Г
Izhaja vsako soboto ob 6. uri zvečer.
Prodaja so v tistih tržaških tobakarnah kakor Edinost'
po 2 kr. odtis.
Naročniki .Edinosti1 dobivajo to prilogo vse leto, ako priložijo naročnini za ,Edinost* še 1 gld.
"t
4
NOVIC AR


Cene oglasom v ,Novičarju‘ so: za petit-vrstieo 8 kr., za naslove z debelimi črkami sc plačuje prostor,kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice in domači oglasi, po pogodbi.
Frankovanu pisma in rokopise je pošiljati vredništvu ,fUH»osK‘.
I Ntfrankovana pisma se ne I	sprejemaj«.	.
-N-----------———4
, ,	_	............ i
RodpGŠki ŽUPnik.	vlijte ljudje božji in mirujte, svaril je me(l vaščani, ki so ga visoko cenili, spošto-
.	"	župnik, hočem vam preskrbeti vode, če prav vali in častili skoraj svetnikom božjim. On
" 6 *1 spisal Jadranski.^ ° V °	' bi jo moral izžmeti iz suhe gobe. Le en sam'je pa tudi iz srca ljubil vaščane, budil jih k
fKonc ■)	Р08°ј тога*е izpolniti: verjeti morate vsi do narodni zavesti, učil nevedne, pomagal revežem
. ednega mojim besedam — kajti živa vera in ni jih zapustil v stiskah in nadlogah. Po-Huda suša je bila nastala, stu enci 80 i predstavlja gore! Vse ti hočemo verjati, plovan,1 sebno se je pa mladina od njega veliko na-vsa ovai, vo nj.i u in užo so se posusi e, mjvge) (]a nain ie daš vode, upilo je vse vprek, učiln, katero je posebno spodbujal k izobraže-rpei so žeje jut je in živina,	e e v ZUP ; mlado in staro. Udaril bom ob skalo se svojo	vanju in omiki. Poučeval jo je v petju, osno-
nikovem vodnjaku na njegovem	vitu bilo je paijCOi dejal je župnik,	in	če boste vsi do	val je čitalnico, bralno društvo, prirejal shode
nekoliko vode, a tudi taje kmalu pošla. Pa:jednega trdo verovali)	da	priteče voda iz	in vesel'ce in ker je bil povsem Slovan po
kaj bi ne? Kakor je naš župnik v vsaki jnj prihrumi v veliki obilnosti. _ poto. rodu in mišljenju, povdarjal je slovansko miš-
stiski odprl vse svoje shrambe in delil do- ЛДј* v	.	.. ...	,	jenje pn vsaki prilik,. Seveda ga početkom
.	.	.	„v_•	, ,	. . i. i .	80 86 \ asčauje m sklenili,	da pojdejo	ljudje niso prav razumeli, a polagoma začelo
ho e levez m in nesiecmm, ■ je u i z aJi iakoj se svojim župnikom v „Podpeče“ k živi je poganjati kali seme njegovega truda in ko je pritiskala suša, postavil na prosto raz- sk.dj_ s0 jn veiika mn0žica je sledila bla- njegova beseda in volja postala sta med vaš-polaganje vaščanom	lastni vodnjak, in poslu-	gega Upnika v „Podpeče“. Ko so prišli k	čani jednajsto božjo zapovedjo	(tako so se
žavala se ga je vsa	vas. Kar	imam, to vam	živi skalii dvignifje plovan* debelo svojo pa-	"stiliv fi vafanje, ko so bteli	povedati, da
dam — dejal je blagi župnik — dober pastir	„ri«,.;! nh ähnln a 7q«tnni vndi 00 in a 1 *° ^oi e 111 ve'eva njihov plovan). Ako
r ,.	. v«y • л ä* i*	• i i 41C0 ^er udaill	a zastonj, voda sele danas vprašu eš potomce onih vaščanov, od
l,ubi svoje ovčiče in da življenje	zanje, kadar ^ htela pokazati. žejni	so	bili vaščanje kot	kod izhaja, da je med njimi jako divno razje treba. —	i jeleni, pa vode ni bilo	in	ni bilo. Zopet so	vita slovanska zavest, od kod izhaja, da pro-
