikov premagala naše tisočletne tlačitelje. Praznik ujedinjenja naj ohrabri vse ?°ätene in idealne državljane, ki veru-jej° v 2dravo silo našega naroda. Naj ne gagajo v pravični borbi z onimi, ki trošijo svoje sposobnosti in energije zato, da morej0 ribariti v kalnem razni naaxxini Parasiti. , daleč čas, ko bomo praznovali vsi brez razlike v bratski vzajemnosti zmago kleje, kateri proslavi je posvečen prvi december. Tedaj se bomo oddahnili od more, ki tlači sedaj naše politično življenje. In ta čas — o tem smo .prepričani — bo doživela že naša generacija. Beograd, 30. novembra. (B) Današnja narodna skupščina je bila določena za 10. uro. V klubih je bilo le malo število poslancev. Največ je bilo prisotnih radikalskih poslancev. Predsednik je prišel v skupščino pred vsemi ministri. Pred početkom seje so imeli demokrati kratko sejo in sklenili zahtevati, da se takoj stavi na dnevni red interpelacija Šečerova o ukinjenju sekvestra nad imovino grofa Czekonitsa. Zemljoradnik! so sklenili, da je treba staviti na dnevni red vse interpelacije o zunanji in notranji politiki, da bi se tako moglo poizvedovati mišljenje vlade o vseh teh vprašanjih. Seji so prisostvovali vsi ministri, ki so bili v Beogradu. Ko je bil prečitan zapisnik o prejšnji seji, ki je bil sprejet brez prigovora, so bili priobčeni predlogi poedinih ministrov. Minister pravde dr. Perič je predložil skupščini uredbo o razvrščanju državnih uslužbencev. Sklenilo se je, da se sestavi poseben odbor za proučavanje te uredbe. Minister dr. S t o j a d i n o v i ć je predložil načrt zakona francoskega posojila v znesku 300 milijonov francoskih frankov in zahteval, da se mu prizna nujnost. Ta zakonski predlog ima samo dva člana in slove: 1. člen: Minister financ se pooblašča da sme skleniti posojilo 300 milijonov frankov pri francoski republiki z rokom 10 let s 5% letnimi obrestmi in s kurzom al pari zaradi plačila državnih nabav v Franciji. Garancije in drugi detajlni pogoji tega posojila se ustanove sporazumno z vlado francoske republike na podlagi sklepa ministrskega sveta. Ravno tako bo ministrski svet določil vrsto nabavk s svojo rešitvijo. 2. člen: Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in postane obvezen z objavo v »Službenih Novinah«. Skupščina 3e z večino glasov odobrila nujnost tega zakonskega predloga. Minister za promet je predložil zakonski načrt o ustanovitvi novega pri-viligiranega brodarskega društva. Skupščina je sprejela zahtevano nujnost. Po tem zakonskem predlogu je bilo predloženih še nekoliko zakonskih predlogov manjše važnosti. Nato je predsednik skupščine odgovarjal na poedina vprašanja, ki so mu jih stavili posamezni poslanci. Moskovljević (zemljoradnik) je zahteval odgovor na to, zakaj administrativni odbor ne predloži svojega poročila narodni skupščini. Predsednik izjavlja, da bo zahteval od predsednika administrativnega odbora, da predloži poročilo za eno izmed prihodnjih sej plenumu skupščine. Moskovljević ni zadovoljen z odgovorom. Gosp. Voja Lazič (zemljoradnik) zahteva pojasnilo od predsednika kaj je z zakonskim predlogom o likvidiranju agrarnih odnoša-jev v Dalmaciji. Predsednik izjavlja, da se predlog nahaja, kakor je znano, v odboru, ki je izbran za njega proučavanje in bo odbor, ko izvrši svoje delo, predložil poročilo skupščini. Tudi gosp. Lazič ni zadovoljen s tem odgovorom. Nato je minister notranjih del g. Vujičič odgovarjal na kratka vprašanja, ki so mu jih stavili poslanci. Joja Popovič (demokrat) je stavil nekoliko vprašanj o terorju policijskih oblasti v njegovem volilnem okrožju. Potem se je prešlo na določitev dnevnega reda za prihodnjo sejo skupščine. Vladna večina je predlagala in je bil izglasovan sledeči dnevni red: 1. Izvolitev posebnega odbora za proučavanje zakonskega predloga ministra za promet o ustanovitvi priviligiranega brodarskega društva. 2. Izvolitev odbora za proučavanje zakonske uredbe ministra pravde dr. Periča o razvrstitvi državnih uslužbencev. 3. Interpelacija dr. Šečerova, demokratskega poslanca, o ukinjenju sekvestra nad premoženjem grofa Czekonitsa. Prihodnja seja je določena za pondeljek ob 9. uri. U figianOTegp ©dbora. Beograd, 30. novembra. (B) Finančni odbor je imel danes popoldne sejo, na kateri je vzel v razpravo proračun ministrstva za socijalno politiko. Prijavilo se je večje število govornikov. Na današnji seji so dobili besedo poslanci Pušenjak (SLS), Vujič (zemlj.), dr. Spaho (musl.) in Agatonovič (dem.), ki so kritizirali posamezne oddelke tega proračuna. Po govoru demokrata Agatonoviča se je seja zaključila ob 6 in pol. Prihodnja seja je v pondeljek popoldne z dnevnim redom: nadaljevanje debate o proračunu ministrstva za socijalno politiko. ZAKON O SODNIKIH. Beograd, 30. novembra, (B) Po-poildne.je imela sejo sekcija zakonodajnega odbora in je razpravljala o zakon-skm predlogu o sodnikih, od katerega je sprejela nekaj členov. O plačah in dodatkih sodnikov bo razpravljala na prihodnji seji, ki bo v ponedeljek, 3. t, m. popoldne, ker je bilo na seji prepuščeno vladi, da vzame predlog še enkrat v pretres. ZAKON O SREDNJIH ŠOLAH. Beograd, 30. novembra. (B) Sekcija zakonodajnega odbora, ki razpravlja o zakonskem načrtu o srednjih šolah, je imela popoldne sejo, na kateri so člani razpravljali o vprašanju, ali morejo biti ženske ravnateljice srednjih šol ali ne. Musliman Alič, demokrat dr. Seče-rov in klerikalec Vesenjak so zahtevali, naj se določi, da morejo postati tudi ženske ravnateljice srednjih šol, dočim so minister za prosveto Trifunovič in radikali stali na stališču, da morejo sicer biti ženske ravnateljice takih šol, toda le nižjih. — Seja sekcije se je končala ob 6. popoldne in se nadaljuje v pondeljek popoldne. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. Beograd, 30. novembra. (B) Nocoj se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so vzeli v pretres notranji in zunaji položaj države. Načelnik naše delegacije v Sofiji dr. Mileta Novakovič je poročal vladi o doseženem sporazumu z Bolgarsko in o podpisu konvencij. Konferenca Hale antante v Beogradu Sestanek se vrši od 6. do 10. januarja. Beograd 30. nov. (B) Med Beogradom, Prago in Bukarešto je prišlo do definitivnega sporazuma o dnevu sestanka ministrov zunanjih zadev Male antante. Ta sestanek se vrši v Beogradu 6., 7., 8., 9. in 10. januarja 1924. Madžarski. Pariz, 30. nov. (B) Reuter objavlja glede načrta za finančno pomoč Madžarski sledeče informacije: Načrt predvideva ustanovitev nezavisne emi-sijse banke z odgovornim emisarjem, kakor je dr. Zimmermann na Dunaju. Jamstvo za posojilo bi naj bili dohodki iz carine, monopolov tobaka in soli in davka na sladkor. Glede obveze Madžarske v reparacijah in drugih dolgovih bi bilo treba skleniti sporazum med Madžarsko in sosednimi državami. Dohodki iz jamščin morajo biti prosti vseh bremen tako, da bi Madžarska mogla dati hipoteko na prvem mestu za vse dohodke. Kallav in Valko zapustita i jutri London. Na seji se bodo razpravljala vsa vprašanja, ki se tičejo zainteresiranih držav. Ker je 9. januarja rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije, bodo ministri zunanjih del Male antante prisostvovali na dvoru koncertu, ki se bo priredil v ta namen. Podosiawska kesmisija. Dunaj, 30. novembra, (K) Mednarodna podonavska komisija se je sestala v Hofburgu na svojo deveto plenarno sejo. Spored posvetovanja obsega vprašanje budimpeštanskega generalnega sekratarijata plovbne službe ob železnih vratih, nadalje vprašanje notranje orga-nizcije komisije in več specijalnih vprašanj. V otvoritveni seji je želel zvezni minister za zunanja dela dr. Griinber-ger v imenu avstrijske vlade, da bi delo potekalo dobro in uspešno. R i m, 30. nov. (Z) Snoči ob 9. je navalila skupina mladine na stanovanje bivšega mimsfiškega predsednika Nit-tija in je opustošila vse prostore. Potem je šla pred uredništvo lista »II Mondo«, kjer je derrrustrirala Nova nemška vlada. Berlin, 30. novembra. (W) Državni predsednik je imenoval senatnega predsednika Marxa, člana državnega zbora za kancelarja in je na njegov predlog sestavil vlado, kakor sledi: Državni kancelar Marx, podkancelar in državni notranji minister dr. J a r -res, državni zunanji minister dr. Stresemann, delovni minister dr. Brauns, državni brambni minister dr. G e s s 1 e r, državni finančni minister dr. Luther, državni prometni minister O e s e r, državni minister za prehrano grof K a n i t z , poštni minister dr. H ö f f 1 e , ki so mu obenem poverjeni posli državnega ministrstva za zasedeno ozemlje, državni gospodarski minister, bavarski državni minister n. r. H am m, državni justični minister, di-žavni pravdnik dr. E m m i n g e r. Berlin, 30. novembra. (K) Kakor poroča »Achtuhr-Abendblatt« je danes tiskarna bankovcev deloma prenehala z delom. Tiskanje papirnatih mark se bo še nadalje opuščalo in se pričakuje najkasneje do prihodnjega tedna popolno prenehanje tiskanja bankovcev. Berlin, 30. novembra. (\V) Na berlinskem trgu z živili so se znižale danes cene za povprečno 25% za skoro vsako blago. Tudi v trgovini z moko in s tobakom se je opažalo znižanje cen v zlatih markah. Berlin, 30. novembra. (K) Kakor poročajo listi, se je trudil včeraj Marx do poznih večernih ur, da bi sestavil državni kabinet. Pri tem ga je vodils misel, da bi sestavil tako vlado, ki bi se v glavnem opirala na stranke sr«» dine, ne bila bi pa prava koalicijska vlada in ki bi ne bila brez zveze na desno in levo. Berlin, 30. novembra. »Kölnische Zeitung« javlja, da je po odredbi med-zavezniške porenjske komisije prisiljena, da do nadaljnjega ne izhaja. IMaša vlada in £Š@ka. Beograd, 30. novembra. (B) Nekateri naši listi so na podlagi informacij iz italijanskih virov, kateri sistematično prinašajo netočna poročila o vprašanju Reke, priobčili vesti, da je dosežen med Italijo in našo državo sporazum, ker je baje naša vlada pristala na italijanske predloge. Medtem pa v ministrstvu zunanjih del najodločnejše demantirajo take vesti. Sporazum z Italijo v vprašanju Reke ni dosežen, ker se naša vlada noče spuščati v taka pogajanja, ki ne bi temeljila na določbah rapallske pogodbe. P@g©žaj v Solgarski. Atene, 30. novembra. (Z) Predvolilni boj vlade s poedinimi strankami je v polnem teku. Venizelisti nočejo nastopiti skupaj z republikanci. Ker je vlada uvidela, da se bodo težko dali združiti venizelisti z republikanci, je odložila volitve za dva tedna, t. j. za 16. decembra, upajoč, da se bo dal do tega dne najti temelj za sporazum. Brez vsake podlage je verzija o odpotovanju kralja Jurija in o demisiji Gonatasovega kabineta, ki naj bi se umaknil vladi venizeli-stov in republikancev, kakor tudi vesti o morebitnem novem konfliktu. Volitev se bodo udeležile vse stranke razen delavcev in komunistov. Silna poplava Save. Zagreb, 30. nov. (Z) Včeraj okoli 9. zvečer je začela Sava pri Zagrebu naglo naraščati. Okoli 11. je bila nevarnost, da prestopi reka bregove. Ob tem času je stala voda 3 metre 85 centimetrov nad normalo. Ker se je bilo bati poplave, je bilo poklicano vojaštvo na pomoč. Sava je podrla pri mestnem kopališču še neizgotovljen nasip in se je začela izlivati proti mestu. Prebivalstva se je polastila silna panika. Voda je vso noč naraščala. Davi ob 8. je kazal vodomer 3.87 metrov nad normalo, pol ure kasneje pa že 4 metre. Sava je odnesla del mestnega kopališča in gostilno, ki se nahaja poleg. Zaradi poplave je prekinjen železniški promet med Dobovo in Savskim Marofom. Ob 13.45 je stala voda 4.10 m nad normalno višino in neprenehoma narašča. Sava je prodrla tudi v Trnje, predmestje Zagreba. Vojaštvo in policija pomagata reševati ljudi, živino in živila. Take poplave ne pomnijo v Zagrebu od leta 1895. Sava je poplavila polja na obeh straneh Savske ceste. Ljudstvo je vse iz sebe iz strahu zaradi nesreče, ki ga je doletela. Voda odnaša s seboj krave, svinje in mnogo drugih stvari. Voda je udrla tudi v hiše. V neko hišo je prišla skozi okna in v njej so utonili trije otroci, ker si niso znali pomagati sami in so bili starši odsotni. (Glej tudi poročila na 3. strani.) KONZULATI V LJUBLJANI. Gen. konzulat C. S. R.; Breg št. 8./1. Francoski konzulat: Ljub. kreditna banka, Dunajska cesta. Hon. konzulat Belgije: Urad Ljublj. velesemnja. Avstrijski konzulat: Turjaški trg 4/II. Italijanski konzulat: Zrinjskega cesta 3-1. Portugalci; konzulat: Darakkn cesta št. 3^ BOMBNA AFERA V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 30. novembra, (Madž. dop. urad.) Policija je danes izročila državnemu pravdništvu sedem oseb, ki jih je bila zaprla zaradi posku-šenega bombnega atentata proti francoskemu poslaniku in zaradi atentata na jetnišndeo državnega pravdništva. Ljubljanska drama. Fr. Milčinski: »Mogočni prstan«. Narodna pravljica, z godbo, petjem in plesom v 4 dejanjih (sedmih slikah). Glasbo zložil Viktor Parma. Kapelnik: Fr. Bauer. Režiser: A Danilo. Kdor hodi iz zanimanja do stvari v gle. dališče, mu je vsako domače delo. ki je pr«, bere, preštudira in z največjim spoštovJ-njem predstavo poseti — dogodek. Škoda, da sinoči nisem imel tega utiša. Za zdai le nekaj pripomb. Milčinski, naš priljubljeni pa tudi pikri opazovalec naše dobe in našit dnevnih razmer se je v svoli pravljici takole od strani zasmehijal... To je literarni konfeti, feljtonistično popopran sujet za moderno piavljico iz naših dni. Carji Aleši in podobno (posebej še finančni minister) so tipi iz zdanje in polpretekle dobe. Kar je bilo dobrega, morda prikrito duhovitega, bolje rečeno zdravega na stvari, je onemogočila v prvi vrsti režija z uprav Striese-jevimi manirami. V prvem dejanju smo videli sobo brez vrat, majka Marta je nastopila v kostumu ličanskih ženic in zlati dež je rosil mimo pripravljene skrinje... V tretjem dejanju se je predočila zelena kulise-rija v kombinaciji z morskim obrežjem »Ostenda« iz Savoirjeve »Osme žene«. Mohamedanski krvoločni kralj iz devete dežele ima dvorane poslikane s pristnimi ikonami iztočne cerkve... V zadnjem dejanju je svetlobni efekt hudomušno odpovedal — a mucek je dobil šopek in narod je ploskal. S tekstom je bila večina v laseh: srednje dobra generalka. Zvezna tiskarna idealno zasleduje svojo pot. Z izdajo dozdaj izšlih del je to dokazala. Tudi Milčinski je mislil prav. Nerodnost uprizoritve je deloma poslabšala godba. H koncu predstave izzvene akordi — narodne himne — in čisto nepripravljeno se izlevč trije škratje (nekaki Holofernovi vojščaki) v osvobojene brate Slovence, Hrvate in Srbe... Valjavčeva pesem je bila času primerno in ne brez duhä dramatizirana. Trezno. V pravljični obleki naslikan čas. S skoro sladkim koncem. Z vzgojno tendenco, ki he sili_ v ospredje. Neka srednja pot je ta »Mogočni prstan« med bajko in resnico. Nekaj za malo, nekaj za veliko deco. Ker o stvari še podrobneje poročamo, o uprizoritvi is to: Lipah in Šaričeva sta reševala po svoje dobro stvar. Ostali so brez stika s celoto igrali dvomljive »sole«. Ko človek vidi tak« »Prezeljtajge« in razne »tipe« naroda — mu je škoda lepega prstana in dobrega Stanka. Se bolj pa lepe neme. scene o ljubem kruhku. Ta scena je bila simbol našega uboštva — pa tudi oropala je ta slika vso poezijo, ves nakras dela, ki zasluži upoštevanja In cene. Zlasti, ko zija v mladinski drami temno žrelo... —i Današnje prireditve. V Ljubljani: Drama: »Gospa z morja«. Izv. Opera: »Gosposvetski sen«. Izv. Šentjakobski gled. oder: Igrača viharja. Kino Ideal: »Matija Sandorf,« — I. del. Kjno Tivoli: »Knez gora,« — I. del. Kino Matica: »Potovanje v Severno Airiko«. Kino ljublj. dvor: »Hamlet«. V NEDELJO, DNE 2. DEC. V LJUBLJANI: Drama: ob 15. uri: »2X2 = 5« Ljudska predstava. Izv. — Ob 8. uri zvečer: »Osma žena«. Izven. Opera: »Aida«. Izv. Šentjakobski gled. oder: »Ženitev«. Slov. marijonetno gled.: »Prolog« Iti »Skrivnostno zrcalo« ob 15. in 18. uri. Kino Ideal: »Matija Sandorf«, — I. del. Kino Tivoli: »Knez gora,« — I. del. Kino Matica: »Potovanje v Severno Afriko«. Kino Ljublj. dvor: »Kako ljubi mati...!« Noči.-j lekarniška služba v Ljubljani: Tr'1 ii teden: lekarna Prochazka na Jur.'.:,..••>;-:ii ü-zu, Ustar na Sv. Petra cesti iu Ješ. v rp. Šiški. Politika „slabega razpoloženja“. Po odhodu španskega kralja. iz prosRtfinp lüljenja. Od našega stalnega pariškega dopisnika. Iz dobro informiranih krogov sem doznai za »Jutranje Novosti« sledeče: Londonske »Times« napovedujejo že v desetič ameriško ofenzivo glede vprašanja vojnih dolgov. Tirjatvena komisija v Washingtonu namerava baje povabiti vse one evropske države, ki še z Ameriko niso sklenile nikakega dogovora glede konsolidacije svojih dolgov, na »prijateljski način« k tozadevnim razgovorom. Ta komisija obenem tudi svetuje, naj evropske države ne čakajo na formalni sklep kongresa, češ, da bi ta sklep najbrže izzvenel v mnogo bolj kategoričnem tonu. »Težko je priti do zaključka, da bi bil tak nasvet reke vrste »prijaznost«. Evropske države, (tu ne mislimo samo na Francijo, marveč tudi na Belgijo ter na Jugoslavijo), so morale marsikaj pretrpeti, predno je skupna zmaga dovolila med drugim tudi Zedinjenim državam inkasiranje denarja. Ti narodi so, ne da bi bili računali ali pa se prepirali, stavili ter izgubljali vrednote, ki jih po svoji naravi ne moremo primerjati niti z ameriškim dolarjem. Ministrski predsednik Francije je vspričo soglasnega aplavza celokupne zbornice — mirno lahko rečemo, da mu je pritrjeval ves francoski narod — povdaril ta značaj evropskih dolgov napram Ameriki. Ce pa hoče gospod Hughes kljub temu izkopati stari predlog čudaka Smoota, je to potemtakem dokaz za slabo razpoloženje, s katerim se dela v Washingtonu ameriška zunanja politika. Gospod Hughes si kot pravi Ameri-kanec ne vstvarja nikakih iluzij glede uspeha eventualnih korakov v vprašanju evropskih dolgov. Ce bi se odločil, poslati Franciji in drugim evropskim dolžnikom tozadevno noto, potem mu ni treba niti odgovoriti. Odgovor mu je znan že danes. Zedinjene države niso hotele podpirati pogodbe, ki je Nemčijo prisilila, popraviti storjeno škodo v Franciji, Belgiji in Srbiji. To je bila njena pravica. Ker se je pa Amerika borila na naši strani, ker je bila skozi dve leti stvar Amerike tudi naša stvar, zahteva pravičnost, da od nas ne zahteva ničesar, k čemer ni hotela prisiliti skupnega sovražnika. Ta stvar pa ima še drugo stran. V svojem zadnjem volilnem govoru je govoril tudi Lloyd George, ki ga mnogi smatrajo kot bodočega angleškega premierja, o medzavezniških dolgovih, nje- —ap Pariz, 28. nov. gova ostrina pa je bila usmerjena proti kontinentu. Dovolite, da mu odgovorimo: Anglija se je prenaglila, ko je enostransko uredila svoje dolgove v Zedinjenih državah. Tudi ona je morala znati sledeče: 1. da mora tako visoka anuiteta, likvidna v dolarjih, končno obremeniti angleško valuto, ta nevarnost pa je brezdvororjo podana za kurz šterlinga vpričo negativne trgovske bilance. 2. Pa Velika Britanija ni mogla računati s tem, da ji plača Francija v doglednem času svoje dolgove ali pa vsaj obresti, ko je morala nad 100 milijard frankov investirati na račun Nemčije za svoje porušene pokrajine, razen tega bo pa morala do leta 1926 izdati nadaljnih 50 milijard. Sedaj pa protiračun. Mnogi nemški državnik; so večkrat odkrito priznali in nemško časopisje ponavlja to dejstvo dan za dnevom, da je postavila Nemčija vse svoje nade na Anglijo. Nemčija klubuje Franciji, ker veruje v končno pomoč Anglije. Uničila se je s pasivnim odporom med poruhrsko zasedbo, ker je dobivala moralično podporo s strani Anglije. Seveda so vse nade samo prevara, kajti Francija more vsak trenutek Nemčijo prisiliti, da pod vsako okolšči-no izpolni svoje obveznosti. Seveda je ta pot dališa in mnogo mučnejša. Ce bi Anglija imela moralični pogum podpirati naš francoski narod pri izvedbi one mirovne pogodbe, katero je sopodpisala, bi Nemčija takoj popustila. Tako pa se z vsakim dnevom širi velikanski kaos, z vsakim dnevom si Nemčija prizadeva svojo lastno škodo. Nemčija stoji pod vplivom angleške sugestije ter vztraja z zaprtimi očmi v stanju slabega razpoloženja, ki je očitno vsemu svetu. Se eno pripombo. Kaj bi se zgodilo, če bi Nemčija medzavezniškim oficirjem, ki imajo kontrolirati njeno razorožitev, delala tudi po 1. decembru težave? Francija bo v tem slučaju, ki je zelo verjeten, z vso odločnostjo nastopila s sankcijami. Anglija je izjavila, da se bo na podlagi pogodbe v San Remu zoperstavila sleherni incijativi Francije. Francija in ostale kontinentalne države imajo mnogo interesa na tem, da Nemčija s ponovnim oboroževanjem ne pride v položaj pred letom 1. 