1'. » »*% * '•>¦ V ljubljana 14.maj 1979 letnik XXVIII številka 16 3 DIN eiGAVA KULTURA? ,,Britamski karakter", je izjavila Margaret Thatcher v brezobzirnem ponujanju za nekaj rasističnih glasov" je lahko precej preplavljen z Ijudmi drugačne kulture." To je edini argument, ki ga je lahko našla na njeno politiko popolne pre povedi imigracije. In- s tem tudi pre-povedi družinam črnskih delavcev, da bi se jim pridružile. Toda kaj Thatcherjeva misliz ,,B ri tanskim karakterjem in ,,Britansko kulturo". S tem misli na njen karak-ter, njeno kulturo, na tip Ijudi, ki jih ona in dela med njimi. BOGATl KLIENTI Margaret T hatcher je davčni odvet nik. Bogatim klientom je rešila stotine tisočev funtov z neplačanimi obvez-nostmi. V politiki deluje enako. Ščiti bo- gate. Hoče več zdravstvene oskrbe za tiste, ki lahko plačajo in manj za tiste, ki ne morejo plačati. Hoče več šol za Ijudi, ki lahko plačajo in manj za, ki ne morejo plačati. Hoče več služb za davčne odvetnike in špekulante z ne-premičninamif in manj služb za Ijudi, ki producirajo bogastvo. Torej kakšen je njen karakter kakšna je njena kultura. To je podel, sebičen in lakomen katakter. To je dovoljenje za ,,zgraditev lastne poti v svet" — ne da bi se pri tem oziral na kogarkoli. To je vabilo, da ,,dtužbc okradeš kolikor moteš, toliko časa dokler te ne ulove". To je vlsta ,,ka rakterja", ki presoja Ijudi ne potem kaj govorijo ali delajo, ampak potem kakšne barve je njihova koža in kje so rojeni. PROT! PREVARI Mi smo za prav naspioten ,,karak-ter" in ,,kulturo" — karakter in kultu-ro, ki sta bili zrasli v stoletjih med navadnimi Ijudmi pioti Thatcheii- cam in taticam. To je proti prevari in kraji in bogatenju na način drugih. Smo za prispevke in kooperacijo in pomoč Ijudem, ki so slabotni ali bolni. To je karakter, ki se kaže v vseh teh delovnih Ijudeh, ki so dali denar gasilcem, ko so stavkali ali pa v stotine tisočih Ijudeh, ki vsako leto brez-plačno dajejo kri drugim. TA karakter in TA kultura nima ničesdr opraviti z barvo Ijudske kože ali pa krajem kjer so bili le-ti rojeni. Detovni Ijudje po celem svetu žele isto - udobnp prebivališče za življenje, za-dosti hrane za njihove otroke in var-nost na stara leta. Niti za drobec se te stvari ne spremenijo glede na to koliko Ijudi živi v Britaniji ali v Indiji ali kjerkoli na primer. Ljudje s TEM karakterjem in TO kulturo pravijo črnim Ijudem, ki prihajajo v to de-želo: Dobrodošli ste tukaj. Socialist Worker, 4. februar 1978 kam POG0VOR S ČRNO BERETKO KAJ UČIJO v'fORT GULICKU? Učni načrti tečajev-iz Fort Gulicka, ki so se pokazali kot zelo učinkoviti */ prizadevanjih čilske vojaške hunte, da zatre delavce, dajejo velik pcudarek podobi, lahko bi rekli naravnost diabolični sliki marksizma. To se odraža tudi na ogromnem številu tečajev, ki so vključeni v sam program studija. Katalog tečajev USARSA je še posebej priročen. Na osnovi te dokumentacije katerikoli diplomant političnih ved lahko izračuna - kar je nekdo tudi naredil — da neposredna ideoioška indoktrinacija v.povprečju zavzema kar 20 % ur v tečajih, namenjenih oficirskemu kadru, ter variira med 5 % in 10 % na tečajih, namenjenih podoficirjem in vojakom, čeprav je osnovna naloga teh tečajev pridobiti tim. tehnično znanje. Poleg tega so od leta 62 uvedli še tečaje, ki so posebej namenjeni ,,uničevanju komunistične nevarnosti". Kratek tečaj treh tednov vključuje, za obveščevalne oficirje (šifra 0—4) ,,Uvod v informacijsko dejavnost"; eden izmed seminarjevtega tečaja ima naslov ,,Komunizem nasproti demokraciji". Tečaj 0-6 (Protiuporniške operacije, prej imenovane Operacije iregularne vojne) namenjen poročnikom in kapitanom, lahko sprejme do 40 uSencev naenkrat, ter traja 10 tednov. Namen tega tečaja je izuriti oficirje za vodenje stotnije, ter jih usposabljati kot komandante enot, zadolženih za notranjo obrambo, gverilski boj, psihološke operacije, civilne akcije, obveščevalno službo ter tehniko zračnega transporta, aplicirano v operacijah protiuporniškega boja. Tečaj ,,Uvod v specialno vojno" vključuje tudi temo ,,Komunistične