Z33. Itrailfta
V Ljubljani, v petek, 10. oktobra 1913.
XLUI. leto.
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta # 12*—
četrt leta ...•.„ . 6*— na mesec _ t—
v upravništvu prejeman:
celo leto K 22-—
pol leta....... . 11-—
četrt leta*....... 5-50
na mesec   •••%••   . 1*90
Dopisi nt] se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vrettnlštreoi KneJlora ulic« it. 5 (v pritHčju levo,) telefon 6t 34.
Iihala vsak dan zvečer izrzemsl nedelje In praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t i, to je administrativne stvari.
Posamezna številka velja 10 vinarjev. —
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Harodna tiskarna** telefon st. 85.
.Slovenski Narod- velja po pošt!:
si Avstro-Ogrsko:
celo leto....... K 25'—
pol leta . 13'—
četrt leta    ....... 6*50
na mesec . 2-30
za Nemčijo: celo leto ...         .  . K 30--za Ameriko in vse druge dežel«: celo leto.......K Mw—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, frorarnlstvo (spodaj, dvorišče levo). Snaflova nliea st 5, telefon st 85.
* lv
i zbor.
Nujni predlog poslanca dr. Frana N o-v a k a, dr. Ivana Tavčarja in tovarišev radi odškodnine onim delničarjem dolenjskih železnic, katerih delnice so prišle vsled najemne pogodbe med upravnim svetom dolenjskih železnic in državno železniško upravo ob svojo vrednost.
Posl. dr. Novak je svoj nujni predlog glede dolenjskih železnic v včerajšnji seji utemeljeval tako-le:
Ko smo na Kranjskem leta 1891 po dolgih naporih prišli do zaželene dolenjske železnice, zahtevalo se je od nas, da se udeležimo pri dobavi stavbinske glavnice z razmerno sila velikim pr/ispevkom 600.000 gld. = 1,200.000 K. Zsto veliko vsoto morali so interesentje kupiti glavinskih delnic. Težava je bila velika. Pač je glavno mesto Ljubljana v svesti si svoje vloge in pomena novega občila takoj prevzelo glavinskih delnic za 50.000 gld. = 100.000 K. — Kranjska hranilnica obremenila se je z 100.000 goldinarjev. Knez Auersperg in Trboveljska premogokopna družba, lastnica kočevskega premoga, sta tudi prevzela po 50.000 gld. Preosta-jalo je pa vendar še 700.000 K, kateri so se morali pokriti iz doneskov manjših drugih dolenjskih občin in zasebnikov. Z velikim vznosom ohrabrila se je prezirana Dolenjska, izstradana po 100 in lOOIetni zapu-ščenosti, tekmovala je občina z občino, posestnik s posestnikom, in spravili smo skupaj veliki znesek, se je od nas zahteval. Celo več nego to, podpisanih je bilo nad 700.000! A nihče ni mislil na to, da ta denar ne bi bil varno naložen. Ljudje so verjeli, da so kvečjemu obresti nekolikih let v nevarnosti, da pa kapitala nihče izgubiti ne more.
Ta zavest o varnosti delniškega kapitala postala je utrjena kot skala, ko je izišla koncesija za dolenjske železnice z lastnoročnim podpisom Njegovega Veličanstva. Dolenjska železnica je že zdavnaj stekla. 20 let je tega, odkar je Kočevje, 19 let odkar je Novo mesto zvezano z Ljubljano. Finančna konstrukcija podjetja bila je ta: Glavinski kapital znašal je 3,100.000 gld. = 6,200.000 kron, od katerih je država prevzela delež 2,500.000 gld., vsi interesentji pa 600.000 gld. Ostala potrebščina pokrila se je s prijoritetnim posojilom, za katero je poroštvo prevzela dežela Kranjska! Dežela je tako prevzela garancijsko obveznost. A tega bremena dejanjsko ni nikoli čutita. Sicer je res morala skozi par let pokriti razmerno majhni primanjkljaj, a ta predpiačila (predujemi) so že zdavnaj povrnjena in sicer z obrestmi vred! Dolenjske železnice se niso slabo razvijale, štete so med lokalne železnice boljše rentabilite-te, navzlic temu, da stoje pod državnim obratom, ki pač ne velja pri nas na Avstrijskem za ugodnega. Leto 1906 in 1907 dobivali so delničarji celo že tantjeme po 3 K od delnice. Sicer je železniška uprava se pošteno trudila, da zmanjša čisti dobiček dolenjskih železnic. Ce pogledamo v obratne uspehe, vidimo da so se troški »Zentralausgaben, od leta 1906 do leta 1911 skoro potrojili! Dejansko so dolenjske železnice aktivne, treba le ogledati si vlake z njih jako povoljnim osebnim prometom, in tudi tovorni promet narašča od leta do leta. In sedaj pride do nadaljevanja te proge. 2e po svojem ustanovnem zakonu bile so dolenjske železnice zidane v glavni progi Ljubljana - Novo mesto kot glavna železnica II. vrste (Hauptbahn II. Ranges.)
Sedaj ko   se je sklenilo podaljšanje
do Karlovca in preko Ogulina - Knina v Dalmacijo do Knina (!), ko stojimo neposredno pred otvoritvijo dalmatinskih železnic, katerim je bistveni del tudi dolenjska proga, so bile povsem utemeljene nade kranjskih posestnikov glavinskih delnic na dobro obrestovanje in dober dobiček pri tej železnici. A kaj se zgodi? Strme smo-čuli neverjetno in nezaslišano vest, da je meseca maja prišlo do nekega dogovora med upravnim svetom dolenjskih železnic in državno železniško upravo, vsled kojega so z eno potezo popolnoma uničene vse upravičene nade delničarjev ter je naenkrat razveljavljen ves delniški kapital zasebnih delničarjev. In ta nečuvena pogodba bila je potrjena od glavne skupščine delničarjev 16. maja 1913.!
Ves svet, seveda tudi delničarji, so morali računati na lepe dohodke, kar naenkrat prišla je iz jasnega — vest o čudoviti najemninski pogodbi, sklenjeni med državo in dolenjsko železnico! Načrt dotične pogodbe, je bil skovan, kot se čuje, brez vednosti izvrševalnega odbora upravnega sveta. Napravil je debelo črto čez nade dolenjskih zasebnih delničarjev. Nečuveno, železniški erar ni kupil dolenjskih železnic ter plačal za zasebne delnice kupnino, ne, v »najem« je vzel doienjske železnice in pobasal je celo njih premoženje nepremično in premično, zgolj proti temu, da je on nase prevzel prijoriteino službo, t. s. pravi obresti in amortizacijsko kvoto za dolgove, in poleg tega se je fiktivnemu upravnemu svetu, kar ga je še ostalo brez kake resne funkcije, dovolilo menda 16.000 kron na leto. Brez odškodnine eks-propriirani pa so bili vsi posestniki nedržavnih glavnih delnic, žalibog tudi od strani uprave one države, katera zase reklamuje epiteta ornans — »pravne države«. Kako se hoče opravičevati tako brutalno postopanje?? Morda s piškavim argumentom, da bo dežela Kranjska rešena garancijske obveznosti. Opetovano nagiašam — te garancijske obveznosti dežela nikdar občutila ni, tem-manj more biti sedaj govora o taki eventualiteti, ko se dolenjske železnice — dosihmal lokalna proga — naenkrat spremene v velijo tranzitno progo. Čisto jalov je tudi argument, da bo vsled podaljšanja do Kariovca in v Dalmacijo dolenjska železnica primorana k velikim investicijam! Govori se o vsoti 2 milijonov kron, katere naj bi stal dotični preustroj naše proge! Za boga! Tega ja ne bodo plačale dolenjske železnice in še manj bo dežela Kranjska porok takim troskom. Stvar je povsem jasna. Ves ta trošek mora zadevati državo! Ako bi država v gotovem denarju plačala celo vrednost dol. žel. bi še zmeraj napravila izborno kupčijo. Ako danes ne bi imeii dolenjske železnice, morala bi država, da pride v Dalmacijo, na svoj trošek zidati progo iz Ljubljane do Novega mesta. Mar je kdo tako naiven, da bi mislil, država — ta slaba gospodinja — bi mogla zgraditi teh 76 km po tisti nizki ceni, za katero je tedanji konsorcij, naslanjajoč se na požrtvovalnost prebivalstva in na poštenost in varčnost tedaj merodajnih mož, izvršil to stavbo?? Saj bomo videli, kaj je stalo tisto neskočno trasiranje za 50 km belokranjskih železnic do meje. Prora-čunani troški za trasiranje in stavbno vodstvo — 400.000 K, v resnici se je danes gotovo izdal že skoro miiijon! Za ta prekoraček bi se bila odkupila že polovica zasebnih delnic! Mimogrede eno vprašanje: Na generalnem shodu dolenjskih železnic, tako vsaj pripovedujejo priče, zagovarjal ie duševni oče liofrat dr.
Siegfried Werner te pogodbinske spake svojo potvoro s temi besedami: »Glauben Sie nicht, meine Her-ren, dass ich diese Abmachungen meinet\vegen gemacht habe. Nur aus dem Grunde habe ich mich dazu herbeigelassen, \veil der krainische Landesausschuss dringend ge-\viinscht hat, durch dieses Ueberein-konimen das freie Verfugungsrecht iiber den Garantiefond zu erhalten! Ta garancijski zaklad znaša dandanes IV2 milijona, in prav rad bi zvedel in tudi še koga drugega bi morda zanimalo izvedeti, kaj je na tem in kedaj bode g. deželni glavar na laž postavil g. dvornega svetnika dr. Siegfrieda VVernerja?! Kratko resu-miram:
Ta pogodba je skrajno škodljiva deželi Kranjski, ker pomenja popolno izgubo pošteno plačane vsote 1,200.000 K, katero so zložili kranjski davkoplačevalci. Za to vsoto naj bodo oropani!
Hudo so prizadete naše občine, ne samo mesto ljubljansko (550 delnic) z 110.000 K, ne le Kočevje, ki ima s svojo mestno hranilnico 30.000 kron delnic, Novo mesto 2S.000 K, in potem še cela vrsta siromašnih občin. In privatniki! Te delnice niso nič vredne! Tako postopa--ie podkopa-vati mora v lojalnem prebivalstvu kranjskem vso vero v najvišjega varuha pravice — do države same!
Še veliko večja in naravnost ne-preračunljiva je posredna škoda provzročena gospodarstvu dežele Kranjske po takem postopanju. Gospodarsko gibanje današnje dobe koncentruje se v akcijskih podjetjih. Kako bo pa mogoče dandanes na Kranjskem še konsolidirati in osredotočili prihranke prebivalstva v akcijah, če bode na dotični poziv vsak človek na Kranjskem ugovarjal: Glavinske delnice — kaj so te vredne, to smo videli pri glavniških delnicah dolenjske železnice! In isto skušnjo napravila bo tudi država v onih neizogibnih slučajih, ko bo pri dopolnitvi železniškega omrežja na avstrijskem jugu pozvala prebivalstvo ne samo na Kranjskem, temveč tudi po sosednih deželah, da prispevajo z nakupom glav. delnic. To postopanje, ta brutalni naskok na dobro vero in lojalnost našega prebivalstva zahteva najnujnejše remedu-re. Radi tega predlagam nujno kakor sledi:
a) »C. kr. vlada na Dunaju se poživlja, da popravi imejiteljem zasebnih delnic dolenjskih železnic storjeno krivico s tem, da naknadno istim izplača odškodnino.
b) Deželnemu odboru se najodločneje naroča, naj ukrene česar potreba, da se ugodi zahtevi izraženi pod točko a) tega predloga.«
V formelnem oziru predlagamo, da se prizna predlogu nujnost.
V včerajšnji seji so vložili posl. G a h g 1, Pire In tovariši na deželnega predsednika glede pomaknitve mest Idrije, Kranja, Kamnika in Škofje Loke v III. razred akt. doklad to-ie interpelacijo:
Iz časnikarskih poročil je posneti, da je vlada mesto Kočevje poleg različnih manjših mest na Štajerskem ravnokar naredbenim potom pomaknila v višje razrede akti-vitetnih doklad.
Ne da bi tega zavidali tem mestom, se prizadeti sloji mest Idrije, Kranja, Kamnika in Škofje Loke opravičeno čutijo oškodovane, ker se je ta naklonjenost vlade izkazala manjšim mestom v korist, nego pa so navedena prezrta mesta v naši kronovini, kjer vlada — kakor znano — prav tako velika draginja, kakor v Ljubljani.
Podpisanci se usojajo vprašati g. deželnega predsednika:
1. Ali mu je zgoraj navedeno dejstvo znano?
2. Kaj je vzrok, da so imenovana mesta zapostavljena?
3. Kaj namerava visoka vlada ukreniti, da se mesta Idrija, Kranj, Kamnik in Škofja Loka nemudoma pomaknejo v III. razred aktivitetnih doklad in da se na ta način ugodi upravičenim in utemeljenim željam ten mest?
*
(Nadaljevanje seje dne 9. oktobra ob 4. popoldne.)
Ob pol 5. se je pričela seja, kakor navadno pol ure kasneje, kot je bilo napovedano.
Vloženih je biio več interpelacij na dež. predsednika in dež. glavarja, ki pa jih je čital tako tiho in nerazumljivo,  da jih ni bilo moči slišati.
Ali se preganjajo napredni župani?
Nato je dež. glavar dr. Šuster-šič odgovoril na interpelacijo posl. dr. T r i 11 e r j a in tovarišev o per-sekuciji naprednih županov s strani deželnega odbora. Deželni glavar je rekel med drugim: Meni ni o kaki persekuciji naprednih županov prav ničesar znanega. Vem samo, da postopa deželni odbor nasproti vsem županom povsem enako in docela objektivno in ne dela ined njimi prav nobene razlike. Nastopa samo proti onim županom, ki so uporni ali pa neredni v svojem poslovanju. Med takimi župani pa ne more delati nobene izjeme in najsibodo pristaši te al: one stranke. Za deželni odbor velja načelo nepristranosti in objektivnosti in po tem načelu bo tudi v bodoče postopal. (Klerikalci ploskajo.) V formalnem oziru se je oglasil za besedo posl. dr. Triiler.
Posl. dr. Triiler: Predlagam, da se o odgovoru g. deželnega glavarja otvori debata. (Klerikalci kličejo: A ja! Čemu neki! Klic med naprednimi poslanci: Ali imate slabo vest, da se bojite debate?)
Predlog dr. Irilierjev je bil odklonjen, s čemer je pač najjasneje dokazano, da je »objCKtivnost in nepristranost dež. oubora« prav posebne vrste, taka »objektivnost«, ki ne prenaša luči — javne razprave!