1914. Ali bo Anglija res zabranila svojim sosedom ' obrambo pred nekdanjim sovražnikom? Ta pripomba je enostavna, vsekakor pa je simptomatična za razmerje svojevoljne Anglije napram kontinentu. Slovenci! Ni vreden svobode narod, ki za svobodo ne žrtvuje. Zato kličemo vsemu narodu na dan našega najpomembnejšega praznika, na dan narodnega ujedinjenja: Ne pozabite neujedinjenih, zlasti ne onih, ki so v največji bedi, ki se bore za golo življenje. Naše brate v Vestfaliji je kruta uso-da vrgla v tak položaj. Sredi zime, daleč od domovine je že itak bedne zajela brezposelnost, da tisoči in tisoči očetov ne vedo, kaj bodo dali družini, na tisoče in tisoče mater obupuje, ker ne vedo kako bodo prehranili svoje otroke, 80.000 naših bratov se bori danes skora brezupno za svoj obstoj. Samo up, da ih ne bo pozabila domovina, kateri so ostali kljub dolgemu bivanju v tujim in kljub najsilnejšim potujčevalnim poizkusom, zvesti, samo ta up jim daje še nad človeške sile, da se vzdrže. Ali bomo varali njih zaupanje, ali bomo pozabili brate v sili, ali bomo brezobzirni do gladnih otrok naše krvi? Slovenci! Mi hočemo in moramo Vestfalcem pomagati! Zato se je osnoval iz zastopnikov vseh političnih strank, vseh dobrotvornih in vseh narodno obrambnih društev ahajski odbor, da z velikopotezno pod- porno akcijo reši vestfalske rudarje pred poginom. Slovenski narod! Neštetokrat si že dokazal svojo plemenitost in vselej kadar je kdo apeliral na Tvojo dobrosrčnost, je bila Tvoja roka odprta. Naj bo tudi sedaj in 80.000 bratov in sester bo rešenih, slovensko ime pa bo zopet zaslovelo kot ime zvestih. Na dan narodnega ujedinjenja 1923. Anton Brandner za NSS, dr. Anton Korošec, minister n. r. za SLS., Ivan Pucelj, minister n. r. za SKS., dr. Karel Triller za NNS., dr. Niko Zupanič, minister n. r. za N RS., dr. Gregor Žerjav, minister n. r. za JDS. Za stolno mesto Ljubljana: Župan dr. Ljudevit Perič. Za Ciril Metodovo družbo: Andrej Senekovič, tč. prvomestnik. Za »Dobrodelnost«: dr. Rožič, duh. svet. Janez Kalan, Za društvo za siročad: dr. Fernanda Maja. ronova, Wesnerjeva, za Elizabetno družbo; Terezija Koširjeva, za Gosposvetski Zvon: Dr. J. C. Oblak,'za Jugoslavensko Matico: Dr. Vladimir Ravnihar, za Kolo jugoslavenskih Sester: Franja dr. Tavčarjeva, Marija Engelmanov a, za Krščansko žensko društvo: Mara dr. Brejčeva, za Slovensko Stražo: Dr. Marko Natlačen, mns. Steska, za Splošno žensko društvo: Marica Bartolova, Modičeva, za Vincencijevo j družbo: Kozlerjeva. | Španska kraljevska dvojica se je vrnila domov. Slavnosti so se vršile v Rimu v prisotnosti dveh kraljev in dveh diktatorjev in pa papeža. Pustimo v stran posledice, ki jih more imeti za versko politiko Španije neverjetno dejstvo: najbolj katoliški kralj je šel obiskat ob enem italijanskega kralja, vnuka Viktorja Emanuela II. in papeža naslednika Pija IX. Za nas je to dejstvo precej nezanimivo, toda vprašati se moramo, kakšne posledice bi mogel imeti ta kraljevski obisk za ravnovesje sil v Sredozemskem morju. Politika narodnega razmaha*, ki je glavni tema fašistovskih idej, je bila že tolikrat od g. Mussolinija razkričana v ves svet pred in po njegovem zavlada-nju, da je danes nepotrebno, naglašati to stvar. Omenimo samo ostrost, s katero je nastopil proti Grčiji v zadevi umorjenih delegatov, protest, ki ga je naslovil v zadevi narodnostnega proble ma v Tunisu, nasilnost, s katero nastopa v reškem vprašanju, in slednjič zahteve v tangerskem vprašanju. Ta dejstva kažejo jasno ulogo, ki jo hoče Italija igrati kot sredozemska velesila, ki hoče obenem obdržati prosto roko v zapadnem Sredozemskem morju, nadvlado v Jadranu in vpliv v vzhodnem Sredozemskem morju. Toda Sredozemsko morje ni samo »latinsko jezero«. Po sezidanju Sueškega prekopa je postalo ena velikih plovnih prog svetovne mornarice. Zato je Velika Britanija, naj večja morska velesila, čutila potrebo, da pokaže v njem svojo prisotnost in nadvlado. V kriški zadevi so Italijani trpko občutili po njih mnenju krivično umešavanje Anglije v vprašanje, ki se je tikalo njih samih. Njih časopisje je očitalo Društvu narodov, da je podložnik Anglije*, »kve-kersko-imperijalistično-anglikanski« izvršilni odbor To isto časopisje je za časa grškega poraza v Mali Aziji navdušeno pozdravljalo uničenje grške armade, v katero je Foreign Office prav neprevidno odkrito stavil vse svoje nade. Italija je bila še pred krfsko afero za časa obiska angleškega kralja v Ri- Apulijski bojevniki so pozvali bojevni-ka in pesnika Sem Benelliia, da jim v pesniški obliki povzdigne italijansko misijo na Jadranskem morju in na vzhodu. In mož se je, zavedajoč se svojega vzvišenega poklica rade volje odzval njihovemu vabilu in odšel v Bari, kjer je z blestečimi frazami do-vzdignil »la madrc Italia« nad zvezde in povdaril, da bi sam sin božji Izbral sedanjo Italijo za svoj vzvišeni poklic, mesto njega pa ie »benedetta« dežela dala Frančiška Asiškega. Pustimo pesnika Benellija in poslušajmo Benellba-politika, ki je izvajal: »Jaz sem bil in sem še danes trdno uverjen, da je Italija poklicana soupravljati in nijbrže tudi združiti vse balkanske narode vse Jugoslovane in vsa ona blodeča plemena, ki so danes razdrapana in odtrgana od mogočne mbtenice in ki težijo danes proti Jadranskemu oz. Sredozemskemu morju, zibelki vsake evropske civilizacije. Jaz sem pesnik te tragedije: V raznih delih sem, kot dosedaj nihče drugi, pokazal to neizprosno usodo, ki je nepremagljiva, ki poganja proti našemu morju strasti in instinkte in tudi duhove narodov: S tem, da stremijo proti Sredozemskemu morju, stre-mijo pravzaprav proti Rimu, ki mu je usojeno, da zajezi njihov naval, čeravno je včasih podlegel, toda učvrstil njihovo živ-Ijensko moč. Rim je ognjišče sveta in vsakega preporoda ter grob barbarov. Danes vihrajo po rimskem vzorcu italijanske trikolore na najvišjih vrhovih Alp. Meja pa še ni zavarovana proti vzhodni nevarnosti niti politično, niti čustveno. Potrebno je torej, da se vzbudi zavest te velikanske politične In civilizatorične misije. Samo naš politični ženij je ponudil vzhodu bratsko sodelovanje in zvezo z veliko evropsko civilizacijo in Rimom. Jadransko, »mare nostro« je posredovalec te zveze. V Parizu so se izvršila razkosanja, ki so služila spletkarjenju in dogodilo se je celo, da- je bila meja med starimi in mladimi narodi začrtana med hišami istega mesta, kot n. pr. na Reki. Italija je kljub svoji sijajni zmagi igrala postransko vlogo, ker ni bila pripravljena na zmago (sic!) in so jo radi njenih zahtev smatrali celo za tirana. To se je zgodilo, ker ni imela stara Italija »jadranske zavesti«. Na*o je opredelil besedo imperijalizem, ki je zanj moralna in civilizatorična misija mu upala, da bo ribarila v vodah angleške politike. Navdušenja, ki je v Rimu najcenejša roba, ni bilo takrat ne konca, ne kraja. Toda anglo-laško prijateljstvo je držalo le do prvega obtežil-nega preizkusa — do krfske afere. Takrat je Anglija pokazala, da je prva sila tudi v Sredozemskem morju in da se brez njenega dovoljenja tu ne sme ničesar počenjati. Tako je g. Mussolini moral iskati novih zaveznikov. Ker pa ni mogoče ustvariti bloka vseh sredozemskih držav zoper angleški vpliv v tem morju, se je obrnil na Španijo. To je vzrok, da polaga Mussolini toliko važnost na razvoj dobrih odnošajev med svojo domovino in Španijo. Vrniti Sredozemsko morje »latiniteti«, čitaj bolje »italiami-teti«, to je glavni namen. Do sedaj je sledil obisku španske kraljevske dvojice samo sklep trgovske pogodbe. Ali se je sklenil tudi kak vojaški dogovor glede sodelovanja obeh mornaric, ni znano. Italijanska vojna mornarica je, kot znano,: impozantna, bolj moderna, kot francoska sredozemska flotila in tudi številno močnejša. Pomoč španske mornarice bi bila relativno slaba, razen s tor-piljerkami, kajti zelo je zanemarjena kar se tiče tehničnega osobja in sredstev. Vprašanje je za nas*, kaj poreče k vsemu temu naša zaveznica Francija. V slučaju vojne bi bila torej njena mornarica ogrožena od španske na zahodu, od laške na vzhodu. Francija je v vedno ožjih stikih s svojimi afriškimi kolonijami, predvsem z Marokom. Promet po morju in po zraku se vedno bolj gosti in življenski interes Francije je, da tudi v slučaju katerekoli vojne ni prerezana oz. od dveh strani ogrožena njena zveza s severno Afriko. Pariški dnevnik »Matin« piše k temu vprašanju: Neki dan se bo brez-dvomno stavilo za Francijo vprašanje, ali naj se udeleži »latinske« sredozemske politike, ali pa ji njen interes — ker je ob enem oceanska in sredozemska velesila — ukazuje, da ostane pri svoji dosedanji politiki, katere glavna točka je antanta z Angleško. —žn— r Rim, 28. nov. vsakega naroda. Takozvani italijanski imperijalizem. obstoja v čuvanju državnih mej in civilizacije in širjenju italijanskih idej v svetu. Stališče Italije glede vzhodne obali Jadrana je sledeče: Italijanska civilizacija je edini svetilnik, ki jo je razsvetlil. Nasprotna i obal Jadrana, obljudena po Italijanih, ki ne’ bodo nikdar popustili in se umaknili, kot rob ene in iste posode, čije pravi gospodarji smo mi, mora biti naša ali vsaj pod našim političnim vplivom, vendar ne na suženjski način. Vsaka zmota onih narodov pusti svoje sledove pri nas in vsak naš napredek ima velike koristi za njih. Glede umetnosti, znanosti in vzvišenega življenja smo mi njihovi učitelji. Ako se nam odtujijo, postanejo barbari. Jadran mora biti prepuščen nam in naša civilizacija ga bo oplemenitila, kajti drugače bo trpela Italija in trpel bo vzhod. Problem je mnogo bolj zapleten kot se splošno domneva, gre za bolnika, ki utegne umreti v rokah kirurga. Bog dal, da ne bi bil to slučaj z Reko. To bi pomenilo infam-no žrtev pred očmi civilizirane Evrope. Italija se ni tega zavedala in se ni zanesla na nas bojevnike, na našo vojsko, ki je najboljša v Evropi ter ni znala izigrati pravočasno svojih kart. Naša dolžnost je, da pokličemo one narode proti Rimu, kajti nesreča za civilizacijo bo, ako se obrnejo proti Moskvi. Bojevniki so ga poslušali z versko navdahnjenostjo in so mu končno vzhičeni nad veličino italijanske civilizacije burno plo- SK2.Il. Kako tudi ne! V duhu so že videli barbarske mase vzhoda, ki se klanjajo Rimu m italijanski kulturi, in v njih se je vzbu-dda vroča želja, da bi čimprej napočil oni veliki dan, ko bodo bojevniki in posvečeno italijansko orožje izvršilo ono veliko nalogo, ki jo je Italiji določil sam Bog, kajti ?t je d31165 sveto prepričan že vsak Italijan in celo oni nepismeni kalabreški bojevniki, ki so trdno uverjeni, da je nož in hodalo najboljše sredstvo za pomirjenje duhov. Le škoda, da se je to godilo v Bari, ki je z gospodarskih ozirov najhujši nasprotnik »odrešenega« Trsta, kar ve danes že vsak primorski barbar. RISTO SAVIN: GOSPOSVETSKI SEN. Narodna opera v 2 dejanjih s predigro. Besedilo spisala skladatelj In Franjo Roš. Doba vlade kneza Bernarda Špan-hajmskega (1202—1256) je za Koroško in del Kranjske z Ljubljano ena najvažnejših, najsrečnejših. Bernard, mož široke izobrazbe in slovenskega duha, je bil poročen z Juto,_ hčerko kralja Otokarja I. Pfemisla Češkega. Njena slika je ohranjena v ljubljanskem muzeju. Bila je izredno plemenita v duši in je bilo znano, da je na praškem dvoru stalno pogoščevala reveže. Prorokovano je bilo, da bo Jutin soprog, kdorkoli si prvi natakne njen prstan. Bernard, preoblečen v berača, ji na Krnskem gradu pred ustoličenjem, kamor so prispeli odlični gosti, potegne poln ljubezni prstan z roke in si ga natakne. Po usto-1-enju na knežjem kamnu Bernard na prestolu razsoja pravde in se tu razodene. Ko je Juta pritrdila, tudi Otokar privoli v zvezo. Bernard se izpoveduje Mojmiru: Kakor jastreb smel sem splašil golobico, dobro, belo, jasno. Luč, ki gre od Jute me je obsijala. Kaj, kako, ne vem se je vse zgodilo in sem ji iztrgal s prsta prstan in ga sam na prst nataknil. Ljubim lepo Juto z vsem življenjem svojim. Otokar govori svoji hčerki, ko je Privolila Bernardu: Glej svoje drago ljudstvo in osrečuj je. Juta, saj dolgo ni imelo kneginje svoje krvi, rodu slovanskega. Vse operino dejanje je le sen, ki ga sanja Dušan, poosebljeni duh narodov danes na tužnem Gosposvetskem polju, da si dobi novih moči za boj, ki naj nam vrne neodrešeno zemljo. — Jugoslavija. Slavnostni napev za moški zbor, bariton solo in klavir. Zložil in uglasbil Ivan Rozman. Samozaložba. Vse pravice pridržane. Cena partituri 10 dinarjev. V proslavo petletnice ujedinjenja je avtor koračnice »Srečni lovec« poklonil pevskim društvom daljšo skladbo, ki naj bi bila primerna za izvajanje ob narodnih slavnostih. Ce ne bi bilo besedilo za današnje razmere sila revno zmašeno in nepo-etično ter bi skladba ne bila po svoji vsebini tako staromodna kot je, bi jo lahko priporočali. Smatramo jo le kot dobrohoten poskus avtorja, ki želi ž njo užgati domovinsko ljubezen. Toda avtokritike je bilo na vsak način premalo. Skladbe, ki se pri sedanji tiskovni draginji izdajajo, morajo ustrezati umetniškim zahtevam. Morda bo eno ali drugo društvo to »kantato« ob priliki vzelo za konec vzporeda, ker je lahka in pevna. — Besedilo objavljamo: Bratje! Hrvat, Srb, Slovan. Dalmatin i Crnogorac — Vsi po krvi čez Balkan — jeden rod Jugoslovan — Slava njemu naj doni, na vse veke, žive dni! — Osvoboden narod dal junaški život svoj, — da očuva zarod šel je ves v ljuti boj, — Hrabro je hitela mlada srbska devojka, — na od žrtev krita črna Prija Kosovska. — Boj za pravo dalo slavljeno Kumanovo: — narodom svobodo, vseslovansko slogo. — Srečen boš ti Juga sin. — majke naše so že pravile: — Z bratom trdno ujedin — pod prapor Jugoslavije. — Slava njemu naj doni — na vse veke, žive dni! — Hercog in njegov orkester. Pred kratkim smo priobčili tri članke o glasbe-no-kulturnih institucijah Maribora, katerih eden je nosil gornji naslov. Na ta članek se je oglasil g. dr. Krašovec v »Jutru« z nekakim odgovorom in izživlja v istem naravnost po kontra-odgovoru. Naj ga ima. 1. Nihče v Mariboru, razun dr. Ciril Krašovca, ni bil mnenja, da bi on napisal uvodoma omenjene članke v našem listu, kajti vsakdo, kdor pozna tega gospoda, ve, da kot demokrat ne piše drugam kot v »Jutro« in »Tabor«. 2. Naš predlog, da se skuša pridobiti za klavirsko-mojstrsko šolo na »Glasbeni Matici« g. Frischa je baziral sa-moobsebi umevno le na njegovi izredni umetniški kvalifikaciji. Da je pri tem Nemec, nas v umetnosti ne moti, kajti naši največji umetniki so se izobrazovali v tujini. Tem manj povoda pa je tu za napad, ker se g. Frisch politično ne udejstvuje in nimamo v Mariboru nobenega njemu enakega pianista. Ako bi pa g. dr. Krašovec že v naprej rad izjalovil ta namen, mu lahko povemo, da nam je znan njegovo vzrok, ki nima v umetnosti nič opravka, temveč popolnoma drugje. Menda se razumemo?! 3. Kar se tiče godbe »Drava«, smo pripomnili itak sami, da ne mislimo omalovaževati pomena tega društva, temveč mu priporočamo, naj ostane pri svojem namenu in repertoarju. Gospod doktor vidi menda strahove v svoji preveliki kulturni navdušenosti in mu priporočamo, da se pomiri. K. Sarsje it&SiJanitega p@eta-. Sah Zeyer: Ooiipči in Homuposalii. (Japonski roman.) (Nadaljevanje.) Gompači se je ustavil pred hišo najslovitejše kurtizane v Josivari. Pravili so ji »grozna Gigo-koö«. S silo strašnega demona je baje vladala nad človeškim srcem. Zaničevala je človeštvo. Ni imela srca. Sama se je bahala s tem. Vezenina na njeni obleki je predstavljala prizore iz pekla buddhistov, na robu njene obleke so se svetile zlate pošasti, ki požirajo telesa grešnikov. Pot k njeni hiši je bila baje rdeča in nasičena s krvjo onih, ki so se bili zanjo umorili. Njeno premoženje je bilo baje pravljično veliko, slavnosti, veselice in plesi v njeni hiši divni in »Demantov lesk« jim je s svojo umetnostjo dajal poseben sijaj. Gompači je upal, da izve v hiši »grozne Gigo-ko6« najlažje za ono, ki jo je iskal s tolikim hrepenenjem. Toda kako je bil razočaran! Povedali so mu, da »Demantovega leska« ni več v Jedu. Neki mlad samuraj se je tako blazno zaljubil v lepo plesalko, da si jo je vzel za ženo in jo odpeljal daleč v svoj rojstni kraj. nekam v okolico mesta Nagasaki. Gompači se je zamislil. Res je, da je ni ljubil; navdušil se je zanjo zato, ker je menil, da ga je ljubila ona, da ga je iskala v hiši njegovega davnega dobrotnika. A to ni bila ona. Kdo je torej bil? »Zdi .se, da vas že dolgo ni bilo tukaj, da vas menda niti v Jedu ni bilo, ker še niste čuli o tem dogodku,« je pravil mlad mož, ki mu je bil sporočil o »Demantovem lesku«. »Potem pa najbrže tudi o .Zvezdni belosti’ niste čuli, ki očaruje celo mesto?« »Res, da nisem čul,« je odgovoril ravnodušno Gompači in se napotil dalje, sam ne vede, kam. »O, potem vam pa moram pripovedovati,« je nadaljeval mladenič, srečen, da Je mogel govoriti o »Zvezdni belosti«. Vzel je Gompačija zaupno pod pazduho, čeprav se le-ta za njegove besede, da, niti za njegovo navzočnost še zmenil ni. »To je gotovo žrtev, nedolžna žrtev, ta sanjava, tiha deklica, o kateri vam pripovedujem. Med tukajšnjimi ženščinami je kakor bela golobica med vrani. Bogovi vedo. kako je sem prišla. Da je iz dobre rodbine, da je skrbno vzgojena, se pozna na prvi pogled. Gotovo se ji ni o Josivari nikoli sanjalo. Verjemite, da se ji vsakdo bliža z nekim spoštovanjem. Tako tiha je in dostojna. In njen usmev! Kako ljubek je! Kaj tiči na dnu njene duše?« Gompači je čutil, da ima vlažne oči. Besede tega mladeniča so mu vzbujale spomin na Ko-murasaki. Res, tudi ona se mu je zdela, da je »Zvezdna belost«, in jezil se je, da si prisvaja ženščina v Josivari ime, ki ga zasluži na svetu samo Komurasaki. »Ne govorite mi več o tej deklici,« je rekel odločno. »Kaj, vi niste radovedni, vi je nočete videti?« »Ne,« je kratko odgovoril Gompači. »Pa sva ravno pri njeni hiši,« je rekel mladenič in stisnil nenadoma Gompačiju roko ter zašepetal: »Glej, tamle stoji!« In dvignil je roko kvišku. Nehote je povzdignil Gompači oči. Hiša je bila med najskromnejšimi, vsa lesena, s površno tesano galerijo nad pritličjem, zarastlo z zvijajočimi se rastlinami. Luč je prihajala odspodaj iz nekolilco nestrih svetilik in tvorila krasen somrak med ve- nečimi cvetlicami. Ob stebru na galeriji je stala deklica, ki jo je mladenič imenoval »Zvezdno belost«. Nepremično ji je počivala glava na stebru in oči so ji zamišljeno gledale proti zvezdam, ki so tiho gorele na temnem nebu. Na dražestnem obrazu je kakor za vedno obtičal usmev, ganljiv, sladak, žalosten, poln odrekanja. Gompači je skočil kakor tiger naprej, sunil mladeniča od sebe, tako da je padel v prah, in, zakričal z glasom, ki se je tresel od žalosti, strasti, radosti in obenem od groze: »Komurasaki! Ti tukaj? Tukaj!!« Deklica je vztrepetala, njene oči so se obrnile od zvezd in se uprle v Gompačija, njeni ustni so se odprli, toda beseda ji je obtičala v grlu, ni iz-pregovorila, ni vzkliknila, ampak gledala je, gledala, kakor da hoče prodreti v njegovo dušo, in on je gledal njo, kakor bi jo hotel uničiti z ognjem svojih oči. Dolgo sta si stala tako nasproti. Slednjič so se zabliskale solze v dekličinih očeh in pritajen, tih jok je zvenel v zvezdnato noč. »Torej si vendar prišel? Končno!« je zašepetala h? jok ji je dušil nadaline besede. (Dalje prihodnjič.) Dnevne novosti. — Prihodnja številka »jutranjih Novosti« izide zaradi današnjega narodnega praznika še le v torek 4. t. m. zjutraj. — Podružnica uredništva in uprave našega lista v Mariboru posluje začasno, dokler se ne preseli v lasten lokal, v Frančiškanski ulici št. 14, Stranke se sprejemajo vsak delavnik od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Podružnica sprejema vse dopise, objave, naročila in inserate. — Akademiki! V proslavo obletnice našega ujedinjenja se vrši glasom sklepa meddruštvenega odbora manifesta-cijska skupščina danes v veliki dvorani univerze ob 11. uri dopoldne. Akademiki, spomnite se velikega dneva v naši zgodovini, pridite vsi! Zastopniki neakademskih korporacij uljudno vablje ni! — Za meddruštveni odbor: Fran Baš. — Za Koroško. Qosp. Risto Savin, skladatelj opere »Gosposvetski sen«, ki se vprizori danes na narodni praznik, je namenil tantijemo predstave za »Gosposvetski Zvon« oziroma v korist Koroški. V to svrho bo »Gosposvetski Zvon« izdal tudi slike Ustoličenja pri knežjem kamnu oziroma prestolu. Na izrecno željo g. skladatelja se bodo v isti namen prodajale cvetlice po 1 dinar. Udeležite se v obilnem številu predstave! — Gosposvetski Zvon. — Minister n. r. dr. Niko Ž u p a n i 5 odpotuje danes v Prekmurje, kjer se udeleži shoda NRS v Dolnji Lendavi. — Iz Slovenjgradca nam poročajo, da se vrši na narodni praznik dne 1. decembra t. 1. ob pol 8. uri zvečer v prostorih hotela »Goli« v Slovenjgradcu prireditev v prid božičnic za revno šolsko mladino na obmejnih šolah marenberskega sodnega okraja. Spored: 1. Koncert. Posamezne točke izvajata pevsko društvo in salonski orkester v Slovenjgradcu. 2. Srečolov. 3. Prosta zabava in ples. Zanimanje za to prireditev je veliko ter utegne tudi njen gmotni uspeh postati sijajen. — Avtomobiini promet Kranj—Podbrezje—Radovljica—Bled Vsled prometnih ovir na gorenjski železniški progi je uvedla poštna direkcija s 1. decembrom pa do nadaljnjega avtomobiini poštni promet med Kranjem — Podbrezjem—Radovljico—Bledom. Dne 1. decembra vozi avtomobil tudi od Ljubljane do Kranja. Z avtomobilom se morejo voziti tudi potniki. Plača se 2 Din za kilometer. — Smrtna kosa. V Beogradu je umrl ravnatelj ondotne podružnice Jadranske banke g. Alfred K r s t e I j, ki je bil rodom iz Šibenika iz znane, zavedne narodne rodbine. Bil je brat dr. Iva Krstlja, bivšega ministra. Kot ravnatelj podružnice Jadranske banke na Dunaju je med vojno mnogo delal za osvobojenje in ujedinjenje troime-nega naroda in skrbel zlasti za gmotna sredstva, da ie bilo našim političnim krogom omogočeno občevati z jugosiovenskim odborom v Londonu. Bil je strokovnjak na bančnem polju in eden najzmožnejših, s katerimi je zavod razpolagal. Zavednemu možu bodi zemljica lahka! — Zatvoritev pomožne pošte Šmihel (Mozirje). V področju pošte Mozirje je bila s 24. oktobrom t. 1. pomožna pošta Šmihel začasno zatvorjena. — Zatvoritev pomožne pošte Sv. Križ pri Mariboru. Pomožna pošta Sv. Križ nad Mariborom v področju pošte Zgornja Sv. Kungota je bila s 15. septembrom 1923 začasno zatvorjena. — Pri Sv. Križu je uvedeno dostavljanje pošiljk na dom. — Na dnu morja. Pri podlistku pod tem naslovom je pomotoma izostalo ime avtorja E. M. Lau m an n. — Jugoslovanski Matici je nakazalo Jugoslovensko šumarsko udruženje, podruž-mca Ljubljana znesek 381 Din 40 par kot čisti dobiček prodaje črne kave ob priliki ekskurzije Jug. šum. udruž. na Pokljuki dne 21. in 22. avgusta. Vsem darovalcem iskrena hvala! — Izstop iz državne službe. »Službene Novme« z dne 26. novembra prinašajo kraljev ukaz, s katerim se sprejema ostavka, f1. podal na državno službo Ivan Bevk, tajnik IV. razreda ministrstva za socijalno politiko. ^ — Razpis ravnateljske službe. Za pričetek šolskega leta 1924/25 se razpisuje stalno ravnateljsko mesto na državni realni gimnaziji v Murski So-boti. Pravilno opremljene prošnje, naslovljene na pokrajinsko upravo za Slovenijo oddelek za prosveto m vere, naj se vlože najkasneje do dne fJ. decembra 1923 pri višjem šolskem sveta v Ljubljani. Razpis-Tn?dučiteIiske služb€ >n uči- teijsKih m€St z dovolitvijo višjega šolskega -•fr TL razpisuie v stalno namestitev nad-uciteijsto mesto na sedemrazredni osnovni ^porednico pri Sv. Barbari v IT i nai se v102® Prt «krajnem šolskem svetu y Ptuju do dne 25. decembra .923. — m trirazredni osnovni šoli v Vur-bergu je razpisano eno mesto za učitelja in eno za učiteljico. Pravilno opremljene proS-nje naj se vlože pri okrajnem šolskem svetu v Ptuju do dne 25. decembra 1923. — OTVORITEV KINA »MATICA«. Danes, v soboto 1. decembra se otvori «opet kino »Matica«, in sicer se predvaja dva dni nad vse zanimive naravne posnetke: 1. Potovanje predsednika rt-Publike Francije g. Milleranda v se-in i° Afriko' 2> Marseille, eno najlepših naivečje mesto Francije s «Uh o? Prebivalci. 3. P0t preko franco-krasenD' nuc^0 Vabiteljem narave estetičen užitek, ker so izvan- n d ° ^bro posrečeni in so tudi skraj-no poučlnvi. Občinstvu se priporoča M1!1 se na ta način vpozna z običaji francoskega naroda in vidi krasoto Francije. Predstave oba dni ob d., pol 5., o., poj s. in 9. uri. Cene prostorom: Parketni sedež 5 Din. rez. sedež 4 Din, prvi prostor 3 Din, drugi Prostor 2 D "n. — V Brežicah je bik» pokradeno posestniku Roku Strašeku črna moška zimska suknja, nekaj obleke in par novih ženskih čevljev, v skupni vrednosti 5000 Din. Tatvino je izvršil neki 30 letni, precej čedno oblečen postopač, ki se je potikal par dni po okolici, izvršil bržkotne še več tatvin in pobegnil. — V Turškem vrhu je bilo vlomljeno v nenaseljeno stanovanje posestnika Franca Wiesthalerja in pokradeno nekaj perila in zimske obleke, zrcalo, 25 1 vina in 6 1 žganja, v skupni vrednosti 1800 Din. — Prošnja. Tovariš K. mora prihodnji teden zapustiti dosedanje satuovanije. Ker mu drugo še ni nakazano, se obračam tem potom do p. n. tovarišev in tovarišic kakor tudi do ostalega učiteljstvu naklonjenega občinstva, ko bi kdo mogel in hotel vzeti k sebi začasno proti plačilu tovariša K. in njegovo ženo oziroma posamezne njegove otroke. Oprava na razpolago. S hčerko da tudi pianino. Prösim takojšnjega obvestila. — Za Ljubljansko učiteljsko društvo I. Malnarič, predsednik — Čegava Se krava? Na Ižanski cesti so našli kravo belkaste dlake brez gospodarja. Lastnik naj se zglasi na policiji. — Samomor z žganjem. V hlevu posestnice Marije Mužina na Karlovški cesti so našli na kupu slame mrtvega bivšega zidarja Jakoba Mlakarja, doma z Rudnika. Poleg njega pa je ležala nezavestna njegova žena, v sredi pa steklenica, v kateri je bilo še nekaj špirita namešanega s poprom. Oba sta se tako strahovito napila, da sta onemogla obležala. Dr. Avramovič je ugotovil pri Mlakarju smrt, ki je nastopila vsled akutnega zastrupljenja z alkoholom. Odpeljali so ga v mrtvašnico, njegovo ženo pa, ki je silno hropla in se ni zavedla, z rešilnim vozom v bolnišnico. — Ukradena kolesa. Karlu Riedlu je bilo ukradeno v Mariboru kolo znamke »Puch«, vredno 1000 Din. — Pri Sv. Miklavžu pa je bilo ukradeno Maksu Vrhovniku 1250 Din vredno kolo. — Celjske novosti. Narodni praznik v Celju. Ob pol 9. uri se vrši v farni “■cerkvi sv. Danijela slovesna služba božja v navzočnosti zastopnikov vojaških'in civilnih oblasti. Ob 10. uri je služba božja v evangeljski cerkvi. Ob 11. uri je proslava praznika ob navzočnosti zastopnikov oblasti in narodnih društev s petjem in nagovori v veliki dvorani Narodnega doma. Zvečer istotam slavnost z alegorijo, petjem in drugim raznovrstnim sporedom, i rgovine bodo, kakor že javljeno, zaprte. Mestno županstvo je pozvalo hišne posestnike, da okrase hiše z državnimi in narodnimi trobojnicami. Na ta praznik ne sme biti v mestu hiše brez trobojnice. — Organizacija Rdečega križa. V Celju se je minule dni sestal odbor, ki ima namen, provesti v območju celjskega vojnega okruga organizacijo Rdečega križa SHS. Zupan dr. Krašovec je bil poverjen, da prične predvsem v mestu akcijo za nabiranje članov. Sinoči 30. t. m. se je vršil tozadevni sestanek vseh celjskih društev V mestni posvetovalnici. — Noviteta »P r i n č e k«, komedija v - 3. dejanjih, se vrši. v torek 4. decembra ob 20. uri v mestnem gledališču. Za 17. decembra pa se pripravlja gostovanje celokupne- ljubljanske opere z orkestrom. Vprizoril se bo »Seviljski brivec«. — Mariborske novosti. Minuli teden je umrlo v Mariboru devet oseb, od teh tri ženskega in šest moškega spola. — Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden lekarna »Pri Sv. Arhu« na Glavnem trgu.