doktrine". Ostalo vsebino tečaja povzemajo teme kot so čitanje zemljevidov, prva pomoč, fizični trening, komunikacije in signali, spoznavanje orožja, obveščevanje, policijska dejavnost, osnove inženirstva, civilna dejavnost, psihološke operacije, proti-uporniške operacije, zračne akcije ter urjenje za preživitev v džungli. Na tečaju 0—6A, namenjenem majorjem, (30 učencev, 2 tedna), je vključena v ,,Obveščevalne službe fn vojaška policija", tudi tema ..Komunistična ideologije innayonalni cilji". C ™ O š .E m Q- u m ~—" "* c/> *— C ZARADI NAPADA IN KRIMINALNE SKODE Tega človeka je spoznalo osebie in obigkovalci Royal Vau\hall Tavern. SKODF ZARADI POMOCI IN HUJSKANJA ZA NAPAD IN KRIMINALNE ranUa obiskovafce 21. januarja 1978. Ta fojografija je bila posneta v casu, V, n.edelJ° ^v.ece/ J? blla tazepska identificirana od 8 milijonov televiznskih ) je prisostvoval dejnonstracijam nacisticnl Nacionalne fronte skoz gledalcev. Odprto. je napadla crne judi zaradi tega, ker njmajo .bntans^eea !wfsham lansko leto. Ce ga poznate pišite Anti Nazi Leage Rarakteria. Ustavifi hoce prihajame crnOi ljudi v to dezelo Njerje be>sede )e K *-"&v- bodo dale zaupanje in pogum vsakemu fasisticnemu banditu, ki hoce zazgaii crnsko trgovino in vsakemu Ku Jos tud. tezavmm ,n nepnjetmm odloc.tvam v vlad. likliiltt»M»m«IjJtiW.kBfJ«mWf4ilAI pač politika in da res ne bi šli v razpravo kaj ii i l ! ,,izvrstni poznavalec" tako razmer v Iranu kot v V. Bntaniji. Zj iug je 8. maja objavil vest, da je predsednik,Zveznega izvršneg. š Veselin Djuranovič poslal Thatcherjevi brzojavko kjer pravi p j \, n ^, T pomenijo za Veliko Britanijo torijci ali laburisti. Očitno je. da gospod Paho! Sv^a ^^ zTm nistr ko o^dse^n o Ve" razumenašopolitikonevmešavanjaprevečdobesedno. f^™ ''^rS SSSS V svo,em^obcudovan,u do te zelezne lady gospodu Pahorju sploh m ' se ndružujemo tudi mi, pod castjo, da tvezi take otrobe kot so: ,,ln najsi ima Margaret Tnatcher se toliko političnih sovražnikov, ji ne more nihče odrekati poguma, vztrajnosti, NAJ Žl VI PROLE TARSKA REVOLUCIJA! delavnosti in samoniklosti." ,,Danes nihče več ne dvomi, da je prva Čestitkam Qb izvolitvi ^a uredniŠtVC Bojan Korsika Tečaj 0-7 (34 učencev, 5 tednov), takole določa svoje osnbvne cilje dodobra razložiti in razumljivo podati vlogo lokalnih, regionalnih in nacionalnih oblasti v preprečevanju ali neposrednem uničevanju upormškega gibanja ter urbanega nereda. Zavestno razvijati znanje o razliki med urbano in ruralno uporniško enoto. Predmeti tega tečaja, naslovljenega ,,Protiuporniška dejavnost v urbanizirani sredim" zaobsega naslednje teme: teorija, taktika in ekipe za protiuporniško dejavnost v urbanih sredinah, policijska aktivnost, organizacija; ta predavanja imajo tim. povabljeni profesorji pa tudi sami učenci. Slednji morajo imeti najmanj čin oficirja, med majorjem ali polkovnikom,-ali pa morajo biti predstavniki policijskih z odgovarjajočim činom, ali pa člani vladnih organizmov, zadolženi za družbeni red in javno varnost. Vsak udeleženec morapritiz že pripravljenim, približno 30 minut trajajočim predavanjem, ki analizira tematiko s področja konfliktnih družbenih dogodkov, obenem pa moia nakazati tudi rešitev oz. metode preprečevanja uporniške dejavnosti ali družbenih nemirov, tako v svoji deželi kot tudi na splošno; poudarek je na urbani gverili. Tečaj vojaške policije (šifra 0-9) vključuje tudi predmet z naslovom ,,K6munistična nevarnost", ki obravnava ,,naravo svetovne komunistične vstaje", kot tudi ,,komunistično ideologijo in demokracijo". Tečaj traja 11 tednov, sprejme do 35 učencev hkrati, ki morajo predhodno uspešno končati študije s»ednje stopnje, osnovno vojaško urjenje ter morajo posedovati sptošno zricnje o dejavnosti vojaške policije. Ta tečaj je namenjen bodočim inšfruktorjim in vključuje teme kot so ,,fizična varnost in varnost pomembnih osebnosti" kakor tudi elemente za raziskovanje kriminalne dejavnosti ter načirv inštrukcij za pripadnike pehote. Cilj teičaja, namenjenega oficirjem vojaške obveščevalne službe (šifra 0-1 1), se oznanja kot ,,analizirati