Posl. Fran P o v š e je nato utemeljeval svoj nujni predlog, da se vlado pozove, naj vse potrebno ukrene, da ne bodo tovarne v Trbovljah in v rlrastnihu onečiščale Save Utemeljeval je svoj predlog z izvajanji, ki jih je bilo te dni citati v za • grebškem listu »Hi val«. Nujnost Je bila soglasno spiejera.
Prispevek iz državnega melijoracij-skega zaklada.
Posl. P i b e r je poročal o dopisu c. kr. deželne vlade glede prispevkov iz državnega melioracijskega zaklada in predlagal. .
Deželnemu odboru se naroča, c*a z ozirom na dopis centralne vlade ,na Dunaju z oinz Jo. januarja 1913, št. 174 glede prispevkov iz državnega melioracijskega zaklada na mero-dajnem mestu obrazloži, da je deže la upravičena zahtevati državne pomoči pri neobhodno potrebnih in neodložljivih delih v najvišji meri, ker je dežela Kranjska do sedaj prejela primeroma z drugimi deželami najmanj doneskov iz državnega melioracijskega zaklada.
Predlog je bil sprejet.
Poročilo o zaračunjanju agrarnih stroškov se je na predlog posl. dr. Kreka odstopil finančnemu odseku.
Razprava o lovskem zakonu.
Nato je dal dežeini glavar v razpravo načrt lovskega zakona. Debato je uvedel kot referent posl. Hladnik. Govoril je na dolgo in široko,   a tako dolgočasno in suho-
parno, da ga ni niliče poslušal. Ko je Hladnik končal, se je oglasil k besedi dež. preds. baron S c h w a r z, ki je naglašal potrebo, da se končno doseže sporazum giede lovskega zakona med vlado in deželnim zborom ter izjavil, da bo zakonski načrt dobil najvišje odobrenje samo v slučaju, ako se spremene nekatere določbe, ki jih zahteva vlada.
K predmetu sta govorila posl. knez Hugon VVindischgraetz in grof Margheri.
Nato je bil zakonski načrt sprejet v glavni debati.
V podrobni debati so govorili dr. Lampe, Hladnik, Schollmaver in grof Margheri. Zakonski načrt je bil nato sprejet v drugem in tretjem Čitanju, kar so klerikalci pozdravili s ploskanjem.
Ko je bil sprejet lovski zakon, se je oglasil k besedi dež. predsednik baron Schvvarz, da odgovori na neko interpelacijo. Kakšna interpelacija je to bila in kako se je glasil odgovor nanje, se ni moglo razumeti, ker je dež. predsednik Čital svoj odgovor tako tiho, da ni bila umljiva niti ena besedica. Ker dež. predsednik tudi ne smatra za potrebno, da bi dal časnikarjem kake podatke, kar je sicer običajno povsodi drugod, se nam zdi, da mu ni čisto nič ležeče na tem, da bi se z njegovim odgovorom seznanila tudi javnost, zato pridemo tudi mi preko interpelacijskih odgovorov g. dež. predsednika z molkom. Ako g. dež. predsednik sam smatra svoje odgovore za tako brezpomembne, da niso za javnost, tudi mi nimamo vzroka, da bi jih preko njegove volje spravljali v javnost.
O dr. Tavčarjevem nujnem predlogu za zboljšanje učiteljskih plač je v imenu finančnega odseka poročal posl. dr. Krek in predlagal:
Deželnemu odboru se naroča, da izdela in predloži čimpreje deželnemu zboru razmeram in potrebam primerno Izpremembo zakona o pravnih razmerah učiteljev dne 29. aprila 1873. v zak. št. 22 in dodatnih novel.
Dr. K r e k je med drugim izjavil, da je finančni odsek zavrnil predlog, naj bi se z novim letom 1914. vsem učiteljem dovoliia 257o draginjska dokiada, zategadelj, ker bi se potem upravičeno moglo domnevati, da deželni zbor nima resne volje za zboljšanje učiteljskih plač, zlasti pa ne za gori navedeni predlog.
Posl. dr. Triiler za učlteljstvo.
Dr. Triiler (govori prilično tako-le:)
Visoka zbornica! Taka - le reč, kakoršno nam priporoča finančni odsek, se imenuje v birokratičnem žargonu čisto navaden »šlajfer«. Ampak tak je na sebi nesimpatični zavlačevalni »šlajfer« ima v tem slučaju skrito še nosebno tendenco in mentalno reservacijo. G. poročevalec jo je skušal prikriti — denn was er weise verschweigt, darin zeigt sich der Meister des Stiles. V tem je dr. Krek, kakor ga že pri drugi priliki priznal, pravi mojster. — Mi smo zahtevali za učiteljstvo kruha, vi pa mu nudite kamen prvega disciplinarnega reda. Čemu ne priznate odkrito, čemu finančni odsek sramežljivo prikriva, da je absolutni predpogoj vsaki regulaciji učiteljskih plač popolno politično zasuinjenje učiteljskega stanu. (Tako je!) Ampak taka politika, moja gospoda, je nad vse usodna in mora imeti za posledico beg vse značajne miadine pred učiteljskim stanom. (Klici: Resnica!) V proračunski debati ste prav na usta današnjega poročevalca naglašali dozdevno velikansko povzdignjenje šolstva od vaše strani. Ampak moja gospoda, brez zadovoljnega učitelj-stva, kateremu je zasiguran vsaj eksistenčni minimum,   je   vsako po-
vzđignjenje šolstva izključeno. Kjer učitelj ni svoboden državljan, kjer stoji nad njim še kdo drug, ko Šolski zakon in njegova vest, tam je nemogoč vsak povoljni napredek. Trditev dvignjenja šolstva od strani večine te zbornice je torej že zaradi tega prazna fraza, ne glede na to, da je tudi sicer brez stvarne podlage. Zakaj, kjer je 44^6 vseh šol enorazred-nic, tam so tudi tiste redke osemraz-rednice, s katerimi ste se bahali, zgolj Patjomkinove vasi! Brez zdravega šolstva pa je nemogoče tudi vsako dviganje splošnega kulturnega nivoja naroda, s katerim ste se tudi ponašali. Ampak tudi to ponašanje bilo je silno deplacirano, zakaj o dviganju kulture ni mogoče govoriti, dokler so pred durmi Ljubljane mogoče — vodiške Johance. (Odobravanje, klerikalci protestujejo.) — Naivni ljudje so pričakovali, da boste v tej zadevi, ki pomenja za našo deželo naravnost kulturen škandal, pokazali vsaj trohico dobre volje. Jaz tega nisem pričakoval, zlasti odkar ste zavrgli v proračunski debati preskromni predlog tovariša Reisnerja. Obžalujem! Le trohico dobre volje — m ublažilo bi se marsikaj v našem razdrapanem javnem življenju. Nihče bi potem ne skakal več čez jarek, kjer bi bil most! Mislim, da se razumemo. — Gospoda moja! Naš cenjeni g. dež. glavar in voditelj vaše stranke je pred dvema letoma v proračunskem odseku državnega zbora uveljavljal načelo, da je vlada že — ars aequi et boni. Pravim, da je storil to na Dunaju in jaz sem doslej zaman iskal v tej naši prostrani palači tisti kotiček, v katerem bi imela veljava omenjena dunajska definicija g. dr. Šusteršiča. Ne zahtevam nič pretiranega! Priznavam, da v politiki še dolgo ne bo obveljal puritanski pravni čut višjih dekliških šol. Vsaka večinska stranka ima pač ekspanzivne tendence in hrepenje po kar mogoče vidnem udejstvovanju svoje veljave in svojih načel. Cujus regio — illius religio, ta rek bo v gotovi meri vedno v veljavi. To nam spričujejo tudi balkanski dogodki. Ampak velika razlika je med udejstvovanjem tega načela v gotovi meri in med sistematičnim izstradanjem najvažnejšega kulturnega delavca v deželi, zgolj zaradi tega, ker neče žrtvovati svojih državljanskih pravic. Signaturo temu vašemu terorizmu dal je dr. Lampe, to je razglasil v »Slovencu«, da je preneumen oziroma pre-hudoben za deželno službo vsakdo, kdor je danes še liberalec. (Čujmo! Skandal!) — Dokler bodo veljali taki tartarski nazori — in danes ni dr. Lampeta nihče od vas desaviral niti v besedi še manj pa v dejanju. (Dr. Lampe: Nič ne preklicem!) dotlej je izključeno kakor rekoč vsako ubla-ženje naših javnih razmer. In to mi, kakor rekoč odkrito in iskreno obžalujemo! Vztrajamo pa meritorični vsebini predloga tovariša dr. Tavčarja. (Živahno odobravanje pri narodno - naprednih poslancih.)
Na izvajanja dr. Trillerja je zelo klavrno odgovarjal dr. Krek.
Rekel je, da so klerikalci že nekaj storili za učiteljstvo, ker so oženjenim dovolili 25% podpore in odobrili 25% draginjske doklade, ki jih naj po svojem preudarku razdeli deželni odbor. (Klici: Da po svojem preudarku, to je tisto konjsko kopito!) Na to je priporočal učiteljstvu, naj potrpljivo čaka na zboljšanje svojega položaja, češ, vsakdo na svetu mora potrpeti ter končno slovesno obljubljal, da bo deželni odbor učiteljske plače reguliral, čim bo ime! v to potrebna sredstva. (Napredni poslanci se smejejo. Klic: Obljube, samo obljube!) Na to je bil sprejet dr. Krekov predlog z glasovi klerikalcev in Nemcev.
Sprejet je bil tudi predlog finančnega odseka, ki se glasi tako-le:
Deželni zbor skleni:
Naklade za leto 1911. provizorno sklenjene, se naknadno definitivno ustanove.
O samostojnem predlogu poslancev Jarca in tovarišev glede državnih in deželnih brezobrestnih posojil vinogradnikom je poročal isti poročevalec in predlagal:
1. "visoki deželni odbor se pooblašča, da pri izterjavanju deželnih brezobrestnih posojil vinogradnikom v oziravrednih slučajih postopa kar najmilejše in zlasti resnično revnim prosilcem ob času bede podaljša roke vračil.
2. Obenem se naroča deželnemu odboru, naj prosi c. kr. vlado, da tudi ona enako postopa.
Predlog je bil sprejet.
Za ustanovitev župnije v Šiški.
Isti poročevdec je predlagal o dovolitvi deželnega prispevka k stroškom ustanovitve župnije za Gornjo in Spodnjo Šiško:
Deželni zbor pripozna m pozdravlja »stanovitev župnije za Gor.
in Spodnjo Šiško kot neobhodno ter nujno porebo; zato odločno poživlja c. kr. vlado, da z izdatnim prispevkom iz verskega zaklada čim preje omogoči to ustanovitev.
(Prošnja se je glasila za — deželno podporo!)
Posl. dr. Novak: Visoka zbornica! Samoobsebi je umljivo in ne pride mi na misel, zavzeti pri tem predlogu stališče, ki bi je mogli proti meni ali pa stranki, kateri pripadam, kdaj izrabljati z običajnimi očitki, da hočemo razdirati cerkve itd. Mnenja pa sem in to mnenje si upam zagovarjati pred vsakim forumom, da bi bila dežela Kranjska srečna, če bi bila preskrbljena z vsemi potrebščinami tako, kakor je s cerkvami. Gospoda, nam je absolutno nemogoče, glasovati za prvi odstavek Vašega predloga, da deželni odbor pripozna in pozdravlja ustanovitev župnije za Šiško za neobhodno in nujno potrebo. Govoriti o neobhodni potrebi župnije in cerkve, se mi vidi kaj malo na mestu, dokler deželni odbor ne odpomore vital. in nujnejši podpori ureditve vodovodnega vprašanja. Kaplje vode potreben je revež kot bogatin, gospoda, to vprašanje smatrajte za nujno, ne pa vprašanje cerkve. Kdo pa zahteva samostojno župnijo? Frančiškanski provincijalat je v svoji vlogi dne 9. junija 1911 tožil na deželni odbor, da je nujna potreba ustanovitve župnije in zidanja nove cerkve v svrho krščanske organizacije proti liberalcem in socijalnim demokratom, ne tedaj potreba dušne hrane, ali želja po verskem blagru, naj je merodajna za ustanovitev župnije in za vse stroške, ki so s tem združeni, marveč merodajna za to naj je potreba politične organizacije. Šišenčani so s svojo dosedanjo cerkvijo povsem zadovoljni, zadostuje jim frančiškanska fara, h kateri spadajo. Proti volji večine Šišenčanov in celega šišenskega občinskega odbora hočete jim naprtiti stroške, združene z ustanovo nove, posebne, za Šišenčane čisto nepotrebne župnije ali cerkve. Saj vemo, kako se take stvari razvijajo. Četudi sedaj pravite, da Šišenčanov samih cerkev ne bo nič stala in zahtevate od verskega zaklada, naj on prispeva k stroškom, zgodilo se bo prej ali slej, da bodo morali šišenski občani prispevati in plačevati to drago ustanovo. Cerkev postane naenkrat premajhna, župnišče preozko — občani plačujte! Že zaradi prejudica samega ne morem glasovati za prvi odstavek in priznavati absolutne in neobhodne potrebe nove župnije. Opozarjam še na svoječasno vlogo bivšega geren-ta Zajca na deželni odbor, v kateri pravi, da občinski zastop, ki se je tedaj volil, ne bo izjavil v pritrdilnem smislu za ustanovitev župnije in gradbo cerkve. To je resnica! Ljubezen vaša do Šišenčanov se mi zdi precej sumljivega značaja. Proti volji Šiške hočete isto inkorporirati Ljubljani, proti njeni volji jo hočete obremenjevati z nepotrebno cerkvijo in župnijo, kaplje vode pa jim ne privoščite, ker nočete rešiti vodovodnega vprašanja, čeprav je občina pripravljena k vsemogočimi žrtvami. Odklanjamo tedaj prvi del vašega predloga, nimamo pa nič proti temu, da verski zaklad plača ustanovitev cerkve in župnije. Za drugi del vašega predloga pa bomo glasovali. (Dolgotrajno odobravanje pri narodno - naprednih poslancih.)
Dr. P e g a n odgovarja na trditev dr. Novaka, da je za Spodnjo Šiško vodovod bolj potreben, nego cerkev. Nato se zaganja v stvarne trditve dr. Novaka.
Dr. Lampe pravi, da je nemogoče debatirati z dr. Novakom. Omenja vodovodno vprašanje in zagovarja vodovodno zadrugo v Spodnji Šiški.
Dr. Novak pravi, da ne more vzeti poročila dr. Lampeta na znanje, ker niso popolna. Šišenska občina je takrat, ko se je vodovodna zadruga ustanovila, prevzela garancijo za 65.000 K.pri »Kranjski hranilnici«. Šišenčani so bili toliko časa zadovoljni z vodovodno zadrugo, dokler se je pravilno ravnalo. Kakor hitro pa je zadruga zaračunjevala vodo enim dražje nego drugim, oziroma da je gotovim strankam sploh ni hotela dajati, je občina zavzela svoje stališče ter sklenila, da prevzame vodovod v svojo upravo. S posredovanjem župana gosp. dr. Tavčarja se je dosegel nekak sporazum, toda deželni odbor do danes še ni ničesar definitivnega sklenil. Dejstvo pa je, da občina Spodnja Šiška do danes še ni v posesti vodovoda.