^ — Zdravniško inspekcijsko s 1 u ž b o ima dr. Zorjan na Aleksandrovi cesti. — Mariborski policiji je bil včeraj od avstrijske oblasti izročen neki Ljudevit I., ki je bil pred nekoliko meseci od sodišča v Nišu obsojen na pet let Ječe zaradi ponarejanja lOOOlirskih bankovcev in je iz kaznilnice pobegnil. Posrečilo se ga je pa prijeti ter bo razen prejšnje kazni tudi zaradi svojega bega primerno kaznovan. — Tvd«i Macun in Fabiani sta vsled plačilnih težkoč napovedali in-solvenco. Vsled tega Je uvedeno poravnalno postapanje. Poravnalni upravitelj je dr. Igo Janc. Do decembra je prijaviti vse terjatve na tukajšnjem okrožnem sodišču. Poravnalna razprava se vrši 27. decembra. Tvrdka ponuja 25% plačljivih v treh mesečnih obrokih. — V smislu sklepa občinskega sveta se poviša cena plinu od 1. decembra naprej od 2 Din 50 para a 3 Din za kubični meter. — Dne 1. in 2. decembra prirea' Džamojevo vrtnarsko podjetje »Vrt« razstavo cvetlic v prid otroške bolnice. Kot vstopnina se je določilo za odrastle 2 Din za deco pa 50 pa-ra- ~ Umetniški klub »Grohar« je sklenil,, da iročetkom decembra otvori večerni trg. Tečaja se lahko udeleže tudi nečlani ter se jim je v to svrho prijaviti najkasneje do 5. decembra na naslov: Josip Žagar, podpredsednik kluba »Grohar«, drž. gimnazija. — Včeraj je dospelo v Maribor 30 iz Poljske izgnanih in v Kragujevac pristojnih ciganskih godbenikov. Odposlani bodo v. domačo občino. — Mariborska železniška delavnica. se bo dalje razširila s tem, da dobi tudi novo livarno. — Nova hranilnica. V Ljubljani se ]e ustanovil hranilni in posojilni zavod, reg. zadr. z o. z., ki začne poslovati, dne 1. decembra t. 1. na Dunajski cesti št. 23, pritlično. Zavod izvršuje vse posle kreditnih zadrug: sprejema hranilne vloge in vloge ni tekoči račun, daje posojila, izvršuje in-kaso itd. Pogoji so najugodnejši v vsakem oziru. Prvo načelstvo je tako-le sestavljeno: Predsednik g. Fran Peterca, širom znani veleposestnik fn trgovec na Dunajski cesti v Ljubljani; podpredsednik g. Josip Šiška, stolni kanonik v Ljubljani in zemljiški posestnik na Pšati. Odbornika pajsta v ceii Sloveniji najboljše znana lesna trgovca in posestnika gg. Franjo Škrbec in Fran Bartol. Ta imena so nam jamstvo za ‘ifaj-lepši razvoj mladega in trdno zasnovanega zavoda. — Zanimiv slučaj. Interesantni dcgjpd-Ijaj se je dogodil baje pri opremi zadnje Amundsonove ekspedicije na severni tečaj: Za ekspedicijo označeni zrakoplov je“1 bil v vseh potankostih skoro kompleten irtOso-delovalci so pristopili k dogovoru, da bi še enkrat vse potrebno pregledali, da M se slučajno ničesar ne pozabilo. Med drugim je prišlo tudi do razgovora, kako bi se moglo pojedina vzletišča v Antarktisu v zemljevidu naznačiti in važna razmotriva-nja in opazke zabilježiti. Bilježke s svinčnikom se zamažejo in se jih po kratker&,že ne more prečitati, medtem ko črnilo VTtef> širinah zmrzne. Kaj naj se naredi? ^se premišljuje, samo po strani sedeči siali doktor Knut R... opazuje smehljaje nekoliko časa družbo, potem pa ne more “več izdržati ter položi z besdami: «Tu imate rešitev« črno, o iriolga: to stvar na mizo. Ko so se vsi_ pogledi na njega vprašajoče vprli, razjasnjuje jim dalje: ... No ja. jaz vzamem nalivno pero s seboj črnilo v tem ne more zmrzniti, ker ostane vedno vsled moje telesne topline v isti temperaturi. Vi vidite, gospoda moja, Kolumbovo jajce.« — »Idite in naredite isto.« — Trda zima in drago kurivo je danes velik udarec za vsakega. Brez goncega stanovanja ni zadovoljstva v hiši in rodbini, to velja pa tudi za trgovce, pisarne, javne^ lokale, gostilne in restavracije, ki računajo na goste, ki so v trdem mrazu razveseljeni, da se v toplem lokalu ogrejejo. Zajo. je velikanske in neprecenljive važnosti iznajdba g. Nipiča v Mariboru, patentirani ogre-jevalni aparat »Toplodar«, ker isti omogoča, da se napelje od štedilnika v sobo, ali iz ene sobe v drugo, ali iz sobe v čakalnico in obratno, ne da se zato posebej ali kai več kuri. Nasprotno, 50 odstotkov se porabi manj kurjave In pri tem se popolno razgreje oba lokala. Ogromni denarni prihranki izplačajo aparat v najkrajšem času. Mnogoštevilna naročila in pa zahvale potrjujejo veliko gospodarsko vrednost Toplodnrja, zato ga vsakomur, komur je ležeče n» velikem prihranku in toplem stanovanju prav toplo priporočamo. Osobite važnosti le. da vsaka gospodinja kuri skoro cel dan štedilnik, ker pripravlja na njem zajtrk, 'kosilo in večerjo. Vsa toplota gre pri dimniku v zrak, ako pa se k štedilniku priključi v sosedni sobi aparat Toplodar, kuha gospodinja nemoteno in opravlja svoje delo, sosednja soba pa se lepo razgreje, ne da porabiš za to le en vinar. Velikanska prednost in uporabljivost tega dovršenega aparata je garancija za popoln uspeh! —• Občinstvo epezariamo na novo renovirano I. dunajsko higijenično pralnico in svetlolilcalnico Pirš & Šimenc, priznano najboljša dela v Ljubljani. ■— Opozorilo. Tovarna čevljev Peter Kozina & Komp. je izdatno znižala dosedanje cene v vseh detajlnih trgovinah. P. n občinstvo naj se v lastnem interesu posluži te prilike. Movo&ti iz Primorske. — Vesti o povodnjih prihajajo tudi s Primorske. Vse vode v Gornji Italiji so narasle in poplavile gornieitalsko ravnino. Soča je poplavila Furlaniio !n odnesla pri Ura-diški-Zdravščini most. Vasi ob Soči so v nevarnosti in je moralo vojaštvo stopiti v akcijo. Iz višje ležečih krajev zlasti iz Vipavske doline še ni poročil, vendar se je tam bati najhujšega, ker že pri vsakem manjšem nalivu grozijo v teh krajih hudourniki z velikimi poplavami. iz livSIenla. — Kako ljubi majka! K i n o »Ljubljanski dvor« vrti te dni film, ki je zopet enkrat poosebljena decentnost, lotenje po ubranosti ki ne lovi zunanjih, običajnih kinoefektov. Tudi tvarina sanca veleva že tiho prisrčnost, že poem sam je skromnost. Matematika ljubezen. Celo kopico otrok ima. Pa do-raščajo in gredo v svet. Tako jih iz- — Českđ cbec. Oslavy — Narodnega ujedinjenja — se sučastnime, plijdte všichni včas v sobotu o 7 */« hod. večer do našich mfstnostl NdroJ. domu, tam bližšf. — Občinstvo in mladino opozarjamo, da se vrši predprodaja vstopnic za prireditev PomlaJka P.dečega križa, ki se vrši v soboto in v nedeljo, to je 1. in 2. dec. pop. ob 4. uri v dvorani hotela Union, v soboto in nedeljo dopoldne od 9. do 12. ure v Matični knjigarni in pol ure pred pričetkom pred koncertno dvorano. — Vstopnice za mladinsko prireditev dne 1. in 2. dec. v Unionu, se dobe v knjigarni Glasbene Matice, Kongresni trg, v soboto in nedeljo od 9. do 12. ure ter pred predstavo, ki se bo vršila v soboto ob 16, v nedeljo ob 15. uri. Starši, preskrbite svojim otrokom pristnega uživanja in veselja, ki jim ga nudi spored: Janko in Metka, Tr-njulčica, Sobarica Metka, burka »Jesenske cvetice, itd. Iznajdljive gojenke ženske realne gimnazije, ki bodo izvajale igrice in druge točke programa, so se zelo potrudile, da ustrežejo odraslim in deci. — Miklavžev večer priredi »Bratstvo« v Ljubljani v sredo, dne 5. decembra ob 8. uri zvečer v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Spored: 1. Tamburaški zbor. 2. »Tinetov Janček«, igrokaz, dramatiziran po Šlrokovi povesti. 3. Naston JVii-klavža s spremstvom. 4. Razdelitev darii. 5. Miklavževo slovo. Darila se sprejemajo v restavraciji Narodnega doma do srede ob 6. uri zvečer. Stranke, katere žele, da jih poset! Sv. Miklavž na domu, naj javijo svoj naslov istotam. — Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javni odborova seja v sredo, dne 5. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno. i — Kino »Ideal« opozarja ponovno slavno občinstvo ha obisk predstav »Matija Sandorf« in se L del predvaja gublja, enega vsled smrti, enega vsled I samo še soboto in nedeljo. Radi tega zločina.., Nesreča za nesrečo, dokler j naj nihče ne zamudi te prilike. Glede ne posije osiveli mamici poslednje soln- j to, da je vsebina celega dejanja ce tihega zadoščenja. Sleherni se vrne zanimiva in delo samo posneto po isto-v njeno naročje, v staro gnezdo. Film Imenskem romanu Julesa Verne, kat Povedsuli v Slovenili Isi m Vsled dolgotrajnega deževja in velikih množin snega, ki se kar vidno taja zadnje dni, so narasle reke poplavile vso Slovenijo in Hrvatsko in povzročile povsod milijone presegajočo škodo. Najbolj ogroženi so kraji ob Savi, Dravi in Savinji. Pa tudi druge manjše reke in potoki so se z velikanskimi množinami vode razlili in zalili polja in travnike in rodovitne njive spremenili zlasti po Gorenjskem in Goriškem v peščene puščave. Najhuiše je med vsemi kraji prizadeta Gorenjska. V Bohinju ie Sava odnesla velike množine lesa in uničila mnogo gozdnih nasadov ter obenem onemogočila. vsak promet. Največ škode ie Sava naredila pri Podnartu, kjer ie razrušila nad 2 km železniške proge in so morali že v četrtek zvečer izprazniti neko čuvajnico. Elektrarno pri Kranju je voda zalila in ie mesto že od četrtka zvečer brez luči. Voda ogroža tudi železniško progo. Hudourniki so v kranjski okolici odnesli že dva mosta. Promet od Kranja naprej je ustavljen. Velika nevarnost je tudi pri Medvodah in v Zalogu, kjer je ogroženih več hiš in je voda odnesla tudi nekaj kozolcev. Promet na progi Ljubljana—Zidani most je normalen. Promet od Zidanega mosta proti Zagrebu pa je prekinien, ker je voda zalila progo med Savskim Marofom in Zaprešičem nad 411 cm visoko. Dunajski vlaki proti Zagrebu so morali voziti čez Varaždin—Čakovec— Pragersko rr< ti Dunaju. Orientekspres pa po dolenjski progi v Zagreb. Pri Krškem in Brežicah se it Sava razlila in ogroža leseni most pri Krškem. Ljudstvo je zbežalo na višje ležeče kraje in si otelo le golo življenje in živino. V begu je utonilo več oseb, v zagrebških predmestjih so utonili med drugimi tudi 3 otrocL Sava je zalila vso dolino do Siska. ^Ljubljanica se ie razlila po barju, ki že p ir dni izgleda kakor veliko jezero. Vsa pota so pod vodo, pri nekaterih hišah sega voda do oken. Ljudje so se morali umakniti v gornje prostore. V četrtek je prinesla Ljubljanica zlasti po Gruberjevem piekopu večje množine drv in druge ropo-ti e, med drugim celo dva utopljena prešiča. V Mostah je več hiš resno ogroženih in ie voda skoro na cesti. Promet po okoliških cestah je nemogoč. Zalog, kjer se stekata Ljubljanica in Sava, je skoro ves pod vodo. Voda stoji tudi po 1 m visoko na vasi. Včeraj dopoldne je tekom treh ur voda narasla za 50 cm. Živina stoji v vodi, iiudje pa še do nje ne morejo, da bi jo rešili. Kamniška Bistrica je odnesla večje množine lesa in ogroža novi most pri B.eričevem. Pšata ie zalila Trzin in travnike desno od železniške proge, da ie vsa okolica proti Savi kot obsežno jezero. V Novem rnestu ie Krka silno narasla in zalila vso okolico. K o s t a n i e v i c a ie pod vodo in brez vsake zveze z ostalim svetom. Ribniška dolina, ki ima štiri ponicujo-če potoke in rupe ne morejo požreti velikih vodnih mas, je pod vodo že 1 teden in je voda odnesla že par mostov. Voda je dosegla toliko višino, da ie dobila odtok po železnišKi progi v Kočevje. V Rakitnici je dva mlina voda zalila popolnoma. V Suhi Krajini, kjer vlada“■sicer veliko pomanjkanje vode, poleti še celo pitne vode ni in jo morajo voziti ure daleč, je voda nastopila tako visoko, da so kozolci popolnoma pod vodo. VbLoškem potoku je presihajoči potok naraste! in odnesel seboj večje množine tramov. Račenska kotlina je že teden etni pod voda in je voda dosegla pri nižje stoječih hišah že žlebove. . iz_ Celja poročajo, da se je razlila Savinja in njeni pritoki zlasti Voglajna in so zalile že predmestja. Kleti v vsem mestu so polne vode. Oba lesena mostova sta v nevarnosti ir. lin straži policija, da se pri eventuelnem zrušenju ne pripete nesreče. Savinja je narasla za 3.30 m nad normalno višino. Tudi železniška proga ie na več mestih v nevamosti. Savinia ie izruvala tudi mnogo dreves in jih vali s seboj. V akciio je stopila požarna hramba in policija. Iz drugih krajev Štajerske prihajajo podobna poročila. Voda ie skoro povsod zalila kleti in cgroža ljudstvu ves pridelek. Po vseh kra-iih so stopile v reševalno akciio požarne hrambe, pnlieiia, reševalna društva in vojaštvo. Vsled gorkega vremena se ie bati, da bi povedmi ne napredovale, ker se nahaja po planinah še velike množine snega iti se ta zelo hitro topi. Včeraj !e minister notranjih del sporazumno z vojnim ministrom brzojavno odredil, da naj orične orožnlštvo in vojaštvo reševalno akcijo v po povodnji ogroženih krajih. Skoda povzročena do nnvodnji se danes še ne more oceniti, vendar bo presegala milijone in milijone. Izpred sodišče. ZARADI NEPREVIDNE VOŽNJE sta se sporekla na Dunaiski cesti kolesar Franc Reš in stražnik Grilc. Na opozorilo, da nai vozi po pravem kraju in cestnnpo-licijskim predpisom odgovorno, se je Reš tako razhudil, da je dal Grilcu celo par klofut. Obsojen ie bil zaradi tega surovega postopanja na 1 teden zapora in je to obsodbo potrdil tudi vzklicni senat. SKESAN TAT. Še komaj 18 letni sedlarski vajenec Matevž Mencej doma z Iga, je vzel svojemu mojstru letos junija meseca v Liubllani razna jermena, nekai kože. bičev, čopičev, konopcev in črnega taka. v skupni vrednosti do 700 D'n. Dečko, ki Je sicer vesten in priden delave_. vendar nekoliko živčno F0lan, je ostal pri svojem gospodarju in je bil obsojen z uporabo izredne milosti na 3 tedne težke ječe. Sokolski vestnik. — Bratje! »astre! Vsled sklepa soje Jug. Sok. Saveza prirediti mora vsako Sokolsko društvo v Jugoslaviji v mesecu decembru Po eno prireditev v korist Savezu. Kakor že objavljeno, prirede ljubljanska si.kolska društva skupno z narodnim žen-stvom ter gospo Franjo dr. Tavčarjevo na čelu v ta namen, danes 1. decembra, na praznik ujedinjenja: »Savezni dan«. Sokoliće v spremstvu bratov Sokolov prodajale bodo po ulicah raznovrstne sokolske razglednice po Din L— in po Dtu —.50 »Jugoslovenski Sokolski Savez Ima predvidevane ogromne izdatke, katere za. hteva veliici razmah Sokolstva v poslednjem času v Jugoslaviji; ne zahtevamo od posameznika večjih denarnih žrtev, vsakdo naj prispeva po svojih močeh k mogočni sokolski zgradbi; segajte marljivo po sokolskih razglednicah, katere vam bodo v teku današnjega dne nudile po ljubljanskih ulicah sestre Sokoliće! — »Savezai dan«. Na sestanku narodnega ženstva in zastopnikov ljubljanskih sokolskih društev, sklenilo se je apelirati na gg. restavraterje. oziroma gg. plačilne natakar, je, da uporabljajo dne 1. decembra samo Savezne plačilne listke v obliki razglednic; cena Din 1.—. Razglednice se dobe danes v Narodnem domu (I. nadstr.) v Savezni Pisarni, ki bo odprta neprenehoma od 8. do 18. ure. Z isto prošnjo sklenilo se je obrniti tudi. do p. t. trgovcev, da uvedejo v svojih trgovinah od pondelika 3. do inklusive sredo 5. t. m. kot plačPne. oziroma računske listke edinole razglednice katere ie dobiti vsak dan v Savezni pisarni med uradnimi urami. — Razglednice za »Savezni dan« od-duiaie se bodo prodaialkam danes 1. decembra od 8. ure naprei v Savezni pisarni v »Narodnem domu« I. nadstr. — Kulturno prosvetno odelenje Sokola na Viču vprizori v soboto, dne 1. decembra v proslavo Saveznega dneva F. S. Finžgarjev naroden igrokaz »Divii lovec« v 4 dejanjih. Ta dan pioslavi obenem tudi svojo petdeseto predstavo. Vstopnice kot običajno pri br. Urana na Glincah in br. Jeločniku v Rož.ni dolini. Predstava se v nedeljo 2. decembra ponovi — Sokolsko društvo v Šiški priredi S. decembra 192) ».Miklavžev večer« pri Valjavcu—Reiningiiaus s sledečim sporedom: Prihod sv. A'dKlavža z veličastnim spremstvom. — Obdaritev. — Prosta zabava. — Ples. — Pričetek ob 23 uri. Vstopnina za osebo 8 Din. družina 12 Din. Mladini pod 18 leti je vsu p dovolien le v spremstvu starišev. — Darila se sprejemajo na dan prireditve nd ia ure dahe pri Valjavcu. — K obilni udeležbi vabi odbor. — Prosvetn«1 oddeljenje. Borssia porečja. Beograd. 30. novembra. Devize. Dunaj 0.1252—0.1?:56, Bukarešta 43.50— 44.53 Ženeva 0—1546—1548. London 385.50 —386, Milan 383—383.40, New York 88— 88.30. Pariz 477—479. Praga 258—258.50, Solun 160—0, Sofija 66—69. — Valute. Romunski leji 42.50—49. Zagreb. 30. novembra. Devize. Dunaj 0 12475—0.1255, Budimešta 0.46—0.47, Bukarešta 44,40—45.50. Italija, izplačilo 383 —384 ček 382—383, London, izplačilo 386 —387 ček 385—386. New York, črk 88.25— 89. Pariz 470—477 50. Praga 257.75—258, Švica 1552.50—1557.50, ček 1547.50—1552.50. — Valute. Dolarji 87—87.50. avstriiske krone 0—0.1245, francoski franki 470— 472.50, madžarske krone 0.25—0.30. C u r i h, 30. novembra. New York -572.125, London 24.91, Pariz 30.75, Milan 24 73 Praga 16.6425, BudimoeSta 0 0302. Bukarešta 2.87 Beograd 6 525, Sofia 4.40, Dunni 0.0080625, avstriiske krone 0.90S075. Praga, 30. novembra. Dunaj 4.61, Berlin 6.15. Rim 149.75. avstrijske krone 4.6375. Budimpešta 17.30. Pariz 187, London 151, New York 34 60. Curih 606.75 Beograd 39.25- Dunaj. 30. novembra. Devize. Beograd 800—804, Berlin 10.60—11 60,“ Budimpešta 3.69—3.79. Bukarešta 355—>57, L od o n 308.500—309.500. M'lan 3074—30o6. New York 70.935—71.185 Pariz 3702—<3808 Praga 2060- 2070, Sofija 533—537. Curih 12.400—12.450. — Valute Dolaril 70.560 —70.960. bolgarski levi 511-519, nemške marke 9.70—10.30, angleški funti 306,700— 308.300. francoski franki 3745—3775, italijanske lire 3040—3060, jugoslovenski dinarji 799—805 romunski lej: 346—350. švicarski franki 12 285—12.365. češkoslovaške krone 2037—2053, madžarske krone 2 05—2.25. Berlin. 30. nov. Dunaj 59 850.000, Milan 181.545 000.000, Praga 121.695,000,000, Pariz 227 430.000.000, London 18 triljonov 354.000. 000.000. New York 4.189.000,000.000, Curih 734.160,000.000, Beograd 47 milijard 581.000. 000. Mednarodna železniška konferenca v Bologni. V Bologni se je otvorila mednarodna železniška konferenca za določitev novih tarifov za brze vlake med Trstom in nekaterimi postajami železniškega omrežja v češkoslovaški republiki. Na konferenci je prisotnih 12 delegatov iz Italije, Avstrije, Češkoslovaške, kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in drugih interesiranih držav. Načelnik železniškega oddelka v Bologni je Pozdravil delegate v imenu generalnega ravnatelistva italiianskih državnih železnic, nakar so se začele meritorne razprave, ki bodo trajale najbrže več dni. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani. Vrem ^sko poročilo. „Jutranje Novosti.” — Ljubljana, dne 30. novembra 1923. je rne; ia pisan samo za Mary Alden. UžHek, neskaljeni umetniški užitek je doživljati ž njo vse trpljenje trnjevega življenja vestne matere, ki živi vse sa- •;ga dela so priznana kot ena najbol’ šib, se obisk vsakemu le priporoča. Slike so naravnost krasne in tudi režija i • prvovrstna. Glavno ulogo igta z vso mo za svojo deco, nič zase. — Ta film fhpsko virtuoznostjo Romvald Jcmbee, se predvaja v kinu »Ljubljanskem aieri skozi celo dejanje gledalca nart vor u« v nedeljo, pondeJjek in torek. , ravnost očaruje. i ßaromster. višji Kraj C*9 Zračni tlak Zračna remper Vetei Oblačno 0-10 Padavine mm Ljubljana .... 1 7 7580 7-4 vzhod več obl. 16-6 Ljubljana .... 14 764-6 9-6 ,, več jas. Ljubljana . . . . 21 764-8 83 sev. vzh. jasno Zagreb ... 7 760-8 10-0 iug dež 8-0 Beograd ... 7 760-0 10-0 sever jasno 8-0 Dunaj 7 753,4 7-0 zapad -eč. jas. 1-0 Praga . . . . . 7 7581 2-0 iug. zap obl. 80 [nomost 1 760-6 3-0 brezv. i 2-0 Temperatura visoka Ppraw^i swel Ja^rasiilie baate a0 d. w Beograd« mmmm tylno trest, da le njega zaslužni in dolgoletni ravnatelj in član upravnega sveta, __ „ ™ ^ ired Krsta! danes v Beogradu preminul. Beograd, dne 30. novembra 1923. mm s£*d&sStobub ^iSöifft£&«>&riB^S!?1 ^^^^^^ ’, ■ ':1 AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Wa j starejša špedicljslaa tvrdka w SlovealjI M. RANZ1NGER, M«»>l|»«a - Jesenice špedicijska pisarna Podjetje za prevažanje blaga južne železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni promet iz Avstrije in v Avstrijo. Podjetje za prevažanje pohištva. — Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo. Brzojavi** RANZ5RIGER. Interiartoam telefon 60. VVVVVVVVTVTVVTVVVVVVVVTVVTrV GRADBENO POD3ET3E ING. DUKIČ IN DRUG L3 USU ANA, Bohoričeva ui. 20. i^SSlyfl «*»b2£^ t obdarite najprimerneje svoje drage spri PIlKlSwliOS znano najboljšimi izdelki tvrdke »Drago Schwab. Liubliana.pvomi trg 3. P Oglejte si najvežjo zalogo vsakovrstnih oblek za gospođe in dečke, zimnikov, kožuhov, ^ raglanov, ulstrov, dežnih plaščev, usnjenih suknjičev itd. Lastni izdelki] Najnižje cene! a Prvovrstno angleško in češko sukno v nadrobni prodaji v poljubnih množinah! a Perilo — Modni in športni predmeti! Izgotovljene obleke za gospode, dame in otroke. znižane cene! S3I110 aMKITflOM lil. 3 GRIj^ & mEJ^ Hranilni in posojilni zavod, reg. zadr. z om. zav. začne poslovati dne 1. decembra tek. leta ¥ Ljubljani, na Dunajski cesti št. 23. Sprejema hranlBne vSoge pod nalogodrteišimi pogoj!, upoštevajoč od finančnega ministra že naznanjeno davčno prostost hranilnih vlog. Vloge na tekoč! račun, najugodnejše, po dogovoru. Dale posojila, prof! polni varnosti, nsjkfjlantneje. ¥ ijufeilan!, 26. novembra 1923. Franc Peterca, veleposestnik in trgovec v Ljubljani, kot predsednik. 3osip Stika, stolni kanonik v Ljubljani in posestnik, podpredsednik. Franjo Škrbec, lesni trgovec v Ljubljani, in Fran Bartol, lesni trgovec v Ljubljani, odbornika. Obnovit® naročnino za „Jastranfe Novosti“. m U Zaloga klavirjev in pianinov na)bol|šIh tovarn: Bösendorier, Czapka, Ehrbar, : : Schweighofer, Original, Stingl i. I. d. : : 3ERICA HUBAD, roj. Dolenc, UDBLJAHA, Billenna lil. 5. 11° °°o l!!!i»lili!!li!!l!ll!illllllllilll S° °S 00 °o0 o 00 v o°o °o0 Oblastveno dovoljena razprodaja. Ker nameravamo oddelek za pletenine, trikotaže in perilo popolnoma opustiti, prodajamo vse v to stroko spadajoče blago po globoko znižanih cenah. V poštev pridejo različne volnene modne jopice, jumperji, sviterji, čepice, dokolenice, gamaše, floraste, svilene in Patent-nogavice, nogavice za gospode volnene in bombažaste, normalno in Jaegrovo perilo, različno perilo za dame in gospode izgotovljeno iz najboljšega batista, šifona in cefirja, predpasniki iz kretona in klota, svilene in etaminaste bluze, dalje vsakovrstni žepni robci, triko- in glace-rokavice, ovratniki, kravate kakor tudi razna kosmetika in galanterijsko blago. Razprodaja se vrši samo toliko časa, dokler traja zaloga. A. & E. Skaberne. ®o° OO ®0° 00 TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA j PODRUZNSCE: j Maribor mesto gakek Sioueitlgradec Slovenska Bistrka ||sS3EiSgS!!8ffigg;5g3?n^gW«T«Birr3myf'r7ggi83?lM|^^ |@E@nburgov@ ulica štev. 1 KAPITAL in REZERVE DIN 17,500.060'-. Izvršuje vse. bančne posle najtoč-neje in najkulantneje. Brzojavi: Trgovska * Telefoni: 139, 146, 458 EICSPOZflTURE: Konjica Meia-Dravograd Ljubljana (menjalnica v kolo-dvorski ulici) •• VW - r.'