Stiske in nadloge so večidel vzrok pre- godrnjali, zopet stiskali pesti, razkačeno škri- cvita.i° orodna društva, da ga ni skoraj otroka, pirom, grehom in mnogovrstnim hudodelstvom. pali zobmi in pobira]i kame„je, da bi ga hi- Steri ?' ”e znal. n,a. Pa”et Pesmi ”Jaz, se™
I , r a = 1 c i so godrnjali, to sta jih trli la- ш (1иМ) , „ojeg, ploran«, kakor ,, nekdaj prSdki in “r,ž"e let da ,o ohti žL” to kota m žeja, ko sta	jih moiih	kuga m vojska.	kamenja]j židje sv. Štefana. A tudi v tej ve-	neskaljeno vero, kakor jo uči veronauk, pore-
Dandanes seveda ne	godrnjajo	več, ker imajo	bki nevarnosti izgubil ni naš plovan poguma.	''Ф ti, da vlada med njimi duh	„Podpeškega
vse v rokah, in	jim morajo drugi streči iz	Vse svoje moči je zastavil,	da bi	se svojo	župnika“. Popeljejo	te	na	njegov grob	ter	ti
rok. Zato se pa	nikar ne čudi, dragi čitatelj,	üriroieno mu Z(,0vornostio nomiril	razkačene	Pokažei° besede’	v	kamen	vrezane na	njegovem
da so naši vaščanje o hudi suši godrnjali	Ч ? Г ’ razkačene grobu. дикај počiva Podpeški žvpniki živel
v	. .	g ..:	vaščane. Zameni m njihovi divjosti, kajti vedel je Bogu in slovanskemu narodu. Slava njemu,
zoper svojega župnika, dasi je bil vedno njihov je, da sila kola lomi.	'nam pa daj še kdaj tacega župnika !“
dobrotnik.	Prošnje	so pošiljali vsaki dan k	; Stojte ljudje božji, je dejal,	in nikar si
Bogu za dež, a	dežja pa venderle ni hotelo	ne oskrunite lastnih rok nad	svojim	pastirjem.	I
biti; jeziki so se	vaščanom sprejemali od žeje,	Da ni pritekla voda iz žive	skale,	krivi ste1
pa nebo je bilo vedno čisto ko steklo in solnce sami ; gotovo niste vsi trdo verjeli mojim : je vsaki dan pripekalo toplejše ter toplejše, besedam, in če niste vsi do zadnjega verjeli,1
Vaščani so se v svoji slepoti naveličali prošenj potem se nikar ne hudujte nad menoj! — presvitla cesarica dospela je zopet na in molitve, in jeli obupavati in želeti smrti Umolknili so vaščenje, odlagali kamenje iz otok Krf.
NOVICAR.
Potovanje Njenega Veličanstva. Nuša
sebi, otrokom in neumni živini. Vrelo je staro rok in jeli trezno raziskovati, kdo so taisti,
Znamenita vest. Ravnokar pred
in mlado k plovanu, in vse, kar je le znalo ki niso verovali župnikovim besedam. In tako zaključkom lista došla nam je znamenita mrdati z ustmi in obračati jezik, obračalo ga so doznali, da so bili županovi mali otroci,1 vest, da je mestni svet tržaški je proti lastnemu plovanu. — Plovan! plovan! potem otrok otroci najstarejšega starešine in razpuščen po višjem ukazu, ti nisi plovan kakor Bog zapove dejali so 1 umiki možakov-prvakov taisti, ki so dvomili, | Posojilnica in hranilnica tržaška raz-vaščanje. — Da si ti pravi plovan, vzel bi da bi bila imela župnikova palica moč v sebi,' poslala je nastopno poročilo: Ko smo usta-svojo palico, pa bi udaril kakor Mojzes ob izvabiti vode iz žive skale.	| novih koncem leta 1891, —- dovolj pozno