Dr. Lampe pravi, da deželni odbor nima nobene ingerence na vodovodne zadruge. Dvomi, da bi občina Spodnja Šiška prevzela garancijo za 65.000 K.
Dež. glavar: Debata je zaključena.
Dr. Žitnik predlaga, naj se sprejme odsekov predlog.
Predloc se sprejme
Posl. dr. Žitnik poroča o prošnjah vodstva dekliškega sirotišča bar. Lichtenthurnove in predlaga: Visoki deželni zbor skleni:
1. Vodstvu dekliškega sirotišča bar. Lichtenthurnove v Ljubljani se za vzdrževanje osemrazredne dekliške šole letna podpora iz normalno-šolskega zaklada, pričenši z letom 1914 zviša od 2500 K na 4500 K.
2. Od deželnega odbora istemu vodstvu v pokritje stroškov za gradbo sirotišnice dovoljeno brezobrestno posojilo v znesku 10.000 K, se naknadno odobri. — Se sprejme.
Isti poročevalec poroča o prošnji šolskih sester v Repnjah glede podpore za gradbo novega šolskega poslopja in predlaga: Visoki deželni zbor skleni:
Prošnja šolskih sester v Repnjah glede podpore za gradbo novega šolskega poslopja se odstopi dež. odboru v primerno rešitev.
Posl. R e i s n e r v imenu narodno - napredne stranke pravi, da nasprotuje temu, da bi se vse prošnje izročilo deželnemu odboru v rešitev, ker se s tem nasprotuje kom-petenci deželnega zbora. Zdi se mu, da bi mogli pri rešitvi teh prošenj odločevati drugi razlogi, nego razlogi prave potrebščine. Vsled tega bodo poslanci narodno - napredne stranke glasovali proti predlogu finančnega odseka.
Predlog odseka se sprejme.
Posl. dr. Žitnik poroča o prošnji šolskih sester v Trnovem glede podpore za šolsko gradbo ter predlaga: Visoki deželni zbor skleni:
Prošnja šolskih sester glede podpore za šolsko gradbo se odstopi deželnemu odboru v primerno rešitev. — Se sprejme.
Isti poslanec poroča v imenu financ, odseka o prošnji usmiljenih sester v Kamniku glede podpore za vzdržavanje otroškega vrtca in obrtno - ponavljalne šole in predlaga: Visoki deželni zbor skleni:
Prošnja usmiljenih sester v Kamniku glede podpore za vzdržavanje otroškega vrtca in obrtno-po-navljalne šole se s priporočilom odstopi dež. odboru v rešitev. — Se sprejme.
Isti poslanec poroča v imenu finančnega odseka o prošnji osrednjega odbora za varstvo avstrijskih poljedelskih in gozdarskih koristi na Dunaju ter predlaga: Visoki deželni zbor skleni: Osrednjemu odboru za varstvo avstrijskih poljedelskih in gozdarskih koristi na Dunaju se za leto 1913. dovoli 50 K podpore. — Predlog se sprejme.
Isti poslanec poroča v imenu finančnega odseka o prošnji vodstva dijaške in ljudske kuhinje v Ljubljani ter predlaga: Visoki deželni zbor skleni: Prošnja vodstva dijaške in ljudske kuhinje v Ljubljani za podporo v letu 1913. se s priporočilom odstopi dež. odboru v rešitev. — Se sprejme. •
Isti poslanec poroča v imenu finančnega odseka o prošnji trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko glede deželnega prispevka za napravo telefonske črte Ljubljana - Postojna in predlaga: Visoki deželni zbor skleni:
1. Prošnji trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko glede deželnega prispevka za napravo telefonske črte Ljubljana - Postojna se ne ugodi.
2. Deželnemu odboru se naroča, da potom c. kr. deželne vlade pozove c. kr. poljedelsko ministrstvo, naj ono z izdatnim prispevkom iz zaklada postojnske jame ali iz drugih sredstev čim preje omogoči telefonsko zvezo Ljubljana - Postojna.
Dr. Novak konstatira, da S. L. S. ne zavzema nasprotnega stališča. Vendar pa se ne strinja s predlogom odseka, ker je ta zveza neobhodno potrebna. Navaja v utemeljevanje predvsem tujski promet. Če deželni zbor odkloni predlog za prispevek, tedaj se ta proga v doglednem času skoraj gotovo ne bo izvedla. Četudi dežela izda večje vsote v to svrho, tedaj vendar ta denar ni izgubljen, marveč naložen v dober namen, ki bo nedvomno donašal veliko korist. Končno predlaga, naj dežela prispeva 6000 kron.
Poslanec knez VV i n d i s c h -g r a e t z se zavzema za to, da dobi Postojna telefonsko zvezo. Končno se pridruži izvajanjem poslanca dr. Novaka.
Dr. Lampe pravi, da je telefon, telegraf, pošta, stvar države.
Predlog posl. dr. Novaka in tovarišev se odkloni.
Predlog odseka se sprejme z glasovi S. L. S.
Posl. dr. Žitnik poroča v imenu finančnega odseka o prošnji žu-} panstva občine Adlešiči glede podpore za novo šolsko poslopje in predlaga: Visoki deželni zbor skleni: Prošnja županstva občine Adlešiči glede podpore za novo šolsko poslopje se odstopi deželnemu odboru ! v primerno rešite. — Se sprejme.
Posl. G a 11 e poroča o prošnji osrednjega odbora za ustanovitev zračnega brodovja na Dunaju za podporo in predlaga: Visoki deželni zbor skleni: Osrednjemu društvu za ustanovitev avstrijskega zračnega brodovja na Dunaju se dovoli podpora 300 K. — Se je soglasno sprejelo.
Poslanec G al le poroča o pro-nji zveze škontistov v Ljubljani za podporo in predlaga v imenu finančnega odseka: Visoki deželni zbor skleni: Prošnja ljubljanske podružnice zveze škontistov za podporo se odstopi deželnemu odboru v rešitev. — Se sprejme.
Poslanec G a 11 e poroča v imenu finančnega odseka o prošnji odbora vpokojenih učiteljev v Ljubljani za draginjske doklade in stanarine vsem onim, ki je še dosedaj nimajo, ter predlaga, naj deželni zbor odstopi prošnjo dežel, odboru v rešitev. — Se sprejme.
Isti poslanec poroča v imenu finančnega odseka o prošnji učiteljskih sirot Pavle in Alojzije Mesner za podaljšanje podpore in predlaga, naj se jima letna miloščina v znesku 150 K za nadaijna tri leta dovoli. — Se sprejme.
Prošnji društva slovenskih kate-hetov za draginjske doklade stalnim ljudskošolskim katehetom se je odka-zala deželnemu odboru v rešitev.
Prošnja občine Tomišelj za podporo za uravnavo hudournika Iške se je odstopila deželnemu odboru v ugodno rešitev.
Občini Dobrunje se je za uravnavo Ljubljanice pri Zavogljah odpisala naprošena vsota 1732 K 03 v.
Prošnja občine Moste pri Ljubljani za podporo za zgradbo novega šolskega poslopja v Mostah se je odstopila dež. odboru.
Prošnja društva deželnih uslužbencev za pomoč v svrho gradbe »Društvenega doma« se je odstopila deželnemu odboru z naročilom, da temeljito prouči to vprašanje in deželnemu zboru predloži svoje nasvete.
Tajna seja. *
Podpore in miloščine.
Prošnja Jakoba Jerina za podporo se je odstopila deželnemu odboru v rešitev.
Tereziji Podržaj se je podaljšala barona Rastema sirotinska ustanova do njenega dovršenega 17. leta.
Vdovi Mariji Androina se je miloščina 240 K iz deželnega zaklada podaljšala do konca lea 1915.
Pavli Jak se je miloščina letnih 240 kron podaljšala do konca leta 1915.
Prošnja Marije Bevc, vdove deželnega dacarja, za zvišanje miloščine letnih 360 kron, se je odklonila.
Miloščina Josipu Kogeju se je zvišala na 140 K za časa, dokler bo v hiralnici.
Prošnja nadučitelja Jožefa Win-discha za vštetev draginjske doklade v pokojnino, se je odstopila deželnemu odboru v rešitev.
Prošnji nadučitelja / poboju Ka-sparja Gašperina za dovolitev 25% draginjske doklade njegovi umrli hčerki Mariji Kobau se je odstopila dež. odboru v rešitev.
Prošnje nadučitelja v pokoju Kasparja Gašperina za dovolitev 25% draginjske doklade; vpokojene-ga učitelja Frana Kalana za zvišanje pokojnine; nadučitelja v pok. Frančiška Golmajerja za zvišanje pokojnine; vpokojenega nadučitelja Ivana Gantarja za podporo in učiteljeve vdove Marije Hiti za zvišanje pokojnine so bile odkazane dež. odboru v rešitev.
Učiteljevi vdovi Magdaleni Ve-nedig se je priznala miloščina v letnem znesku 300 K za nadalina tri leta, t. j. za 1913., 1914. in 1915.
Prošnji učiteljeve vdove Filo-mene Vidmar za podaljšanje in zvišanje miloščine in učiteljeve vdove Ka-roline Hočevar za zvišanje miloščine sta bili odstopljeni dež. odboru v rešitev.
Učiteljevi vdovi Mariji Leinert je bila podaljšana letna miloščina za nadaijna tri leta.
Prošnja učiteljeve vdove Marije Kalan za miloščino se je odstopila deželnemu odboru v rešitev.
Učiteljevi vdovi Mariji Koller se je podaljšala letna miloščina v znesku 200 K za nadaijna tri leta.
Učiteljevi vdovi Ani Novak je bila miloščina v letnem znesku 100 kron podaljšana za nadaijna tri leta.
Učiteljeve vdove Tekle Jašovec ml. hčerki je bila miloščina letnih 200 K podaljšana za nadaijna tri leta.
Učiteljevima sirotama Mariji in Hel. Raktelj je bila miloščina 200 K podaljšana za nadaijna tri leta.
Deželni glavar je nato zaključil sejo.
Prihodnja seja se vrši danes ob 11. dopoldne.
Naše razmere.
(Govor dež. poslanca dr. Vekoslav? K u k o v c a na glavnem zboru narodne stranke za Štajersko.) (Dalje.)
Ne moremo pa videti v klerikalni dosedanji obstrukciji v deželnem zboru prav nikakih uspehov za naše ljudstvo. Ne moremo v nobenem slučaju priznati obstrukciji zmage. Prazne besede so le, ako se poudarja, da utegnemo dobiti Slovenci vsled triletne obstrukcije meščansko šolo in da smo torej splošno baš vsled ob-strukcijn kaj pridobili. V svojem zadnjem poročilu o meščanskih šolah je štaierski deželni odbor že pred začetkom obstrukcije izjavil, da prizna opravičenost slovenske zahteve za ustanovitev meščanskih šol ter da priznava, da so dani pogoji za ustanovitev takih šol, brž ko bodo tudi denarna sredstva na razpolago, to se pravi, privoli naj se v zvijanje doklad, pa damo meščanske šole. Klerikalna stranka je pa takrat odločno izjavila, da deželnemu gospodarstvu ne dovoli novih sredstev z zvišanjem deželnih doklad ter je s tem seveda tudi pokopale zahtevo slovenskih meščanskih šol, katero je že v prejšnjem deželnem zboru utemeljevalo ponovno po svojih zastopnikih takratno slovensko volilstvo in v sedanjem deželnem zboru moje volilstvo po meni kot zastopniku. Ako pride sedaj do delazmožnosti deželnega zbora in ako ob tej priliki dobimo tudi Slovenci zagotovilo glede kake meščanske šole, zgoditi se bode moglo le s tem, da dovolijo tudi slovenski klerikalci zvišanje deželnih doklad, proti katerim so se pred tremi leti uprli in tudi dosedaj upirali. Brez dovoljenja sredstev za velike njegove potrebščine, med katerimi bi tudi stroški slovenskih meščanskih šol zavzemali skromno mesto, poslovanje deželnega zbora itak ni mogoče. Ali je bilo torej trebp. to drobtinico proti odplačilu ' afllU,-! deželnih doklad baš seda, o. -» t p :o je cela dežela in ko so zla^c? spodnještajer-ski kmečki okraji skozi tri leta vsled obstrukcije v gospodarskem oziru pretrpeli ogromno škodo? In sicer škodo za stokrat večji znesek nego bodo znašali stroški slovenske meščanske šole!
Smejati se pa mora človek naravnost, ako naglašajo klerikalni poslanci po svojih glasilih, da se je nas vsled obstrukcije doseglo ali da se bode doseglo nadaljevanje regulacije Drave in Dravinje. Ta nujno potrebna dela so se že davno začela opravljati in so bila prekinjena ravno vsled slovenske klerikalne obstrukcije. Zelo omejen mora biti človek, ki vidi v tem kak uspeh obstrukcije, ako se bodo ta že prej sklenjena dela nadaljevala, če se slovenski klerikalni poslanci zopet povrnejo k mirnemu delu v deželni zbor. Brez obstrukcile bi vse to že davno bilo izvršeno. Če se zdaj z delo znova začne, kje bo tu kak uspeh?
Z eno besedo se lahko reče, ako nameravamo za odkup klerikalne obstrukcije to dobiti, kar se izza kulis izve, ne dobimo pravzaprav ničesar, česar bi ne mogli dobiti pred tremi leti pred obstrukcijo in brez obstrukcije. Na drugi strani pa velikanska gospodarska škoda, ki smo jo vsled obstrukcije zlasti spodnje-štajerski Slovenci trpeli, ne najde nikjer pokritja pri načrtu za dela-zmožnost deželnega zbora.
Smatram torej kot edino pravilno ono naziranje, da se podajo sedaj klerikalci k stvarnemu delu v deželni zbor, če se jim to omogoči, ker jim je začela voda v grlo teči in ker se je njihova politika izkazala kot neuspešna, ter je izgubila pri lastnem volilstvu vsako zaslombo. Ona zmagovita klerikalna stranka, ki še pred malo leti ni znala kaj drugega med svet trobiti, nego proslavljati svoje zmage, postala je skrajno skromna in tiha. Shodov skoro nič več ni, kjer se pa shodi vršijo, vidimo, da so čim-dalje manj obiskani; redke prikazni, ki za klerikalno zastavo hodijo, so pa ljudje brez zaslombe pri ljudstvu. Ako bi stvar šla v enaki smeri še nekaj let ali vsaj mesecev naprej, utegnila bi ostati klerikalna stranka pri njenih volilcih v popolnoma drugačnem položaju nego pred štirimi, leti, utegnil bi jo zadeti polom. To je pravi vzrok, ako se klerikalno vodstvo danes navidezno resno pogaja za dela-zmožnost deželnega zbora in Če se umika iz vseh zavzetih bojnih postojank.