- Izdaja in tiska »Zvezna tiskarna in kmisarBac v Ljubljani 1. prilega „Jutranjim Nowestim“ ii©». 256 x dne 1. decembra 1923. Ob stoletnici Monroeve doktrine. Socijalna revolucija na Angleškem. Jutri 2. decembra poteče sto let, odkar je James Monroe izrekel na kongresu ameriških držav svojo parolo: »Amerika Amerikancem«. To geslo, ki je lebdelo v duši vsega naroda, je sprožil mož idealist, zato pa je to tudi postalo program, za kojim je usmerjena ta jaka država. V spoznanju tega programa, odsevata jasno tudi veličina in pomen Amerike. Teritorij U. S. A. ni geografsko raztrgan, vsaj sega od Atlantika do Pacifika in v svoji obsežnosti skoro dosega površje Evrope (PVb milijonov km2). Hrbtenico tega velikanskega ozemlja tvori po sredi gorstvo Rockymontes, od tu prehajajo tla proti vzhodu v porečje Misisipia, najdaljše reke na svetu, do-čim se v zapadno smer v dveh terasah Precej strmo spušča k morju. Rudno bogastvo in rodovitna prst, prostrane šume in žitna polja, vse to je utrjalo državno zavest in je Amerikancem že rano vcepilo zavest edinstvenosti. Veličino državne prostornosti pa so prebivalci prav spoznali šele tedaj, ko so se tu začele graditi železnice — zato je povsem opravičena prislovica, da je železnica zožila Anglijo, a razširjala Amerika Izza francoske revolucije je razpadala Evropa v dva po nazorih strogo točena tabora. Pariz je bilo žarišče liberalnega, Dunaj klerikalno-birokratske-ga tabora. Sveta alijansa 3:1 liberalci so si skušali pridobiti zase Ameriko, da dobe njih ideje čim silnejšo ekspanzivno silo in jakega zaveznika. A Amerika se je dobro zavedala svojega položaja; uvidela je, da ji z ene ali druge strani preti politično in gospodarsko zasužnje-nje, pa se je zato otresla kateremukoli vplivu iz Evrope. Pred to dilemo je Monroe dobro pretehtal vse razloge ter je s svojo doktrino določil Ameriki njen lastni politični pravec. S tem se je Amerikance osamosvojil od Evrope, ta emancipacija pa je bila zanj neobhodno potrebna, ako je hotel postati velik. Amerika je bila zemlja brez kulturne tradicije v nasprotju z Evropo. Da doseže Evropo v pogledu materijalne kulture, je torej moral Amerikanec z ogromnimi tehničnimi napravami v potu svojega obraza z brzim tempom izkoriščati bogastvo svoje domovine, in to je danes res ogromno. Danes producira Unija na svetu največ premoga in petroleja, najbogatejša je na železu in bakru, po količini žita, gozdov in bombaža je p rva na svetu, do čim se na prostranih pašniMh pasejo nepregledna krdela ovac in goveda. Bogastvo na potrebnih surovinah je dalo podlago za razmah vsakovrstne industrije in široko razpredene železnice — teh ima Unija celo več kot Evropa — prevažajo surovine In fabrikate v obmorske luke, ki jih mogočna ameriška trgovska moraa»- Mednarodna izseljeniška konferenca. Italijanska vlada je zaprosila vlade davnih držav, da bi poslale svoje zastopnike na mednarodno konferenco, ki naj se vrši v Rimu tekom meseca marca prihodnjega leta. Mnogo vlad, ki so že zastopane v stalnem mednarodnem odboru emigracijskih držav, je že sklenilo, da se udeleži te konference. V Isti bodo strokovnjaki in-teresiranih držav pretresovali vprašanja, ki so v zvezi z izseljevanem oziroma priseljevanjem. Italijanska vlada je v svojem pozivu povdarila, da se je že Mednarodna delavska organizacija, ki spada pod Društvo narodov, pečala z vprašanji izseljevanja in priseljevanja; ali da vse države ne spadajo k tej organizaciji in da delovanje iste predpostavlja dolge in resne priprave, kar za-kasnjuje praktično izvedenje. Italijanska vlada misli zato, da bi taka mednarodna konferenca nudila koristna navodila za mednarodno ureditev priseljeniških vprašanj. rica izvaža na svetovni trg. Tako j c bila duševna kultura sredstvo materijalne, to je ustvarilo tip moderne Amerike, kjer se mnogo praktično uči in dela, kajti Amerika je hotela za vsako ceno učiniti v enem stoletju to, kar se je posrečilo doseči v Evropi tekom dolgih stoletij. Tekom notranjega gospodarskega, in kulturnega razvoja pa se je Unija trajno krepila tudi v političnem oziru. Brez posebnih težkoč si je že rano razširila meje svoje države v širokem pasu do obeh oceanov in je s tem dosegla geografsko zaokroženost. Sicer je došla že 1. 1867. Unija v posest Alaska, a k izrazitemu političnemu imperijalizmu je prešla država šele koncem 19. stoletja. L. 1898. je zasedla Unija otočje Havai, istočasno se je polastila oboka Guam, leto zatem si je zagotovila vzhodnji del otočja Samoe, s čimer je postavila krepak zid proti na-daljnemu prodiranju Japonske v vzhodni Pacifik. Medtem je Amerika izzvala vojno s Španijo, pregnala jo je s Kube in Portorike, medtem ko se je s zasedbo Filipinov trdno zasidrala tik azijatske obali. A tudi v centralni Ameriki si je znala Unija utrditi svoj vpliv in to z gospodarsko nadvlado in finančno kontrolo nad ondotnimi državicami ter s posestjo velevažnega intraoceanskega Panamskega prekopa. Tako je Amerika postala s posestjo prekioameriških dežel silna kontinentska velesila, vse bolj uvaže-vana od vseh držav na svetu. In ko so v Ameriki že prekipevale sile, tedaj je novi apostol Wilson proglasil novo Monroevo doktrino. On je smatral, da je napočil ugodni čas, ko naj Amerika okrene svoje poglede iz lastnega kontinenta in se naj zaplete vse bolj v svetovno politiko. Pred -očmi mu je lebdela jakost Ameriške sile, meneč, da je ta sila dovolj, da ekvilibrira z Evropo. Mislil je pač kot predstavnik najbogatejše države, ki naj doseže tudi politični prestiž na zemlji. Tako je v njegovi dobi storila Amerika korak dalje, z njim pa se mnogi niso zlagali in on je propadel. A danes? Zopet si stojita v Evropi sovražno nasproti dva tabora, to pot nekdaj tako jake tri strte monarhije, tem nasproti pa se bahato reži gospodarski liberalizem. Padli nemški absolutisti dvigajo roko kličoč na pomoč Ameriko, ki bodi obenem zapadnim zmagovalcem sodnik v vprašanju reparacij. Tako je Amerika zopet na razpotju, ne vedoč kam kreniti, vsekakor pa se zdi, da si je v svesti, da še ne razpolaga z dovoljno silo, s kojo naj doseže svojo preponderance de le terre — in se znova polagoma vrača k Monroejevi doktrini, ki jo naj na znotraj le še bolj ojači, prodno stopi na bojno polje. Delovanje konference bo tehničnega, ne diplomatičnega značaja. Ne pride do podpisa nikake skupne mednarodne pogodbe, ampak konferenca bo upravičena nasvetovati načela za mednarodne pogodbe o izseljevanju oziroma priseljevanju. Konferenca se nikakor ne bo vmešavala v notranjo zakonodajo posameznih držav, ampak bo pretresala načela in načine sodelovanja med priseljeniškimi in izseljeniškimi oblastmi posameznih držav. Mednarodni delavski urad je bil obveščen, da je namen povabiti tudi to organizacijo k skupnim posvetovanjem. Širite Jutranje Novosti*. IlllllllllllllllllllllllilllllS^ .j Število brezjxiselnih v Angliji se je po vojni gibalo med 1.200 in blizu 2 milijona. Ta resni problem sega v vso notranjo in vnanjo politiko. Slična obrtniška kriza je divjala tudi po letu 1816, pozneje še v letih 1830—1840. Tačas se je Albion uživljal v novo kraljestvo velike industrije in mašinizma. Ali takrat ni nihče razumel velikega obrtništva in njegovih učinkov na družbeni red. Smatrali so ga zdaj kot šibo božjo, zdaj kot blagodat; delavstvo pa ga je vedno preklinjalo, ker industrijska Anglija pozna težave, ki so poljedelski Angliji tuje. Mali posestnik, ki je domala izginil, je živel ob zemlji, dočim je kmetski delavec in še bolj tovarniški parija trpel pomanjkanje, če ni bilo dela. Zoper brezposelnost se v Angliji ni izumilo drugo kot zakon o ubožnih in work-house, velika podporna tvornica, kjer so siromaki razdeljeni po starosti in spolu, kjer ne upoštevajo razlike med poštenim rabotnikom in postopačem. Mala »ubožnica« na deželi je bila še gostoljubna, medtem ko je »work-house« stroga jetnišnica, odkoder ne uideš brez zamotanih formalnosti, odkoder ne smeš niti k službi božji. Ako greš iz delavnice v stanovanje, se ti zdi, da si zamenjal eden zapor z drugim. V Dickens-Župančičevem »Oliverju Tv/istu« (1837) ste opazili, kako se je ta ljudska neza-upnost in groza pred omenjeno napravo razširila celo med meščanstvo: še danes ni strah pred work-kousom izginil. Stari wesleyski pastor je kakor Irec Feargus 0’Connor grmel proti delavski hiši: »Glejte to tvornico in te brezstidne dimnike; sleherna opeka te tovarne je cementirana s krvjo žensk in otrok.« Šibki spol in deca so bili zaposleni po teh delavnicah, celo v globokih rudnikih, v neomejenem številu ur. »Rajši nego da bi gledal očeta in sina ločena ter pahnjena v temnico, rajši nego da bi videl ženo in hčer oblečeno v jetniški kroj, hočem, da pogori ves Newcastle.« Protivnik! te družabne uredbe, n. pr. Stephens, Gastier, kesneje Ruskin in Morris, ki sanjarijo o družbi brez obrta, so umstveni sinovi onih mož, ki so leta 1816. razbijali mehanične statve. Ne urediti, ampak odpraviti hočejo industrijo, ne vedoč za sile, ki so jo ustvarile. Stoprav dosti kašnje so prišli na misel o potrebni prilagoditvi. Za sedaj še obupujejo pred »železno postavo«, kakor so ta pojav imenovali njih potomci. Prekucijo kaže otroško neveden značaj, vendar ganljiv, saj čutiš, da se tukaj upira čuvstvo, ne pa toliko ideologija. Razum pa se pojavi s šartizmom (Magna Charta), ki snuje delavski dogovor, splošno stavko, zahteva občno volilno pravo, tajno glasovanje, odpravo imovinske cenitve za izvoljivost, enakost volilnih okrožij, vsakoletne izbore, celo vrsto političnih reforeni, ki pa delavca neposredno ne zanimajo, saj utegnejo delovati jedva čez čas. Načrt za narodno peticijo, pohod proti Londonu, to roji revolucijonarjem V tragični sliki ruskega življenja je položaj prostih poklicov najstrašnejši: rdeči teror je najhujše divjal nad inteligenco. V Sovjetski Rusiji so bili nekateri poklici takorekoč popolnoma uničeni. To predvsem uradniki bivše vlade. Preganjali so jih na vse mogoče načine in mnogo se jih je pod drugim imenom izselilo v tuje kraje. Nekateri se pa pre- po glavi. Ljudstvo se oborožuje, nekaj vstaj se pojavi, ali celo najbrojnejše ra-buke so »čudovito miroljubne«, kakor se izraža Elie Halevy (Histoire du peuple anglaisau 19e siede). Vse te množice dozdevno zahtevajo prej stare pravde nego novih pravic. Celo socijalisti kot Robert Owen niso bili prevratniki, temveč so zahajali na dvor, med veliko gospodo, ki si je včasi pri njih izposojala denar! Veljali so ne samo kot utopisti, marveč jih je njih protiverska propaganda delala zoprne. Beseda socijalizem se je izrekala strahoma, kajti takoj je vzbujala na krvave izgrede na Celini: takih pa se je Anglija vsekdar plašila. Narodna peticija je zbrala 1,200.660 podpisov, toda nobena manifestacija v Londonu ni mogla izzvati prevrata v tej decentralizirani de • želi. Pokret je bil živahen v pokrajinah, osobito na severu. Splošna stavka, razumljena kot veličastna manifestacija, Grand National Holiday (veliki narodni praznik), Sveti mesec, so bili zgolj bajka. Vsa južna polovica, zgolj kmečka, ne bi bila stvari razumela in ne bi bila sledila gibanju. Industrijski sever bi bil brzo sam trpel lakoto. Zategadelj so se obrnili zoper zakon o uvažanju žita. Svobodna trgovina je torej nastala vzporedno s Šartizmom, ne brez sunkov, kajti delavec je sumil ekonomiste in obrtnike, ki so se mu pridružili, da gre. tem ne toliko zoper draginjo kakor za znižanje mezd. Ali cenen kruh je šel tem nesrečnikom bolj k srcu nego splošno volilno pravo. Med ideologijo voditeljev in med zahtevami množic je često vladalo nesoglasje. Anglikanska Cerkev je stala popolnoma ob strani tega socijalnega pokreta. Na konferenci v Manchestru 1. 1841. o vprašanju glede pristojbin na žito je bilo zbranih 650 članov vseh krščanskih veroizpovedi, toda en sam duhovnik anglikanske Cerkve se je bil odzval. Tako so imele glavno vlogo v tem družabnem gibanju verske ločine. To se je ustavilo samo po sebi, ko je svobodno, trštvo znižalo draginjo, in šartizem je spuhtel, čim je delavstvo dobilo obrtni zakon in omejitev dela. Samo »delavsko plemstvo«, Trade Union, je opustilo ta pokret. Tvorniški delavec, ki ima v zadrugi že pravnega zastopnika, dovolj naglo zadobi svoje zahteve; in samo marksistična prevara je, da bi velika industrija stremela po zasužnitvi delavstva. Baš nasprotno je istina. V Angliji imamo posla s prebivalstvom, ki pozna samo miroljubno, de-klamatorsko, religiozno disciplino; politični ter ideološki program ga niti od-daleč tolikanj ne zanima kakor n. pr. francoskega delavca. Disidentske sekte in Anglikanska Cerkev imata na množice neprimerno večji vpliv nego kjer koli drugje v Evropi. Religiozne ideje pripravljajo reforme ter ovirajo revolucije na tem otoku. J. A. Od 470 predsednikov in članov deželnih sodišč v Sovjetski republiki je po življajo na ta načiu, da dajejo lekcije — seveda skrivaj — sinovom kmetov in dobivajo svoje honorarje v živilih. Le malo uradnikov, sodnikov itd. je ostalo na svojem mestu pod fcbljševiško vlado. Izvzeti so seveda oni, ki so sedaj v novo nastalih baltskih državah in na Poljskem. Položaj inteligence v Sovjetski Rusiji. Prva decembar. Bože, šfo kralja nam dade izborom naroda Tvog, iskiti dane mu mlade ljubavi očinske cvećem, Ponosom oružja svog — prati ga sjajem nebesa, ispuni njegove nade! Bože, što pravednost znade, izgladi krune mu sjaj: štititi veru otaca — ljubiti majčicu zemlju, njezinu pesmu i gaj_ ljubiti zemlju i verut, štovati misö mudraca! Baština imena trojnog prve je pobede plod, ushit je naših barjaka — Čuvaj nam baštinu, Bože, čuvaj u jedinstvu rod! Zakletva naša je sveta, desnica naša je jaka. Bože, što kralja nam dade, čuvaj ga sad i na vek — 1 Štiti visinu nam stega! Rod Karadjordja dok živi, dušmanin hvatat će beg — Ziveo Aco, naš Aco, Manja zlatna uz Njega! GUša Koritnik. Iz življenja naših dobrovoljce«. Osja. (V spomin Josipa P. iz N- na Dolenjskem.) Vroče popoldanske ure odhajajoče pomladi so izvabile iz zidovja vojašnice mene in mojega dragega prijatelja. Bilo je na binkoštne praznike 1. 1917. Šla sva po solnčnih ulicah, kjer se je veselila živa in mrtva narava, po ulicah in cestah, ki so se vzpenjale navzgor in končale tam, kjer se beli božji hram, potem navzdol tja, kjer se kot mogočen veletok pretaka v ravni črti med visokimi palačami široka cesta, kijevski korzo. Med tem se nam je odgrinjala panorama gričev, posejanih tu z zgodovinsko znamenitimi zgradbami tam z lepimi v vrtovih z vodometi šepetajočimi vilami, med njima pa široka ravnima samih visokih hiš in palač. Duša je odplavala tja doli na Kapitol in na druge šestere griče cezarske prestolice, toda ljubka ruska govorica jo je klicala nazaj, češ, pusti spomine na ošabne in krute gologlavce, v slovanskem Kijevu si. In kakor rimsko mesto je tudi Kijev videl zgodovino ruskega naroda, videl zibko ruske kulture, videl horde divjih Mongolov, grabežljivih Lahov, podivjane »diči«, bil je stokrat upepeljen in vsakokrat ie vzdignil ponosne j e svojo glavo k jasnemu nebu. Kijev, »krasävec gorodov«, je tudi ta dan samozavestno zrl v nebo. Kakor skoro vsi šetalci sva zab. čila tudi midva v zmešnjavo kijevskega »korza«, napolnjenega s šetalci, kočijami, konji, avtomobili. Oko mi je obtičalo pri pogledu na bujno življenje. Vrsta ozaljšanih častnikov se je vrstila za vrsto, elegantnejši gospod za elegantnim gospodonii, med njimi pa smehljajoče se žene, sladostrastnih postav, opojnih, iskrečih se oči, slednja kakor kraljica ljubezni na potu k ležišču slasti z zmagoslavnim Martom ali z darežljivim Merkurjem. Zdelo se mi je, da nisem nikdar videi toliko opojnosti življenja. • Prijatelj je nemo zroč pred se pospeševal korake, pospešil sem jih tudi jaz v strahu, da se mi misli ne nalepijo na iskre oči in da bi mi ne bilo žal življenja, ki sem ga daroval materi Domovini. Stisnil sem robato bodalo, ki ine je živo spomnilo na vojno in smrt. Cesta se je dvigala navzgor in naju pripeljala skozi široka vrata v mestni park cvetličnih nasadov, dehtečega grmičevja in eksotičnih dreves, na strmo pobočje nad šumečim Dnjeprom. Usedla sva se na zapuščeno klopčico in se zagledalä čez reko v širno daljavo. Mimo so prihajali samotneži in kramljajoči parčki. Njih pogled je padal na beli znak mrtvaške glave na najinih rokavih in umrla je v njih ustih, ljubezni govorica. Spomnila sta se smrti, odhajala dalje, roke pa so se jima krepkeje in tesneje ovijale okoli teles. V dolini je Dnjepr glasneje šumel, kakor da bi nekoga klical iz podzemeljskih votlin, penasti valovi so v mogočnejših masah udarjali na breg in se odbijali ob kairien, ter pohlevno sledili začrtani smeri struge. Toda zastonj vsi njih klici! V kijevskih lavrah (samostanih) so okostnjaki trdo spali, ugajalo je mrtvim pravičnikom in krivičnikom hladno in temno ležišče*, katero so ti ali oni brez razlike, ne zavidajoč eden drugemu, često zamenjavali z bivališčem v blagoslovljenih oltarjih svetišč. Kakor v starih rimskih katakombah je tudi po kijevskih podzemeljskih grobnicah v davnih in še nedavnih dobah iskalo boječe ljudstvo zavetja pred sovražnikom. Ko sc je lomilo kijevsko obzidje pod naglim in mnogoštevilnim krimskim in azijskim najezdom častilcev Mohamedovih, pod sekirami in kiji podivjane diči, Je kijevsko prebivalstvo bežalo s sohiciiega površja v podzemeljski mrak. umiralo, se množilo in prihajalo iz temne noči pod svetlo soln-ce- takoj, ko so rnu naznanili, da je zavladal srečni čas in Bog potočil solzo nad trpljenjem ljudstva. Kolikokrat pa se je zatekalo v te podzemeljske prostore krdelo človeških zveri pred ostrim očesom pravice, odnašalo tja živi in mrtvi plen, ter končalo blodeč po neskončnem labirintu ici; statistiki pravnega komisarijata 333 delavcev in kmetov brez šolske izobrazbe, 61 z ljudskošolsko in srednješolsko izobrazbo in samo 70 z univerzitetno izobrazbo. Sovjeti so ponosni, da so ustvarili razredno justico, katere člani so v veliki večini pristaši komunistične stranke (83.5 odstotkov sodiščnih predsednikov in 98 odstotkov sodnikov.) Stari odvetniški stan je tudi izumrl. Člani takozvanega kolegija sodnih zastopnikov so rdeči advokati in pa navadni komunisti, katerih večina sestoji iz ljudi, ki so prej stali najnižje v' starem stanu, kar se tiče morale, kakor tudi juridičnega znanja. Velika večina prejšnjih odvetnikov ne izvršuje svojega poklica; deloma živijo v revščini, deloma so dobili službe v uradih kot navadni uradniki. Ena velikih žrtev rdeče vlade je tud! duhovništvo. Boljševiki so najprvo izjavili, da je vsaka vera »opij za narode«^ in začeli so zasledovati vse veroizpo-^ vedi. Še pred kratkim so spet deportirali 300 svečenikov pravoslavne cerkve, v severne pokrajine, med njimi starce, in bolne na pljučih. Njih rodbine so ostale v najstrašnejši bedi. Mnogo duhovnikom so prepovedali izvrševati svojo, službo, veliko število cerkva so zaprli razen tega so jim prepovedali učiti verouk po šolah. Vse to je pa odvzelo duhovništvu njegove dohodke in tako se ■nahaja v zelo težavnem materijalnem položaju. . Pisatelji in časnikarji preživljajo tudi težke krizo. Le malo pisateljev se je izreklo za komunizemv rajši so brez dela, kot da bi služili vladi. Nekateri so postali duhovniki. Od 36 časnikarjev n. pr., ki so vpisani danes v mestu Kazanu, jih je samo 15, ki so že bili pred boljševiško revolucijo pri tem poklicu, in od teh jih devet ne dela več. Od 20.000 časnikarjev in pisateljev, ki jih šteje današnja Rusija, jih je gotovo zelo malo iz predboljševiškega časa. Število časopisov se je občutno zmanjšalo in položaj časnikarjev in pisateljev, ki so živeli od dela zanje, je postal tako zelo kočljiv. Omeniti je treba, da so celo komunistični žumalisti zelo slabo plačani. Število časopisov v Rusiji danes ne dosega niti 300 (Slovenci smo jih imeli pred vojno okoli 90) in vsi skupaj izhajajo v izdaji enega milijona izvodov, medtem, ko so imeli pred vojno tri milijone izvodov. Pred vojno je štela Rusija 32.000 zdravnikov, danes jih ima komaj 13.000. Drugih 19.000 je postalo žrtev vojne, revolucije, lakote in predvsem nalezljivih bolezni. Preostali pa silno težko izvršujejo svoj poklic, nimajo instrumentov, nimajo zdravil in so slabo plačani. Naravnost čudno je pa, da to malo število zdravnikov nima klijentov, to pa radi tega, ker je ljudstvo tako borno, da ne more plačevati tudi najmanjše nagrade zdravnikom. In to v času epidemij vseh vrst! Res strašne razmere! Med ruskimi inženerji je danes 2200 brez dela. Arhitekti so pa večinoma vsi propadli; hiše se sicer podirajo, a zidati ne more nihče. V velikem mestu kot je n. pr. Petrograd, ki šteje sedaj 1,065.328 prebivalcev, se nahaja same 48 podjetnikov za javna dela. Sovjeti zapirajo eno šolo za drugo, danes je že 45.000 učiteljev in učiteljic brez dela. Ali ni čuda, da je ta velika množica inteligence brez dela in brez življenske možnosti na koncu svojih moči in vsa obupana. Vedno bolj se pojavljajo samomori med njimi, tako si je 20. aprila 1923 vzelo življenje v Moskvi 64 intelektualcev, v Petrogradu 29, v Odesi 19, v Harkovu 9, itd. Tako živi danes inteligenca v Rusiji m njen križev pot je samo en del strašne bede bratskega nam naroda. svojega življenja. Srečnejši med njimi so imeli tu dom, življenje in pokopališče in vse to so zapuščali, ko je noč razgrnila nad zemljo svojo moč, in prihajali na plan, ko so petelini naznanjali rojstvo novega dneva. . a V mislih na pokopališče v jedru gore pod seboj, sem zrl na dehteče grmičevje pod stezico in nisem opazil^ kako se je prikradla večerna senca. V dolini se je zaiskrila v odsevu pobrežne sve-tiljke sikajoča srebrna kača v reki. Kot tat je tiho in počasi prihajala noč. V široki, temni ravnini so se gosteje in gosteje vžigale rdečkaste zvezdice, nekje od daleč so priletavali akordi otožne ukrajinske dumke, prav ob reki pa je igral junak divjo bojno pesem v dolgih presledkih, kakor da mu je žal balalajke, Id bi zaplamenela v silnem ognju bojne strasti. Tiho in nepremično je sedel moj tovariš, zatopljen v bogvekaj. Nisem ga hotel buditi in opozarjati, da se je zmračilo; ko pa sem se ozrl v njegov obraz, sem začudeno odrevenel. Nje«< gove oči so se topile v solzah in globoki vzdihi so prihajali iz prsi. Jasno mi j4 bilo, da ga teži meni neznana^ toda velika žalost. Smilil se mi je. Nesmelo in sočutno sem ga vprašal o vzroku njegove bolečine in tedaj je j prijatelj zaihtel. Solze so mu olajšavale I bolečino in ko se je nekoliko pomiril, ; mi je povedal, da je na današnji dan r.e’. Tlom dni izgubil vse, ter postal i. priloga „ItitramJSm gfewstSm** isay. S5S g dsia 1. decembra ISIS. Iz kulturnega sveta. Kulturni razvoj Maribora v Jugoslaviji. Avstrijske, osobito graške Nemce je izguba Maribora silno zabolela in ker niso mogli dokazati pred svetom svoje nacijonalne pravice do posesti tega mesta, so zvalili vso težo svojega argumentiranja na kulturen moment. Dokazovali so in dokazujejo tudi še sedaj v celi vrsti člankov, razprav in notic, da je mariborskemu meščanstvu podlaga tradicijonalna nemška kultura in da to meščanstvo takoj propade, če se mu vzame ta fundament. V raznih nemških, posebno graških listih smo često čitali o kulturnem propadanju Maribora v Jugoslaviji ter o »balkaniziranju« tega »nekdaj lepega nemškega mesta, biserja Spodnjega Štajerja«. Resnica pa je ravno nasprotno. Če premotrimo današnje kulturno stanje slovenskega Maribora ter ga primerjamo s stanjem pod bivšo Avstrijo, pridemo do naravnost presenetljivega rezultata, ki jasno priča, da pomenja danes Maribor v kulturnem oziru najmanj desetkrat več, kakor je pomenjal pod Avstrijo. Skoro