skalo, in iz skale priteklo bi toliko žive vode,! Kekli so županovi mali otroci: ako sam |— naš zavod, prvo posojilnico v Trstn, kolikor jo potrebujemo zase, pa še tržaškemu Bog noče poslati vode iz oblakov, kako je bj]j 8mo prepričani, da je ta zavod po-mestu bi jo lahko prodajali, da bi mu je ne možno, da bi plovanova palica omehčala trdo treben in koristen za Trst in njegovo oko-bilo treba iskati daleč okrog po slovanskih ‘ skalo ? — In tedaj, tolažil je župnik vaščane, I i;COj kjer do sedaj niso imeli Slovenci no-tleh, z laškimi motikami in našimi žulji. j imejte potrpljenje, dokler se nas Bog usmili, benega svojega kreditnega zavod«, skoraj Plovan plovan, mi smo te smatrali ve- ter nam pošlje potrebnega dežja iz oblakov. | nobenti kreditne organizacije. Pri razvoju likim svetnikom božjim, a zdaj vidimo, da si;— Prav piavi plovan, dejali so prepričani! jn napredku posojilnic v drugih krajih, na-nezmožen človek, kakor smo mi; reši nas iz vaščanje, se nas že Bog usmili predno pogi-1 dejali smo se, ne samo da bodemo imeli te stiske ali pa zapadeš naši osveti.	nemo od žeje. Neki	starosta je poprijel za	veliko priložnosti dajati	koristna in varna
Dobro! odrezal se je gosp. župnik po-1	besedo ter celo dokazoval v župnikovo obrambo,	posojila, ampak tudi,	da	bo nas zavod pri
svareč vaščane z ono krščansko ljubeznijo in	da je to čisto naravno,	da ni bilo do tedaj dežja,	imovitejih Slovenci v	bogatem Trstu našel
potrpežljivostijo, ki odlikuje namestnika božjega. Silna daljava je,	pravi, od doline solz do	zadosti zadružnikov	in	denarja. V prvi
— Vi ne verjamete, kakor v en sam čudež | božjega prestola v nebesih. Tam gori pa ni-1 „aši nadi se nismo motili, kar priča veliko božji in to je oni v Kani Galileji. Da bi vam majo ni železnic ni brzojava, ni vozov, ni kočij, število prošenj za posojila, pač pa žalibog jaz delal čudeže, tega vender od mene ne morete zahtevati! Sila kola lomi, ugovarjali so vaščanje — če ti že ni mogoče izvabiti vode iz skale, saj vino, kolikor ga imamo, spremeni v vodo, da ne poginemo od žeje mi in deca. To vendar ni veliko, kar zahtevamo od tebe! — Tudi tega mi ni mogoče, izgovarjal se je župnik, jaz nisem ni Bog ni svetnik božji na zemlji. — Zakaj si pa plovan, togotili so se nad njim vaščanje, če no znaš delati niti iz vina vode, kar ume navadni krčmar ? — Zato, ugovarjal je župnik, ker sem le vaš pastir in vi moja čreda! — Urednika nam ni potreba, tega imamo sami, dejali so vaščanje, a da si pravi črednik, potem bi moral preskrbeti svojim ovcam ne le krme, ampak tudi bistre vode. — Hud vihar dvigal se je okrog blažega župnika in že so jeli nekateri vihati rokave in stiskati močne pesti ter skoraj bi bilo prišlo do najhujšega, da se ni porodila srečna misel v modri župnikovi glavi. —
opravljati morajo in preskrbeti božji posli vse |v drugi. V imovitejih krogih in posebno peški. 1 otipeli so vaščanje in vračali se ^ v krogih naše tukajšnje inteligence dobil domov žejni kot jeleni; vendar jim je bilo ^ je naš zavod jako malo podpore in zadruž-žal, da so tako hudo razžalili blažega svojega nih deležev. malimi a častnimi izjemami plovana. A že proti večeru tistega dne prišu-lse imoviteji Slovenci v Trstu in okolici
meli so črni oblaki, prepregli obnebje okrog in okrog in jela je liti ploha, kakor da bi jo bil kdo izlival z brenkači iz neba na zemljo. Vaščanje so radostno poskakovali, hiteli so v vsej plohi iz svojih stanovanj in vsklikovali: čudeč božji! čudež božji! Z godci so se napotili k svojemu župniku, da mu napravijo podoknico, in v vsem dežju plesali so tam pred njegovo hišo „Goričane“ *), da so bili naposled mokri kakor miši.