komunizem, njegovo nevarnost in sredstva vojaške obveščevalne slu^be v borbi zoper komunistično nevarnost". Tečaj traja 19 tednov in. je namenjen skupno 40 učencem, oficirskemu kadru, izbranim med poveljniki čet in tistimi, ki so uspešno prestali izpit iz varnosti in zaupnih poslanstev. Ko se ti učenci po končanem tečaju vrnejo v svoje dežele, delujejo tudi sami kot inštruktorji. Nekaten izmed predmetov tega tečdja: splošno znanje \i vojaške obveščevalne službe, tehmke spraševanja in vojaška varnost. Tečaj vključuje tudi praktične vaje na terenu. Tečaj 0-27 (Osnovni tečaj za oficirje ter uporaba orožja v borbi), ki vključuje 40 učencev, traja 18 tedhov s sledečim programom: izuriti učerce v komandante majhnih enot, ki opravljajo proti-uporniško aktivnost, uvajanje učencev v doktrine in tehnike Oboroženih sil Združenih držav Amerke, ki pridejo v poštev na področju taktične mobilnostf majhnih skupin, njihova pomoč ter urjenje učenca v vojaške padalce. Vsi ti predmeti seveda vključujejo tudi vojaško obveščevalr-.o slažbo, ,,sposobnost vodenja", ter operacije proti-uporniškega bojevanja, kakor tudi operacije v džungli, v gorah in pod vodo. Vse do rečajj 0-26 (Splošni tečaj za oskrbo) ter tečaja 0-40 (Vzdrževanje vozil) sežejopredmet! kot so ,l\larava komunistične nevarnosti", ,,Goljufije -komunistične tecrije" ,,Latinskoamenške organizacije, ki služijo kot fasada kom.unizmu, itd. . . Med vsemi tečaji, namenjenimi latinskoameriškim vojaškim kadetom, je najdaljši tečaj (40 tedhov) namenjen 60 učencem naenkrat, imenovan Osnovni tečaj za oficirje (šifca C-1). Namen tečaja je pnpraviti kadete, da ob vstopu v latinsko ameriške vojaške akademije dosežejo čin pehotnih oficirjev ter istočasno, da se izurijo kot vojaški padalci. Tečaji vsebujejo tudi orodmete kot so obramba pred. kemičnim.in radioaktivnim orožjem, priprava tekstov in učinkovito govorhištvo, vojaška obveščevalna služba, protiuporniške operacije, različna področja iz taktičnega bojevanja s strrlnim orožjem, itd. Tečaj se končuje z ,,orientacijskim pohodom" po različnih vojaških bazah Združenih držav. V USARSA obstajajo tudi tee^ji o prottgverilski dejavnosti (šifra C4) ter operacijah na področju notranje varnosti (šifra C-6), namenjeni kadetom. Splošni orientacijski tečaj za kadete (šifra C-3) v trajanju treh mesecev podeljuje tim. ,,5plošni tematiki" kar 100 učnih ur, ki med drugim zaobsegajo tudi predmete ,,Politika in teorija komunizma", itd. Pcsebni tečaj C-4, ki traja 18 tednov, posvečuje tem temam kar 120 ur, med diugim tudi predmetu ,,Kitajska komunistična doktrina". Kot smo videli, se USARSA aktivno angažira okrog ideološke formacije kadetov, ki so tik pred koncem svoje kariere ha vojaških akademijah; vendar pa nič manj pozornosti ne posveča tudi oficirskemu kadru, kr je že dosegel določene čine znotraj svojih institucij. Tečaj Poveljstvo in vrhovni štab, poznan pod šifro 0-3, namenjen majorjem, vključuje predmete kot so ,,Narava komunizma", ,,Komunizem v praksi", ,,Shema komunistične agresije", itd. Posebej povabljeni profesorji predavajo o ,,Naravi sodobnega komunizma", s poudarkomna socialističnih republikah vzhodne Evrope, te kratko predavanje o ^Komufiistični Kitajski" (Konec naslednjič PVLOZAJ IN VLOGA Konec marca je bUa na Hvaru letna skupščina Jugoslovanskih univerz, jer so obravnavali problem znanstveno-raziskovalnega dela na univerzi. lazprava je nastala kot izraz mnogih sprememb, ki jih v naši družbi oživljata znanost in reformirano visokošolstvo. Uvodni referat jc imela irof. dr. Ana Kranjc, predsednica komisije za znanstveno-pedagoško delo pri ikupnosti univerz Jugoslavijc. Iz njenega referata povzemamo nekaj cmeljnih misli, ki naj bi bile študentom pobudnik za nadaljnjc razprave in azmišljanja. iPREMEMBE NA PODROČJU ZNANOSTI Ni slučajno, da se ravno v času reforme usmerjcnega izobraževanja, torej času, ko tudi visokošolski študij preživlja svojo metamorfozo, vse bolj iogosto in intenzivno ukvarjamo tudi s problemi znanosti, inovacij in Eumov. Znanje smo začeli gledati z neke drugc strani, kot smo bili