edina kulturna ustanova, s katero se je ponašal nekdanji avstrijski Maribor, je bilo mestno gledališče. Ce je pa bil ponos na to institucijo res upravičen, je seveda drugo vprašanje. Staro mariborsko gledališče je bilo vse prej kakor pa resen kulturen zavod. O drami takrat skoro ni bilo govora in če se je ravnateljstvo tu ali tam odločilo spraviti na oder kako res literarno dramsko delo, kar se je pa redkokdaj zgodilo, je gledališče, čeprav ni veliko, zevalo žalostne praznote. »Kulturno« nemško mariborsko uradništvo, ki je tvorilo groš inteligence, kakor tudi ostalo meščanstvo, ni imelo smisla za za take stvari. Skoro ves repertoire so tvorile lahke komedije in burke ter operete, toda še te so bile po veliki večini lažje sorte. Popolnoma drugačno je postalo mariborsko gledališče pod slovenskim vodstvom. Res je, da se je tudi s strani naših ravnateljstev mnogo grešilo in da bi marsikaj lahko bilo boljše, kakor je bilo in kakor je, toda kljub temu priznavajo objektivnejši mariborski Nemci sami, da je bilo prejšnje nemško gledališče »šmira« napram današnjemu slovenskemu. Danes se posveča največja pažnja resni literarni drami, pa tudi komedije, ki pridejo na oder so skrbno izbrane. »Šunt« je izključen. Opereta se goji še vedno, ampak v primeri z dramo in opero, zavzema zadnje mesto in se po večini že močno približuje operi. Pravo opero je uvedlo komaj slovensko vodstvo in razvoj od prvih početkov pred par leti do danes je pokazal, da si je tudi ta že pridobila na mariborskem odru domovinsko pravico in se bo še lahko ugodno razvijala. Poizkus, uvesti na mariborski oder pravo gledališko umetnost, je bil sicer smel, ker je bilo treba publiko komaj vzgojiti za umetniško uživanje, toda poplačan je že davno z uspehom in gotovo je, da čaka v tem oziru naše mariborsko gledališče še velika bodočnost, posebno še, ko se zgradi novo, modernim tehničnim potrebam in pridobitvam odgovarjajoče poslopje, kar bi želeli, da se čimprej zgodi. V glasbenem oziru je bil avstrijski Maribor skoro brez vsakega pomena. Obstojala so sicer nekatera nemška glasbena in pevska društva, bila pa so večalimanj izključno , malomeščanskega pod solncem najnesrečnejši človek. Vedel sem, da si olajša, ko pove prijatelju, ki bo trpel in se veselil z njim. In res mi je odkril svojo rano, globoko srčno rano in slišal sem povest, otožno pesem ljubezni, o dekletu, o ruskih širokih ravninah, o grozni Volgi in o milem ruskem narodu. * - * * Josip P. je bil avstrijski vojak, ki je vrgel cesarsko puško in pečat in se napotil v ruske okope k svojim slovanskim bratom. Odpeljali so ga v ujetni-ški tabor v mesto S. ob Volgi, kjer mu je bilo tako tesno med častilci sovražnikov njegovih in slovenskega naroda. Zavriskal je tedaj v srcu, ko je vstopil v taborišče Ivan Petrovič, mož z dolgo brado in dobrohotnega obraza in ga vprašal, bi li šel z njim na »derev-nju« Voznesenskaja. Še isto popoldne so letele sani z bistrima konjičkoma čez zimske planjave, ob Volgi, ki je skrita šumela pod debelim ledom in sneženo plastjo in se pripeljala šele v mraku v bodoče Josipovo bivališče. Marija Andrejevna je bila zelo raz-radoščena, ko je stopil v hišo njen mož g »Slavjaninom«, kakor ji je označil Josipa. Josip je bil ves otrpel in zmrzel in je komaj pregibal ude in ustnice. Približal se je gospodinji, ki je pogledala V obraz svojemu »rabotniku« in se začudila; bil je tako milega in nežnega obraza. Ganjena je bila in spomnila se je na njegovo mater, ki najbrže žaluje za sinom; pristopila je k njemu in ga poljubila, češ: »Bog ve, kje ie njegova ali celo podeželskega značaja. Novi slovenski Maribor živi tudi na tem polju novo, bujnejše življenje. Glasbena Matica se lepo razvija in bo kmalu postala ena naših najboljših kulturnih ustanov. Tudi njena šola vrši spešno svojo težko, toda važno misijo. Žal le, da se radi denarnih težkoč ta naš mladi institut ne more razviti tako, kakor bi bilo želeti. Vlada bi napravila veliko kulturno-vzgoj. no in nacijonalno delo, če bi jo podprla s primerno denarno podporo ter jo tako rešila iz finančnih težkoč. Lep in skoro nepričakovan razmah kaže druga naša mlada mariborska glasbena institucija: železn. glasbeno društvo »Drava«, ki ima moški, ženski in mešan zbor ter godbo na pihala in orkester. Tudi soci-jalistična »Svoboda« pridobiva leto za letom na ugledu in postaja važen faktor v krogu naših glasbenih in pevskih društev. Maribor pa je postal v Jugoslaviji tudi mesto komponistov, saj jih živi tu kar cela vrsta, med katerimi naj omenim osobito naša znana imena: Parma, Dev, Beran, Druzovič in Vogrič. Koncertne sezone so v slovenskem Mariboru bogate in raznolične. Poleg domačih društev in solistov so z uspehom koncertirali v Mariboru tudi razni znameniti sloven. solisti in kvarteti, nastopila pa so tudi znamenita hrvatska, srbska, češka in poljska pevska društva. Avstrijski Maribor ni cela desetletja doživel toliko znamenitih in različnih koncertov, kakor jugoslovenski v dobi kratkih petih let. O upodabljajoči umetnosti v avstrijskem Mariboru sploh ni bilo govora. Umetniške razstave je dobil Maribor komaj po osvobojenju. Zasluge za to ima agilni umetniški klub »Grohar«. Umetniški klub »Grohar« je osnoval 1. 1919 naš primorski umetnik, slikar prof. Viktor Cotič ter združil v njem vse upodabljajoče umetnike na severu Slovenije. Prva razstava se ie vršila I. 1920 tej pa je v primeroma kratkih presledkih sledilo še sedem drugih, med katerimi so nekatere tako v umetniškem kakor tudi v gmotnem oziru nepričakovano dobro uspele. Poleg svojih skupnih razstav in razstav posameznih svojih članov, je priredil klub »Grohar« v tej dobi tudi razstavo Tirolca J. Hepergeria, zagrebških umetnic Rejčeve, Pauličeve in Martiničeve ter razstavo ljubljanskega umetniškega kluba »Vesna«. Veliko senzacijo je vzbudila »Groharjeva« velika letošnja predpustna prireditev v Götzovih prostorih, ki je nosila ime »Japonska noč«. Prihodnji predpust namerava prirediti klub slično prireditev »Bohemski večer«. Klub se bavi že leto dni z mislijo, zgraditi v Mariboru primeren Umetniški paviljon, ki naj bi služil za razstave, ateljeje in slikarsko šolo. Klubu bi priporočali, da se čimpreje loti ustvaritve te ideje ter da zato zainteresira tudi vladne kroge v Beogradu, saj bi zgraditev umetniškega paviljona ter otvoritev umetniške šole v Mariboru pomenjala tudi v naci-jonalnem oziru veliko pridobitev. V književnem oziru ni Maribor pod Avstrijo pomenjal ničesar. Knjig ni nihče izdajal, pa tudi književnikov ni bilo. Slovenski Maribor je tudi v tem oziru napravil korak naprej, skromen sicer, toda vendar. Tekom zadnjih petih let je izšlo v Mariboru že več leposlovnih in znanstvenih knjig ter brošur. Žal je le, da je Knjiž. zadruga, ki se je pred par leti ustanovila, vsled neagilnosti ljudi, ki so jo ustanovili, popolnoma zaspala. Pisateljev in pesnikov prejšnji mamica, hočem mu jo nadomestovati,« s prav iskrenim materinskim poljubom. Odhitela je nato in hitro prinesla sa-movar, postavila na mizo in pili so čaj z novim članom rodbine vsi domači in mu govorili, naj bode kakor doma; Marija Andrejevna ga je imenovala »Osja« in tako ga je potem v resnici klicala vsa vas Voznesenkaja. Tisto noč je imel Osja krasen sen. Sanjal je, da je prišla k njemu njegova pokojna mati iz nekih daljnih solnčnih pokrajini, kjer ni bilo žalosti in vojske, prinašala mu je polno cvetlic, tako lepih in dišečih, in ko je bila prav pri njem, mu je gladila lase in čutil je njen topli dih, ko se je sklonila ter mu naredila znak križa na čelo. Bil je otroško srečen, kakor takrat, ko se je kratko pred njeno smrtjo igrala z njim kot osemletnim dečkom. Vesel se je rano prebudil. Začelo je zanj novo življenje. Ivan Petrovič je dobil ujetnika kot nadomestilo za sina, ki je bil na vojni, da jim pomaga pri delu; bil jim je pa sin v vsakem oziru. Domača edinka je živela tedaj pri svoji teti po'povni in Marija Andrejevna je Osji mnogokrat govorila s hudomušnim pogledom, da se ne sme zaljubiti v Katjo, ko pride na Velikonočne praznike; Kajta je namreč zelo lepa. Ko je Katja potem zares prišla na praznike, je spoznal, da se Marija Andrejevna ni samo šalila. Bila je krasno dekle sedemnajstih let. Zdelo se mu je, da je zavela pomlad v deželo, čeprav je še sneg pokrival zemljo in led na Volgi še ni bobnel. Bila je mleko in Maribor ni imel; edini s katerim se je ponašal, je bil znani zagrizeni nemški nacijonalist, pesnik Kernstock. Tudi slovenski Maribor v tem oziru še ni mnogo na boljšem, vendar pa živi v njem par naših leposlovnih in znanstvenih pisateljev, med katerimi naj omenim v prvi vrsti našega starega pripovednika Josipa Kostanjevca in pesnika Janka Glaserja ter pisatelja znanstvenih in šolskih knjig prof. Kovačiča, ravnatelja Pirca in Tominška ter profesorja Pivka. Velik razmah pa je v slovenskem Mariboru zavzelo zanimanje za knjižnice, katerega prej ni bilo. Skoro iz nič, oziroma vsaj iz zelo skromnih poprejšnjih temeljev sta zrastli v zadnjih letih dve veliki in znameniti knjižnici: Studijska knjižnica in Ljudska knjižnica. Studijska knjižnica bo postala kmalu važen vir in pripomoček za naše znanstvenike in' inteligenco, posebno mlado, ki se peča z znanstvenimi vprašanji; Ljudska knjižnica pa se bo razvila, če bo naraščala tako hitro dalje kakor narašča sedaj, v eno največjih naših knjižnic sploh. Do danes je zbrala Ljud. knjižnica, ki je nastanjena v Nar, domu, že preko 8000 knjig in to slovenskih, hrvatskih, srbskih, nemških, čeških itd. Knjižnica je vedno zelo dobro obiskovana. Manjše knjižnice, ki pa za širšo javnost nimajo pomena, imajo tudi nekatera druga društva. Tudi muzej, ki je obstojal že poprej, se je v zadnjem času nekoliko izpopolnil, žal le, da mu pomanjkanje denarnih sredstev onemogoča lepši razvoj. Nova kulturno-prosvetna ustanova, nastala komaj pred par leti, je Ljudska univerza, ki združuje najboljše predavatelje najrazličnejših strok ter skrbi za izobrazbo širših mas potom rednih predavanj. Tudi njo muči pomanjkanje denarnih sredstev, sčasoma pa se bo gotovo tudi v tem oziru okrepila in doprinesla mnogo do lepšega razcvita naše kulture in ljudske izobrazbe. Za razširjenje duševnega obzorja potom učenja tujih modernih jezikov skrbe nova društva Cercle france, Društvo prijateljev angleškega jezika in Esperantski krožek. Želeti bi bilo, da bi tudi Jugoslo-vensko-češkoslovaška liga prirejala češke učne tečaje, kakor bi se moralo osnovati nadalje tudi društvo, ki bi skrbelo za spoznavanje ruščine in ruske literature in kulture. Pa tudi na šolskem polju samem je Maribor v Jugoslaviji izdatno napredoval; ustanovile so se nove meščanske šole ter dalje trgovska šola in srednja vinarska šola. Na vseh poljih je torej vzklilo v slovenskem Mariboru novo življenje, ki mu daje' vse drugačen kulturen pomen kakor ga je imel pod Avstrijo, ko ga je tudi v’ tem oziru ubijala prevelika bližina velikega Gradca. Nemška trditev, da Maribor v Jugoslaviji kulturno propada, je grda in v agitacijske namene preračunjena laž. Nikdar ni Maribor pod Avstrijo živel tako bujnega kulturnega življenja in nikdar bi ga ne živel, če bi bil ostal pod Avstrijo, kakor ga živi že danes v Jugoslaviji in ga bo še živel v bodočnosti. Styriacus. Če vzamemo zgodovino od prvih početkov sveta, vidimo, da ie bil človek vselej borbena životinja. Vidimo pa tudi, da je bilo kljub temu vedno precej takih ljudi, ki so jako resno, pa tudi jako neumno odkraja menili, da ne bo vojne v njihovi dobi, kadar pa je vojna izbruhnila, da bo to zadnja na zemlji. S tega vidika je idealist postal miroljubnež in nevarnost za občestvo, kjer živi. Lord Birkenhead, bivši lord kancelar. kri, črnih obrvi in modrih oči in vedla se je tako ljubeznivo z njim. Na Velikonočno nedeljo je Marija Andrejevna pozdravila Osjo po stari slovanski pravoslavni navadi »Vstal je Kristus« in ga poljubila na usta; potem pa ga je peljala v ozaljšano praznično sobo, kjer sta čakala Ivan Petrovič in Katja Ivanovna. Očetovski ga ie pozdravil Ivan Petrovič, Katja pa je stala v kotu in v zadregi zrla v tla. Na materin opomin pa je, kakor da je nato čakala, živo skočila k Osji, ter ga od srca poljubila, ne pa samo, da bi- zadostila starim podedovanim šegam. Osja m slišal svetih besed »Vstal je Kristus«, pač pa je čutil sladkost njenega poljuba. Lice mu je zaplamenelo, v srcu se mu je vnel ogenj ljubezni. Veselil >e je v onih prazničnih dneh s Katjo, ki je tako navdušeno poslušala vse, kar :e pravd o svoji domovini, o veselih vinskih goricah, o daljnih sneženih gorah. Katja se ni več vrnila k teti popovii, ostala je doma in -bila je radost Osji, ko je odhajal po opravilih in se vračal ter videl na pragu smehljajočo se deklico-, ki je vsakokrat skočila k vozu in konjičkom, da se Osja čimprej okrepča z obedom. Zemlja se je tajala, ledovje na Volgi pokalo, naglo je zginil sneg in ravnine so se pokazale v svoji sivo-rjavi barvi, ki pa je govorila o milijonih stvari, ki rodi mati priroda. Na poljih so zrastli orači in prepevajoč hiteli za plugom, ki je odkrival črno notranjost zemlje. Tudi Osja je bU med njimi (Dalje v Prih. ned. štev.) H. H. Ewers prgp* gavHek. Hans Heinz Ewers je nemški romanopisec, ki obiloma popisuje vse obstoječe ter izmišljene oblike grehot, abnormalnosti ter absurdnosti. Uspeh ima zlasti velik po vojni v svoji domovini. Mercure de France pa mu očita nedavno, da se ni sramoval, precej dobesedno prevesti v svoji knjigi Nachtahr (Mora) 1. 1921 neko pesem v prozi od Aloy-siusa Bertranda. H. Ewers se je zanašal, da je Bertrand malo znan v Franciji kakor v Nemčiji, V našem slučaju gre za pesnitev z naslovom »Pet prstov na roki,« ki jo je nemški književnik skoro doslovno uporabil brez navedbe vira v svoji' noveli »Meine Mutter, die Hex« (Moja mati, čarovnica): položil jo je v usta staruhi, ki jo pripoveduje otročičkom. Naj vam prevedem Bertrandovo pesemco iz prve knjige zbirke »Fantai-sies de Gaspard de la Nuit«, o kateri pravi Baudelaire, da je slavna, saj jo pozna dvoje, troje njegovih prijateljev poleg njega! Pet prstov. Palec je ta debeli flamski krčmar, ki šaljiv in šegav puši svoj vivček ob durih pod izveskom dvojnega marčnega piva. Kazalec mu je žena, možaklja suha ko trlica, ki na se zgodaj že brljuzga svojo deklo, ker je nanjo ljubosumna, in boža svojo steklenko, v katero je zaljubljena. Sredinec je njiju sin, zarobljen Švigelj, ki bi bil vojnik, da ni pivovar, in ki bi bil konj», da ni človek. Prstanec je njiju hči, sitna in srbo-rita Katra, ki gospem prodaja čipke, gospodom pa razdaja svoje sladke nasmehe. Mezinček je Benjaminček družine, cmerda in mila jera, ki se ves čas drži matere za pas in tuli na glas, kakor dete, ki visi med čekani ljudožerke Zo-bäne. Peteri prsti na roki so peterolistni šeboj, najlepši, kar jih je kdaj krasilo gredice v vrtovih plemenitega mesta Harlema... Sedaj pa primerjajte Nachtmahn seltsame Geschichten von H. H. Ewers, 21 bis 35 Tausend, bei Georg Müller in München, 1922, str. 346. ono čedno ga-talico, ki bi se imenitno podala Grudnovi »Miški osedlani«. nk. Ume knjige. — Dr. France Veber: Problemi sodobne filozofije: Splošna knjižnica št. 9. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. 341 strani, broš. 24 Din, vez. 30 Din. — V zaključku pričujočega spisa pravi avtor, da zavzema prav sodobno omikanstvo napram filozofiji ponavadi trojno stališče: Ali odreka, sklicujoč se na višino in rezultate vseh ostalih ved, sploh vsak kulturen pomen ter jo izkuša vsporedno s tem kratkomalo črtati iz liste kulturnih čini-teljev. Ali sicer priznava nje kulturen pomen, toda smatra*, da tega pomena ne smemo iskati v nikakem njenem stiku z znanostjo, ker filozofija ni znanost, temveč jo moramo v tem pogledu motriti samo po analogiji ostalih in tudi izven znanosti stoječih kulturnih činit el jev, na primer po analogiji religije in umetnosti. Ali pa končno sicer prišteva filozofijo k sestavu vseh znanosti, toda samo začasno, ker po njegovem mnenju živi filozofija samo od začasne efektivne nedovršenosti ostalih ved in bi torej morala sama po sebi prenehati v trenutku, kakor hitro bi ostale vede dospele na iz- I. S. Turgenjev: Sfinga. Rumenkasto siva, zgoraj rahla, spodaj trda, škripajoča peščenina,... pe-ščenina brez konca in kraja, kamor pogledaš. In na to peščeno pustinjo, nad tem morjem mrtvega prahu, visi ogromna glava egiptovske sfinge. Kaj bi rade povedale te velike zategnjene ustne, te nepremične, široke napete nosnice, in te oči, te dolge, polspe-če, polbudne oči pod dvojnim lokom visokih obrvi. In vendar nekaj hočejo povedati. Da, celo govore, toda edini Edip more razrešiti uganko in razumeti njihovo nemo govorico. Joj, saj poznam te poteze, saj ni v njih nič egiptovskega. Belo, nizko čelo, naprej štrleče Mične kosti kratek in raven nos, rdeče usta z belimi zobmi, mehki uhlji, kodrasta brada, in te široko oddaljene majhne oči... a na glavi čop las razdeljen po preči... Ah saj si ti, Karp, Sidor, Semen, moj rojak, rusko zrnce. Kaj je že dolgo-, od kair si zašel med sfinge? Ali ti morda tudi hočeš kaj povedati? Da, tudi ti si sfinga. Tudi tvoje oči, — te brezbarvne, vendar globoke oči, tudi te govore... In prav tako brezglasne in zagonetne so njihove besede. Toda le kje je tvoj Edip? Joj, prejoj, saj ne zadostuje, da si le dam murmolko na glavo, da postanem tvoi Edip. o ruska sfinga. vestno višino svojega razvoja. Vsporedno s tem pa je glavni namen celega pričujočega spisa vprav ta, podrobno in na splošno pokazati in izkazati striktno napačnost vseh teh modernih stališi napram filozofiji in njenemu razmerju do ostalega znanstvenega in neznanstvenega kulturnega udejstvovanja človeka. Avtor pokaže v obliki obrisa posameznih filozofskih vprašanj kakor tu, da s pomočjo načelnega pogleda na celo filozofijo m nje razmerje do ostalih ved, da gre filozofiji v sestavu človeških znanosti povsem avtonomno mesto, ki je že načelno nezavisno od vsakega razvoja kakoršnihkoli ostalih ved. Zato moramo knjigo pač vsakemu toplo priporočati, ki se je doslej morda tudi oklepal enega ali drugega izmed omenjenih modemih stališč in ki hoče obenem razvideti oni pomen, ki gre filozofiji vprav v naših dneh kot pravi in samostojni vedi poleg drugih ved. — Pratika za deco. Izdala in založila Zvezna tiskarna, Ljubljana 1923, Cena navadni izdaji Din. 25.—, luksuzni Din 30.—. Naročila v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg 8 in po vseh knjigarnah. Takega knjižnega daru doslej slovenska mladina še ni imela! Pratika za deco, kakor sta jo slikala, oziroma pisala brata Gasparija, je tako lepa in bogata, da bi morala biti doma v vsaki hiši. Dvobarvne slike po originalih M. Gasparija, na velikem kvari formatu, so tople, domače, pestre in v umetniškem oziru gotovo eno najboljših del, kar jih imamo doslej od njega. Tudi tekst, ki ga je napisal Tpne Gaspari, je lep in primeren. Zelo svež je način, po kakršnem T. Gaspari podaja karakteristiko posameznih mesecev. Pri vsem te zabava, uči in ostane prikupljiv in domač. — Založba je storila tudi s svoje strani vse, kar je bilo mogoče. Papir je 'izvrsten, oprema pa naravnost razkošna. Tako smo dobili v Pratiki za deco delo trajne umetniške iti književne vrednosti, delo, o katerem lahko mirno rečemo, da ga vsem ljubiteljem lepe knjige, — posebno vspričo razmeroma zelo nizke cene — iskreno priporočamo. — Dr. Niko Županič: Tragom za Pelazgima. Prilog preistorijskoj etnologiji Slovenije trupa balkanskog polu-ostrva. Zagreb 1923. Posebni otisak iz »Narodne Starine.« — Pisatelj je mnenja, da so v premikenski dobi prebivala v Troji, na grškem arhipelu in na balkanskem polotoku plemena, ki niso bila niti indoevropske krvi, niti narodnosti. To so bili takozvani Pelazgi, ki jih jezikoslovci štejejo v rodbino Alarodov. in ki niso v sorodu niti z Indoevropejci, niti Mongoli, niti s Semiti. Dr. Zupanič meni, da so Pelazgi prebivali že pred Grki na Balkanu in so sorodni današnjim Baskom in kavkaškim gorskim plemenom, kar dokazuje z bogatim narodopisnim in jezikoslovnim materijalom. — P. V. B. — Slavko Ježić: Brak male Ra, Roman iz običnog života u veliko doba Zagreb 1923. Naklada Vijenca. Pisatelj, ki si je že napravil med brati Hrvati ime kot slovstveni zgodovinar^ je ^ svojem zanimivem romanu, polnem ljubezenskih zapletljajev, pokazal, da je izboren poznavalec ženske duše. Roman se vrši deloma ob našem Jadranu, deloma v Zagrebu in riše zadnje leto svetovne vojne, kakor tudi prevrat novembra meseca 1918 v Zagrebu in na Hrvaškem. Tudi iz tega stališča je zelo zanimiv. Pisan je izborno, pisatelju se pozna, da je mojster v tehniki zidanja moderne povesti. Prevrat, ki ga pisatej sam imenuje največji dogodek v historiji hrvaškega naroda v teku osem sto let, je tako našel med Hrvati svojega romanopisca. Stvar je po petih letih malo drznai, a dobro provedena. Romah toplo priporočamo. — P. V. B. — Koledar -»Družbe sv. Cirila in Me* toda« za leto 1924., na katerega opozarjamo slovensko občinstvo in mu ga prav toplo priporočamo, ga iznenadi z lepim gradivom. Po opisu buditelja koroških Slovencev Vekoslava Legata v koledarju za 1. 