(Dalje prihodnji«.)
Finančni minister Zaleshi.
Finančni minister vitez Zaleski je dobil lani srčno bolezen. Znano je da ga je napadla bolezen v Dalmaciji in da se je lečil nato v Opatiji. Do konca julija je bil zdrav, potem so se pa zopet pokazali znaki bolezni. Sedaj se mu je zdravstveno stanje
zopet poslabšalo in zdravniki so mu svetovali, da mora za nekaj časa popolnoma izpreči. Vsled tega je ponudil Zaleski svojo demisijo, ministrski predsednik pa je predlagal cesarju samo, da se da vitezu Zaleskemu dopust za nedoločen čas, v katerem ga bo nadomestoval po činu najstarejši sekcijski šef finančnega ministrstva, tajni svetnik baron dr. Engel pl. Mainfelden. Vjeraj sta izšli tozadevni cesarji lastnoročni pismi.
Dogodili na Balkanu.
Tretja balkanska vojna.
'Albanska vstaja je že skoro popolnoma zadušena. Srbske čete so na vseh krajih že zasedle meje, določene od londonske konference, ponekod so zasedle tudi strategično važne točke na albanskem ozemlju samem, da onemogočijo Albancem hitro zbiranje in nenadne vpade.
Zatrjuje se, da je pričakovati vsak čas smrti alcanskega voditelja Ise Boljetinca, ki je nevarno zbolel.
Iz krogov provizorične albanske vlade dementirajo sedaj, da bi bila provizorična v i ada v kaki zvezi z albanskim gibanjem, zlasti takozvani poljedelski minister se brani proti očitku, da bi bil imel svoje roke vmes. Tem dcmentijem seveda na celem svetu ne verjame nobeden drug, kakor grof Berchtold. Naivno pravi Hasan beg, da je imelo vse gibanje samo lokalen značaj, in da so vstajo provzročiii Srbi sami. Premeteno pa dostavlja albanski državnik, da še ni konec teh vstaj.
Če govore tako albanski neodgovorni ministri, mora biti nekaj res-rice na tem in Srbi bi storili najboljše, da zasedejo \'so severno Albanijo za tako dolgo, da se žlahtna albanska kri pomeša z bolj ribjo krvjo, pa naj bo to holandska ali skandinavska.
Zdi se pa, da Srbi in Črnogorci res ne nameravajo prodirati preko mej, ki jim jih k^lL^J*' vlondonska konferenca. Vr,,sPe™0IT g* prihaja vest, da je črnogor^, vlada strogo prepovedala svojim četam prekoračiti te meje. Sicer je tak ukaz zelo problematičen, ker te meje sploh niso določene, kaj še označene, vendar le gre tu za par kilometrov.
Na Dunaju in v Rimu so se tru-iili, da bi spravili Esad pašo z Izmail Cemalom. Tudi to se našim diploma--)vri ni posrečilo. Esad pasa vztraja s vedno na svoji zahtevi, da demisi-nira sedanji kabinet, ki  ga dolži :oristoiovstva, goljufije in drugih alti mskih čednosti. Esad pašo podpira pri tem tudi večina prebivalstva.
Tudi princ Viljem Wied se kuja in noče albanske krone. Iz Valone same poročajo, da vlada v Albaniji popolna anarhija. Esad paša preganja južne Albance, samo v Skadru vlada mir. Kljub temu grade v Valo-ni vladno palačo, monopol na sol bodo tudi vpeljali. Za dve ali tri albanske šole imajo naučnega ministra Garacuhija. Albanija bo dobila tudi italijanske in najbrže tudi nemške šole. Znanstvene komisije si bodo ogledale albansko zemljo, ena taka se je že osmelila prodirati proti El-basanu itd., samo malo verjetno je, če bo tako srečna, kakor Amundsen na južnem tečaju.
Pred četrto balkansko vojno.
Kljub nekoliko bolj pomirljivim poročilom iz Aten poročajo iz Bel-grada, da presojajo tam položaj kot skrajno kritičen. Mobilizacija v Srbiji se vrši v velikem obsegu in z vso naglico, da se zavaruje Srbija proti vsaki eventualnosti. Zlasti vznemirja v Srbiji dejstvo, da kliče Bolgarska pod orožje svoje rezerviste. Srbska vlada namerava tudi sedaj vpoklica-ti novince iz novozasedenih pokrajin in sicer starostne letnike od 20 do 26 let, s čimer bi se zvišalo stanje srbske vojske za 60.000 mož.
Čakati je treba, kaka odločitev pade v Atenah. Značilno pa je, da se grški generalni štab mrzlično trudi preustrojiti grško vojsko, ki naj šteje v 6 armadnih zborih z 18 divizijami do 500.000 mož. Vsaka divizija dobi tudi gorsko artilerijo, obstoječo iz treh baterij. Poljska artilerija naj ima 72 baterij t. j. 12 polkov po 6 baterij.
Odločno pa dementirajo iz Bel-grada vest, da bi bili Srbi razrušili mohamedancem pri Kičevu vasi in da bi bili prisilili tamošnje prebivalstvo, da se bojuje v srbskih vrstah. Ravno tako neresnično je tudi, da bi se bili vršili pri Kočani boji med srbskim vojaštvom in neko bolgarsko četo.
Preiskovalne komisije na Bolgarskem.
»Jugoslovanska korespondenca« poroča iz Sofije: Na podlagi raznih iz aktov dokazanih in sicer vladi na-
znanjenih dogodkov, se je videla vlada primorano, da je v zadnjem kronskem svetu predlagala ustanoviti državne preiskovalne komisije. Po sklepu kronskega sveta se je sestalo sedaj pet preiskovalnih komisij iz članov kasacijskega dvora in apela-cijskega senata, da uvedejo preiskavo proti odgovornim faktorjem kabineta Gešov, katerim očitajo krivdo, da je bila Bolgarska nezadostno pripravljena za prvo vojno s Turčijo. Nadaljno točko preiskave tvorijo gotove nepravilnosti v intendanturi in pri rekvizicijah, o čemer je predložena cela vrsta obtežilnih dokumentov. Posebna komisija se bo bavila samo z nezadostnostjo vseh sanitarnih priprav, kar je imelo za bolgarsko vojsko usodne posledice. Končno se bo bavila "posebna komisija z vojaškimi operacijami in z obdolžit-vami proti vojnemu vodstvu. Rezultat raziskavanj teh komisij se predloži svoj čas sobranju in če bo do-velj dokazilnega materijala, bo sobranje dvignilo obtožbo proti mero-dajnim faktorjem.
Štajersko.
Slava pravični Avstriji! Škandal kakoršen je mogoč le v Avstriji se je prigodil ob priliki sokolskega zleta v Hrastniku. — Okrajno glavarstvo celjsko je zapovedalo odstraniti slovensko trobojnico, ki je visela nad cesto, ker moti neko nemško partijo. — In ni še dovoli! Isto okrajno glavarstvo je prepovedalo iz istega vzroka sokolski sprevod na telovadni prostor!!! Besed nimamo, ki bi mogle označiti tako početje g. ckrajnega glavarja. Naj bo prepričan, da bo ta njegov čin veliko pripomogel k veliki ljubezni, katero bomo gojili zanj in druge njegove vrste. — Če bo količkaj mogoče, to ne bo zadnja beseda o tem vladnem dejanju!
Vzlic hudobnosti g. okrajnega glavarja in njegovih, vzlic skrajno slabem vremenu, je vendar sokolski zlet v Hrastnik storil svojo dolžnost. Vzbudil je novo navdušenje za sokolsko idejo, novo veselje do dela. Da je tudi v gmotnem oziru veselica dobro izpadla, gre pač pred vsem zasiuga požrtvovalnim gospicam, katere so neutrudno delale in darovale po ves teden našemu »Sokolu«. Ko to gospodične Baloh, Dolinšek, Draksler, Kmetic, Richter, Roš, Skobe in Šentjurc. — Bodi jim na tem mestu izrečena iskrena zahvala. Da so Sokoli po moči pomagali je u-mevno. Veliko navdušenje so zbudili bratje Srbi, ki so vzlic daljnemu potu in dežju nastopili v treh prostih vajah in treh orodjih. — Zeli so le zasluženo pohvalo. Hrastniške Slovenke so jim izročile po gdč. Drak-sier v spomin lep lipov venec.
Naglo uradovanje. Za ilustracijo Pittreichovega siavospeva na nemške sodnike naj služi naslednje dejstvo. Dne 1. avgusta 1912 je bila pri okrajnm sodišču v Celju kot kuratel-ni oblasti podana vioga, ki — še danes ni rešena. Okrajno sodišče je ležalo na dotičnern aktu od 1. avgusta 1912. do 8. januarja 1913. — potem je šele spoznalo, da je treba akt odstopiti okrožnemu sodišču. To je potem odredilo nove ooizvedbe in te se vrše tako hitro, da jim — še danes ni konca. Madžarska justica uživa renome, ki ga zasluži, a se niti s Slovaki še ne upa tako delati, kakor delajo Pittreichovt protežiranci s Slovenci.
Podravska podružnica akade-mijnega društva »Prosveta« ima svoj občni zbor, dne 11. t. m. ob 2. popoldne v restavraciji Narodnega doma v Mariboru.
Koroške.
Roparski napad. Hlapec Peter Sablatnik se je seznanil v Pliberku v neki gostilni z neznanim fantom, k;. mu je rekel, da gre k vojakom. Postala sta kmalo prijatelja in obiskala sta več gostilen. Ko sta se o imaku vračala iz Pliberka ie novi tovariš v gozdičku nekoliko nad kolodvorom nenadoma zaostal. Ko je hotel Sablatnik pogledati, kje je njegov tovariš dobil nenadoma močan udarec po glavi. Onesvestil se je in padel. Ko se je zopet zavedel je opazil, da mu manjka denarnica, v kateri je imel še približno 16 K. Nekaj dni pozneje je žendarmerija izsledila roparskega napadalca v osebi 221etne-ga brezposelnega pomožnega delavca Ferdinanda Fillipa in ga aretirala. Fillip napad in rop pripozna.
Primorsko.
Kulturni škandal, ki so ga zakrivili Italijani v Trstu s tem, da so preprečili vprizoritev opere »Mada-me Butterflv« vzbuja splošno pozornost in vsi listi se zgražajo nad ta-
kim početjem, katero kaže, da Italijani ne smatrajo umetnosti za vzvišeno in za splošno človeško, marveč jo blate s svojim nizkotnim šovinizmom. »Agramer Tagblatt« piše značilno: Slovenski listi obdolžujejo z vso pravico tržaške Italijane, da so preprečili iz političnih vzrokov vprizoritev Puccinijeve opere. Slovenci v Trstu niso tako neznaten faktor, da bi se ga smelo kar tako in na tak način žaliti. Slovenci predstavljajo v Trstu silo 80.000 duš in Trst ni daleč toliko italijanski, kakor ga rišejo lažnjivo italijanski kamo-rasi. Da prav Laksiramo to goro-stasnost moramo pomisliti, da so sporno opero že peli v Trstu v — nemškem jeziku, ne da bi bil kdo proti temu protestiral. In vendar so Nemci v Trstu razmerno z Italijani in s Slovenci v resnici le v neznatnem številu.« To je objektivna sodba nemških listov, ki bi se v kakem drugem spornem vprašanju, ki bi ne bilo tako jasno gotovo ne potegnili za Slovence. S tem pa so tudi tržaški Italijani popolnoma obsojeni in ta kulturni škandal jim ostane kot večen madež.
Neznani vlomilci so vlomili v sredo ponoči v vilo barona Aleks. Economo na Trsteniku in so odnesli za 900 kron perila in raznih puškinih nabojev.
Zaradi goljufive igre so aretirali v Trstu 291etnega Mateja Krašovca, rodom iz Logatca. Ogoljufal je pri igri nekega uradnika državne železnice za 48 kron.
Zastrupila se je s karbolno kislino 501etna Frančiška Dequal v ulici Felice Venezian v Trstu. Našli so jo mrtvo.
Zaprtje igralnice v Opatiji. Iz
Opatije se poroča preko Budimpešte, da so zaprli tamošnjo javno igralnico in sicer na posebno odredbo notranjega ministrstva. Vodja kazine je izjavil, da je bila ustavljena igra Boule, vsled česar mora biti igralnica en mesec zaprta. Čez en mesec pa se bode igralnica zopet odprla, igralo pa se ne bo več Boule marveč samo Ecarte.
Bombni atentat na Reki. — Brezuspešne policijske preiskave. — Glas iz Italije. Kljub mrzličnemu delu, katerega razvija policija, kljub temu, da je zaposlenih pri preiskavi glede atentata neverjetno veliko število policijskih agentov so ostale do sedaj vse policijske preiskave brezuspešne. Kakor smo že včeraj poročali se je izrazil guverner grof Wi-ckenburg, ki se je vrnil iz Budimpešte, da se policijske preiskave ne nahajajo v pravi smeri. Policija dela, toda dela brez gotovih direktov. Dan za dnevom slede številne hišne preiskave, toda do sedaj so ostale še vse brezuspešne. Skoro vsak dan koga aretirajo, toda do sedaj so morali še vse aretirance izpustiti. Včeraj so aretirali med drugimi še celo nekega umobolnega. Policija je segla v svojih preiskavah celo na Kranjsko. Včeraj se je pripeljal na Bohinjsko Bistrico policijski komisar Karpatv v spremstvu štirih detektivov. Upal je, da najde v Boh. Bistrici sled za atentatorjem. Toda vrnil se je domov ne da bi dosegel najmanjši uspeh. — O atentatu pišejo »Riječke Novine« od včeraj sledeče: Med tem ko pišejo zunanji listi, da je reška obmejna policija atentatorju že na sledu in da so atentat zamislili in izvršili člani razpuščenega laškega društva »Giovine Fiume«, mi na Reki o tem ne moremo ničesar zvedeti. Prikriva se nam pač to edino le v interesu preiskave. Kaže pa vse, da se bodo te vesti zunanjih listov res uresničile in da so atentat zasnovali in izvršili res »ogorčeni« Italijani. Turinska »Stampa« je prinesla od svojega reškega dopisnika zanimiv dopis, v katerem prevzame dopisnik v imenu reških Italijanov odgovornost za atentat na gubernijsko palačo in pravi, da žive Italijani na Reki sedaj v silno težkem položaju in da ta atentat ni nič drugega kot klic, ki naj opozori širšo javnost na reške Italijane. — Daleč so prišli torej Italijani, če že ne morejo svojega itali-janstva na Reki drugače manifestirati — kot z bombami.