doslej lavajeni. Izobrazba ne ohranja svoj pomen samo s tem, ker pomaga ipravljati določena dela in opravila, ker pomaga nadaljevati to, kar je že )ilo. vedno bolj postaja izobrazba pomembna zaradi neke druge funkcije -cla nomaga pri nastajanju novega. Nekatere možnosti za vključevanje študentov v znanstveno raziskovalno delo Po vsem, kar smo doslej ugotovili, je potrebno, da povzamemo na kraju, kakšne so možnosti glede na obstoječo prakso in pogoje v praksi ter kakšen je teoretičen koncept visokošolskega študija za vključevanje študentov v znanstveno-raziskovalno delo. Načelno naj bi bilo pedagoško delo pri vseh študentih in v vseh letnikih prepleteno z raziskovalnim delom.Seveda pase kvaliteta povezovanja pedagoškega in znanstvenega dela spreminja glede na lctnik, štcvilo študcntov (velikost študijske skupine) in vrsto stroke-Pojavlja se lahko vcč modelov medsebojnega povezovanja znanstveno-raziskovalnega in pedagoškega dela na univerzi. Najprej se študcnt približujc znanstveno-raziskovalnemu delu tako, da se y pedagoškem procesu seznanja z neposrednimi rezultati znanstvenega dela. Študira na osnovi napisanih raziskovalnih del, poglablja se v originalna poročila znanstvcnih timov ali posameznih znanstvenikov itd.. Literatura, ki jo uporablja za svoj študij navadno ni neko predelano gradivo prilagojeno ljudem, ki ga bodo uporabljali, nasprotno, v visokošolskem študiju se poslužujejo pretežno originalnih del. študentje osvajajo študijsko snov na osnovi originalnih tckstov in se razen z vsebino seznanjajo tudi z raznimi ZNANOSTM SA UNiVERZM j Odnos med znanostjo in izobraževanjem bomo laže razumeli, če se bomo fiajprej zaustavili ob opaznih spremembah na področju znanosti. Naglo razraščanje znanosti in tehnike fta vseh področjih je povzročilo v svetu in pri has pomembne premike na več področjih. Strokovnjaki UNESCO, bredvidevajo, da je v najbolj razviti družbi z avtomatizirano proizvodnjo angažiranth na področju znanosti 25 % zaposlenih prebivalccv. Trdijo, da fcivi danes 90 % znanstvenikov od vseh, kar jih je sploh kdaj človeštvo imelo. Posamezna znanost se cepi v nove poddiscipline, hkrati pa se znanstvena bdkritja bogatijo z večstranskimi interdisciplinarnimi raziskavami. Znanje litro nastaja in liitro zastareva, zato se potrebuje novega. Toliko nakopičenega znanja in tako razvita znanost, kot je danes v svetu, ?a ne more ostati izolirana in sama sebi namen. Svoje nadaljevanje doživi s jomočjo izobraževanja, ki omogoča, da se določeno znanstveno odkritje, zum ali inovacija širita med množice ljudi. Zato je težko govoriti o kaki kispešni znanosti, če ni ob njej organizirano tudi uspešno izobražcvanje. Z ^¦azvojem opažajo, da se je obdobje med znanstvenim odkritjem in širšo Mporabo tega odkritja v neki družbi v zadnjem obdobju pomembno skrajšalo jiod nekdanjih 37 let na 9 do 14 iet). Razen razlik v stopnji razvitosti znanosti na posameznih področjih ibstajajo tudi u^;ike v tem, kako uspešno se znimstvena odkritja vključujejo izobražcvanje in tako prenašajo- v neposredno prakso. Obstajajo torej Tazlikc v odnosu med znanostjo in lzobraževanjem in prav ta odnos med iin reštije in oblikuje tudi reforma visokega šolstva, kcr so se spričo :ga razvoja pojavljale sporadične rešitve, ki pa niso zadoščalc več za 10 in načelno (sistemsko) urejanje in vsklajevanje družbene vloge >sti in visokošolskega izobraževanja. i\)družbljanjc znanosti je poscben pojav naše družbe, ki je dobil svoj izraz ^ poscbnih samoupravnili oblikah interesnih skupnosti. Republiška ' i/i^-kovalna skupnost se deli na občinske interesne skupnosti, te pa imajo tipalkc v razvojnili službah posameznih organizacij združcnega dcla. uost po tej poti prodre do vsakega delavca in vsakega dela. ,,Osnovna jOdgovornost in inieiativa za financiranje in usmerjanje znanstveno fraziskovalnc dejavnosti ostaja v rokah delovnih organizacij, ki z vidika svojih vb m v okviru stroškov svojc proizvodnje vlagajo v raziskovalno • nost, kolikor menijo, da je potrebno. Delovnc organizacijc odločajo o tem, ali bodo oblikovalc svoje iastne