1923 prihaja v pravkar izišlem koledarju življenjepis njegovega tovariša, odličnega narodnega in slovstvenega delavca prof. Josipa Lendovška, kateremu je pisatelj g. vseučiliški docent dr. Iv. Grafenauer kot »svojemu prvem« učitelju slovenščine« postavil s temeljitim člankom dostojen spomenik. Poleg osmrtnic naših C. M. veljakov: drja. /v. Tavčarja, ge. Goriškove, Toma Šorlija in Iv. Perdana prinaša rečeni koledar med drugim zgodovinsko važen spis: Zmaji brez zob, t. j. osmrtnica nemških društev Schulfereina, Südmarke, Alpen-vereina. Čitajte, kaj se je po razpustu teh »zmajev« zgodilo z njihovo zapuščino na našem ozemlju! Ne prezrite v koledarju ljubkih prizorov iz Prekmurske, ki jih je napisal ondotni rojak v potopisu: V Beltince. Poročilu o veliki skupščini sledi točno sestavljena bilanca; njene številke so glasen opomin Slovencem, naj izdatno podpirajo »Družbo sv. Cirila in Metoda«, da bo mogla izvrševati čezdalje bolj naraščajočo nalogo. Družba prodaja in razpošilja koledar po 12 Din, kar pa je minimalna cena, v resnici jo stane letošnji koledar več, zato prosimo nujno imovitejše odjemalce, da bi blagovolili primakniti še kak znesek. lm priloga 8gJjjtfag%ffe itCTažSS g jgg 1a 1®ž3a Gospodarska politika. Pet Eet. Zelo kratka doba je pet let v gospodarstvu kakega naroda. To dobo smo preživeli skupno s Srbi in Hrvati v naši mladi narodni državi in redi moramo, da je bila ta doba dasiravno morda ena najtežjih, kar jih bo še preživel naš ujedinjeni narod, vendar zelo poučna in bogata na uspehih. Specijel-no mi Slovenci moremo sedaj, po preteku petih let skupnega življenja pokazati marsikaj, kar bi sicer ne mogli. Pred vojno je bil slovenski narod ubog pastorek ne samo na političnem, temveč tudi, oziroma še bolj na gospodarskem polju. Dasiravno ima Slovenija vse predpogoje za razvoj v industrijsko državo, dasi ima silne vodne sile itd., vendar ni igrala v gospodarskem pogledu skoro nobene vloge. Avstrijski Nemec ni dopustil gospodarskega razmaha Slovenije, ker je vedel,, da bi gospodarsko osamosvojeni in močni Slovenci kmalu skušali in tudi dosegli vsaj delno politično svobodo in da bi bil s tem obenem tudi ogrožen načrt germaniziran ja naših krajev in utrditve mosta do Adrije. Ce se je pojavilo kje pri nas kako industrijsko podjetje, je bilo gotovo last Nemca, Id je zatiral im izkoriščal naš živdj, ga pomagal potujčevati in na ta način podpiral gradbo nemškega mostu do Adrije. Svetovna vojna pa je prekrižala germanske načrte in vrgla Avstro-ogrsko monarhijo ob tla. Slovenci smo tedaj stali na razpotju. In prišli so Srbi, ki so z nadčloveškimi mukami pomagali streti, Avstrijo in Nemčijo, in ponudili so nam polovico svoje nove hiše. Z našo prošnjo in po volji celokupnega naroda Srbov, Hrvatov im Slovencev se ie izvedlo ujedinjenje v eno samo, močncu, narodno državo. In tedaj, so padle vse ovire našega gospodarskega razmaha. Poleg politične svobode smo dobili tudi gospodarsko samostojnost. Pa ne samo to; tudi država kot skupnost je naš razvoj in napredek na vse mogoče načine podpirala in nam pripomogla do današnje gospodarske moči. Seveda uspehi petletnega razvoja in dela niso taki, kakor bi jih želeli. To pa tudi ni čudno in le demagogi pridigu-jejo, da ne napredujemo. Pomisliti moramo, da so dolgotrajne in krvave vojne Srbijo popolnoma izmozgale, ostalih dežel današnje države pa Nemci tudi niso podpirali. Poleg tega je morala izbrati nova država popolnoma samostojne smernice svojega gospodarskega življenja, različne od onih, po katerih so se ravnale poprej Slovenija na eni, Hrvat-skai, Slavonija in Vojvodina na drugi, Bosna in Hercegovina na tretji in zopet črna gora na četrti strani. Treba je bilo ustvariti enoten gospodarski aparat, najti je bilo treba najboljšo pot za uspešen gospodarski razvoj skupne države. Vztrajnemu in požrtvovalnemu delu se je mnogo posrečilo. Dasi naš gospodarski aparat še ni popoln, ker Je šele v razvoju, vendar so do sedaj doseženi uspehi že zelo znatni. Mnogo se je storilo v tem času za izboljšanje našega poljedelstva, ki res lepo uspeva. Poljedelska industrija razveseljivo narašča* kajti vlada polaga veliko skrb na strokovno izobrazbo naših kmetovalcev, zlasti naraščaja. Ustanavljajo se nove poljedelske šole, povečujejo in izpopolnjujejo se obstoječe. Ravno zadnje dni je zopet zaprosilo naše poljedelsko ministrstvo za večji kredit v svrho izobrazbe potovalnih učiteljev. Vsa ta prizadevanja so še sedaj povzročila intenzivnejše obdelovanje zemlje in kažejo, da smo na pravem potu. Slovenija, ki je agrarno pasivna dežela, pa ima obilo vinogradov, čijih lastniki trpe že dalje časa vsled hude krize. Tudi tu si vlada naporno prizadeva, da ugodno reši to pereče vprašanje in da izboljša položaj naših vinogradnikov. Industrija in obrt se lepo razvijata. Poseben razmah jima je dal ljubljanski velesejem, ki je našel tudi v državnih oblasteh veliko umevanje in podporo. Kje bi mogli na kaj sličnega upati v bivši Avstriji? Vsako tako namero bi tedanja, nam sovražna vlada že v kali zadušila. V teh petih letih se je uredil naš promet do velike popolnosti. Dasiravno vse še vedno ni tako, kakor bi bilo želeti, je pa vendarle opaziti ogromen napredek. V splošnem funkciionira naš promet že bolje, kakor v .narsikateri sosednji državi, če pomislimo, da so bile vsled vojne vse proge skoro uničene* železniški materijal skrajno defekten in pomanjkljiv in da je bilo radi težavnih valutarnih razmer, ter vsled nedostajanja potrebne domače industrije obnavljanje skrajno težavno in drago, moramo priznati brez pridržka, da smo dosegli v teh kratkih petih letih-res lepe uspehe. Najhuje je bilo seveda z'našimi financami. Nezaupanje v inozemstvu ie rastlo; notranji boji, ki so jih ',rprizar-jali in jih vprizarjajo različni separatisti in sovražniki edinstvene države, so to zaupanje še povečevali. Naša trgovinska bilanca je bila močno pasivna, ker je bilo treba uvažati ogromno obnovitvenega in drugega industrijskega materijala. Vrh vsega so ponesrečeni valutni poskusi strmoglavili dinar navzdol. Proračun je bil pasiven. Toda sledil je preokret, poljedelska produkcija se je dvigala, z njo naš izvoz in pa industrija*, ki je dobivala surovine doma, izboljševala se je naša trgovinska in plačilna bilanca in sedanji proračun je uravnovešen. Tudi dinar se je moč’‘o popravil in je dosegel precejšnjo mero stabilnosti. Danes, po preteku petih let, moremo z zadoščenjem konstatirati, da nas naši upi niso prevarali, da "mo prišli preko največjih težav in da se nahajamo sedaj v vsestranskem gospodarskem razmahu. Kakor tu, tako smo napredovali tudi na vseh poljih narodnega 'gospodarstva. Vsi napori notranjih in zunanjih sovražnikov in neprijateljev- niso mogli preprečiti našega napredka in ga tudi v bodoče ne bodo mogli. V to verujemo vsi in to prepričanje nas vodi naprej do ciljev. Kaj bi bilo z našo malo Slovenijo, če bi jo pred petimi leti ne rešila Srbija? Tako gospodarsko, kakor tudi politično bi bili popolnoma zasužnjeni, kakor je zasužnjen del naših bratov v Italiji in drugi del v Avstriji. Slovenija, ki tedaj ni imela nobene lastne gospodarske moči, bi hitro propadla in postala izkoriščana satrapija tujcev. Ker ne bi imela zaslombe in upanja na rešitev, če bi prišla pod tujčev jarem cela Slovenija, je zelo verjetno, da bi slovenski narod tekom časa propadel. Danes pa je Slovenija močan in razvit gospodarski faktor. Osvobojenje in ujedinjenje nas ni samo rešilo pogina, temveč nam je tudi pomagalo do gospodarske osamosvojitve in nam omogočilo ogromen napredek. Toda ne samo to. V bratskem sporazumu in v zasledovanju skupnih ciljev je bilo delo skupnega naroda še mnogo pomembnejše, kajti z vsestranskim podpiranjem narodne vlade se je gospodarski razvoj Slovenije še mnogo pospešil in je dosegel današnjo visoko stopnja Prvi december je za cel jugoslavenski narod velik praznik. Praznik je tudi za vse naše gospodarske kroge, kajti vsak, ki misli z lastno glavo in vidi s svojimi očmi, ve, da praznujemo danes najpomembnejšo obletnico, obletnico dne, ko je bil postavljen temelj našemu gospodarstvu in ko nam je bila zagotovljena velika bodočnost. maklerjev. Tam tudi oddajo svoja-naročila. Tečaje za razno blago pa sporoča borza posebnemu zavodu »Quotation Company«, ta potem razglasi točaje brzojavnim potom svojim naročnikom. Z devizami se mnogo trguje, glasijo se običajno 60 dni po vpogledu, poleg tega pa tudi mnogo s čela in brzojavnimi nakazili. Brzojavna služba je izborno organizirana, brzojavke z New-Yorka v Evropo dospejo mnogo hitreje kot brzojavke z ene evropske prestolice v drugo. IV. Iz teh izvajanj je razvidno, (|m se v Uniji država ne vmešuje v gospodarsko življenje, izvzemši s kazenskim'zakonikom. Prepustila je borze in razvoj denarstva popolnoma privatni inicijativi. Glede slednjega pa je slednjič le zapustila svoje stališče in se pribli|uje evropskemu stališču. Ima pa na razpolago več kot 120 letne izkušnje privatnih emisijskih zavodov, ter se je mogla izogniti vsled tega mnogim za državne finance nevarnim eksperimentom. Te 120 letne izkušnje pa pravijo sledeče; Papirnate novčanice so za narodno gospodarstvo le tedaj koristne, če so šamo vinsko podlago valute pa pride v po-nadomestilo za kovinski denar, za ko-štev edino zlato. Bankovci morajo biti kriti tako, da je mogoče ob vsakem času izplačati nominalni znesek v zlatu. Za to je potrebno 30 do 40 odstotno rebiti s hipotekami na državna pokritje v zlatu, ostalo pa mora biti krito s kratkoročnimi menicami (ne pa mo-sestva). Na takih principih je vzrasla veličina dolarja. Medzavezniški in nemški dolgovi. Ni morda pretiral, ko je znameniti angleški politik lord Birkenhead pred kratkim na nekem volilnem shodu rekel sledeče pomembne besede; »Le še tri leta naj traja sedanja splošna gospodarska kriza s svojimi katastrofalnimi posledicami in angleški imperij je posvečen sigurni smrti!« V resnici svetovno gospodarstvo kljub že več let trajajoči mirovni dobi ne more priti v stanje ravnovesja. Svetovna vojna in tej sledeča doba je povzročila gospodarske razmere, ki jih niso niti slutili možje, ki jim je bila poverjena lepa in broz dvoma tudi težka naloga, da postavijo po splošnem krvavem plesu porušeno Evropo na novo podlago, ki ji naj zasi-gura v bližnji bodočnosti vsaj delno ozdravljenje in izlečenje onih velikanskih materijalnih in tudi moralnih ran. ki jih je svetovna vojna prizadela ta-korekoč vsemu svetu. Najobčutnejso in nafvečio škodo ie brez dvoma utrpel francoski narod in priznati mu moramo vsled tega pravico do primerne odškodnine, ki jo naj plačajo Nemci kot poglavitni povzročitelji te škode. Toda danes je že skoro vsakemu jasno, da Nemci zgolj s pomočjo svojega davčnega aparata ne moreio plačati jim naloženega ogromnega re-paracijskega dolga in naravno je potemtakem, da bi bili primorani izsesavati svoje narodno gospodarstvo, ako bi res hoteli izpolniti vse v versaiileski mirovni pogodbi prevzete obveznost'. Toda ne-le Nemci sami, temveč tudi drugi narodi kakor n. pr. Angleži in Amerikanci so danes že trdnega prepričanja, da bi tako »temeljito« izsesavanje nemškega gospodarskega telesa na eni strani pač zadostilo potrebam francoske narije, na drugi strani pa bi dovedlo do še hujših komplikacij in kriz v svetovnem gospodarstvu. 2e danes, ko še niti zdaleka niso izpolnjene tozadevne točke, se pojavljajo težke in nevarne gospodarske krize vsled izločitve nemškega gospodarstva, krize, ki se ne omejujejo le na Evropo, temveč ki segajo tudi preko morja v občudovano deželo dolarskih knezov. Dolar. (Konec.) Najvažnejše bojišče dolarja so borze. Za zunanjo trgovino pride v poštev Predvsem borza v New-Yorku, poleg nje ona v Chihagi (oves* koruza, pšenica, mast in les), ter borzi v St. Luis (cink) in Savannah (terpentinovo olje). Na New-Yorški borzi se trguje, poleg deviz in delnic, predvsem s sledečim blagom: bombaž, juta, oves, koruza, Pšenica, sladkor, kava* svinep, baker, srebro 999/100), cink, cin, petrolej, bencin, surovo olje, špirit (94 odstotkov)* soliter itd. Promet na ameriških borzah Je ogromen. Samo v New-Yorku je dosegel mesečni promet z devizami in vrednostnimi papirji že pred vojno po-M^0 VSoto 750 milijonov dolarjev. Med vojno pa se je višina mesečnega Prometa dvigni]a še za 30 do 50 od-totkov. Spekulacija je divja in često brezsmiselna, da nalikuje hazardu z ogromnimi vsotami in to kljub temu, da so terminalni posij v svr^0 omejitve Pekulacije prepovedani, v nekaterih jeznih državah celo pod strogimi kaznimi do večletnega zaporao Najvažnejša borza Unije je v New-Yorku. Nastala je istega leta kot dolar 1792. V sedanji obliki posluje od 1. 1817 dalje kot »New-York Stock and Exchange Board«. Organizacija borz kot tudi organizacija emisije novčanic kaže princip nevmešavanja države v gospodarske zadeve. Borza v New-Yorku, morda najvažnejša gospodarska institucija vse Amerike je popolnoma privatna organizacija, nekak klub brez vsake državne kontrole. Vodi jo odbor, sestoječ iz predsednika, zakladnika in 40 članov. Celotno število članov borze je omejeno na 1100, vsled tega se izdatno kupčuje s prostimi mesti, za tak »seat« (sedež) se plača do 100.000 dolarjev. K tem pride še okpli 200 takozvanih »Curb-Brokers« (Curb je cestni jarek za odvajanje deževnice), to so maklerji, ki trgujejo z vrednostnicami, s katerimi se na borzi oficijelno ne trguje. Ime cestnih maklerjev se jih je prijelo vsled tega, ker imajo borzne sestanke na — cesti! Oficijelnih tečajnic ni. Tečaje izve publika v poslovnih prostorih bank in Reparacijsko vprašanje je danes brez dvoma ona os, okoli katere se suče dobrobit ali propast svetovnega gospodarstva; le tukaj je moči nastaviti operacijski nož, ako hočemo dobiti rešilni izhod iz sedanje gospodarske krize. Do tega spoznanja so že zdavnaj prišli ameriški in angleški svetovn^-znani nacijonalni ekonomi, ki v svarilnih besedah dokazuieio potrebo omi!jenja reparacijske politike. Tembolj nas je vsled tega presenetila najbrže preuranjena in pretirana vest. da hočejo Zedinjene amer. države sredi prihodnjega meseca poslati v Evropo svojega eksekutorja, da izterja one dolgove, ki so jih napravile v Ameriki evropske države, zlasti Francija. Priznavam to pravico Ameriki kot upniku. Toda nastaja vprašanje: kako naj pripustijo Francozi v reparacijskem vprašanju, ako se na drugi strani od njih zahteva, da vrnejo svojemu bogatemu ameriškemu upniku one velikanske zneske, ki so jih porabili tekom svetovne vojne na vsak način tudi v zaščito Zedinjenih držav pred nemškim imperijalizmom? Gotovo se bo prej ali slej moralo urediti vprašanje medzavezniških in nemških dolgov, zakaj vsak nadaijni izgubljeni dan nam prinaša nove in neprecenljive gospodarske škode. Pogo- stokrat se sliši danes že neutemeljena trditev, da Francozi sploh niso voljni diskutirati o eventuelnem znižanju nemškega dolga, češ da hočejo preprečiti zopetno vstajenje po revanži hrepenečega nemškega naroda; brez podlage je taka trditev radi tega, ker se je Poin-care šele pred kratkim v parlamentu izjavil pripravljenega pristati na even-tuelno znižanje reparacijskega dolga, ako se v istem razmerju znižajo tudi .medzavezniški dolgovi; na sličen način se je nekaj dni kasneje izrazil tudi Mussolini. Odprta je torej'široka pot pogostokrat naglašenem ameriškemu človekoljubju, pot, ki so jo ameriški politiki že večkrat priporočali: da se zabrani vsled propagande nemškega gospodarstva nadaljnje hiranje svetovnega gospodarstva, se naj dejanskim razmeram pri- merno znižajo nemški, toda istočasno se naj v istem razmerju skrčijo tudi medzavezniški dolgovi. Taka enostavna rešitev bi gotovo imela za posledico, da bi padle vse zapreke, ki danes še ovirajo proces ozdravljenja. Amerika se mora zavedati, da je čimprejšnja rešitev današnje krize v prvi vrsti njej sami v korist. Zedinjene države so danes brez dvoma najbogatejša država, ki bi brez težav mogla nuditi vsemu svetu to rešilno bilko. Evropa je v tem sedaj najvažnejšem vprašanju po svojih velikih državnikih Poincareju in Mussoliniju že izrekla svoje mnenje in dolžnost Amerike je sedaj, da zgrabi ponujeno roko in da ukrene prvi in odločilni korak v svrho ozdravljenja težko bolnega svetovnega gospodarstva. U. Kaspe' Drobne vesži. INDUSTRIJA. Industrija lanu. Radi visokih cen tovarniškega platna se v na5i državi zelo dobra razvija industrija lanu, ki je zlasti v Hrvatski in Slavoniji na precej visoki stopinji. V teh dveh pokrajinah je obdelano z lanom 8500 ha zemlje ter se pridela približno 49.000 metrskih stotov lanu na leto. X Železni rudniki v Bosni. Bosna ima največja ležišča železa v naši državi.. Dasiravno eksploatacija ni ravno na višku, vendar producira Bosna približno 80.000 ton surovega železa. V novejšem času so odkrili v Bosni precej novih najdišč železa. Za bosanska železna ležišča se posebno zanimajo Nemci. X Madžarski sladkorni kartel. Pogajanja za obnovo sladkornega kartela v Madžarski uspešno napredujejo, obenem pa tudi sladkorne cene, ki so poskočile za 500 madžarskih kron pri kilogramu. Kristalni s'ad-kor stane sedaj 7600, v kockah 7850 madž. kron za 1 kg. Od teea zneska pa odpade na davek za sladkor 57%, industrija dobi 30%, poljedelstvo pa 13%. Od domačega konzn-ma. ki ga cenijo na 4400 do 4500 vagonov, dobi država 103.5 milijard madžarskih kron. Madžarska izvaža sladkor v glavnem v Anglijo, Francijo, Italijo in Indijo. X Pospeševanje stavbarstva v Avstriji. Avstrijska vlada je predložila parlamentu zakonski osm^ek za pospeševanje stavbar-ne delavnosti v letih 1924 in 1925 Po tem osnutku more vsakdo, ki ie zgradil ali prezidal (obnovi') ali priridal kako stavbo ali del, ki se bo upnrabFal za stanovanje, prositi do 75 odstotkov znižanje dohodninskega in rentnega (od akcii) davka od vrste, ki jo je potrošil za gradnjo. Če so novi prostori namemeni za poslovne lokale, potem uživa zgraditelj isto ugodnost v slučaju, če se uporabljajo njegovi dosedanii poslovni prostori za stanovanja. Fin"nčnl minister more dovoliti enako ugodnost tudi akrii-skim družbam, osnovanim v svrho zgradbe. X Premogarska stavka v Češkoslovaški (41 dni), o kateri ie naš list svoieč-sno poročal, ie povzročila 592 milijonov češko-slovaškili kron škode. X Obtok bankovcev v Češkoslovaški je nazadoval v tretiem tednu novmrbra za 212 na 8791 milronov češkos'ovških kron X Češkoslovaški zakon o podpiranju stavbarstva. Češkoslovaško finančno ministrstvo se ie izjavilo. proti podališnniu veljavnosti zakona o vladni podpori stavbin-skih obrti. Vada ie žrtvovala za podpore pod tem naslovom že št’ri milijarde. Ker ni kritja za nadaljno podniranie, veljavnost zakona najbrž ne bo podaljšana. Vendar se bodo razveljavljala določila tega zakona stopnjema in ne naenkrat. TRGOVINA X Naš uvoz v prvih treh mesecih. Po statističnih podatkih ministrstva trgovine in Industrie je znašal naš uvoz v prvih treh mesecih Irtnšniega leta 1.913.443.860 dinarjev. Avstrija ie Izvozila v našo državo za 596,221.356 dinanev blaga, Češkoslovaška za 341,303.311, Italija za 276.515 066 in Nemčija za 200 148.541 dinnriev Mava. X Naš izvoz svinj v Madžarsko. Ker so naše svinie cenejše od madžarskih, so zaprosili madžarski tovarnarji sa’ame, vlado za dovoljenje, da smejo uvoziti 20 000 svinj iz naše države. Madžarski goiitelii svinj so proti temu dovolj?niu protestirali. X ftalijansko-češkoslovaška trgovinska pogajanja usnešno napredujejo, ker se Italija strinia skorp z vsemi pogoji, ki iih ie stavTa Češkoslovaška. Le radi uvoza likerjev in železa obstojajo nesoglasja, ki pa bodo v kratkem odstranjena. V Praži se na-deiaio, da po pogodba podpisana že v par dneh. KMETIJSTVO. X žetev tobaka v naši državi dosega letos vrednost od 600 do 800 milijonov dinarjev. Lansko’etna žetev je dosegla vrednost 538,482.903 dinarjev (10.000.864 kg). Letos bo izvozila naša država okrog 500 000 kg finega tobaka in nekaj stotisoč kg sla-bejšega tobaka. X Žetev pšenice In bombaža v Rusiji. Kakor smo že poročali, ceni sovjetska vlada letos žetev v Rusiji na najmanj 3 milijarde pudov. Izvozno količino cenijo na 500 mi ijonov pudov. Ukrajinsko žetev cenijo na 800 milijonov pudov; izvozno kobčino pa na 100 milijonov. UkraTnsko žetev cerealij ceni komisar Rakovskl na 5.100.000 ton. — Nemčija je sklenila z Rusijo dogovor, da ii dobavi Rusija 20 mii'jonov pudov žita. — Žetev bombaža v Turkestanu cenijo na 10 milijonov pudov. X Bolgarska žetev je bila letos, kakor smo že poročali, dobra. Zlasti koruze se je pridelalo mnogo več kakor lani, ko je hi'a tudi Izvrstna žetev. Žitne cene nazadujejo radi položaja na svetovnem tržišču. Bolaari upajo, da bodo nizke žitne cene pripomogle domači industriji k večjemu razmahu, ker bodo znižali produkcijske stroške. X Sadjarstvo.1 Spisal Ivan Belle, kmet. svetnik in ravnatelj drž. kmetijske šole v Št. Jurju ob Južni železnici. V tekstu je 147 slik, v prilogi 18. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena trdo vezani knjigi 85 Din. Strani 430. Pisatelj sam pravi glede knjige v uvodu; P0 kruti vojni mora nastopiti, doba najživahnejšega gospodarskega dela. — Naše posebno ugodno podnebje naravnost izziva za za sadjarstvo. V svoji petindvajsetletni praksi sem mnogo potoval, opazoval, primerjal in prevdarjal. Spoznal sem domače pa tudi inozemsko sadjarstvo temeljito. Priznati pa moram, da sem našel drugod, kjer so naravne razmere mani ugodne, povprečno več in lepših uspehov nego pri nas. Natančno spoznavanje različnih pogojev, načinov, tvarin, sodelujočih moči, koristnih in škodljivih vplivov itd. so za uspešno sadjarstvo važni pogoji. Izkustvena vrtnarska vodila so bila prej starim vrtnarjem ali sadjarjem edino vodilo. Danes pa imamo že druge pripomočke. V tej knjigi podam najvažnejše v tem oziru. — Knjiga sestoji iz šestih delov, katerih prvi del govori o koristi in pogojih sadjarstva, smereh in pogojih za uspešno sadjarstvo; drugi del obsega drevesničarstvo; tretji napravo in oskrbovanje nasadov; četrti oskrbovanje drevja, kako branimo sadno drevje raznih bolezni, škodljivcev in drugih neugodnih vplivov; peti del o vrstah ali sortah sadnih plemen in šesti del o porabi sadja. — Pravi okras knjigi je 165 slik, ki so vse naravni posnetki. Toplo priporočamo vsem vrtnarjem, sadjarjem, gospodarjem. DENARSTVO. X Otvaranje čekovne službe. S 1. decembrom se otvori čekovna služba pri sledečih poštnih uradih. Aleksandrovac (Pož.), A ril je, Azanja, Beograd 9 (Voždovac), Beograd 11 (Dušanovac), Beograd 13 (Senjak), Beograd 16 (Hadži Popovac), Beogdrad Čukarica, Babušnica, Bačina. Bajina 'Bašta, Batočina, Belanovica, Bogatić. Boljevac, Bor. Brus Bagrdan, Boževar. Biace, Var-var'n, Vladimirci. Velika Plana, Veliko Orašje, Veliki Bonjinci, Veliki Popovič, Grocka. Guča, Golubac. Despotovac, Dragi-nac. Donji Krčin, Donji Dušnik. Žagubica, Žitkovac. Žabari. Zlot, Jabukovac, laki vik, Izvor, Kladovo, Kosjevič. Kamemca. Kovi-ijača Banja, Krupanj, Kraljevo selo, Kudevo, Kuršumljia, Lanovo, I.aTarevac. Lebane, Lešnica, IJlg, Ljubovija. Majdan Pek Mio-nica. Milamvac Donii, Markovac, Mitroviča. Podvinska, Natalincj, Palanka, Bela Palanka, Brza Palanka, Petrovac. Prahovo, Predelane. Preljina. Račka Rožanj, Reko-vac, Rogačica, Rudn k Kačerskt. Rudnik Seniski. Salaš. ?arkorci. Soko Bania. So-pot Stalač, Svrliig. Tekija. Topčider, Topola Trstenik. Ub, Umka. Crna Trava Ča-jetina, Tresibaba in Ivaniica na področju direkcije pošte in telegrafa v Beogradu, Navedeni poštni uradi bodo vr«Ti vplačila in izplačila s no'ožnicami m čekovnimi nakaznicami poštne hranilnice in čekovnih uradov. X Terjatve pri avstro-ogrski banki. Ker imajo mnogi naši državljani terjatve napram bivši Avstro-ogrski banki, katera se nahaja v likvidaciji, poziva m'nistrstvo financ take državljane, da nredlože naika-sneie do 10. decembra t. 1. generalnemu inšpektorju _ ministrstva financ podatke, na katere opirajo svoje terjatve, da bi se ti podatki dostavili likv'dacijski komisiji na Du* naju radi likvidiranja. PROMPT. X Za podaljšanje liske železnice. Pridobitni krogi iz Daimaciie so poslali ministru saobračaja dr. Velizarju Jankoviču spomenico s prošnjo, da se odobri kredit za izvršitev in podaljšanje liške železnice do morske obali, ki bo velikega pomena za trgovino in prometne interese cele kraljevine. X Regulacija Džerdapa. Komisiia za regulacijo Džerdapa, na čelu z g. dr. Ryba-rem, načein'kom oddelka za izvršitev mednarodni pogodb, ie odpotovala 29. t. m. k Džerdapu, da prouči regulaciisk’ teren. Po prihodu v Beograd bo podala komisija vladi po ročio o svoiem de’u, na podlagi katerega se bo izdela! načrt za regulacijo Džer» dapa. DOBAVE. a Dobava p'ščalk. Odeienje za mornarico v Zemunu spreiema do 15. decembra t. 1. ponudbe za dobavo 500 komadov piščalk. X Dobava kadi za vodo. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila, dne 15. decembra t I. ofertalm licitacija g’ede dobave 200 kadi za vodo * Dobava strojev In Inkomoblt. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se ho vršila dne 15. decembra t 1. ofertalna licitacija glede dobave strojev in lokomobil. X Dobava zavojnlh svedrov za razpor-nike. Pri ravnateljstvu državnih železn e v Subotici se bo vršila dne 15. decembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave zavojnih svedrov za razpornike. X Dobava karbida. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 14. decembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 3000 kg karbida. X Prodaja makulaturnega papirja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 14. decembra t. 1. dražba približno 354 vagona makulaturnega papirja. X Dobava peči. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 14. decembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 200 komadov peči. X Dobava raznih svedrov za razpornike. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 14. decembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznih zavojnih svedrov za razpornike. Predmetni oglasi so v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. V novi zgradbi družbe z o. z. 