Mile] „Sokola" v Ljubljani.
Javna telovadba naraščaja v soboto. Jubilejno slavje se prične z javno telovadbo naraščaja v soboto ob 8. zvečer. Otvore jo proste vaje I. oddeleka. Mlajši oddelek izvede vaje z II. slov. vsesokolskega zleta. Kakšen napredek v metodi in v praksi je doseglo slovensko Sokolstvo v zadnjem desetletju! Vaje, ki so se jib svoj čas učili člani s trudom in dolge mesece, izvaja danes najmlajši naraščaj. Starejši dečki nastopijo s posebnimi, mnogo težjimi yajami,sestavlje-nimi posebej za to javno telovadbo. Ta oddelek nastopi tudi na orodju. Prvi oddelek bo zaigral tudi neka)
telovadnih iger, drugi oddelek zaključi telovadbo z lepimi, dokaj težkimi skupinami. Nar bi občinstvo z obilnim posetom poplačalo obilni trud nadebudne sokolske mladine. —i Vstopnice se dobe razen zvečer pri blagajni tudi v petek in soboto pri blagajni jubilejne razstave.
Slavnostno zborovanje v nedeljo se prične, kakor smo že poročali, že ob 10. dopoldne in ne, kakor v vabilih navedeno, ob pol 11. Začetek se je moral preložiti radi razvitja nove, nadomestne zastave, ki jo »Sokolu« pokloni napredno ženstvo ljubljansko. Spored zborovanja: 1. Pozdrav. 2. Slavnostni govor, govori starosta br. dr. V. Murnik. 3. Razvitje novega pravora.
Slavnostni sprevod se začne v nedeljo ob 12. izpred »Narodnega doma« ter gre po Frana Josipa cesti, Šelenburgovi ulici, Kongresnem trgu, Gosposki ulici. Turjaškem trgu, Bregu, čez Sv. Jakoba most na Sv. Jakoba trg, po Starem trgu, Mestnem trgu, Pred škofijo, po Vodnikovem trgu, Kopitarjevi ulici, Jubilejnem mostu, Sv. Petra cesti, Marijinem trgu, Prešernovi ulici, Frana Josipa cesti pred »Narodni dom«. — Pred mestno hišo se ustavi sprevod, da se deputacija pokloni županu ljubljanskemu.
Javna telovadba članov in članic v nedeljo se prične točno ob 5. popoldne. Spored je, kakor smo že poročali, deloma zgodovinski, v ostalem ima namen, pokazati sedanjo višino telovadbe v ljubljanskem »Sokolu«. Izvajajo se proste vaje z obeh prejšnjih zletov ter vaje za zlet prihodnje leto. Pokaže se tako razvoj prostih vaj zadnjih dvajset let. Do-čim med vajami za prva dva zleta še ni mnogo razlike glede težkosti, je skok do vaj za III. zlet naravnost velikanski. — Na orodju pokaže 5 vrst sliko rednega telovadnega pouka. Vrsta izbranih telovadcev izpričuje nato na drogu, kaj se da doseči z vztrajno vadbo za moč in spretnost telesa. Vrsta izbranih telovadk pokaže na bradlji, da tudi telovadba na orodju ženstvu ni nepristopna, ter da se tudi žena lahko priuči težjim vajam, kolikor so primerne ženski naravi. 40 telovadk nastopi potem s prostimi vajami za III. zlet, temi krasnimi vajami, ki so našle svojo^ pot tudi že v druge slovanske dežele: izvajale so se letos na velikem mo-ravskem zletu Češke Obce Sokolski; o Božiču pa jih bodo, kakor čujemo, izvajale ruske telovadke v Pe-trogradu. — Najzanimivejša točka javne telovadbe in njen vrhunec pa bodo brez dvoma zopet telovadni plesi (telovadne skladbe dr. Murni-kove), izbranih telovadcev in telovadk. Izvajal se bo, poleg letos že večkrat z velikim uspehom izvajane gavote in valčka iz »Fausta«, nov ples po barkaroli iz »Hoffmannovih pripovedk«. Fini glasbi odgovarjajo tudi finejši gibi in položaji krasno slikajo glasbo; glasba se takorekoč kar vidi v teh vajah. — Javno telovadbo zaključi skupina vsega telovadstva Sokola v Ljubljani, nad 150 oseb. — Vstopnice se dobe, razen pri blagajni pred telovadbo, v predprodaji v petek, soboto in nedeljo pri blagajni jubilejne razstave.
V spomin na polstoletno slavje je izdalo društvo tudi krasne jubilejne znake. Dobe se pri razstavni blagajni in pa v Narodni knjigarni. Komad stane 60 vinarjev.
Kranjski deželni zbor.
(Seja dne 10. oktobra ob 11. uri dopoldne.)
Danes pride na dnevni red predlog o združitvi občine Spodnja Šiška z mestno občino ljubljansko. Kakor se vidi, se klerikalcem silno mudi s to stvarjo najbrže pač zato, da bi z inkorporacijo Spodnje Šiške Ljubljani provzročiii zopetni razpust ljubljanskega občinskega sveta ter zopet spravili na magistrat vladnega komisarja.
Ta vladni komisar bi seveda pravzaprav moral biti prejšnji župan, toda ekscelenca baron Schwarz je tako v rokah klerikalcev, da si upajo brez vseh težav spraviti na to mesto osebo, ki bo njim ljuba in ki bo tudi pri bodočih volitvah postopala po njihovi komandi.
V poročilu ustavnega in občinskega odseka se sicer poudarja, da je treba »c. kr. deželno vlado še vprašati, ako iz javnih ozirov ne ugovarja združitvi Šiške z Ljubljano, toda to je samo pesek v oči. Dejansko pa so klerikalci že zdavna dogovorjeni z baronom Schwarzom glede Šiške, samo na zunaj še markirajo, kakor da bi z ekscelenco ne imeli še nobenega sporazuma. Z inkorporacijo Šiške je računai kot z gotovo stvarjo, zato se je tudi treba pripraviti za vse slučaje, da nas klerikalci ne bodo presenetili.
Seja se je pričela mesto ob 11. uri ob 11. uri 20 minut. Kot zapisni-
karja fungirata danes poslanca dr. Fran Novak in Demšar.
Deželni odbornik dr. Lampe je odgovarjal na razne interpelacije glede zgradb cest, mostov in vodovodov.
Nato je prišel v razpravo zakon o varstvu ptic.
Poročal je poslanec Hladnik, ki je predlagal, da se naj zakon spremeni v toliko, da se uvrsti med ptice, ki naj se varujejo, tudi c i p a.
Predlog je bil soglasno sprejet.
G a n g 1 o v  predlog o šolskem nadzorstvu.
O Ganglovem predlogu o šolskem nadzorstvu je poročal poslanec Ravnikar in predlagal to-Ie spremembo zakona o šolskem nadzorstvu.
Točka 3. § 23 zakona z dne 23. oktobra 1912, dež. zak. št. 66, o šolskem nadzorstvu, se v svojem sedanjem besedilu razveljavlja in se odslej glasi:
3. iz dveh veščakov-učiteljev in njunih namestnikov, oziroma iz dveh veščakinj-učiteljic in njiju namestnic, ki jih izvoli skupščina definitivno nameščenega učiteljstva šolskega okraja z glasovnicama in skupno.
Poslanec G a n g \ je predlagal, naj ista določba glede pasivne volilne pravice učiteljic velja tudi za Ljub-ljano.
Predlog Šolskega odseka je bil soglasno sprejet, takisto tudi O r.r -g 1 o v predlog.
Razni  sklepi  gospodarske vsebine.
O samostalnem predlogu poslanca Dularja, Hladnika in tovarišev za napravo mostu čez Krko pri Cerkljah, okraj Krško, je poročal poslanec Košak in predlagal, naj se deželnemu odboru naroči po strokovnjakih izdelati načrt in proračun za most čez Krko pri Cerkljah.
Predlog je bil sprejet.
Glede samostalnega predloga poslanca Hladnika in tovarišev radi naprave mostu čez Krko pri Mr-Šečji vasi se je sklenilo deželnemu odboru naročiti, naj proučuje, kako bi se mogla napraviti zveza čez Krko priMršečji vasi,da bi se promet na tej deželni cesti mogel vršiti neoviran.
Glede naprave deželne ceste II. vrste od Št. Ruperta čez Hom na Gradišče se je sklenilo naročiti deželnemu odboru, da da izdelati po svojem strokovnjaku načrt za cestno zvezo Št. Rupert-Hom-Gradiš*če, ki bi se potem nadaljevala do ceste, ki drži od občine Dule na Radeče.
Glede predloga poslanca pi. Schollmayerja, ki meri na to, da se § 11, zakona z dne 26. septembri 1874 d. z. št. 27, v toliko spremeni, da se za težke tovorne vozove določi, da imajo kolesa z večjo širino platišč, se je sklenilo, da se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da zasliši vse okrajne cestne odbore o tej predlagani zadevi ter potem deželnemu zboru predloži svoj predlog v posvetovanje in sklepanje.
Podržavljenje pošte v Kranju.
O samostalnem predlogu deželnega poslanca C. P i r c a o podržavljenju c. kr. poštnega urada v Kranju je poročal poslanec P o v š e in predlagal:
C. kr. deželna vlada se poživlja, da napravi pri c. kr. osrednji vladi brez odloga vse potrebne korake, da se podržavi c. kr. poštni in brzojavni urad v Kranju.
Poslanec Pire je naglašal, da se mora Kranj za vsako pridobitev truditi leta in leta. Tako je bilo z gimnazijo, vodovodom, z novim mostom. Tudi za podržavljenje poštnega urada se Kranj bori že 17 let, a doslej še vedno brezuspešno, dasi je v tem oziru trgovska zbornica toplo podpirala težnjo kranjske mestne občine. Na vse peticije glede podržavljenja pošte je dobila od trgovinskega ministrstva stereotipen odgovor, da temu ugovarja finančni minister iz zgol finančnih razlogov.
Govornik je nato navajal razne statistične podatke o poštnem prometu v Kranju. Naglašal je med drugim, da znaša poštni promet v Kranju v letu 15 milijonov kron. Pisem pride na pošto 300.000, časopisov 150 tisoč, brzojavk 15.000, nakaznic 31 tisoč itd.
Govornik je končno pozval deželnega predsednika, naj tudi deželna vlada podpira akcijo za podržavljenje poštnega urada v Kranju.
Predlog upravnega odseka je bil soglasno sprejet.
Zakon o občinskih taksah.
Načrt zakona o občinskih taksah določa med drugim za sprejem tu-zemca v domovinsko zvezo 5 do 100 kron, za podelitev meščanstva 50 do 100 kron itd.
O načrtu je poročal poslanec J ar c.
Poslanec V i š n i k a r je naglašal, da bo mestna občina ljubljanska s tem zakonskim načrtom oškodovana.
Deželni glavar je prekinil sejo za 10 minut v svrho da se doseže sporazum o stvari, ki jo je sprožil poslanec V i § n i k ar.
Po zopetni otvoritvi je predlagal poslanec J a r c, naj se načrt spremeni tako, da sme ljubljanska občina takse glede domovinstva in meščanstva pobirati po tarifu. — Načrt je bil prejet z nasvetovano spremembo.
Inkorpracija Spodnje Šiške Ljubljani.
O združitvi Spodnje Šiške je poročal poslanec Jaklič, ki je z zelo šepavimi razlogi skušal utemeljiti to najnovejšo nasilstvo klerikalne večine. Kot prvi se je oglasil k besedi poslanec dr. Tavčar, ki je rekel med drugim:
Vzdržati se hočem vseh osebnih napadov in ostrih očitanj, ugovarjam pa vnaprej, da bi se mi mogla radi tega očitati hinavščina. Vedno sem hotel pomirjevalno vplivati na nasprotujoče si duhove, toda v tem stremljenju me merodajni faktorji ne-čejo podpirati. Predležeči zakonski načrt smatra ljubljansko prebivalstvo kot krivico. Združitvi se upira občina šišenska in ljubljanska, a preko volje teh korporacij se hoče izsiliti inkorporacija na prošnjo štirih ljudi, pristašev S. L. S., ki se kaprici-i njo, da se Šiška mora združiti z Ljubljano, Govori se, da ima predloga namen, mene spraviti z magistrata in izročiti vodstvo novih volitev vladnemu komisarju. (Klerikalci ugovarjajo.) Tako se govori, toda jaz izjavljam, da se prav nič ne oklepam županske časti.
Govornik je nato razpravljal o stroških kanalizaciie, o vodovodu in o razsvetljavi, ki jih bo imela mestna občina, ako se Šiško priklopi.
Naglašal je, da bo kanalizacija v Šiški stala 600.000 kron, za izpopolnitev vodovoda bo treba potrositi kakih 138.000 kron, za razsvetljavo pa kakih 110.000 kron.
Ako bi se v Šiški napravili še potrebni trotoarji, bi to stalo 55.000 kron. Drugi stroški, ki jih je v bližnjem času pričakovati v slučaju in-korpracije, bodo znašali okroglo 365 tigoč kron. Ako se torej Šiška združi z Ljubljano, bo treba mestni občini v ?ti v roke najmanj en milijon kron. Zato dela predloga o inkorporacijl v tisk, da se hoče Ljubljani vzeti vsak zrak in jo gospodarsko čisto potisniti ob tla. Ako je taka politika zdrava, je drugo vprašanje.
Nekdo (Dr. Lampe.) je naglašal v zbornici, da je dežela silno mnogo žrtvovala pri regulaciji Ljubljanice za ljubljansko občino. To pa ni res. Za ta dela največ krvavi Ljubljana, > j bo morala plačati naprave obrežnih kejev, novih mostov itd. Proradim teh naprav bodo gotovo prekoračeni in občini bo treba doplačevati silne novce. A ta denar ne bo župan, :i tudi ne eventualno njegov namestnik — vladni komisar — mogel izbiti in iztisniti iz tal.
Govornik je nato obširno govoril o kanalizacijskih delih v Ljubljani in naglašal zlasti potrebo kanalizacije na Karlovski in Martinovi cesti. A vse to bo stalo ogromno mnogo denarja. Reče se lahko, da mora Ljubljana samo v kanalizacijske svrhe za vbodoče vzeti v roke najmanj 1 milijon. Treba je tudi uvaže-vati, da nima kanalizacije ne artilerijska vojašnica, ne Južni kolodvor, kar bo vse še treba izvršiti. Ljublja-na mora torej računati v doglednem času z ogromnimi izdatki zase in krivično je, da bi se baš sedaj naprtili Ljubljani novi ogromni stroški z nepotrebno in neumestno priklopitvijo. Gospoda dež. predsednik in deželni g a var sta pravična moža, zato je pričakovati, in naj časopisi tudi drugače pišejo, da bosta tudi v tem vprašanju tako postopala po pravici i,i ne bosta pripustila, da se Ljubljani dene vrv okrog vratu.