raziskovalne zmogljivosti ali pa ii raziskovalne projekte naročilc drugje v že obstoječih inštitutih. Za skovalne projckte, ki so prckoračili ncposredni interes proizvodnih enot, MJelovne organizacije združujejo določen dcl svojih sredstev", ki se stekajo v 'niziskovaJni skupnosti. (\) tem je dobUo znanstveno raziskovalno delo svoje obličje, ki mu pripada noupravni socialistični dmžbi. Spričo družbenih sprememb pa se jc jala tudi vloga in položaj znanosti na univerzi. nanost izgublja na univerzi monopolnost in clitistični položaj tako, kot b.: ,/gublja tudi visokošolski študij s tcm, ko sc sprevrže v mno/ično obliko študija, v katoro jc vključen že precejšcn procent mladine. Ziumstvcno-raziskovalno dclo na univcrzi je dobilo svoje partncrje dmgjc v širši družbcni praksi. Znanstveni raziskovalni inštituti se odpirajo tudi izven uiuvcrz in akademij, zato je potrebno ined vsemi doseči zadovoljivo koordinacijo in vsklajcnost ter delitev funkcij, med katcrimi ima ^znanstveno-raziskovalno delo na univcrzi tudi svoj spečifičen položaj in pomen. Išče nova znanstvcna spoznanja in zagotavlja posebno kvaliteto visokošolskeimi študiju. r Na osnovi podatkov za Jugoslavijo ugotavljamo, da sc zaradi naglega jpprasta števila študcntov v zadnjem desetletju pri nas in zaradi istočasnega maglega porasta univcr/ (saj ravno tc dni odpiranio devctnajsto univcrzo v *-f\itolt) znanstveno-raziskovalno dclo ni moglo urcsmčcvati tako kot bi bilo potrebno, anipak jc zaostajalo. Mcdtem ko sc jc proccs podružbljanja znanosti v družbi širil in uspcšno odvijal, jc znanstveno dclo na univerzah vedno bolj zaostajalo, kcr so sc univcrzc clušilc zaradi vcdno bolj množičncga študija in poscbnih pogojcv na -novih. šelc nastalih univcrzah. Teža dda sc jc tako prenesla za neko obdobjc prcdvscm na urcsničevanjc pcdagoškc dejavnosti, na rcšcvanjc tistili vsakdanjiJi potrcb visokošokkcga študija. ki so bilc najbolj pereče. Prednost jc dobila pcdagoška dcjavnost. S tcm pa niso bili zagotovljeni ustrezni pogoji, da bi sc reforma visokcga šolstva izvajala tudi v praksi, kcr je znanstveno-raziskovalno dclo zaostajalo za pcdagošknn |in s tcm se jytudi znižala kvaliteta študija, namcsto k ustvarjalnosti sc je dclo nauniveizah vcdno bolj nagibalo zgolj k reprodukciji. K problemom reforme visokega šolstva sc moramo približati šc z drugc strani - z vidika problcmov, ki jih prinašajo množičnc oblike višjcga in visokošolskega študija. Razmcrjc med univerzitetnimi učitclji in študcnti se je spreminjalo v korist študentov, spričo pedagoškc preobremcnjcnosti jc na univerzi usihalo število raziskovalnih projektov in s tem objektivne možnosti za vldjučevanje študentov v znanstveno-raziskovalno delo. Štcvilni na novo sprcjeti mladi predavatelji pa so se morali otepati z zalitcvami lastnc habilitacije in osebnega znanstvenega formiranja, zato študentom šc niso mogli dajati veliko. Zavedati pa se moramo, da samo enakovrcdno razvito znanstveno in pedagoško delo zagotavljata pričakovano kvaliteto visokošolskega študija, ki naj bi bila po sedanji definiciji izobražcvanja: proccs skupnega (učiteljevega in študentovega) odkrivanja novib spoznanj. (x) Ivo Margan: Govor sefa jugoslovanske delegacije na konferenci MINISFOL II, Raziskovalec 1-2/1979, str. 13. metodološkimi postopki, spoznavnimi problemi in raznimi formulami in postopki po katerih je v neki disciplini, mogočc priti do preverjenih rezultatov in ugotovitev. Tako se študent že od vpisa naprcj ncposredno seznanja z rezultati znanstvenih projektov. Sam še ni dovolj usposobljen, da bi se bolj aktivno vključil v raziskovalno delo. To mu postopoma omogočajo šele nckateri predmeti kot je metodologija znanstvencga raziskovanja, statistika in nekateri drugj programi o računahiiški obdelavi podatkov, spoznavna teorija in marksistična filozofija kot znanstvena metoda spoznavanja. Nešteti predmeti zajemajo vse vpisane študcntc že v prvih letnikih. Napačno bi bilo, če bi jih v študijskih programih pomikali navzgor. V času usposabljanja za Iastno aktivno raziskovalno dclo, ko študentje šele vpisujejo