'Ljubljanski dvor« v Ljubljani ob vogalu Kolodvorske in Pražakove ulice je v kleti predvidena nečja restavracija in Diesla lief z oiMnti pritli« ss niajs v zaješ, Da bi cela naprava kar najbolje odgovarjala praktičnim potrebam je omenjena družba pripravljena ozirati se po možnosti že pri zgradbeni izvršitvi na željo onega, ki bi pozneje vodil gostilničarski obrat. Vsled tega se vabijo rami raflekta^ti, da se cimpreje obrnejo na »Ljubljanski dvor« d. z o. z. * Ljubljani, poslovodstvo pri gradbenem oddelku južne železnice. ELEKTRARNE! £SžQ£J ESžSBl INŠTALATERJE! Izolirane in gole bakrena žice. Bergmanove cevi (Bergmannsröhren) kakor ves instalacijski materija! ter elektro-moforje po najnižjih,.tovarniških cenah. — Največje zaioge v Sloveniji. g MÄZURÄM & COMP. S L3UBL3ANA, Dunajska cesta 33. Telefon 366 in 223. 1 iAAAAAAAAAAAAi'ÜAAA 0.00 oec««» •^••••••oooo0oocoooo0«0«00eooA s Brzo-brzo na vlak v Celje v veletrgovino R. Stermecki, kjer kupite letos sukno za moške in volneno za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rujevo platno, kakor manufakturno robo po čudovito lastnem interesu se vsakemu pri-enkrat poskusi kupiti v veletrgovini H. STERMECKI, CELJE. 055"' Trsove! engros - cene. '399 i • Jffe: drugo tudi vso nizkih cenah, poroča, da •se«»»a**e*a«e*M«»sa»see«*«e “ © i i s « s i » o : ! : L JAX & SW LJUBLJANA, Gosposvetska cesta priporoča svojo bogato zalogo ; Pisalnih strojev „ADLER“ Šivalnih strojev za rodbino In obrt Voznih koles Styria - - Dfirkopp, Orožno kolo (VVaffenrad) Ceniki zastonj ln franko. Mčdicina!-Konjak Zalitevafte sam© s „Mćdicinal-Moisjak“ „ . „elainaica-Rnira“..... „Konjak-Hnna“ . . . e „Citrone -Riim“ .... „M^d§elnal"PelIiskovaečž . „Wajfliaegie kB»ena Mker|je“ „Slivovko im ferinfeve©44 . z modrim križcem, z modršiii križcem, z modrim križcem, z modrim križcem, z modrim križcem, z modrim križcem, z modrina križcem. 2 ge s’ m Parfume in toaletno milo v okusnih škatljicah kot pripravno Miklavževo in božično darilo, priporoča Pitanja „Mi“ Lilijana, Posl Mo št. 1. Hždicinal-Konjak Jiisit iiaio i elspaoi Al ing. Rudoff Pečlln Stroji za vsako industrijo, lesno in kovinsko; poljedelski stroji in orodje; lokomobili in motorji: vseh vrst stiskalnice; veletrgovina železa za stavbene in konstrukcijske svrhe. — Tovarna poljedelelskih strojev, livarna za železo in kovine P. FAR!C izdeluje vse predmete iz litega železa v vsaki množini in velikosti točno po modelih, armature iz medi in kovin za vsako potrebo. Maribor, Trubarjeva ulica 4. Telefon interurbsn štev. 82. [•••©••©••••«©©o©©®®©®©®«©©©©©©»®®©©©©©©®®©®©©©©®©© Novo! Novo! iFllO 1 S Hilli! Šfimpifje m nišo fes se dobijo v 5 različnih garniturah: I. a) Vojaki; „2. b) Vojaki; 3. Narodne noše; 4. Športniki; 5. Telovadci. Česa za 1 garnituro Din ZO — A. Černe, graveair, LfiaMjana. 3esemce. Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB. zvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. Betežni koledar I ^ obenem mesečni, in tedenski koledar ter za dnevne beležke. V mapah ali s stojalom. Žepni koledar z notezom (12X7 cm). Mali koledarček (6X4 cm), se dobi v vseh knjigarnah in trgovinah s papirjem, v lični in prvovrstni izdelavi. Direktna naročila sprejema: Zimske suknje in obleke po nkklli cenah ima ¥ mlM liblri Josip Rojina, Ljubljana. Dražba lovarniikeaa poslopja velikega, novega, že pokritega skoraj dograjenega, uporabnega za vsako industrijo v Mengšu pri Kamniku ob državni cesti — elektrika blizu. Vrši se na sodniji v Kamniku, v sredo dne 5. decembra od 9. uri 30 minut Najmanji ponudek Dinarjev 118.763’—, kavcija Dinarjev 22.503'— OTRLI OGLASI: Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadallna beseda 25 para, z davščino vred. Poljedelski stroji Hlini Žage GatrS Lokomobile na bencin sesalni plin In paro ^ Motorji I Lastna livarna Opekarne lidezain kovin ICrožne peči Stroji za cementne izdelke Vsakovrstne sušilnice Transmisije Mlinsko kamenje umetno m naravno K» & R. Ježek, Maribor. Centrala: BSansko (C S. RJL Zahtevajte prospekte in pon&idbel u Brata Pohlin L dr. tvornica vEasnic, kljukic, rinčic 99 e syipaitä za čevlje, kovinastih gumbov vvvvvvvvvvvvr •• *• d* Ljubljana i. poštni predal št. 126. Sprejema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popust. Senijmšk premog vseh vrst, popolnoma čisto opran, nudi po lastnih cenah premogovnika v celih vagonskih pošiljkah prodajni orad šetfanškega premogokopa Änd. üakll, Ljubljana Krekov trs 1©. ■mi/h''* k*» LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delniška glavnica: Din 25,000.000 Rezerve: nad Din 20,000.000 UUBLJMii^, Dunajska cesta v novi palači brzojavni naslov: Binnen uuELmm Tel. št. 261, 413, 502, 503 ln 504 Čekovni račun: št. 10.509 P@dryžnice: Brežice Novi Sad Celje Plul Gorica Sarajevo SCrani Split Maribor Trst Metković Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. agilen,^ 27 letv star s K 200.000 premoženja želi znanja v svrho ženitbe s trgovko. Ponudbe na upravo lista pod »Agilen I.« prvovrsten, se kupi večje množine. Ponudbe z vzorcem naj se pošljejo upravi lista pod „Jabolčnik“. šivi stara 37 let išče znanja s solidnim gospodom. Ponudbe pod »Šivilja« na upravo lista. za Slovenijo, ki je dobro uveden pri trgovcih z vinom, gostilničarjih in kavarnarjih se išče. Stalno nameščanje, fiksna plača, provizija in dnevnice. Pismene ponudbe z zahtevo plače naj se pošljejo na naslov : Hrvatska sredlšnfa vinara d. d, u Zagrebu. prvovrstnega, za fino delo, iz Ljubljane ali bližnje okolice in vajenca sprejme takoj Josip Rojina, Ljubljana. delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1. Pripia n konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalih. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5. Pobnniin 2 hišo> dnevni pro-(Btllif'IJU met 10.000 K, industrijsko mesto, 300.000 Din. Ujr9 moderna, centrum Marl-llluU bora, 7 sob pri kupu prostih. (IjU prosto stanovanje, tri I1C1U| orale parka sposobno za industrijo. 44 oralov z vilo ter 5 stavbami, velik inventar pri Mariboru ter posestva od 3 do 176 oralov; tudi gozdna posestva. z vodno žago, 26 oralov, posestva meblovana. Rncfilnn meäarii°. trgovino Utldllllllf| proda realitetna pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. Posestvo Gropno Tvrdka H % '4% Lingamva-Mčto pika in Pred Škofijo priporoča svojo bogato zalogo v moškem blagu kakor suknu, ševjotu za površnike in raglane, kamgarnu za obleke in modne hlače, double „ štofu za zimske SU.k' ^ ™ n]‘če 'n Povrs' gg -tyf nike. #4* Šija išče dela na dom. — Naslov upravi lista. Rešimo Sokolski Tabori iiepsi m in gotovo tudi najkoristnejši je, že kupiš za svoje stanovanje aparat Toplodar, ker ti greje stanovanje, hrani denar in kurivo. Ima jih v zalogi Jugo-metalija, Ljubljana, Kolodvorska ul. 18 alt R. Nipič in drug, Maribor. H B B ' -S '"V- , m' ■ i s B B B se sprejmejo na hrano opoldne in zvečer. Poljanska cesta 8/1. Večja korpoiacija išče gospo, dinjo, ki bi bila pripravljena v svojih prostorih dajati približno 30 članom stalno hrano (kosilo in večerjo). Živila se preskibijo od korporacije same. Tozadevne ponudbe je adresirati do 1. decembra na: Ljubljana, poštni predal 101. morska trava. Peter Kobal — Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morske trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cene! — Najsolidnejši izdelki! Zahtevajte oferte in cenike' Vi pristno ljutomersko in haložko lastnega pridelka letnikov 1921, 1922 in 1923 vedno v zalogi v kleti vinogradnikov V. Bachier in drug, v Ptuju. Razpošilja se od 300 litrov naprej. tai! Kupujem po najvišjih cenah stare obleke, čevlje, pohištvo itd. Pridem tudi na dom. Drame Martin,, Ljubljana, Sv Jakoba nabrežje 29. in pridna, za ženske jope in vsa« kovrstne pletenine išče primerne službe, Če mogoče takoj. Naslov v upravi Usta. sprejme takoj večja zavarovalnica v Ljubljani. Ponudbe pod »Potnik« na Aloma Company, Ljubljana •_____________ JUHI! Na Vašo željo \am prav radi potrjujemo, da ste po našem naročilu izvršili in montirali V našem podjetju 2 Toplodarja in sicer enega v stavnici na lončeno peč, drugega pa v, strojni dvorani na železno peč. Oba funkcioniiata zelo dobro, ter s« tudi na kurivu znatno pozna. Pripravljeni smo kakemu even-tuelflemu Vašemu interesentu, če, želite tudi pokazati, kako da funkcionira. Mariborska tis-karna, d. d. Maribor. Naroča se: Jugometalija, Ljubljano, Kolodvorska ul. 18 ali R. Nipi< in drug, Maribor. I; .. r H. priloga ,^lu3ranlim Novostim“ Itev. 2Si z dne 1. 1S23, i ad. svetnik Franjo Župnek: eguladfa — osušenje fn namakanje — Cerkniškega jezera in Notranjskih kotiin. (Nadaljevanje.) Spomladi leta 1890 sem prišel kot vlad-nl praktikant in koncipist v Logatec, tei 'šem dobil v kratkem času kot namestnik ‘Okraj, glavarja večmesečno vodstvo okrajnega glavarstva, Ker je bilo v Logatcu oziroma na Notranjskem v suhih časih silno pomanjkanje .Vode, v gotovih časih so pa bile strahovite 'Poplave, sem začel takoj z intenzivnim, si-'Štematičnem proučevanjem vodnih, mete-l^roloških, hidroloških jn geoloških razmer, ‘er podzemeljskih vodotokov in jam v Ložko-StarotršKi, Cerkniški, Škocijanski, Planinski, Hotenski in Logaški dolini in kot-tinh Preiskoval sem vse nad- jn podzemelj-Ste dotoke in odtoke v najhujši suši, pa tudi f času najhujših povodenj. , Ker je bila tedaj Ložka dolina zopet rarkrat strahovito poplavljena, sem na Prošnjo gozd. ravnatelja pl. Obereignerja in P. Žagarja-Rosine opetovano na licu mesta -Preštudiral vodne razmere in Vicentinijeve Vodoodvajalne načrte za regulacijo Obrha in Golubine ter na podlagi tozadevnih ebravnav prošnje in poročila za izposlova-nje državnih podpor za najnujnejša dela iz tnelijoracijskega zaklada na poljedelsko ministrstvo sestavljal in predlagal. Istotako sem vse Vodne pritoke in odtoke Cerkniškega jezera, osobito pa vsa vrela, žrela in jame, ki vodo bruhajo, in one katere vodo požirajo, tako na pr. »Vre-m« pod Pečmi, Vranjo Jamo, Vodonos, Su-nadolco, dalje žrela ali požiralnike Narti jna Rti), Sovinjska Jama, Veležrelec: Mala-Velika Karlovca opetovano preiskava!, Skocijanske Jame meril glede njih višine in bri številnih vodoravnih komisijah vse nadzemeljske dotoke kot Cerknišco, Grahovšco, gloščiški potok, ki se navadno pri Velikih «lokah v zemljo zgublja in le ob povodnjih Skoraj do Metulj priteka, In izgine ter končno vzhodno Žerovnice izvira, proučeval. ^ Pri preiskovanju do- in odtokov Cerkniškega jezera sem dognal, da prinaša Veka Cerknišca, ki izvira severovzhodno v bnt-Vidskem In Stražiškem pogorju, največ ^plavin v jezero, osobito pa ilovice, ža-'tovne itd. Te naplavine so dvignile jezerska ob zapadnem iztočnem koncu Jezera Skoraj za cel meter, tako da nizka jezerska ypda v največje požiralnike kot Velika in J^ala Karlovca ne more več odtekati, ter ravno radi tega dejstva zastaja spomladi ki po letu po več mesece v jezeru. Pri tem preiskovanju se je dalje do-Shalo, da se je vsled teh naplavin in zviša-jezerskih tal glavna jezerska odtočna jjka »Stržen« od Ušive Loke naprej mimo jwtov (na rtih Javornika ležeči požiralniki), Rešetc, Sovinjske Jame in Podgradom Male in Velike Karlovce tako zožila, zamašila in od 2 do 3 m globine na 60 cm po-Witvila ter slednjič od 40 m na 6 m zožila, teko, da je odtok nizke jezerske vode do Slavnih požiralnikov Mala in Velika Kariča naravnost izključen. ,0 Stalni pritok vode v Cerkniško jezero jrteša v spomladanskih mesecih april, maj in mnij povprečno 20 do 25 kubičnih metrov .Ode na sekundo, dočim morejo požiralniki: Jtetje, Vodonos, Sltarca in Rešeto pri Dol. ■Jezeru pri nizki vodi odvajati kvečjem vsak en in pol kubičnega metra, požiralniki I'arti — in sicer trije — pri sedanjem itenju kvečjem 2 do 3 kubične metre in ^vinjska Jama od 1 do 2 kubična metra mde na sekundo. Ker smo pa našli poži-(elnike Narte, Rešetca, Sovinjska Jama, Qbd Gradom in Malo Karlovco pri vsakem .Sledu in preiskovanju tako zamašene z j^jem, ločjem, vejevjem in žagovno, da je & odtok vode hudo Oviran, se ni čuditi, i-? zastaja spomladi navadno do sredine ju-(j® skoraj pol metra vode v Jezeru, tako da jiphiogoči ta zamočvirjena voda rast bolj-have. Dalje moramo ugotoviti, da smo našli vseh preiskovanjih Velike Karlovce, ki ybri pravo pravcato veliko podzemeljsko ■btočno reko v širokosti do 40 in več «etrov in v visokosti 6 do 12 m v le tej sto vagonov ločja, bičja, vejevja, ža-,°Vne in celo tramovja. In vsa ta šara j,, °dtok visoke vode in vsake večje, po-ave silno ovirala in za tedne zadržavala. Zastopniki Cerkniške občine, osobito pa podžupani iz Dolenje vasi jn Dolenjega Jezera so se hodili pri vsaki večji poplavi v Logatec pritoževat. Toda vsa prigovarjanja in naročila, naj da občina z najbolj prizadetimi podobčinami to je Dolenja Vas in Dolenje Jezero predvsem očistiti zgoraj navedene požiralnike, dotoke do istih zopet odkoplje in reko Stržen vsaj do Sovinjske Jame poglobi in na poprejšnjo širokost razširi, so bila zaman, čeravno se je šlo za navadna zemeljska dela, ki bi jih bili prizadeti posestniki lahko jako ceno sami izvršili ter bi bili pri tem še sto in sto vozov stelje, gnoja in šare pridobili, če pa že tega ne, pa vsaj posušeno šaro zažgali in pepel porabili za gnojenje. Cerkniška občina, h kateri spada le severozahodni, manjši del jezera, dočim spada vsa ostala jezerska ravan k Starotrški občini, je pri vsaki priliki zahtevala poglobitev Velike Karlovce, dočim je ista protestirala proti vsaki regulacij; Obrha in znižanju Utoka v Golubino. Proti vsaki poglobitvi Utoka in tla Velike Karlovce je pa protestovala Planinska občina in posestniki travnikov v Planinski in Škocijanski dolini. Važno je torej vprašanje, ali se more vhod, ozir. utok v Veliko Karlovco poglobiti, brez nevarnosti za nižje ležečo Planinsko in Škocijansko dolino do jezerske gladine? Ugotavljamo predvsem, da se začnejo tla Velike Karlovce že kakih 100 m od uhoda, ki leži 1.30 m nad jezersko gladino, precej znižavati ter da se nahaja v jami v daljavi kakih 240 m od uhoda kakih 40 m dolgo stalno jezero, katero skalnati strop popolnoma Zapira, tako da tvori podzemeljski rečni kanal pravcati sifon, katerega ni mogoče niti s potapljanjem preplavati. Isto razmerje se dobi tudi pri prodiranju iz zadnje Škocijanske jame, kjer smo tudi prišli do sifonskega jezera, katero zabranjuje vsako dalnje prodiranje. Ti sifoni utesnujejo precej občutno to podzemeljsko reko, tako, da more ista le omejeno vodno množino odvajati. Dokler se ta sifon ne odpre in y dotične ^kale večji predor ne izdolbe je poglobitev uhoda v Veliko Karlovco brez vsake nevarnosti izvršljiva. Pa tudi v slučaju da se ta predor do Škocijanske ali Rakovske Jame naredi, se vsaka nevarnost za nižje doline s tem odstrani, da se pri uhodu v Veliko Karlovco v sedanji višini utoka naredi dovolj močan betonski jez z močnimi železnimi zatvornicami, katere bi se morale zapirati ob času nastopa poplav. Hitrejši odtok takozvane nizke jezerske vode, ki edino povzroča stalno zamočvir-jenje jezera, se pa, da doseči tudi na drug način. Pri preiskovanjih Jame pod Gradom, kjer se še sedaj nahajajo precejšnje razvaline, smo našli po pasiranju silno tesnega kamina velikansko, vedno globlje v Javor-niško gorovje se raztezajočo jamo (vileni-co) s krasnimi, snežnobelimi, lesketajočimi se stalaktiti in stalagmiti, zagrinjali, vodopadi itd., iz katere se pride še po ožjem, poševnem kaminu ali rovu v nižjo, še večjo jamo, katere .nižji del leži kakih 6 do 7 m pod gladino Cerkniškega jezera. Vzhodni del te jame tvori navpično skalovje Sovinjske Jame primerno velik predor (tunel) z mogočnimi železnimi zatvornicami, katere bi se morale ob nastopu poplav zapirati v to svrho, da se odtok visoke vode na kvar nižjih dolin ne pomnoži proti dosedanjem stanju. Važno je tudi dejstvo, da pri požiralnikih Narti jezerska voda pri odtoku precej globoko pada, kar dokazuje, da se morajo nahajati dalje v gorovju velike podzemeljske jame, katere vodo neodvisno od drugih jam oddajajo v Poljanske in Planinske jame. Za izvršitev predstojećih velikih, dragih del smo pa potrebovali večje svote, katerih prizadete občine in soseske ter intere-sirani posestniki niso mogli zmagati. Vsled tega sem na to deloval, da se vsa osuševalna, namakalna in regulačna dela izvrše po meiioracijskem-zakladnem zakonu z dne 30. junija 1884, štev. 116 dr. zak.; ker le na ta način je bilo mogoče izpeljati to veliko, za celo Notranjsko tako važno, i agrarno-kulturno vprašanje povoljno. V to svrho sem pri vsaki priložnosti prigovarjal županom, podžupanom in prizadetim vdeležencem-interesentonv da se ustanovi za izvršitev vseh osuševalnih, namakalnih in regulačnih naprav v Starotrški, Cerkniški in Planinski dolini posebna vodna zadruga iz prizadetih občin, podobčin in iz večine vdeležencev-posestnikov-interesen-tov v smislu in na podlagi vodopravnega zakona z dne 30. maja 1869, št. 9*3 drž. zak. in z dne 15. maja 1872, št. 16 dež. zak. Istočasno sem delal vloge, prošnje, mapne in položajne obrise in načrte za posamezne podžupane in druge po poplavah prizadete interesente, ter sestavljal, koncipiral in pisal obširna poročila nadvlado in druga oblastva v svrho dosege državnih in drugih podpor za izvršitev osuševalnih in regulačnih del, osobito pa za čiščenje in trebljenje požiralnikov in vrelov. Predno dalje pišem o vspehih predstojećih obravnav in korakov, ter predno ko dalje razmotrivam vprašanje o izvršljivosti tozadevnih osuševalnih in namakalnih načrtov po melijoracijsko-zakladnem zakonu, moram navesti v pojasnitev ogromnih težav in ovir ter interesnih kolizij, ki jih je bilo treba premagati pri teh tako velikih in važnih načrtih, sledeči jako pomemben in simpatičen slučaj iz tedanje politične upravne službe. IV. , Posestniki iz Menešijske vasi Selšček pri Begunjah nad Cerknico so morali, kakor drugi prebivalci v Menešiji, vsako poletje in po zimi dovažati po uro daleč iz globoke doline Cerknišce vso vodo za ljudi in živino, čeravno so imeli nekaj sto metrov severno vasi dokaj višje ležeče nevsahljive studence v dolomitnem Stražiškem gorovju. V odpravo teh hudih vodnih kalamitet so naredili Selščani leta 1865 lesen vodovod iz borovih cevi. Leta 1890 so se pa te cevi vsled gnilobe pokvarile in radi malenkostnega popravila in prispevka se je vnel med posestniki hud prepir, o katerem je poročalo orožništvo na okrajno glavarstvo. Moj prednik je kot strog in energični politični uradnik, ki je bil radi natančnega postopanja po znanem »Amtsschimmelnu« kot posebno tüchtig und befähigt« kvalificiran, vse pri tem vodovodu vdeležene posestnike iz Selščeka radi samolastne naprave lesenega vodovoda silno strogo kaznoval, ter mi še pri svojem odhodu iz Logatca posebej naročal, da moram predložiti eventualno milostno prošnjo na vsak način z negativnim predlogom. Pri tozadevni krajevni pozvedovalnl obravnavi v Selščeku sem pa dognal v Stražiških višinah nad Selščekom v virju (Quellgebiet) Male Cerknišce in pa v Slivniškem gorovju tolike nevsahljive studence, da bi se lahko iz istih vse vasi občin Begunje, Cerknica z Rakekom in Uncem ter Planino preskrbovale z najčistejšo studenčnico. Vsled tega sem tudi pri tej priložnosti predlagal, naj se nemudoma iz sanitarnih, narodnogospodarskih in javnih ozirov ukrene naprava modernega vodovoda za vso Menešijo na podlagi meiijoracijsko-za-kladnega zakona. Istočasno sem naredil vse potrebne prošnje in vloge za podžupane v Selščeku, Begunjah in Bezuljaku, ter na iste vplival, da so te prošnje podpisali in poslali na vlado in deželni odbor. V istem smislu sem vplival na tedanjega župana v Cerknici in na tamošnje podžupane v Dol. Vasi, Martinjaku, Grahovem itd. Do tjakaj se pa melijoracijsko-zakladni zakon na Kranjskem ni uveljavljal, osobito se pa isti ni za vodovode uporabljal. Pač smo izposlovali za živinska napajališča kot v Godoviču, na Uncu itd. 500 do 1000 gold. podpore iz melijoracijskega zaklada, toda vodovodi so bili izključeni. Tedanji okrajni glavar je tudi pri predložitvi mojih poročil in predlogov vzkliknil: »Prijatelj, tega ne dosežete nikdar! Melijoracijski zaklad je preslab, da bi tolike tisoče goldinarjev za vodovode na Kranjskem, ali celo na pasivnem Krasu razmetaval. To postopanje je samomor za političnega uradnika, ki ne sme principijelno nikdar kaj predlagati, kar ni od »zgoraj« ukazano!« Toda jaz sem v zadevi pri baronu Winklerju in pri dež. glavarju Poklukarju posredoval. Ko sem dobil od bar. Wmklerja neugodno opozorilo, da je ves vladni gremij proti mojim predlogom, nisem obupal, ampak sem se postavil za tedanjega generalštabnega šefa, s katerim sva ravno tedaj iskala vojaško strelišče po Menešiji in prj. Cerkniškem jezeru za Ljubljansko garnizijo. In isti je pritisnil potom kornega poveljstva in vojnega ministrstva «h •j Na dnu morja. (Iz Francoščine prevel P. V. B.) Ce hočete, da vam bo poved; v^°io znamenito povest, ga morate p< ^ eDo napojiti. ' — Ali res? ’ " Cisto zares. Predvsem alkoholi v; ■te hiočnega! In kje ga dobim? V kavarni Marine Labour (reet. l>t Sil je v resnici čuden možak, sb ^morski kapetan, ki pa že več % . ''ožil, nasprotno, vse, kar je bilo z morjem ali mornarji, se mu S0Usilo. Bil je tako nestrpen v tem, c £a povsod preganjali vsled njegovi ostrega jezika. In to pomeni v Angl ju. 0£°, če se pomisli, kaj je treba st< tek,’ da se pride tako daleč. On je pa i fev>31ai Ptišel tako daleč in živel je {...dini in alkoholu, življenje, ki ga r rf0 nikomur. j, je zaporedoma priganjač tujce ^hotele, razdeljevalec reklam, del: {L na železniški progi, ki veže Čorb tu® ni Saint-Hčlier na otoku Jersei m. u kjer bodo slednjič na: ^kovo truplo. tT^od pretvezo, da ga rabim za vodn ^ sem ga vzel seboj na kosilo. K « menil, da je ugoden trenutek, se; ^naravnost vprašal: ^Povejte mi, zakaj niste več mo o — “-“«j uimc veo me# teaj ste vendar bili izboren kap' ^rv niste nikoli p02:nali strahu... Kotovo da ne. do onega dne... _ Do onega dne? — Do onega dne, ko se mi je srce ustavilo vsled groze in sem prisegel, da se nikoli več ne vrnem na morje... Vi ne veste, kaj je morje. — O da, moj Bog! — Ne, je dejal divje in udaril s pestjo na mizo. Ne, ničesar ne veste. Kot vse druge, vas navdušujejo krasne njegove barve, ritem valov, njegov strašni ali pa zibajoči glas, veseli vas, igrati se z njim na peščeninah ali skakale od skale do skale, napolnjevati pljuča z njegovim slanim zrakom in ribariti v plitvinah živali, ki jih poznate... To že gre! Toda česar ne veste, si tudi ne morete predstavljati. O, približno že. Vem, kar je mo-nakovski princ privlekel iz dna morja, videl sem ribe in plazilce, ki so jih izvlekli iz morja v kitajskih in japonskih vodah: priznam, da so med njimi grozne in ostudne zveri, ki si jih človeška domišljija niti predstavljati ne more. Toda če človek to pozna, vendar nima zadostnega vzroka, da zapusti pošteno in dobro plačano službo. Molčal je trenutek in v tem trenutku sem šele zapazil, da je nalašč obračal hrbet morju, pred katerim sva sedela. Molčal je tako dolgo, da sem se že začel vznemirjati in nalil sem mu še en kozarec whiskija. Lica so mu lahno zardela in pogled se mu je oživil. Nadaljeval je, kot bi sledil misli, ki je še ni dovršil. — Da, življenje na zemlji ie strašno. Vse životinje, od najmanjših do največjih, se borilo za življenje, za svojo hra- 1 no, kakor tudi za svojo ljubezen. Toda, to življenje poznamo, poznamo vse igralce in prisostvujemo mu. Ni bitja, ki nam bi bilo popolnoma tuje. Toda, gospod, ali ste mislili na bitja, ki žive v morskih globinah, od mirijad enostavnih bitij do ogromnih mehkužcev, ki včasih pridejo iz poltemnih prepadov na površje in ki imajo oči, katerih pogled ni mogoče prenašati. Prenehal je in izpil kozarec, ki sem ga napolnil. — Ali niste v resnici nikoli mislili na to, kar se skriva pod smejočo se ali divjo masko morja, pod njegovo izdajalsko gladino, ki odseva nedolžno in jasno nebo? Ne, toda vse kar si more vaš duh izmisliti, vse najstrašnejše sanje, ki jih vdahne opij ali druga taka tolažilna sredstva, to vse ni nič napram strašni resnici. Videl sem, gospod, kako so ujeli umazane črve, dolge več Čevljev, debele kot moja roka, ki so se strašno zvijali na krovu, predno so pustili svoje morda tisočletno življenje, videl sem polipe, ki so imeli sesalke, velike kot ta krožnik in njih kljun je bil trd kot železo. Videl sem hudičeve ribe, ki so bile tako grde, da me je spreletavala groza, rake, katerih klešče so tako močne, da preščipnejo debel hrastov les, videl sem ribe, ki so rastline, in rastline, ki so ribe. Vse to so pa tudi drugi videli in radi tega nisem zapustil morja. Ce človeka glodajo ti-le ali pa črvi v grobu, je isto, in če natančno pomislimo, jim zapade mornar po smrti, kot oni zapadejo živim mornarjem; toda razen te neme, brezštevilne množice ie še nekai drugega.