Odsehmal postal je plovan prva oseba
*) Jaz sem videl nekoč, kot dečko, plesati „Goričane“ nečega domačega glumača v Smukvici. Plesal je tedaj omenjeni glumač „Goričane“ za smeh, plesal je sam brez ženske, češ, da je to ples po starem kopitu. Kretanje glumačevo pri tem plesu bilo je zelo podobno počasnemu medvedovemu sukanju. Godba je svirala v taktu plesal-čevih stopinj.
do sednj niso niti brigali za „Tržaško posojilnico in hranilnico“, in to celo nekateri, kateri vživajo ne majhen političen vpliv. Nam se zdi, da v Trstu še niso zadostno znani pomen, važnost in razvoj posojilnic v Slovencih; konstatirati moramo, kar se ne kaže samo pri našem zavodu, da imajo Slovenci v Trstu in okolici manj delavnih rodoljubov kakor drugod, da je tukaj politično in rodoljubno delovanje večinoma le prazna beseda. Več delavnosti je tukaj dolžnost.
Pri vseh neprijetnih skušnjah, katere je imel naš zavod pričetkom svojega delovanja, pa moramo vender konstatirati, da se je množil promet „Tržaške posojilnice in hranilnice“ od dne do dne, če
tudi polagoma. Načelništvo se je pri tem ravnalo po principu, da morajo biti naši izdatki v primeri z dohodki, in radi tega nismo v pretečenem letu nastavili nobenega posebnega uradnika. Radi tega so morali opravljati nekateri udje načelništva in nadzorništva uradniške posle.
Mej letom izstopil je iz zdravstvenih vzrokov gospod Kristijan Dejak iz načelništva ; radi njegova delavnosti in ekuše-nosti smo ga težko pogrešali v načelništvu. Na njegovo mesto je poklicalo načelništvo s svojim sklepom v smislu § 39. zadružnih pravil gosp. Ivana Mankoča, veletržca v Trstu in ga tudi vpisalo v zadružni register pri tukajšnjem c. kr trgovskem in pomorskem sodišču. Ker se nam je rešila dotična prošnja laško, smo se pritožili na c. kr. višje sodišče, katero je ugodilo našemu rekurzu, vsled česar smo dobili slovensko rešitev in vpis naše prošnje. Bila je to prva slovenska rešitev, katero je dalo tukajšnje ces. kr. trgovinsko in pomorsko sodišče, radi česar zasluži, da si jo zabilježimo.
Proti koncu leta izstopil je dalje gospod Fran Dollenz, radi poslov zadržan, iz načelništva.
Delovanje našega zavoda razvidno je iz letnih računov.
Pristopilo je „Tržaški posojilnici in hranilnici“ v prvem letu njenega obstanka 144 zadružnikov, kateri so vplačali na zadružnih deležih svoto 6461 gld. 80 kr. To število ni sicer majhno, a za Trst smemo večje število zadružnikov pričakovati in zahtevati. Hranilnih ulog je dobila „Tržaška posojilnica in hranilnica“ v tem letu skupaj 17.663 gld. 76 kr., od katerih smo vrnili 3005 gld. 03 kr. na kapitalu, vsled česar smo imeli koncem leta 1892. hranilnih vlog 14.658 gld. 73 kr., ali s kapitalizovanimi obrestmi vred 15009 gld. 12 kr. Tudi ta številka se nam zdi premajhna za Trst, če se pomisli, da obrestuje naš zavod hranilne vloge s 40/0 obrestmi, toraj višje kakor drugi tukajšnji kreditni zavodi.
Prošnje za posojila prihajale so „Tržaški posojilnici in hranilnici“ v veliko večji meri kakor smo jim mogli vstreči. Dali smo vsega skupaj posojil 13.755 gld. na intabulacije, 8821 gld. na menjice in 1450 gld. na zastave, skupaj toraj 24.026 gld. Od teh posojil odpade jih 16.442 gld. na Trst in Tržaško okolico in 7684 gld. na sosedne kraje. Ko so se nam začele prošnje za posojila iz Trsta in njegove okolice množiti, omejili smo dajanje posojil na Trst in njegovo okolico, tako, da le izjemoma damo kako posojilo izven teh krajev. Posojila smo dajali na 6% obresti. Če se nam naši dohodki pomnože, da bomo v stanu dati še veliko več posojil, bomo tudi lahko obresti od posojil primerno znižali, kar zeI6 želimo.