predavanja in polagajo izpitc iz mctodologije, statistike in drugih zgoraj naštetih prcdmetov, pa sc pripravljajo za lastno raziskovalno delo tudi s tem, da pomagajo znanstveno - pcdagoškim delavcem priraznih pomožnih delih, ki jili vsaka raziskava ima. Tako se lahko zelo zgodaj študentje vključijo v zbiranje cmpiričnih podatkov, razvrščanje in pripravo za obdelavo podatkov po planiranih raziskavah, analizo ustrezne literature itd. Ob svojcm mentorju pa lahko že poslušajo napraviti tudi parcialne poskusne interpretacijc obravnavanega raziskovalncga projekta. V tcj drugi fazi, ko so študentje vključcni v razna tehnična in pomožna dela pri raziskavi, dozorcvajo za samostojno raziskovalno delo, ki naj v obliki diplomatskcga dcla zaključi njihov študijski opus na drugi stopnji. Diploma po končanem osmeni ali desetem semestru jc šelc prvi samostojen znanstveni poskus. Od njcga nc smemo prevcč pričakovati saj ima predvsem pedagoški pomcn, pomaga uresničcvati določcnc vzgojne smotre, le redko je tudi poscbcn raziskovalni prispcvck znotraj te ali druge discipline. Raziskovalne tcme za diploniska dela naj bodo del planiranega in vnaprej prcJvidcncga raziskovalncga dcla. Univerzitctni učitelj jih mora sistematično potavljati in graditi raziskovalno delo po določcncm sistemu medsebojnega dopolnjovanja raziskovanja z ostalim študijskim programom, hkrati pa mora paziti na to, da jc raziskovanjc študentov medsebojno povezano (povezane so temc raziskovanja) in se nanaša na tiste znanstveno-raziskovalne teme, ki so tudi sicer v družbi aktuainc in spadajo med primerne raziskovalne projcktc. Pri diplomskih nalogah mora učitelj že tesneje povezati širši družbcni intcres za raziskovalno dejavnost in pedagoški proces v okviru katcrega nastaja diplomsko dclo kot prvi samostojen raziskovalni poskus študenta. Bolj poglobljcno raziskovalno delo se nadaljuje šele pri študiju na trctji stopnji. Programi tretje stopnje ne pokrivajo več kompletnih predmetov, marvcč le posameznc temc in s tem dajejo več možnosti za neposredno uporabo posameznih raziskovalnih projektov v pedagoške namene. Trctjestopenjska diploma predstavlja tako poglobljeno znanstveno-raziskovalno dclo, da usposobi kandidate za samostojno raziskovalno delo. Po doktorat pa se vračajo kandidati šcle pozneje, ko so imeli priložnost vključiti se neposredno v cno od raziskovalnih inštitucij in nckajkrat opravljati samostojno raziskovalno delo. Zelo redki so primeri opravljanja doktorata ncposredno po tretji stopnji. Tretjo stopnjo in doktorat pa opravi le peščica nckdanjih Študentov, ki so nckoč prej dokončali drugo stopnjo. Univcrza pripravlja za samostojno znanstyeno delo zaenkrat še zclo majhno štcvilo svojih diplomantov. Saj tudi ne more biti namen visokošolskega študija, da bi vzgajal same znanstvenike, vzgajati pa mora strokovnjake, ki bodo lahko potencialni ali občasni raziskovalci, katerih dclo v poklicu bo tako kvalitetno in tcmeljito, da bodo po potrebi lahko opravili tudi samostojno raziskavo, analizo, neko študijo in tako dobili potreben strokovni odgovor neposrcdno iz svojc prakse. S tem pa bodo morda vgradili nov kamenček tudi v sistem teorije. Prcdvscm pa mora biti osnovni namen visokošolskegaštudija, daoblikuje pri vsčh študcntih znanstveni način mišljenja in s tem odstrani preostale navadc dogmatičnega mišljenja, da daje podlago za materialistično -dialističcn svctovni nazor in vsakemu omogoča učinkovito spremljanje znanstvcne litcrature in znanstvcno-raziskovalnih dosežkov. Na koncu študija pa ga s pomočjo preplctanja znanstvcnega in pedagoškega dela pripclje do prvcga samostojnega raziskovalncga poskusa. Iz prizadcvanj našc družbc izhaja, da mora biti vsak delavec ustvarjalec— lcpa nc smcmo odvzcti in odrekati niti študentu, še manj pa diplomantu visokc šole. AVNA RAZPRAVA NA LJUBLJANSKI UNIVERZI? ? ? Ob zaključku seminarja za organizatorje javne razprave o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju, ki ga je organizirala UK ZSMS, je bilo de-lagatom - organizatorjem razprave po 00 ZSMS na Ijubljanskih fakultetah