«. na poljedelsko ministrstvo! In dosegel sem prvi moderno zidani gravitacijski vodovod za Kranjske kraške vasi Selšček, Begunje in Bezuljak, ki se je financiral po melijora- cijsko-zaKIadnem zakonu, tako, da so inter-esentje posestniki prispevali k stroškoo le z 20% vse proračunske svote! (Nadaljevanje v prih. nedeljski štev.) UEitti suknje s priporoča po ugodmh cenah oblačilna industrija S A. Kunc, Ljubljana, Gosposka uiica 7. J I Uri stroji, poMščino iti Manična delacnlca (poprayijainica) n Šelenburgova uL 6]l. L. Baraga. |k Kar Vi hočete, to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka Din 28’- Lekarnar Eug. Feiler, Sfubica Donja, Eizatrg 357, Hrvatska. ■ . v;.-: KINO „LJUBLJANSKI DVOR“, jlš Sobota, 1. decembra mmiET drama v 6. dejanjih s predigro — v glavni vlogi ASTA NIELSEN. Medefja, 2. Pondeljek, 3. Torek, 4. dec. HEKOPD-FiLM KAKO LJUBI MATI.. I (Staro gnezdo.) Drama iz dnevnega življenja ene matere v 7. dejanjih. V glavni vlogi MARY ALDEN. Na Dunaju je bil ta film igran v 93 kinopodjetjlh. Niti eno oko gledalcev ni ostalo suho! Scene, ki presunejo srce tudi najokrutnejšega človeka. Sedem malih otrok igra prirodno in živahno! Danes, v soboto — 1. dec. — predstave radi državnega praznika: ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. POIOII P&ZOU B POZOR! Soboto 1. in nedeljo 2. decembra ob 11. uri dopoldne in ob pol 3. uri popoldne pr@dffaw@ za mladino. SPORED: Pepelka, kapica, Obriti ________maček In Žive lutke. Winterjev tednik: tčsko nastane moda. — Na lovu v tropskih krajih. Zimski šport. Slike so krasne in zanimive tudi za odrasle. Obmolknil je in si s tresočo se roko obrisal čelo. — Da, so še druge, strašne stvari. Neki dan sem v Sundaškem morju ali tam nekje daleč naprej od Gibraltarja, ne vem več natanko kje, videl nekaj, kar mi ne boste verjeli. Preiskavah smo morsko dno za neko znanstveno društvo, ne spominjam se več na njega ime. Drugi dan se je zgodilo nekaj izrednega. Voda, ki je bila do takrat mirna in čista, se je skalila, iz dna so se dvignile neznane rastline, kakor tudi blatno valovje. Merilo je kazalo 1800 metrov globočine. Uporabljali smo najboljše priprave, zadnje iznajdbe znanosti, med drugimi nove vrste mreže, ki so se vlekle po dnu morja in pobirale vse, kar se je nahajalo na njem. Z našimi mogočnimi motorji smo odvijah jeklene vrvi in spuščali svoje priprave v ogromne globine. Več kot dve uri smo rabili, da smo spustih mreže na dno in štiri, da smo jih spet privlekli nazaj. Imeli smo na ladji komisijo znanstvenikov, cel laboratorij in kaj vem še vse. Skratka, delali smo resno. Eden teh učenjakov je prišel na misel, pritrditi v močni stekleni posodi veliko električno žarnico, katere žica je vodila na dno z vsem aparatom. Kadar je žarnica gorela, je bil naš lov vedno zelo zadovoljiv. Poslušajte, gospod, tretji dan pa je bila voda še bolj kalna kot prejšnji dan in vsi smo se spraševali, kaj naj bo vzrok te prikazni, kajti naš aparat vkljub svoji mogočnosti ni mogel tako silno razriti dna; razumete, nikakor ni mogel. — Naša mreža se je bila potopila in celo uro smo io že vlekli no dnu, kar je naenkrat jekleni kabel strahovito poskočil po krovu. Dvignil se je dvakrat za približno dva čevlja in udaril s tako silo ob tla, da smo se nemirno spogledovali, pričakujoč, da se bo pretrgal Naša prva misel je bila., da imamo opraviti s kitom, ki plava v globočini in ki se je zajel v našo mrežo. Vstavili smo se. Še dvakrat je poskočil kabel. Zdelo se nam je, kakor bi ga bila žival popustila, da nato potegne še s tem večjo močjo in silnejšim udarcem. Pritisk je bil tako močan, da se je kabel zarezal v tla krova. — Za vsak slučaj smo vse na ladji pripravili za obrambo, kajti vedno bolj smo bili prepričani, da imamo opravit s kitom ali ogromnim delfinom. Kako smo bili neumni! Da, da, morske deklice, ki so prepevale za Odisejevo ladjo! Rekli boste, to je bajka! Toda kaj veste vi o tem! Jaz pa vem! — Voda je postala še bolj kalna in se je vrtila, kot se da vrteti tekočina v posodi, če se suče na poseben način; razen tega so na gladno priplavale velike rastline, gobe in čudne ribe, ki so naglo hitele semtertja. — Ladja je spet polagoma začela vozit naprej in ker se ni ničesar novega pripetilo, smo začeli dvigati mrežo. — Lov se je bil izplačal, mreža je bila polna alg. Med njimi smo našli še popolnoma nepoznane vrste. Previdno sem jih premetaval in našel čudovita bitja in nove vrste školjk, toda naenkrat sem zagrabil za večjo stvar in tako res, kot sva midva sedaj tu, me je ta stvar zagrabila za roko in se me mrzlo oprijela, Občutil sem bolj gnus kot strah. 11. pHlöfla „lafrarillth Novostim“ itev.256 I dne f. decembra'1WS3. niJujLi-i -iin..i-- tjahmB»iiinmn_iMMai—amepguw, „ij.g.u-, ..... *»« - 'v^- -— — . Zanimivosti - 'Mal Böglna raslima? Lajiki trdijo, da je mogoče naglo ugotoviti, ali je določena žival ali rastlina živa, oziroma mrtva. Ravno tako mislijo tudi, da je mogoče natančno ugotoviti oni moment* ko je nastopila smrt. Će'umrje cesar ali kralj, določijo nastop smrti. na. minute natančno. Iz tega sklepa lajik, da nastopi smrt mo-rnentano in da potegnemo lahko med življenjem in smrtjo natančno ostro uiojp. -.Človeka smatramo mrtvim, če mu je dihanje trajno ponehalo. Tedaj konstatira zdravnik smrt. Vendar je ta ugotovitev samo konvencijonelna. Pri-rodopisci vedo, da tudi pri »mrtvem« človeku še marsikaj živi. Ako so obglavili, zločinca, in tega človeka par minut po. uradni ugotovitvi smrti secirajo, trepečejo mišice in drobovje se peristaltično zvija. Celo srce začne znova utripati nekaj minut — ker je prišla kri v. stik z zračnim kisikom. Će se srce popolnoma umiri, zadostuje samo vbod z-iglo in srčni utripi se ponovijo. Ako nadražimo živčevje, se krčijo mišice tudi dve do štiri ure po »smrti« človeka. .Analogne pojave opazujemo lahko tudi pri rastlinah. Georgine pomrznejo navadno že ob močni jesenski slani, če posije potem solnce na zmrzle liste, se otajajo, počrnijo in ovenejo. Vsakdo bi dejal, da je ta cvetica poginila. Vendar temu ni tako! Z drobnogledom sem opazoval te zmrzle liste. Videl sem, da so res skoro vse rastlinske celice iz-rnrle, a dihalne odprtinice (reže) na spodnji strani lista so ostale v precejšnjem številu žive. Te celice so proti mrazu, in drugim škodljivim uplivom izredno odporne. Če bi smatrali imenovani list mrtvim, bi bilo to le deloma res. V tem slučaju list kot celota ni zmožen življenja in je le v gotovem delu mrtev. Smrt torej ne uniči živega bitja momentane, nego nastopa polagoma. Težavno je določiti čas, ko je nastopila smrt. A ravno tako ni lahko določiti samo na pogled, ali je kako sta-oičje živo ali mrtvo. Na suhem žitnem zrnu ne moremo opaziti nobenih življenskih pojavov. To zrno ne rase, ne presnavlja sprejetih snovi, se ne premika, sploh ne kaže nobenega znaka, da živi. Šele kasneje lahko rečemo, da je bilo zrno živo — ko smo ga posejali v vlažno zemljo. (Seveda morajo biti tudi drugi pogoji ugodni za rast.) A na pogled tega suhega zrna od resnično mrtvega ne moremo razlikovati. Ce na živem bitju ne opazimo nobenega življenskega znaka — pa je vseeno zmožno to bitje življenja, pravimo, da je navidezno mrtvo. V klici žitnega zrna počiva novo življenje, mrtva je samo na videz, šele kadar zgubi vsako možnost novega življenja, postane resnično mrtva. Kako se prepriča fizijclog, da ima opraviti z mrtvo rastlino? Zato ima posebne metode, takozvane življenske reakcije. 1. P l a z m o 1 i z a. Živo stanico da-mp v 10%-no raztopino kuhane soli. Sol odtegne celici vodo, plazma1 se od-ložji od celične kožice in se skrči na središče celice. Ta pojav imenujemo plazmolizo. Vsako stanico, ki iahko v ' i sluzasta, živa vsebina stanice. -*ii »I I mMmmmmimmvnmmmj**—«, --im .njej povzročimo ta pojav, označujemo kot živo stanico. Večkrat pa ta metoda ne vodi do rezultata, bodisi, da je celica premajhna, bodisi, da je krčenje plazme nemogoče. ’ 2. Električna indukcija. S pomočjo indukcijskih udarcev se živa plazma momentano skrči, ali pa se kruši njena gradnja. S to metodo dosežemo pa mnogo manj povoljnih rezultatov, nego s prvo. 3. Srebrna reakcija. Žive stanice reducirajo srebro iz šibkih alkaličnih srebrnih raztopin. Plazma počrni. Mrtve stanice ne dajo nikake reakcije. Žalibog te reakcije ne vidimo pri vseh živih celicah. 4. Barvilna reakcija. Živa plazma prestreže gotova barvila, posebno antokijan2. Mrtva jih propušča in Modro barvilo, ki nastopa posebno v cvetih, še celo zbira. O tem se lahko prepričamo z naslednjim preprostim poizkusom. Izrežimo iz žive rdeče pese dvoje enakih kock! Eno položimo takoj v vodo, drugo šele potem, ko smo jo položili poprej v zračno kopelj 60° C. V prvi posodi, kjer leži živa pesa, barvilo ne izstopa, voda ostane brezbarvna. V drugi, kjer leži odmrla pesa, pronica barvilo v bogati meri iz staničja in pobarva vodo živordeče. če hočemo biti sigurni v ugotovitvi rastlinske smrti, bomo kombinirali več teh reakcij. A največja sigurnost leži v opazovanju nadaljnega razvoja rastline. Če stanica, staničje ali klica raste, tedaj ne bomo dvomili nad življenjem rastline. D. B. 2 anthos = cvet; kyanos = moder. — Steklen samokres. Slovensko slovstvo premore neko povest, kjer se sejmar ubrani razbojnikom z usnjem, zvitim v obliki pištole. Resničnost hodi često za literaturo, kakor se je spet pokazalo v Londonu. Mlada dvojica, ki se je rada videla, se je brez imetja združila v zakon. Brez dote in službe sta precej časa uživala medene tedne, in sicer na sledeči način. Vsako noč proti dvem v jutro sta šla po gledališču in večerji na lov: najela sta si avtotakso in se dala odvesti v zapuščeno ulico v predmestju. Preden je vozitelj, pnšedši na lice mesta utegnil pogledati svoj števec, mu je gospod nastavil mrzlo cevko na šinjak, rekoč: »Roke kvišku, ali pa ustrelim!« In dočim je nesrečni vozač držal roke v zrak, mu je gosna udobno pobrala ves denar. — Tako sta oplenila v devetih tednih 75 avtomc-donov. Slednjič pa ju je redarstvo zasačilo. V veliko začudenje se je ugotovilo, da je bil revolver bazarska igrača iz stekla. — Kralj rešitelj. Stari Normani ne bi v vrečo deli danskega kralja Kristijana, ki ni le imeniten voditelj naroda, temveč tudi izboren voditelj ladje On-dan je s svojo jahto »Rito« tekmoval z enojamborno jadrnico »Carino«, ki je last imovitega Kodanjčana. Pomoi ščaka te barke, ki je napenjal jadro, pa :e kakor s fračo zagnalo v vodo. Kristijan, ki je bil na krmi svoje »Rite«, je precej opustil tekmo in po kristijansko najprej otel moža iz valov, nato pa se zopet začel kosati. Navzlic tej zamudi je vladarjeva Rita dobila dirko. Obligatna ženitev. V Franciji se je začela zadnja leta vsled veidnega padania rojstev ostra ofenziva proti zakrknjenim samcem. Časopisi razširjajo propagando za zakonski stan jv dolgih razpravah, državna oblast grozi z davki na samce, moralisti jih preklinjajo in izobčujejo. Propaganda je jživahna, vendar pa je kljub vsemu terpu javno mnenje Francozov proti uvedbi prisilne ženitve. »Petite Gironde« piše med drugim, kakšne krivice in nevarnosti bi nastale z uvedbo obligatne ženitve za široke mase samcev. Mnogi nimajo resne in upravičene razloge, da s©]-p e oženijo. Odvračajo jih od zakona osebne razmere, slabo zdravje,, družinske razmere. Ti nesrečneži bi morali državnim oblastem razlagati svoje upravičene pomisleke, pa še bi se jim kljub njihovi upravičenosti pogosto ne posrečilo, da bi z njimi zmagali. Poleg materijalnih pomislekov, so še drugi sentimentalne narave. Mnogi nočejo v zakonski jarem iz pijetete do nežnega spola, ker vedo, da imajo temperament, katerega bi tudi angelj v človeški podobi ne mogel prenašati, in kratkomalo sploh niso ustvarjeni za zakonski stan. Takšnih bi država ne smela obdavčiti kot neposlušnih svojih državljanov, ampak zaslužili bi nagrado^ zato ker uvidijo sarm, da niso za zakonsko življenje zmožni. Dalje piše ta list, da je popolnoma pravilno in hvalevredno, da država podpira družine, ki imajo po več otrok, je pa vse graje vredno to, da se s tako strogostjo nastopa proti samcem. Pri neki priliki je nekdo omenil Gustavu Flaubertu o prisilni ženitvi. Ta pa je rekel: »Ženska, tu, v moji hiši? Zato, da bi mešala moje papirje?« — Stari župani. V Vendeeji je menda največ priletnih občinskih svetnikov. Tako ima srenja Reaumur na županskem stolcu že od 1. 1870 istega moža. ki sliši na ime De Vexiau. Še bolj pa se sme ponašati kraj Beaurepaire, kjer župani že izza 1. 1859 Emil Damour. Ker mora imeti občan vsaj 25 let za pasivno volilno pravico, šteje poslednji najmanj 91 zim. Resničen je biološki zak.n: funkcija ustvarja organ.,. Tukaj ga pa tudi hrani. — Živi mrtvec. V navadni pesmi in v drami je obdelan ta predmet, da pride mož po toliko letih domov in najde svojo ženo drugič poročeno, kajti prav Pravi Capek v Komediji iz življenja žuželk: »Žena chce byt polo-žena«; v romanu pa je tak mučen položaj popisal Balzac v »Polkovniku Chabertu« in Zola v »Jakobu Damourju«. Nedavno se je stvar ponovila v Saint Flouru. Vojak, ki so ga več let smatrali za rajnega do sodnjega dne, se je vrnil k svoji bivši tašči, gospe Beor, v uiici Planchettes. Bivša tašča ponovim, kajti njena hči je imela v drugem zakonu že dvoje otrok. — Za nekadilce. Nov način, kako se oplenijo potniki, se danes uporablja na laških in angleških vozovih. Člani mednarodne razbojniške tolpe se utihota-pijo v oddelke, kjer sede same bogate žene z biseri in dragulji. Elegantna dvojica se vam nastani in jame kaditi, čim se vlak pomika. Čez trenutek zaspi pričujoča oseba zbog specijalnih omainlji-vih svaljčic, ki jih pušijo taki zlikovci. Nato z vso lahkoto in legnatjo poberč, kar se jim zdi. Takisto je bila ondan italijanska plemkinja ociganjena za nakit in kožuhovino v vrednosti več milijonov lir. Šah. Rešitve končnih študij H. Rinck-a v »Jutr. Nov.«, z dne 25. nov. 1913: Nal. št. 1: ( Beli: Kdl; Lc4, c7; Sdo; B.: C6. — Crni: Kf5; De4; Lg5; B.: f6, h4. — Rešitev: 1. Sd5—e7+, De4Xe7; Lc4—dSP, Kf5—e6; 3. Ld3—c4+, Ke6—d7; 4. Lc4—b5+, Kd7—cS; 5. Lb5— a6+ itd. z večnim šahom, ali pa 2 .... Kf5-g4; 3. Ld3—e2+, Kg4—h3; 4. Le2—fl+ itd. z večnim šahom. Nal. št. 2: Beli: Ke6; Ta6; Crni: KhS; B.: c3. d2,'i2, f3; Rešitev: 1. Ke6—f7, Kh8—h7; 2. Ta6—al, Kh7—h6; 3. Kf7-f6, Kh6-h5; 4. Kf6—15, Kh5—h4; 5. Kf5—f4, Kh4— h3; 6. Kf4Xf3, Kh3-h2; 7. Kf3— e2, Kh2—g2; S.Tal—fl, c3—c2; 0. TflXf2+ z remijem. — Nal. št. 3.: Beli: Kc2; Td5; Sc4; B.: d4; Crni: Ke4; B.: 12, 13, f4; Rešitev: 1. Td5—e5+, Ke4Xd4; 2. T15Xe3, f4Xe3; 3. Sc4—d2— remis, ali 3 .... K— ali e2—el—D, T, L; 4. Sd2—f3(+) itd. — remis, ali 3..... e2—el—S+; 4. Kc2—dl, S— ali Kd4—d3; 5. Sd2-fl itd. remis. Ali: 1.,..., Ke4—f3; 2. Te5Xe3+, f4Xe3; 3. Sc4—e5+, Kf3—g2; 4. Se5—d3, Kg2-fl; 5. d4-d5, e2—el—D; 6. Sd3Xel, KflXel; 7. đ5—d6, Kel—fl; ter 8. d6--d7, e3—e2 z — remijem! — Trboveljski pramog in drva ima stalno v zalogi vsako množind Dražba JLI&ÖÄ Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Tel. št. 220/ ________________________J i THE HEX Co, m * LJUBLJANA. TELEF. ŠT. 268 I.W. GRADIŠČE lO. Litogrsfičnf papir. n Vedno zadnje novosti f SAMO I Šelenburgova ulica 3 f GRIČAR & MEJAČ. OfltfttiiiliB Ljubljani z razsežno prakso sprejme ^sÄfä s euliSf. pravico ev. ilrožišiisiiia. Reflektira se le na prvovrstno moč. Pogoji zelo ugodni, nastop po dogovoru. Dopisi na upravo lista pod „diskretno". ^KURJA OČESA, odstrani v e tirih dneh zajamčeno ÖUROIT i Tekom 16 let milijon-/ ^ krat preizkušen. Dobite ga ▼ lekarnah drožerijah in zadeon BURGIT G. m. b. H.r Freilassing (Bayern). N.t$ za božič napravite svojim dragim z nakupom prvovrstnega pisalnega stroja ^s^sessssxRsssssesxssassiBss I NGER avALNI STROJI Na celem svetu znani kot najboljši. ajj PodrniitSeo !d zastopstva v vseh mostili. ' !lJUBLMI&ä$l, Iel©fi!byrf8@¥a ul. 3» te3la za frhvp S.H.S. Maiiiifea ulita broj 5,!!. kat. — Cen® celit® posteljno perje. 1 kg sivega skubljenega perja Din 65-—: poibeiega Din BO-—: belega Din 90' : boljšega Din 100- : in Din 120- —: mehkega kot puh Din f50’" in Dln ISO-—: najboljša vrsta Din 225-—. Pošilja prosto po povzetju od Din 200- - višje prosto poštnine. Zamena in vrnitev do- •twfo ,,.wVä'v ___1 ? Ä T T __ ? t_ .- _ t v _ F-v ... voljena. Vzorci brezplačno. Dopisi le na: BmecM Saclissi, Lobez 35 pri Pimu, Ceika. Poštni predal iz Češke v Jugoslavijo rabijo okoli 14 dni. 119 Potegnil sem roko iz mreže, da stresem to stvar na krov, toda krepko se uie je držala... Tedaj pa, gospod, ko sem. pogledal, s čem imam opravit, me je 3si>feletela groza. A'—^Bila je človeška roka! Da, zares, poslušajte me, človeška roka, ogromna, bleda in oborožena z mogočnimi, dolgimi belimi kremplji. Mreža jo je bila odrezala ravno v zapestju in iz rane je tekla še debela krvava tekočina. Bila je žioveška roka, kot so naše, s petimi prsti, samo štiri ali petkrat večja kot velika moška roka. Učenjaki so jo preiskali in jo spoznali kot tako. Ali občutite, gospod, kako je to grozno, če vemo, da se nahajajo pod nami v mor-skih;.globočinah bitja, ki so nam v vsem podobna, in da so ta strahovita, pošastna bitja tako daleč proč od našega razuma, od naših. duš? Od kod prihajajo ta skrivnostna bitja? Na kak način so v .zvezi z življenjem? Ali smo mi pregnanci na zemlji, ali pa oni, ki so ostali doli: v temi?. ' — Ali vidite, kako daleč me je vedla moja groza? Domišljal sem si, da dirja to--neznano ranjeno bitje pod morjem zä nami, da nas neprestano zasleduje in vrgel sem roko nazaj v morje... — Od tega časa imam strah pred morjem, pred tem, kar vsebuje, gledam jo, kot hudoben obraz, poln zahrbtnosti, ki skriva svoje namene in ves ostali čas mojega potovanja se mi je zdelo, da moja ladja reže nemo živo meso ... meso enako mojemu mesu... Kake skrivnosti se nahajajo še na dnu morja? (Konec.) Zorana: ifeM ©blsk, Samo koraki po opravkih zaposlenih ljudi so odmevali po cestnem tlaku; sicer je bila noč tiha in temna. V zavesti, da hoče nocoj oropati nekaj tujega, je hitel dr. Levič, visok možak, črnih kuštravih las, po glavni cesti, ter zavil nato po stranski stezi, ki je peljala do vile. Luč je bila ugasnjena. Splazil sc je na balkon, ter lahno potrkal na okno. — Kdo je? se je začul iz sobe pre-semečen ženski glas, — Lina odpri! Gospa, ki se je bila že pripravila k počitku, se je naglo oblekla,, odgrnila zastor, ter pogledala skozi okno. — Ali vidim prav? je vprašala z glasom, ki je izražal bolj strah nego presenečenje. — Dr. Levič!... Kaj se je dogodilo?... Kaj naj pomeni ta nočni obisk? ... _ Za naju mnogo. Pusti me v hišo! Vse ti raztolmačim. — Stopite, prosim, na vrt in pridite skozi glavni vhod, kakor se spodobi Poštenjaku. Prišla je v vežo ter odklenila vrata. Molče sta se podala v salon, kjer je ona Prižgala luč. Ponudila mu je stol, ter ss sama v sed la na divan. po kratkem molku sta se spogledala. — Gospod doktor! — je zašepetala v trepetu. Raj pomeni? — In ob tej uri... — Ne, gospodi Lina! Stara znanca sva. In najbolj komično se mi zdi, če se dva prijatelja med seboj vikata. Imenuj me Janko! Tako kakor nekdaj. Ali se še spomin iaž, Govoril je tiho, z glasom polnim sočutja. Po bledem licu mlade gospe, sta zdrknili dve veliki solzi. — Ne plakaj! Vse sem ti odpustil. Nisi mi storila krivice ti, nego on. — Kdo? — Tvoj mož! — Moj.mož! Da ga morem še nazivati s tem imenom. — Lina, Ti nisi srečna. — Bila sem tedaj, ko sem bila tvoja. Ves svet se mi je smehljal in sleherna bilka na polju me je razveselila. Nemoteno sva snivala oba sen tihe in mirne sreče. Toda prišel je drugi, preslepil moje sorodnike z obljubo zlatih gradov, premamil mene s čudovito sladkimi besedami — in me iztrgal iz tvojih rok, — In jaz se hočem maščevati! Prišel sem, da te iztrgam nocoj iz njegovih rok. — Janko! Ne! Ne! Tega ne morem. Še sem žena drugega. — Lina, ne oporekaj! Vse vem, — nič mi ni ostalo prikrito. Ti trpiš obilno. — Tu imaš prijateljev. — Ti sama sovražiš njega. Predstavljam si, kaj pomeni življenje v hiši kjer ni niti ene duše, ki bi s teboj čutila. Hočem te rešiti,- ker meni si ostala še vedno to, kar si bila nekdaj. Zato nobenih vzdihljajev, nobenih dramatičnih prizorov. Udaj se moji volji! — Pa on, oni?... —• Meniš svojega moža, taščo in njegovo sestro. — Odpeljali so se dac nes.,. — Kako veš? — Srečal sem jih v pristanišču. Oni se najbrž ne vrnejo tako naglo? — Čez štirinajst dni. — V tem času bova midva že na drugi strani morja. — Misliš odpotovati? — Še nocoj. — Janko! Ne križajmo pota. Srečala bom njega, potem sem izgubljena. — Njih parnik je že odplul. Potovali so v drugo smer. Ne boj se! Z njimi ne prideva v dotiko. — Toda pomisli! Ko se vrnejo in najdejo hišo prazno ... — Dobro! Ko bo mož videl, da mu je vkradeno najboljše, bo spoznal, da je na isti način, oropal on drugega; — Janko! To ni drugo nego... — Maščevanje meniš, ne pa ljubezen ... ? Molče ga je pogledala. —-Lina! Ti me ne umeješ. Umela me nisi niti tedaj, ko si menila, da sl z menoj najbolj srečna, kajti če bi poznala mojo dušo, ne bi se opila sladkih obljub drugega. Neprijetno ti je bilo, ker sem premalo govoril. In zato si mislila, ker je bil drugi sposobnejši, vzbujati v tvojem srcu nova čustva in višja hrepenenja, da te jaz, samo dolgočasim. Naveličala si se mene pustega človeka — in zbežala k onemu, ki je imel zate dnevno nove čare. V zakonu si spoznala prevaro. Njegove besede so bile brez podlage. Tvoj mož je človek brez lastne volje Vsled tega so nastale posledice. Zahaja v slabo tovarišijo, pijan-, čuje, ne odteguje se niti ženski družbi m tebe zanemarja Toda Lina! ti blaga in ponosna ka* kor si, ne smeš več trpeti tega. Trdil« si vedno, da hočeš moža junaka. Dobi' la si nasprotno. A junaki ne izrazujejo svojih misli v besedah, čustva izkazujejo v dejanjih. Če misliš, da se boš še dolgočasil« z menoj... Zdajci je stisnila njegovo roko v priznanje hvaležnosti in solze radosti s° jo oblile. Uro pozneje sta odplula s parnikotf1 preko mroja. V novem svetu sta si pO' iskala zavetje tihe in mirne sreče. — Ženin v lisicah. Detektiv J. Lis' sot iz Ottawa je nehote zasačil Atana' zija Beauchampa* ki je kolesa kradel' in bil prisiljen odvesti ga v ječo. Nc' rodno je bilo za oba. Tajni policist ni ^ v službi in se je potemtakem mešal v stvar, ki se ga ni tikala. Drugi pa bi sS bil moral še isti večer poročiti. Na sre&’ Pa je zaročnica, odločna in nagla punč«' ra, tekla prosit sodnika, naj ne zavil* ženitve. Zato je ob določeni uri prif® mladoženja v spremstvu tajnega redari« v tempelj, si pri vhodu snel spone ter opravil z nevesto pri oltarju. Po konč«' nem obredu je ndvoporočeinka objel« svojega možička, ki je radovoljno P0-molil pesti, da ga je detektiv vklenil ter odvedel v zapor. To se je dogodilo v Kanadi, blizu Zedinjenih držav, kjer «c čestojlogajajo^neobdmerečh^^^^^ Podpirajmo Smetao dijaštv0*