„Tržaška posojilnica in hranilnica* imela je v prvem upravnem letu vseh de-denarnih dohodkov 38.363 gld. 30 kr. in toliko izdatkov, skupaj toraj 76.726 gld. 60 kr. prometa ; prigospodarili smo v tem letu prispevke za reservni fond v znesku 144 gld. in čisti dobiček v znesku 155 gld. 68 kr., tako, da lahko damo 4% di* videndo zadružnim deležem z ozirom na čas vplačila.
Častiti gg. zadružniki! Res to delovanje „Tržaške posojilnice in hranilnice*
v nje prvem upravnem letu ni Bog ve kaj, vendar pa jo tako, da lahko z mirno vestjo in brez strahu z našimi letnimi računi stopimo pred svet. Kakor kažejo ti računi, pognal je naš mladi zavod krepke korenine v Tržaškem svetu, čo tudi je slednji nam neugoden ; raste in razvija se, če tudi polagoma a gotovo. Vspeh je gotov, če pokažemo nekoliko vstrajnosti in delavnosti, katero pričakuje tudi .Tržaška posojilnica in hranilnica“ pri vseh, katerim je gospodarski napredek in razvoj naših nižjih in srednjih stanov količkaj pri srcu.
8 temi nadami obračamo se do č. gg. zadružnikov in rodoljubov.
Občni zbor „Del. podp. društva* bode dne ‘24. aprila ob 3. uri popoludne v dvorani Mally, Via Torreute št. 16.
Pred svojim pragom naj pometajo!
Naši laški nasprotniki se kaj radi bahajo pred svetom, da le oni so kulturni živelj na Primorskem, Slovani pa da so suroveži in barbari, nedostopni za omiko in izobra-ž.enje. Mi bi se le smijali tej veliki laži, ako ne bi bilo mnogo takih, ki razmer ne poznajo in potem seveda verujejo — lažem. Nas uče vsakdanje skušnje, da je šolstvo po Piimorskem zelo slabo urejeno in da nikakor ne služi njega pravemu smotru — to pa zato, ker so je vpregli naši nasprotniki v veliki voz političkih namenov. Da se le širi italijanizem — omika, prosveta in plemenito mišljenje in čutstvovanjo pa naj gredo rakom žvižgat ali pa kosom pet! Ali ne vidimo tu v Trstu toliko posledic slabo vzgoje — zdivjanosti mladine in odraslih —, da se človeku kar srce krči žalosti in jeze. A tudi v Gorici niso nič na boljšem, kakor čitamo v poslednji .Soči“. Imenovani list piše namreč :
V goriškem mestu je bilo 3264 otrok ; od teh jih je hodilo v šole 2244 ali le 68% — in sicer: v mestne šole jih je hodilo 1456, v zasebne 442 in v srednje 346. Goriško mesto ne oskrbuje na svoje stroške torej niti polovice svojih otrok, marveč le slabih 45%, kar je prava sramota za glavno mesto v deželi. — Zaradi bolehnosti ali nerazvitosti ni hodilo v šolo 50 otrok, brez vzroka pa 970. Toliko otrok se torej brez pouka potika po ulicah, kjer nič dobrega ne vidijo in ne slišijo in kjer so odraslim ljudem le za napolje in nadlego.
Najboljši v vsakem oziru je Kras, kjer hodi 97% otrok v šolo; brez vzroka jih ni hodilo le 8; za njim pride okraj goriške okolike s 95%; potem prideta gradiščanski in tolminski okraj, a najslabše v vsakem oziru je goričko mesto, kjer 788 otrok zahaja v take šole, za katere mesto ne plačuje niti novčiča, a vkljub temu je še 970 otrok, ki so bili sicer zdravi, a šola jih ni videla.
Te številko govore dovelj jasno! Nasi italiauissimi naj bi rajše pometali pred svojim lastnim pragom, skrbeli naj bi za pouk svojih lastnih otrok, mesto da osnov-Ijajo nepotrebne laške šole — po slovenskih krajih.