Dr. Tavčar je razpravljal še o šolstvu, o zgradbi nove dekliške šole, o novi nemški šoli ter naglašal, da bo Ljubljana v to svrho potrebovala tudi okrog 1 milijona. Treba bo zgraditi obč. mrtvašnico, ki bo stala tudi okrog 500.000 K. morda bo treba misliti tudi na zgradbo nove vojašnice s stroški 500 do 800.000 K. In v tem položaju pride večina in hoče Ljubljani naprtiti nove žrtve in nova bremena.
Dotaknivši se znova vprašajna o znanem kompromisu glede volilne reforme je govornik naglašal, da zakonito ni dopustno, da bi se sklepalo o teritorijalni izpremembi ljubljanskega volilnega okraja, brez kvalificirane večine v zbornici. To določata § 3. in 46. dež, volilnega reda. § 3. določa natanko ljubljanski volilni okraj, § 46. istega zakona pa izrecno pravi, da je § 3. mogoče samo izpre-meniti s kvalificirano večino.
Končaje svoj govor, je dr. Tavčar prosil dež. glavarja naj bo tako objektiven, da da pri glasovanju konstatirati, koliko je poslancev glasovalo za predlogo, koliko pa zanjo.
Napredni poslanci so dr. Tavčarjevim   izvajanjem   pritrjevali in
ploskali, klerikalci pa so molče poslušali argumente, ki jih je navajal govornik in katerih vsak drži, kakor bi bijo z žebljem pribito.
V imenu nemške stranke je govoril posl. dr. E g e r. Izjavil je, da je njegova stranka načelno proti vsaki inkorporaciji, kateri ugovarjajo edino prizadeti faktorji, to je dotične občine. V zadevi priklopitve Spodnje Šiške k Ljubljani ugovarjata obe prizadeti občini — šišenska in ljubljanska, zato bo njegova stranka glasovala proti inkorporaciji.
Ob 1. popoldne je dež. glavar prekinil sejo in naznanil, da se seja nadaljuje ob 4. popoldne.
nevne vesti
+ Zopet zaplenjeni! Snočno številko našega lista nam je zaplenilo državno pravdništvo zaradi članka o višjesodnem predsedniku Pit-treichu in njegovem napadu na slovenske sodnike. Kritiki usta zamašiti, to je seveda lahko, a s tem še ni rečeno, da kritika ni resnična, pravična in utemeljena. Verjamemo pa prav radi, da je višjesodnemu predsedniku zelo ustreženo, da je državno pravdništvo s tako vnemo zaplenilo naš list in s tem onemogočilo, da pojasni javnosti, kake cilje zasleduje Pittreich in kako jih hoče uresničiti.
-f- Igra z besedami. Višjesodni predsednik Pittreich je na Vrstov-škova razkritja končno odgovoril z izjavo, ki ni drugega nič, kakor mična igra z besedami.V listu potrjuje Pittreich v svoji izjavi vse to, kar je poročal dr. Verstovšek. Zdaj smo torej na jasnem, zdaj ni nobenega dvoma več, kako stališče zavzema Pittreich proti slovenskim sodnikom in s kakim izgovorom hoče sodišča germanizirati.
+ Pittreich in klerikalci. Pittreich išče za svoje načrte podporo pri klerikalcih. Na vse načine se jim laska. Kot smrtni greh predstavlja, da razni sodniki čitajo samo »Slov Narod« in ne tudi »Slovenca« in povzpel se je celo do trditve, da so slov. sodniki, zapeljani vsled strankarske strasti, pokazali v gotovih slučajih kot uradne osebe pristranost, zlasti na Kranjskem. Ta obdol-žitev je seveda neutemeljena, a Pittreich jo je izrekel, in danes že lahko vidi, kako zelo je z njo ustregel klerikalcem. O, Pittreich jo je dobro napravil. Ni se mu bati, da bi slovenski klerikalci nastopili proti njemu tako, kakor bi zahtevala narodna korist in pravica.
-|- Posledice Pittreichove izjave. Pittreich hoče sodišča germanizirati. S pretvezo, da so nemški sodniki boljši kakor slovenski, odriva slovenske sodnike in slovenski naraščaj in doseza na ta način, da se čedalje bolj izpodriva slovensko ura-dovanje. Zoper tako početje bi se morale vse slovenske stranke postaviti na stališče: slovenskemu narodu slovenske sodnike. Nemci na Češkem pravijo, da češkim sodnikom ne zaupajo in se z ljuto silo vojskujejo za odstranitev vseh čeških sodnikov z nemškega ozemlja. Tako stališče bi morale zavzeti tudi vse slovenske stranke in vse slovensko časopisje. Naš list ga bo odslej zavzemal. V to svrho je treba, da se osvetlijo vsi slučaji iz uradnega in privatnega življenja nemških sodnih funk-cijonarjev. Naš list je na razpolaganje !
-i- Završnica — koncesijonirana.
Politične kupčije med vlado in med slovenskimi klerikalci so se že začele. Vlada hoče naložiti ljudstvu nove hude davke in velikanska vojaška bremena ter potrebuje glasove poslancev. S cukrčki jih lovi. Slovenskim klerikalcem je zdaj storila velikansko uslugo, odbila je vse pritožbe proti Završnici in podelila klerikalcem težko pričakovano koncesijo. Vlada je pri tej določbi upoštevala zgol in edino politične momente. Če bi uvaževala stvarne okolščine, bi bila morala vloženim pritožbam ugoditi. Te stvarne okolščine so tako tehtne, tako izdatne, da je vlada mnogo mesecev omahovala in se ni hotela klerikalnim željam ukloniti. A naposled se je vendar udala in tako so klerikalci dobili koncesijo za Završnico!
4- Najnovejši pokrovitelj vodi-ške Johance je — deželni glavar kranjski. Ta je namreč kratkoir.alo odklonil interpelacijo, ki jo je vložil dr. Novak in je tako preprečil, da bi se vlado v deželnem zboru vprašalo o teh dogodkih. Sleparije, ki so se godile ob sodelovanju in pod pokroviteljstvom duhovnikov v vodiškem farovžu je kulturen, cerkven in oblastven škandal prve vrste, sramota za celo deželo in dolžnost dež. zbora je bila, da pokliče na odgovor vladne in cerkvene kroge. Pa tega dr. Šusteršič ni dopustil. Na tak način lahko prepreči vsako razpravo o javnih stvareh.  Lepega glavarja
nam je poslala vlada! Šusteršičevo postopanje kaže, kako se je vlada in cerkev zavedala, kolika krivda ju zadene vsled tega škandala!
-f- Deželnozborsko   poročilo o govoru   g. dr. Frana Novaka glede delavske   zavarovalnice v Trstu je deloma pomankljivo in pomotno. Do tični uradnik likvidacijskega (ne teh ničnega) oddelka  se  piše Mecozzi (ne dr. Petkosig); tudi številke glede dohodkov in prispevkov niso pravilno po govoru posnete. Sicer pa pri cbčimo govor po stenograiskem za pisniku. Stvar se v kratkem obravnava tudi pred kazenskim sodiščem v Ljubljani, kjer bo imel g. dr. Novak kot zagovornik g. Fran Stareta prili ko vse podatke še podrobneje nava jati. O tem bomo seve poročali.
-L Radi katoliškega shoda. V včerajšni seji »Slovenske Matice« je prečital dr. Fran D e t e 1 a v imenu klerikalnih odbornikov izjavo, v kateri se izreka nezaupnica »Matičnemu« predsedniku dr. Fran Ilešiču, ker ni dal na »Matični« hiši ob času katoliškega shoda razobesiti zasta ve. Nezaupnica je bila seve odklonjena. Pripomniti je, da je izjavo klerikalnih odbornikov podpisal, kakor se nam zatrjuje, tudi — dr. Fran Z b a š n i k , bivši dolgoletni urednik »Ljubljanskega Zvona«. Ej, časi se spreminjajo.
— Različnim dopisnikom na znanje. Zgodi se vsak čas, da dobi varno daljše ali krajše dopise važne ali nevažne vsebine od nam nežna nih ljudi. Ker se na dopise nam neznanih ljudi načeloma ne oziramo, nego jih brez pardona pome-čemo v koš, slede navadno hude pri tožbe in dostikrat tudi krepke grobosti. Opozarjamo torej vnovič, da mora vsak dopisnik jasno in razločno zapisati svoje ime in svoj naslov, ako pa ni z nami v zvezi, mora tudi navesti, kje se lahko o njem informiramo. V časih, ko skušajo klerikalci na vse načine, celo s ponarejanjem podpisov mistificirati napredne liste, ne moremo od nam neznanih ljudi nikakih dopi sov sprejemati.
— Okrajna učiteljska konferenca slovenskih ljudskih šol v Ljubljani se  je vršila  dne 9. t. m. v dvorani Mestnega doma. V smislu § 34. zakona o šolskem   nadzorstvu je konferenci   predsedoval   okrajni šolski nadzornik A. M a i e r.   Pohvaliti ga moramo to pot in mu priznati, da je vodil konferenco   nepristransko in stvarno;   zato  je   pa bil nje izid in uspeh vobče   prav  zadovoljiv. Na dnevnem redu sta bil dve   času primerni predavanji. G. prof. R. K e n -d a je   predaval   »O dogodkih izza francoske dobe na Kranjskem (1809 do 1813)   s   posebnim  ozirom na Ljubljano in okolico.« G. dr. F. S t e -I e je pa predaval »O varstvu spomenikov in ohranitvi domačega značaja naših krajev.« Obe predavanji sta bili zelo zanimivi; zato sta žela predavatelja splošno pohvalo zboroval cev. Pri volitvi v knjižnični in stalni odbor   so bili z vsklikom izvoljeni kandidatje, ki jih je nasvetoval nad-učitelj Dimnik   in sicer v knjižnični odbor gg.:   Janez Leveč, Fran Ma rolt in Alojzij Kecelj; v stalni odbor pa gg.: Marija Marout, Anton Razin-ger,  Juraj Rezek   in   Janko Likar. Sklenilo se je, da se okr. učit. knjižnica zaradi   pomanjkanja prostorov preseli s I. mestne na IV. mestno šolo na Prulah. Pri konferenci smo pogrešali nadzornika Gabrška in Simona, ki tako rada prihajata k učiteljskim skupščinam zdraho delat. Tu sem naj bi prišla,   bi   se   vsaj kaj naučila; posebno za Simona bi bilo potrebno, da bi si razširil svoje tesno duševno obzorje.
— Uspehi klošterske vzgoje. Škofov list opravičuje sleparijo s čudeži v Vodicah na svoj način, pravi namreč, da je hodilo čudeže gledat vse polno narodnih dam iz Ljubljane. Mogoče je že, da je bilo tudi kaj narodnih dam gledat kako Johanca »kri Švica«. Med narodnimi damami jih je namreč mnogo, ki so bile vzgojene v klošterskih šolah. Tam se mladina sistematično zastruplja in zlasti se ji vcepljajo nauki o čudežih. Tako zastrupljeni ljudje seveda ne spravijo tega strupa nikoli več popolnoma iz možgan; naj se vsled občevanja z izobraženimi ljudmi in čitanjem še tako emancipi-rajo klošterskih nazorov, popolnoma se tega nikoli več ne iznebe in če potem sedejo na limanice kaki veliki duhovski slepariji, se jim to še prav zameriti ne more.
— Slikati so se dali včeraj opoldne v Ljubljanični strugi pri frančiškanskem mostu vsi tam zaposleni delavci. Tako bode .ostal trajen spomin ne samo na staro strugo, marveč tudi na delavske zagorele obraze, ki so strugo poglobili in ustvarili iz nje nekaj modernega in občeko-ristnega.
— Umrla je v Ljubljani komaj 24 let stara ga. Pepca deAncona,
soproga g. Oskarja de Ancona, trg, sotrudnika. P. v m.!
Nesreča v Rožni dolini. Včeraj je pred Končanovo restavracijo v Rožni dolini prišla pod voz nekemu razvažalcu piva dveletna Pavlina Koncanova, kateri je zadnje kolo zlomilo in pretrlo obe roki in tudi levo nogo močno poškodovalo. Poklicali so zdravnika in je dekletce, za katero nimajo upanja, da bi okrevalo, ostalo v domači oskrbi. Koga zadene krivda, še ni natančno pojasnjeno.
Umrla je v Medvodah gospa Marija J a r c , soproga veleposestnika g. Franja Jarca. Pokojnica ie bila blaga, dobrosrčna gospa in vneta narodnjakinja. Bodi ji blag spomin !
Mednarodna fotografična razstava v Zagrebu 1913. Hrvatsko društvo umetnosti priredi v novembru in decembru letošnjega leta mednarodno fotograficno razstavo, na kateri bodo zastopana dela fotografov amaterjev in fotografov po poklicu. Oni gg. amaterji in fotografi po poklicu, ki nameravajo sodelovati pri tej razstavi, naj se čim prej oglase pri »Hrvatskem društvu umetnosti« (Zagreb, Ilica 85.) da se jim pošljejo sprejemnice in podrobni pogoii.
Kinematograf »Ideal«. Spored za petek, soboto, nedeljo in ponedeljek: 1. Na benečanski obali (nar. posnetek). 2. Tekmovanje obeh snu-bačev (komično). 3. Gaumontov teden. (Najnovejša poročila.) 4. Saksl papa. (Veseloigra.) 5, Živi mrtvec, krasna žaloigra po istoimenskem romanu Leva Tolstega. Velikanski uspeh. Kdor hoče videti nekaj umetniškega in užiti nekaj res krasnih tre-notkov, ta naj si ogleda ta velezani-miv film. — V torek »Protea« — velikanska detektivska komedija. — Od petka 17. do četrtka 23. t. m. »Poslednji dnevi Pompejev«, krasen film, velika senzacija.
»Živi mrtvec«. Ta slovita drama velikega ruskega misleca Tolstega se predvaja še do inkl. ponedeljka v kino »Idealu«. Ni ravno potrebno, da bi človek to delo čital poprej, ker je film opremljen s tolikimi raz-jasilnimi napisi, da vsakdo lahko udobno sledi dejanju. Tudi ni treba pripominjati, da je vprizoritev do zadnje pičice posneta po resničnem življenju, vse: kostumi, hiše, notranja oprema sob, ciganski ples, prav vse se do zadnje malenkosti ujema z resničnim ruskim življenjem, poleg tega pa se odlikuje s tolikim nepretira-nim realizmom, da se človek naravnost vživi v dramo, prav kakor bi celo uro preživel na samem Ruskem.