naložena odgovorna naloga - čimprej, pa tudi čimkvalitetneje organizirati javno razpravo. Sam potek seminarja, delo po delovnih skupinah, razprave itd, so strnile zaključke razprav, ki so se vodile že prej, ne le po fakultetah, tam najbrž najmanj, ampak tudi zunaj univerze, neredko pa zgolj «• ozkih ,,strokovnih skupinah", ki so publicirale svoja stališča, kot napotke za javno razpravo. Primer je recimo strokovna komisija pri univerzi, katere gradivo jc služilo tudi seminaristom kot študijski pripomoček. Tudi okrogla miza. ki jo je 0 tej problematiki organiziralo naše uredništvo, ni ostala neopažena, nasprotno, kritična, polemična in teoretično nabita razprava je odprlii množico vprašanj in dela ničkoliko odgovorov, škoda le, da je marsikje izzvenela nasprotno od zamisli našega uredništva saj je namesto štutjijskega gradiva in prispevka k javni razpravi ponekod bila brana le kot neknkšna posebnost, raritera; to pa zaradi neutemeljenih očitkov na mčun i Kteležencev in organizatorjev te okrogle mize. To seveda ne znsltiži posebne jpzomosti razen v toliko v kolikor je skorajda nedvomno, da je s totn tiila Sorjena zgolj škoda, škoda, ki je zgolj skrčila širino javne razpi.ive. mčos.ir, iprav ničesar pa prispevala k njeni kvaliteti in uspešnosti. V času od konca semi#narja pa do prejšnjega ponedeljka se je na UK ZSMS zbralo natanko devet \ 9 ??n) poročil o poteku in zaključkih javne razprave o osnutku zakona o usrnerjenem izobraževanju po 00 ZSMS po fakultetah. Ne, da bi skušali ocenjevati te razprave, to je naloga komisije za vodenje javne razprave, predsedstva, še posebej pa programsko—volilne konference UK ZSMS, ki bo sredi maja meseca, vendar pa moramo zapisati, da je to zelo skromen rezultat sicer uspelega (? ) seminarja. Skromen ne le zaradi izredno nizkega števila prisfielth poročil (od 32 osnovnih organizacij jih je razpravljala zgoljtretjina) ainpak tudi zaradi načina, kako so nekatere osnovne organizacije razumele javno razpravo. Kakor je razbrati iz poročil — skrajno formalistično. Da je temu res tako pričajo poročila iz VSZD, FE, živilske tehnologije, geodezije m PF, katere 00 ZSMS je razpravo le malo širše zastavila, medtem ko, sta častni izjemi le osnovna organizacija na ekonomski in filozofski fakulteti. katerih pripombe in stališča v zvezi z reformo so vsebinska, konkretna in kritična. Zgleda, da je teh sedem poročil vse, kar so storile osnovne orgamzacije po fakultetah in to je, najbolj milo povedano, skromno. Tako skromni rezultati nujno postavljajo pred nas nekaj vprašanj na kntera bo morala odgovori*i tudi programsko-volilna konferenca v maju, vpmšanj, ki segajo v organiziranje seminarjev pa do metode in načinadelav ZSMS, ne le njenih univerzitetnih organizacijah ampak tudi širše. Očitnoje, da ni ne le odqovornosti pri članih ZSMS, ampak tudi aktivistov, ki bi bili sposobni znanstveno in teoretično razpravljati o tako pomembnih stvareh, kot je preobrazba šolstva. Ob izredno skromnein številu razprav torej še nekvalitetne razprave. Razprava o preobrazbi šolstva v ZSMS na univerzi spet le počasi caplja naprej na mestu in v tim. Študentski bazi, razen nekaterih prebliskov, spijo svoje sladke sanje. j^ RAZGL ASIT E V UNIVERZE EDVARDA KARDEUA V LJUBUANI Na pobudo študentov, de-lavcev in delegatov uporabnikov članic univerze v Ljubljani ter sprejete odločitve na seji uni-verzitetnega sveta dne 27. februarja 1979 in na osnovi so-glasja Skupščine socialistične republike Slovenije o samo-upravnetnu sporazumu o zdru-žitvi v univerzo in k statutu uni-verze, je na svečanem zboru v zbornični dvorani univerze, 18. aprila 1979 rektor univerze prof. dr. Slavko Hodžar raz-glasil univerzo Edvarda Kardelja v L jubljani. Ž imenom Edvarda Kardelja je prvi slovenski univerzi, v letu, ko praznuje svojo šestdesetlet-nico, podeljeno ime enega naj-večjih tvorcev slovenske in ju-goslovanske zgodovine, ime ustvarjalca, ki je našo družbo in mednarodno delavsko gibanje obogatil z izvirno in daljno-sežno znanstveno mislijo. ,,S Kardeljevim imenom spreje-mamo njeni učitelji in študenti