Komedijaši! Laški radikalec ti je komedijaš, postavi ga kamor hočeš. Komedijaš ti je v najresnejših treuotkih; komedijo igra kot politik, komedijo igra v najresnejši polemiki, komedijo igra tudi v — volilni borbi! Kdor meni, da to označenje ni pravo, pa naj prečita ,lndi-pendenteja* iz zadnjih dni. Redko svojo spretnost v komedijaštvu pa kaže z neslanimi, zaresnih ljudij nedostojnimi dovtipi o slovenskem odvetniku dru. Gregorinu, ker je bil ta gospod toli drzen, da je uložil lepo število reklamacij v ime slovenskih volilcov. Zasmehujoč dra. Gregorina hotel bi osmešiti tudi druge volilce, ki so uložili reklamacije, na ta način, da neprestano čveka o neki alijanci k o n-servativcev, Slovanov in vlado. Nam o tej zvezi ni dosedaj čisto nič znano, in je gotovo, da smo Slovenci po-
polnoma na svojo roko pričeli volilno delovanje. „L’Indipendente“ nadevlje dru. Gregorinu razne naslove, na primer : avvocato ciriliano di Lubiana, il dovoto di Cirillo, Shylok slavo, roba capitombolata qui da Lubiana, Cicerone de Lubiana, cu-lato qui da Lubiana per provocarci ed offenderci itd. itd. Ne prihaja nam na misel seveda, da bi hoteli jeziti se na teh izbruhih laškega komedijnštva, dru. Gregorinu pa menda tudi ne !
Thaler contra Spadoni. Predvčeranjim predpoludne vršila se je pri tukajšnjem za mesto odrejenem sodišči irazprava vsled tožbe veleč, župnika Rojanskega proti dru. Spadoniju radi ruzžaljenja časti, storjenega s tem, da je imenovani doktor v nekem govoru v mestnem zboru krivo dolžil župnika, da je strašil stariše na prižnici, naj nikar ne pošiljajo svojih otrok v italijansko šolo, preteč jim, da jim v tem slučaju ne podeli svetih zakramentov. — Tožnika je zastopal odvetnik dr. Gregorin, za-toženca pa dr. d’ A n g e 1 i. Toženec je ne le potrdil, da se je tako izrazil, ampak ponudil se je tudi, dokazati resnico svojih obdolževanj. Zastopnik tožencev je vrhu tega izvajal, da je tožba že zastarana, čemur jo ugovarjal dr. Gregorin. Zahtevku dra. d’ Angelija, da se tožba z ozirom na namišljeno zastaranje kar naravnost odbije, sodnik ni ugodil, nego sklenil je, da se razprava meritorno vrši pridržavši o pred-prašanju odločiti zajedno z meritorno razsodbo. Pozval je torej zatoženca, da predloži takoj svoje dokaze. Zatoženec je izjavil na to, da ni pripravljen ter prosil za odlog
rodovanjo okolice, za vzdrževanje raznih nepotrebnih uradnikov itd. itd., do tedaj ne bodo zadoščala niti točarins, temveč nalagali bodo ubozemu občinstvu novih doklad in pristojbin. Sklepanje o prihodnjih mostnih dokladah bode se vršilo v novem deželnem zboru, radi česar je toliko okoličanom kolikor meščanom vse sile napeti, da si v predstojećih volitvah izvole vredne zastopnike !
Romarji v Rim. Dno 5. aprila je odšlo iz Krakova, v Rim 450 poljskih romarjev. Na čelu jim je prelat Smoczinski. V Lorettu se jim pridruži kardinal D u -najewski, koji jih dne 15. t. m. predstavi sv. Očetu.