Koncert v hotelu pri Llovdu. Jutri, dne 11. oktobra prirede bivši godbeniki Slov. Filharmonije koncert pod vodstvom koncertnega mojstra g. Bogumila Čerpvja. Začetek ob 8. zvečer, vstopnina 40 v. Za obilen obisk se priporočajo bivši godbeniki Slov. Filharmonije.
Telefonska in brzojavno
Avdijenca in konference. Dunaj,   10. oktobra.   Cesar je sprejel šefa generalnega štaba barona Conrada v daljši avdijenci.
Dunaj, 10. oktobra. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je konferi-ral danes s Krobatinom in Georgi-jem.
Južna železnica.
Dunaj, 10. oktobra. Finančni krogi mirno presojajo rešitev vprašanja Južne železnice. Obligatarji so se izrekli zadovoljne, da se prekolkujejo obligacije od 500 na 315, oziroma 325 frankov in da prevzame država garancijo. Tudi nominale delnic se zniža od 500 frankov na 200 frankov. Ob enem se izpremene italijanske anuitete v avstrijski državni dolg. Vsled teh sklepov bo treba novega južnoželezniškega posojila 620 milijonov frankov, od katerih zahteva Južna železnica 100 do 150 milijonov za investicije, ostalo gre v državno blagajnico ter se porabi za plačilo finančne uprave za Južno železnico do tedaj, da poteče koncesijska doba.
Duhovnik in denar. Dunaj, 10. oktobra.   Na zavodu za onemogle   duhovnike je poneverb1 duhovnik Lorenc Alt denar in pobegnil.
Češko !
Praga, 10. oktobra.  Te dni bo
razposlala vlada povabila k novim češko-nemškim spravnim pogajanjem. Ne bodo se poslala vabila posameznim poslancem marveč političnim klu. bom, katerim bo potem dano na prosto voljo, da naznanijo svoje zastopnike.
Praga, 10. oktobra. Poslanec Klofač pravi v nekem članku, da morajo zavzeti Cehi v državnem zboru strogo opozicijonalno stališče. Ob-strukeija ne bi bila na mestu. Za nove
vojaške predloge potrebuje vlada dve-tretjinsko večino in Čehi morajo imeti priliko stvar kontrolirati. Obstrukcija bi dovedla samo do tega, da bi se ta zadeva rešila brez parlamenta.
Hrvatska. Zagreb, 10. oktobra. O bodočih načrtih ogrske vlade krožijo tu tri verzije. Ena izmed teh pravi, da je ministrski predsednik Tisza popolnoma sprejel Skerleczove predloge za rešitev hrvatske krize, da se morajo odstraniti najprej kričeče krivice proti nagodbi, da bo mogoče ustanoviti delavno večino v saboru iz koalicije in union!-stov. Potem bi se šele razpisale volitve. Druga verzija pravi, da bodo volitve razpisane prav kmalu in Če bi izpadle slabo za unioniste, bi poskusila vlada z oktroajem starega volilnega reda, na podlagi katerega se je Khuen držal dvajset let. Tretja verzija pravi, da se vrne baron Skerlecz tekom prihodnjega tedna kot ban in razpise takoj nove volitve v sabor.
Bosanski sabor, Split, 10, oktobra. Srbski politik dr. Dimović pravi, da je prišel na podlagi pogajanj s srbskimi strankami do spoznanja, da je mogoče sodelovanje hrvaških, muzlimanskih in srbskih strank v bosanskem saboru na podlagi od njega izdelanega programa. Dr. Dimović si hoče sedaj pridobiti pritrditev finančnega ministra k temu programu.
Poincare v Madridu. Madrid, 10. oktobra. Ko se je predsednik danes vračal v Madrid, se je pred avtomobilom splašil konj nekega civilnega gardista. Kralj je avtomobil takoj ustavil in pomagal ponesrečencu. Ko je kraljica-mati videla uniformo svojega sina krvavo, je mislila, da je bil izvršen na njega atentat, ter se je skoraj onesvestila. Poincarč je daroval ponesrečencu 1000 frankov.
Kitajska. Dunaj, 10. oktobra. Avstro-ogr-ska vlada je priznala kitajsko republiko.
Panamski prekop. Novi Jork, 10. oktobra. Danes padejo zadnje stene Panamskega prekopa. Predsednik Wilson ho sam z električnim kontaktom storil, da padejo zadnje ovire.
Dogodki na Balkanu.
Situacija na Balkanu.
Bukarešta, 10. oktobra. Kralj Karol romunski presoja položaj na Balkanu optimistično. Romunska vlada pri balkanskih državah ni intervenirala.
Bukareša, 10. oktobra. Srbska vlada je vprašala romunsko vlado, kaj hoče storiti, da izsili respektira-nje bukareškega miru. Romunska vlada je mnenja, da situacija sedaj ni taka, da bi se morala vmešavati Romunska. Romunska tudi ni intervenirala v Sofiji.
Srbsko posojilo. Belgrad, 10. oktobra.   Vlada je poslala   državnemu svetu zakonski načrt glede pooblastila za najetje posojila 250 milijonov dinarjev.
Bolgarske zgradbe. Sofija, 10. oktobra. Vlada Je sklenila zgraditi pristanišče v Porto La-gosa, plovne kanale v bolgarski Tra-kiji in priklopitev bolgarskih železnic na romunske železnice.
Turške demobilizacije.
Atene, 10. oktobra. Porta Je sporočila atenski vladi, da hoče v Tra-kiji demobilizirati ter Je zaprosila Grško, da dovoli nemoten prevoz vojakov v Malo Aziio. Grška vlada je odgovorila, da bo dala kapitanom tozadevno povelje.
Carigrad, 10. oktobra. Turška demobilizacija se prične 13. t. m. Pristaniško poveljništvo je dobilo nalog, da pripravi vse transportne parnike.
V Južni Albaniji. Dunaj, 10. oktobra. Iz Janine poročajo, da je mednarodna mejna komisija še vedno v Bitolju. će bo začela z delom, bo videla v vseh krajih grške zastave. Prebivalstvo je močno vznemirjeno, delo počiva. Vsi mladi moški so v prostovljskih četah. Grški častniki in podčastniki so inštruktorji. Grška vlada razdeljuje orožje in municijo. Vsi prebivalci izjavljajo, da rajši poginejo, kakor da bi se povrgli albanskemu režimu, ki je hujši kakor turški.
Rim, 10. oktobra. Trgovska zbornica v Anconi je zaprosila za otvoritev brzoparniške zveze z Albanijo.
Za albanske roparje. Rim,   10. oktobra. Italijanska vlada je naročila pristaniškim oblastim, da naj priznajo albansko zastavo albanskih trgovskih ladij.
Isa Boljetinac mrtev. Belgrad, 10. oktobra. Iz Debra poročajo, da je Isa Boljetinac umri.
2305
Narodna obramba.
Ženska  podružnica  družbe sv. [Cirila in Metoda priredi v nedeljo, |l2. t. m. v vseh zgornjih prostorih (hotela GregoriČ v Krškem veliko vin-|sko trgatev. Na sporedu je koncert (krškega salonskega orkestra, gledališka predstava, muzej, srečolov in Iples, v številnih pavilijonih bodo pa [narodne krške dame nudile vsa mogoča okrepčila.   Začetek veselice je ob 4. popoldne,  vstopnina znaša le 40 vin. Ker je prireditev namenjena v izključno korist naše šolske družbe, pričakujemo, da jo poseti vse zavedno občinstvo iz bližnje Dolenjske in [sosedne Štajerske._
Društvena naznanila.
Telovadno društvo Sokol II. naznanja svojemu članstvu, da se udeleži slavja 501etnice br. društva ljub-Ijankega Sokola v nedeljo korporativno. Zbirališče je ob pol 12. dopol-ne na vrtu Narodnega doma. Bratje, pridite vsi k tej veliki sokolski slav-nosti. — Odbor Sokola II.
Zveza jugoslovanskih železničarjev vabi na društveni shod, ki ga priredi Ljubljana, podružnica Zveze jugoslovanskih železničarjev, v restavraciji Narodnega doma v nedeljo dne 12. oktobra 1.1. ob pol 10. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: Poročilo o koalicijski seji. Stanje naših zahtev. Raznoterosti. — Poročevalec iz Trsta.
Zveza jugoslovanskih železničarjev vabi na društveni shod,  ki ga priredi Ljubljana, podružnica Zveze ivanskih železničarjev, v Litiji I v restavraciji na Pošti pri g. Šribarju I v nedeljo, dne 12. oktobra t. 1. ob 4. 1 popoldne s sledečim sporedom: Poročilo o koalicijski seji. Stanje naših I zahtev. Raznoterosti. — Poročevalec I iz Trsta.
Telovadno društvo Sokol v Za-I gorju ob Savi priredi vinsko trgatev v nedeljo, dne 12. oktobra 1.1. v dvorani v Sokolskem domu. Pri priredit-I vi   sodeluje iz posebne prijaznosti I slav. zagorski sekstet. Začetek ob 6. uri.  Vstopnina za osebo 4G vin., z družino 80 vin.
Razne stvari.
* Aretacija. V Monakovem so aretirali bivšo lastnico hotela »Vikto-ria« in Mendelhofa v Bolcanu, Marijo Streter in so jo izročili sodišču v Bolcanu. Aretacija je v zvezi s konkursom v hiši Streterjevi.
* Smrt pri nogometni tekmi. Med nogometno tekmo v Kraljičinem gradcu se je spri razsodnik bančni uradnik VVeisel z nekim igralcem. Med prepirom se je tako razvnel, da ga je zadela srčna kap in je obležal na mestu mrtev.
* Nova igralnica. V Vaducu, glavnem mestu kneževine Liechten-steinske, nameravajo ustanoviti novo javno igralnico. Družba, ki namerava ustanoviti igralnico, ponuja knezu Liechtensteinskemu za koncesijo veliko vsoto denarja, kateri denar naj bi se porabil za dobrodelne namene.
* Trojni umor in samomor. V Liverpoolu je vdrl navidez zblazneli človek v tri vile. V prvi je pobil s kopitom samokresa gospodarja do smrti, v dveh pa je ustrelil dve ženski. Vsled strelov so prileteli sosedje, ki so morilca pregnali. Na begu se je morilec ustrelil. Njegova identiteta še ni znana.
* Nesreča na žični železnici. Na žični železnici čez Izak se je utrgal pri opekarni Pahrn voz in je padel v visoko naraslo reko. V vozu so bile tri osebe. Eden potnikov se je rešil, dva pa sta utonila.
* Nevarna šala. V Bolcanu so ponudili prijatelji soprogi železniškega sprevodnika v neki prodajalni stol. V trenutku, ko se je hotela žena vsesti, pa ji je neki hudomušnež stol izpod-nesel. Žena, ki je bila noseča je padla, dobila je težke notranje poškodbe, porodila je živega otroka in takoj po porodu umrla.
* Sežiganje mrličev. Ker je naletela ustanovitev krematorijev v Avstriji na nepremagljiv odpor, so sklenili člani družbe za sežiganje mrličev, da zgrade tik ob avstrijski meji v Pe-tershofnu nov krematorij, katerega se bodo lahko posluževali tudi Avstrijci. Pruska vlada je projekt odobrila, stavbni svet je že kupljen.
* Senzacijonalna aretacija francoskega inženirja. V Parizu so aretirali inženirja Jeana Delpesche, sina bivšega francoskega senatorja. Delpesche je obtožen, da je vlomil pri slikarju D um asu. Aretacija se je izvršila na ovadbo voditelja Camelots du roi, ki slika inženirja kot najhujšega nasprotnika klerikalcev in ustanovitelja Zveze republikanskih mest. Delpesche I krivdo zanika in trdi, da je ukradene stvari, ki so jih našli pri njem, kupil od svojega zhanca Girardina.
* Prekanjena tatica.  Zasebnica i Marija Volontaire na Dunaju je po-stala žrtev iako rafinirane tatvine, ka- •
tero je izvršila njena kuharica. V odsotnosti gospodinje je poklical domačo hišno nekdo telefonično iz hiše. Med tem je kuharica pokradla ves denar in vso zlatnino in srebrnino kar je je bilo v stanovanju. Odnesla je vsega skupaj čez 60.000 kron. O tatici nimajo nobene sledi, posebno še ker je odnesla tudi svojo delavsko knjižico in je raztrgala tudi vse bilježke, ki jih je imela v kuhinji. Neznano je tudi, kam je prekanjena tatica s svojim po-magačem pobegnila._
Izpred sodišča.
Judovski ritualni umor v Kijevu.
Pri včerajšnji obravnavi je takoj uvodoma dognalo zagovorništvo, da ni prišla važna razbremenilna priča Ka-rajev in to samo zaradi samovoljnega postopanja nekega sibirskega guvernerja. Tudi je opozorilo zagovorništvo sodišče na razne nerednosti in pomanjkljivosti, ki so se dogodile pri vabljenju prič, vsled česar manjka veliko važnih prič. Po daljšem posvetovanju je sklenilo sodišče, da se obravnava nadaljuje tudi v odsotnosti nekaterih prič. Na mizi leži več stvari, ki bodo služile kot dokazilni materijal. Tudi včeraj je bila dvorana nabito polna, zastopani so vsi uradi, prišla sta tudi justični in notranji minister. Navzočih je 45 časnikarjev, več jih niso mogli pustiti v dvorano. Justična palača je policijsko zastražena. Povabljenih je bilo 37 prič. Glavna priča delavec Roschtschinski, katerega smatrajo nekateri za pravega morilca, ni prišel. Sodišče je njegovo odsotnost oprostilo. Branje obtožnice je trajalo dve uri. Po prebrani obtožnici je izjavil Beilis s poudarkom: „Jaz sem nedolžen, bil sem vojak in delal sem pošteno za ženo in družino. Nenadoma sem bil aretiran, sedim že 26 mesecev v ječi in ne vem zakaj." Zagovorništvo se je nato pritožilo, češ da zastopnikom ni dovoljeno govoriti z obtožencem brez uradnih prič. Zastopniki so vprašali sodni dvor, so li zastopniki ali osumljenci. Beilis večkrat joče, vendar pa odgovarja sigurno in samozavestno. Posebno pozornost obrača na porotniške klopi. Porotniki so poslušali obtožnico z napeto pozornostjo. Včeraj   je  bilo   zaslišanih   26 prič. Vseh prič je 219. Zaslišani so bili večinoma sorodniki in znanci umorjenega dečka. Duhovnik Viwukowski je povedal, da so se ob priliki pogreba Jušinskega razdeljevali listki, na katerih je bil opisan ritualni umor s1 pozivom ,,Pobijte Jude". Zastopniki zahtevajo, da se ti listki predlože, ker dokazujejo, da je bila  sumnja tega ritualnega umora že pri pogrebu občinstvu namenoma sugerirana. Obravnava je trajala do 10 zvečer. Po obravnavi je prišlo v več ulicah do krvavih spopadov med Judi in Rusi, pri čemer je bilo več Judov ranjenih.