Pretepi mej vojaki in civilisti vršili so se v ponedeljek in vtorek zvečer po ulicah starega mesta. O teh pretepih in izgredih so laški listi na dolgo in široko pisarili ter si je osobito ,L’Indipendente* prizadeval spraviti vojaštvo v slabo ime pri meščanstvu ter zadnje nekako spodbujal proti prvemu. V sredo je bil radi svojega komentarja o teli izgredih celo zaplenjen. Lahonska gospoda hoče šiloma narediti vse črno, ker gre koga očrniti. C. in kr. vojaki so seveda tržaškim radikal cem trn v očeh, tako da zapazijo na njih vsako smet, dočim pezdirja v svojih očeh le nočejo videti. Enako se godi, ako se pripeti najmalenkostnejša stvarica mej življem slovenskim. Tu vam je šundra in krika, da je groza. Če pa njih privrženci mečejo bombe in petarde ter stavljajo v veliko nevarnost in bojazen vse prebivalstvo, to so jim le „otročarije!“
Pridobivanje zlata v Južni Afriki. Pred
štirimi leti ustanovilo se jo v Južni Afriki delniško društvo za pridobivanje zlata pod imenom „de Boers Consolidated Mining Company“ z delniškim kapitalom 3,812.000 funtov sterlinov (ongležki denar). V tej kratki dobi izplačalo je to društvo na dividendah 3,149.937 funtov sterlinov, torej skoraj toliko, kolikor jo znašal delniški kapital. V letu 1892 so pridobili zlatu v Južni Afriki 1,216.864 unc, dočim so ga v letu 1891 pridobili le 728.752 unc. Pridobivanje se je torej pomnožilo zelo.
SVOJI K SVOJIM!
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača oko-ličanska vina.	Cl.
Gostilna „Stola“,
poleg kavarne „Fabris“, priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako jo kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debolo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Franca Potočnika gostilna
„Andemo de Franz" v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl.
B. Modic in Grebenc, nst.V0M
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Prodajalnica i zaloga jestvin
„Rojanskega posojilnega in konsumnega društva“, vpisane zadrugo z omejenim porošivom v ulici Belvodere št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razno vrsto in po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in iz dežele.	62	104
Antnn Pnnl/oi na v°glu ulice tihega
MlIlUlI rtIUIVdj, in Cecilia, toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Gostilna „Pri lepem ogledu“
(„Gregorju") pri sv. Alojziju (Chladino, po ulici Farnoto naprej) toči izvrstno domače črno in bolo vino ter pjvo prve kakovosti, kakor tudi ima tečno kuhinjo, črno vino se toči po 32 in belo po 36 kr. liter. Priporočaje se sl. občinstvu za obilen obisk, boleži udani	Gregor Čehovin,
26	2	gostilničar,
Gostilna „Alla Vittoria“
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
Josip Kocjančič, Vl*ci,l"."'«e"»:ee"
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Antonijeta Drenik, v‘^tr'
se priporoča tržaški slovenski gospödi za vsakovrstna dela. spadajoča v stroko šivilje, po najnovejši parižki in dunajski modi. Zngotovlja točno postrežbo v popolno zadovoljnost in po nizkih cenah.	38--52
E.	h£%Z
dion št. 1, priporoča se slav. občinstvu za blagohotno obiskovanje.	Cl.
M Д rti li КГ7Р Piazza 8. Giovanni, 6l. 1 nldl lili IVI £v, trgovina z mnogovrstnim
lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Ö1.
Kavarni ,Commercio‘ in ,Te-
НОСЛП6 v u*‘c' «C a ser ma", glavni sbaja-UvduU liügj tržaških Slovencev vseli stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnav.	Cl.
Gosla .illa cllli I Gm" Ä
poleg kavarne „Universo“ priporoča so Slovencem v mostu in na doželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem Cl	JAKOB KUMAR
priporočajo svoja izborna isterska vina častitim družinam po najniži ceni 28 kr. liter v stanovanje postavljen ; naročila pod 28 litrov so ne sprejmejo. — Častitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinja ter dobra isterska kapljica.
Mlekarna Frana Gržine рв?,а
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnerja št. 5 (Piazza Ponterosso). l’o dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana.
to svrho. Zastopnik tožnikov se sicer ni „Falstaff“, ta najnovejša opera slove-upiral tej prošnji, ali zahteval je, da se če&a ltal'Jar.Hkega skladatelja Verdija, se dozvoli v to le kratek rok. Na kar je| bode predstavljala sredi prih. meseca v
sodnik dozvolil rok osmih dni. S tem je
končala razprava.
„L’ Indipendente“ so seveda jezi silno ker je dr. Gregorin v pravdi Thaler contra Spadoni govoril slovenski. To glasilo laških nestrpnežev pravi namreč, da je rečeni odvetnik govoril slovenski „con una franchozza ehe aveva deli’ impudenza*. Označujoč postopanje dra. Gregorina kot predrzno je smatra L’ Indipendente kot dokaz, daje slovanski naval že prihrumel tudi v sodno dvorano.
Sicer pa je zagovornik zatoženčev v tej pravdi, g. dr. d’ Angeli, tudi ob tej priliki pokazal svojo italijansko-radikalno doslednost: naprosil je namreč dra-Gregorina, da bi govoril, — vsaj nemški. Torej — nemško vender!
Hrvatski gimnazij na Reki preloži se najbrže na Sušak.
Po letošnjih velikih vajah odide kranjski polk Br. Kuhn št. 17 v Dubrovnik, polk št. 22. iz Dubrovnika v Gradec, št. 27. iz Gradca v Ljubljano.
I. maj. Socijalno demokratiška stranka delavska na Dunaji agituje prav odločno za to, da bi delavci praznovali 1. dan maj-nika. Zanimivo je vprašanje, ali ga bodo praznovali tudi tiskarji, kajti lastniki tiskarn so jim zužugali za ta slučaj, da brezpogojno odpuste iz dela. Tiskarji snidejo prihodnji teden v zborovanje, da določijo svoje postopanje gledč na to vprašanje.
Točarina ali „dac od špine*, bi morala koncem tekočega leta prenehati biti rednim in mastnim dohodkom mestno uprave. Kmalu se bode moralo predložiti mestnemu zboru poročilo te samostojne administracije za leto 1892. Ne ve se, kacih dobičkov je ta doklada lani prinesla mestni blagajni. Vsakakor pa je točarina molzna krava in utočišče mnogim agitatorjem in ovaduhom, koji zajedno s pobiranjem tako krivične mestno doklade širijo lahonstvo po mostu in okolici. Tej dokladi bode treba dobiti nadomestila — tako kričč vsi lakonski krogi sploh. To pa ni istina. Magistrat naj zniža stroške svoje velikansko potrošne uprave, pa se pokrije ta odpadek. Dukler pa imata mestni zbor in odbor denarja polne vreče za podpore tujcem, za razna-
gledališču „Communale“ v Trstu.
Požar se je vnel v hiši L. Pardo v ulici „Sotte Fontane* v sredo ponoči. Na ico mesta došli vatrogasci so ogenj po dolgem delu pogasili ter odpravili vsako nevarnost. Škode je precejšnje, a poslopje je bilo zavarovano.
Goriška ljudska posojilnica imela je svojem IX. upravnem letu (1892.) 60.831 gld. dohodkov. Z dnem 31. decembra 1892 ostalo jo gotovine v blagajni 6034 gld. 21 kr. Dana posojila so znašala 31.573 gld., hranilne vloge pa 19.224 gld. 20 kr. Število Židov na vsem svetu. Židje
so razširjeni po vsem svetu nastopno :
V Nemčiji.......................... 562.000
Avstro Ogrski ................ 1,644.000
na Francoskem...................... 130.000
v Italiji........................... 40.000
na Nižjezemskem..................... 82.000
v Rumeuiji......................... 265.000
Rusiji........................ 2.552.000
Turčiji
Belgiji...............
Švici.................
Bolgariji.............
Danski................
Španiji...............
na Gibraltaru............
Grškem................
Srbiji.................
na Švedskem .............
vsej Evropi jih je torej *
104.000
3.000
7.000 10.000
4.000 1.900
1.500
3.000
3.500 3.000
5,400.000
V azijatski Turčiji................. 195.000
imki Aziji Perziji . . . centralni Aziji Indiji . . . . Kini . . . .
47.000
18.000
14.000
19.000 1.000
vsej *
Aziji
310.000
8.000
5.000 60.000
6.000
. *	*
Egiptu.......................
Tunisu......................
Maroku......................
Tripolitaniji...............
Abesiniji............. 200.000
V vsej Afriki .	.	350.000
*
*	*
zjedinjenih državah ....	230.000
ostali Ameriki......... 20.000
V vsej Ameriki .	„	250.000
V Avstraliji in Oceaniji . . .	12.000
Ako seštejemo vse to številke, pre pričamo se, da znaša število Židov na vsem svetu 6 300.000.