Gospodarstvo.
— Splošna trgatev na Dolenjskem se je pričela ta teden ob lepem vremenu. Vinska letina je kvalitativno boljša, kvantitativno pa slabša od lanske. Pridelek povečini^ ne bo kril obdelovalnih stroškov. Če so spomladne po-zebe po dolenjskih vinogradih povzročile splošen beg v Ameriko, bo jesenska praznota v hramih in zidanicah pregnala zadnje veselje iz naših vinskih goric. Letošnji dolenjski mošt kaže po klosterneuburški mostni tehtnici od 15 do 20 težnih odstotkov sladkorja in ima dosti manj kisline, kakor lani. Posebno dozorele so finejše bele vrste. Kupci se vabijo. — č—
Darila.
Slov. pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« so darovali g. Stritar, kavrnar »Avstrije« 15 K (v kratkem času že tretjič), član zbora Kozinc cb odhodu k vojakom v spomin na prijetne ure, ki jih je preživel v društvu 2 K in neimenovani 20 K. Iskrena hvala! ___
Zelovadno društvo Sokol v £jubljani.
Bratje!
Poživljamo Vas, da se vseh prireditev pomembnega našega slavja udeležite kakor v soboto tako v nedeljo v kroju v kar največjem številu.
Za izprevod v nedeljo se po slavnostnem zborovanju začnemo uvrščati ob polu 12. na vrtu »Narodnega doma". Na zdarl
Odbor Sokola v 1 j ubijan i.
Sanašnii list obsega 6 strani
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Ali veliko sedite? Sedežne po-ložke iz nalašč v ta namen pripravljene klobučevine popolnoma zabra-nijo odrgnenje in ono nevščeno svet-Iikanje hlač in kril. Prijetno, udobno in zdravo sedenje! Prospekt pošlje na zahtevo: Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 1.      „ (3578)
Razumite neskončno po membnost posebnega načina učinkovanja Odola. Med tem ko druga negovala za usta in zobe, kolikor za vsakdanje negovanje zob prihajajo v poŠtev, učinkujejo samo malo sekund med čiščenjem ust, učinkuje Odol še na ure potem, ko smo si osnažili zobe. Ta prav posebni trajni učinek Odola Še cele ure zadržuje oziroma zatira zobe razdirajoče procese kisanja in gnitja.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 10. oktobra 1913. Termin.
Pšenica za oktober 1913.
Pšenica za april 1914. .
Rž za oktober 1913 . .
Rž za april 1914 . . .
Oves za oktober 1913 .
Oves za april 1914.  . .
Koruza za maj 1914 . .
za 50 kg 10 48 za 50 kg 11-37 za 50 kg 8 07 za 50 kg 8-83 za 50 kg 748 za 50 k«; 7*69 za 50 kg 6-37
Meleoroiosično poročilo.
oktober J	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	■ o 2« o. S es C k. CJ 3 H- —	Vetrovi	Nebo
9.	2. pop.	732-8	15-9	sr. jvzh.	oblačno
	9. zv.	7353	126	slab jug	*
10.	7. zj.	736-0	112	si. svzh.	
Srednja včerajšnja temperatura 14'P, norm. 116° Padavina v 24 urah 17 mm.
Potrti globoke žalosti javljamo pretužno vest, da je Bogu vsegamogoc-
nemu dopadlo, našo preblago, srčno ljubljeno in nepozabno soprogo, mamico, tetko in svakinjo, gospo
Marijo Jan novo Jami m Starin
danes, v petek, dne 10. t m. ob 3. uri zjutraj po dolgotrajni bolezni, previđeno s svetotajstvi za umirajoče, poklicati k Sebi v srečnejše življenje. Truplo predrage pokojnice bode v nedeljo, dne 12. oktobra ob polu
5. uri popoldne v hiši žalosti blagoslovljeno in prepeljano na pokopališče v Preski k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Preski.
Preblago rajneo priporočamo v pobožno molitev in prijazen spo-
min.
Prosi se za tiho sožalje. Medvode, dne 10. oktobra 1913.
Franc Jare, soprog. — Josipina Jamnik, hči. — Franjica in Anica Jarc, nečakinji. Jakob Jarc, c. kr. dežel, sodni svetnik svak. — Ana Zamik, Marija Jarc, svakinji.
L slov. pogrebni zavod Jos. Turk.
po vseh kombinacijah na poljubno število let. Istotako pla-čanje starih dolgov in zjedinjenje v novo posojilo pod mnogo ugodnejšimi pogoji. Diskretno in kulantno posredovanje. Priporoča se prošnje pismeno vlagati na naslov
„Kreditna pisarna v Ljubljani, Elizabeta cesta jtev. k.
::  Za korespondenco je priložiti 30 vinarjev v znamkah. ::
t
Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je moja nepozabna, iskrenoljubljena soproga, gospa
pepica de jincona roj. Hecelj
včeraj ob ]h4. uri popoldne, po dolgi mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, v starosti 24 let mimo izdihnila.
Pogreb drage rajnice se vrši jutri v soboto 11. t. m. ob »/24. uri popoldan iz hiše žalosti, Florijanska ulica št. 22 na pokopališče k sv. Križu.
Bodi blagi rajnici prijazen spomin!
V LJUBLJANI, dne 10. oktobra 1913.
Oskar de Ancona
žalujoči soprog. Brez posebnih obvestil.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
G VI dO n Miheličj c. kr okrajni sodnik v Vipavi naznanja v svojem, kakor tud; v imenu svoje matere Terezije Mi-helič, roj. Fischer in svojih sester Rize omož Lukman in Bogomile Mihelič pretužno vest, da je njegov preljubljeni, nepozabni oče, gospod
Josip Mihelič
c. kr. deželni sodni svetnik v. p.
po daljši, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti dne 8. okt. t. 1. v 64. letu svoje starosti mimo v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika se vrši dne 10. oktobra ob 5. uri popoldne v Gradcu na St. Petersko pokopališče.
V OradCU, dne 9. oktobra 1913.
•T
Privatni plesni pouk
v novi dvorani hotela Union.
Vpisovanja za najbolje znani večerni tečaj za odrasle gospodične in
gospode iz dobre družbe bodo od danes naprej. — Poučne nre vsak ponedeljek in petek točno ob S. zvečer. 1jW  Začetek v ponedeljek 20. oktobra. "TOM
K temu tečaju se pripuščajo samo učenci, ki so se preje prijavili pri podpisanem. Poleg vseh sedanjih modernih plesov se poučujeta tudi slovita Tango in Two-Steps.
Privatne lekcije ob vseh urah tudi v privatnih hišah, družbah in klubih.
Vsakršna pojasnila vsak dan od 11. do 12. dopoldne in od 2. do 4. popoldne v hotelu pri Slonu, soba Št. 73. z vejespoštovanjem
Giulio Morferra9
autor, plesni učitelj.
3620
rin
Konfekcija za otroško obleko. — Strojno pletenje.
Bvorskl &g šf. 1. Dvorski trg št 1.
Naznanjam, da so pravkar dospele 3515
©ve otroške oblekice.
Ob priznano najboljši kakovosti brezkonkurenčne cene. Kar je ostalo Se oblekic, se prodajajo po tvorniŠki ceni. W Nogavice vseh kakovosti se Izdelujejo najbolje. &
Nič ne pomaga!
Vse vpitje Je glas vpijočega v puščavi. Ser prave angleške
gramofone in °ri9inalne
gramofonske plošče
dobite iz prve roke
JMT edino *W v moji trgovini.
Caruso, Slezak, Demuth, Battistini, Selrna Kurz in drugi svetovni pevci pojo vsaki dan v moji prodajalni
Sodna ulica 5, poleg c. kr. dež. soSnije.
Poslušanje popolnoma brezplačno.
A. Rasberger, Ljubljana,
Glavni zastopnik: The Gramophone Co. Limitd.
London, Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju, Homo-phon Compny Berlin. Velike godb ene automate vedno v zalogi.
MI!  Samolgrajoci klavir z navijanjem na pero. NOVOST!
3513        Od dobrega najboljše!
Lastna delavnica za popravila. Ceniki franko!
0C
Pogrešno navadno steklo za očala. 2688
Optik in specialist.
LJUBLJANA,
Aparati, poljska kukala, ------- daljnogledi.
Optični zavod z električnim obratom.
Optik in specialist.
Selenburgova ulica št. 4. Za prvovrstno optiko se jamci.
i'riivilna lega plošč, brušenih
Popravila se izvršujejo v lastni delavnici.       po sistemu Perpha.
Prodajalka
z dobrimi izpričevali, nemščine in slovenščine zmožna, mešane stroke,
želi služIle takoj ali pozneje«
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«   pod   „?cšienost 3595".
za leto 1914, Izdal J. SSarat&saaa,
oficijal trgovske in obrniške zbornice v Ljubljani. Koledar ima za obrtnike mnogo poučne vsebine, med drugimi tudi knjigovodstvo za obrtnike. Cena samo 70 vin. po poŠti 80 vin. Do'oiva .se po knjigarnah in pa pri izdajateliu v Ljubljani, Francovo nabrežje štev. 7.
Ur
(t-
rne ^o^uhovine damo
kakpr mufi in ovratnice, otročje garniture, kp^uhovi-naste čepice, ovratnice in rokavice $a gospode v obilni izbiri in po poljubni ceni v modni m športni trgovini
P. Jrfjagdić, Ljubljana, nasproti glavno pošto-
s substitucijsko pravico v začetku marca
išče pod skromnimi pogoji mesta,
Nastop   takoj   ali  s 1. decembrom. Naslov pove upr. »SI. Nar.«. 3601
Ugodna prilika! Ugodna prilika I
Naprodaj sta dve lepi štiriletni
kobili
lipicanske pasme in skoraj nova eno ali dvovprežna ličoa kočija.  Proda se tudi posamezno.   Naslov  pove uprar »Slovenskega Naroda«. 3?
23
M
:: zaloga Prešernova uL 52.
jfoši čevlji po kakovosti, :: priležnosti in eleganci :: prekose vsako konkurenco.
Zaloga slovitih „PALMA" gumijevih podpetnikov.
Advokata dr. Josip Wilfao in dr. Janko Ssvnife, v, Trsta Nova nI. 11. sprejmeta takoj v službo pisarniškega 3625
Ribarski okrožni odbor za Kranjske
je v zavodu za riborejo pri Želimljah odgojil
Ponudbam je priložiti spričevala o šolski izobrazbi in eventuolnem dosedanjem službovaniu. 3625
V Gorici sq proda
3603
To
in lasulj arski internacionalni salon in delavnica lasnlfarshe stroke
Srečna in centralna lega, /.vrstno gredoč. Naslov:   „Salon* poštno ležeče, Gorica.
Prešernov
prodaja in pošilja po poštnem povzetju Iv. Bonač v Ljubljani.
Gona sliki 5 kron.
Tvorniška zaloga avtomatov gramofonov in plošč
o
-n
jas
0>
><j~> O
otočne postrvi
Te sedaj polletne ribice se Oddajo za naselitve v odprtih vodah. wo Reflektanti naj se obrnejo na
ribarski okrožni oobor v £jubl)ani, gosposka ulica št. 3.
SHalG
NAZNANILO.
Podpisani si usojam vljudno naznaniti si. p. n. občinstvu, da sem Otvoril
trgovino i
V zalogi imam vsakovrstne mize in stojala za cvetlice, pleteno pohištvo, košarice za poptr, košarice za ročna dela, potovalne
kovčege Itd. ter sprejemam vsakovrstna naročila in popravila, spadajoča v pletarsko  obrt, kakor  tudi   lakiranje  tovrstnih  predmetov. — Točna in solidna postrežba, nizke cene. 3624
Za velecenjena obilna naročila se najvljudneje priporoča ::
franc Janež, 55? Ljubljana,
florijanska ulica št. 22.
3E
v« v
rosz
Spodnji Šiški pri Ljubljani
zaradi prevelike zaloge vozov, eno- in dvo-vprežne vozove pod ceno.
Obenem priporoča svojo bogato  zalogo drugih vozov ter pošlje cenike brezplačno.
Tudi vsa  tozadevna popravila  in dela  se po  najnižji ceni izvršujejo. 2611
Tovarna izdeluje tudi
Fr. P. Zafec
Ljubljana, Stari trg 9.
Zastopnik največjih tvornic tu in inozemstva Favorite, Columbla, Jumbo, Eden, Zono-phon, Avstr. gram. dr. „ Angel i" Itd. itd.
Nad 20.000 plošč v zalogi.
Specialne plošče najslavnejših opernih pevcev in pevk: Caruso. Szelezak, Naval, Demuth, Battistini, Arnoldson, Destin, Selma Kurz itd. Vsa popravila izvršujem v svoji lastni delavnici ročno in solidno. — Pri večjem odjemu popust. Ceniki brezplačno.
istiife tirni za w vrste
I 500 kron
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin balzam flia Vaših kurjih očes, bradavic.
Sotiščancev ne odstrani v 3 dneh brez bolečin. Cena lončka z ga-rancijskim pismom 1 K Xemeny,
Kaschau (Kassa) L, Posti. 12 64 Ogrsko.
Koncipijent
z dveinpolletno prakso, 3596
išče mesta v odvetniški pisarni.
Nastopi I. nov. 1913. Ponudbe pod šifro wAkaderaik/3596" na upr. »SI. Nar.«.
Proda se na Dolenjskem en on a d. •V
mm
AN0L0 zaloga čevljev
Ljubljana,
Seleoirgova ulica l
zraven modne trgovine PvTagclić.
Za jesensko
Priporoča novo došlo moderno obntev, katera ]e kljub nizkim cenam po priležnosti in kvaliteti prve vrste in nadkriljuje vsako konkurenčno blago.
in prenočiščem, mesnico, ledenico. Hlev za živino, hlev za prašiče, nekoliko vrta. Hiša ima 5 sob, 2 kuhinji, 2 kleti, vse v najboljšem stanju. Hiša stoji pri glavni cesti v kraju, kjer je tudi okrajno sodišče. Proda se z vso gostilniško in mesarsko opravo vred za 11000 kron, event. se da v najem. Ogleda se lahko pri lastniku v VJŠOJi gori št. 50. 3616
posojila
dovoljuje svojim članom življenskega oddelka in sicer: aktivnim uradnikom vseh kategorij, profesorjem, učiteljem itd., kateiih neobremenjena služnina znaša najman e K ^300- —, kakor tudi penzijonistom s pokojnino najmanje letno K 1400—, proti zaznambi na služnino, oziroma pokojnino in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 5—30Ietno amortizacijsko dobo
™ „Slavlja"
vzajemna zavarovalna banka v Pragi, katere generalni zastop v Ljubljani, Gosposka ul. 12 daje nemudoma in brezpl. potrebna pojasnila.
98
1752
9L
1615^7
5A
3^18
37