nase zavezanost velikemu in zahtevnemu izročilu, izročilu, ki ni samo preteklost in nekaj že obvladanega, temveč je živo, dejavno in odprto v naš da-našnji, pa tudi jutrišnji dan in segajoče v temeljna vprašanja našega obstoja ter napredka", je v govoru ob svečanosti dejal rektor univerze. Med izredno razsežnim in vsestranskim Kardeljevim izro-čilom, ki danes zadeva univerzo in njena središčna vprašanja, je bilo večkrat zapisano in po-udarjeno zlasti dvoje misli. Prva je misel o človekovem tako imenovanem ,,socialističnem refleksu". To se pravi o člove-kovi osebni zmožnosti za tako samoodločanje sredi protislovij današnjega sveta, ki se ravna po zanesljivem čutu za tvorno smer razvoja, ta čut pa je v svo-jem bistvu čut za socialistično sestavo temeljnih človekovih vrednot. Seveda le ta ni ni-kakršna slepa vera, preprost navdih ali preračunljiva po-slušnost, pač pa gre za zmož-nost, utrjeno v dejavni družbeni izkušnji, hkrati pa utemeljeno v globljem, teoretskem pozna-vanju stvari, kar danes zahteva že dokajšnjo mero družboslov-nega znanja, zahteva tudi na tem območju razvito kulturo mišljenja. Univerza bi danes v vseh svojih strokah morala biti visoka šola smotrnega povezo-vanja med teorijo in prakso na-šega dela. Vsaka stroka bi mo-rala dajati bogato uporabno znanje, hkrati pa tudi svojo no-tranjo idejo, morala bi priprav-Ijati ljudi za resnično obvla-danje trenutnih potreb, pa tudi končnih namenov stroke. Kljub resnim naporom pa univerza še ni docela kos da-našnjim izobrazbenim in vzgoj-nim potrebam. Eden izmed raz-logov je že sam količinski pri-tisk novih znanj in njihove razvejanosti — pritisk, ki peha Ijudi v skrajno delitev dela in znanja, v omejevanje razgledov in naposled v življenjsko eno-stranost ene ali druge vrste. Tako se neredko dogaja, da člo-vek strokovnjakarske ožine in odtujenosti poskuša okoli sebe vzpostaviti sistem čisto osebne avtoritativnosti in s tem do neke mere nadomestiti izgublje-no zvezo z resničnim družbe-nim dogajanjem okoli sebe in izgubljeno moč vplivanja na to dogajanje. Od tu pa ni več daleč do iskanja potrdila za svoj prav na tujem in svoje idejne opore v tamkajšnjih meha-nizmih delitve dela. Drugo Kardeljevo prepriča-nje pa zadeva naš ,,narodni refleks". Gre za vse prepogosto in vse preveč voljno podleganje nekaterih ljudi potrebam, meram in vrednotam tujega sveta, za postopno nezavedno notranjo izkoreninjenost. Prav je, da se znanstvenik poskusa tudi v sodobni ,,planetarni za-vesti", slabo pa te, če ji podleže in v njej izgublja svojo samo-bitnost. Najbolj dragocena in člove-ško pohia je bila, kot kažejo primeri iz naše preteklosti in sodobnosti, tista moč, ki je zmogla premagati oba provin-cializma, domačijskega in pla-netamega, ter znala suvereno spojiti merila tujega, recimo ve-llkega, in domačega sveta, pri tem pa ostati gioblje zavezana usodi lastnega Ijudstva in na-predku domovine. Kardelj je zmogel pojave gle-dati iz širokega, mednarodnega zornega kota, hkrati pa iz naše stvarnosti same, ki se ji je bil zavezal z vso svojo globoko člo-veško zvestobo. Tudi zanj velja-jo značflne besede, ki jih je spregovoril na Kidričevem grobu: ,,BiI je socialistični in-ternacionalist, ne brezdomovin-ski svetovljan." Proslave ob imenovanju uni-verze so se udeležili poleg tov. Pepce Kardelj predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, jugoslovanske ljudske armade in rektorji jugo-slovanskh univerz. Gostje so se poklonili tudi pred grobnico na-rodnih herojev. Na koncu svečanosti so v zbornični dvorani odkrili do-prsni kip Edvarda Kardelja, pred samo zgradbo univerze pa ploščo z napisom o imenovanju univerze. helena neidhardt MOJE SAXJE S PROBLEMSKE KONl ERENCE ZSMS Urcjenc stanovanjskc razmerc so tesno povezanc s produktivnostjo človeka, njegovim zdravjem ter vpli-vajo na čustva. Pojav tako imeno-vanih ,,družbenih bolezni" pogoju-jejo v vcliki mcri ravno ncurejene stanovanjske rar:_vie, v 67% so vzrok za kriminal, v 84% za alkoho-lizem, so eden osnovnih vzrokov za vse vcčje število zakonskih razvcz med mladimi. Vse to jc poslcdica odtujcnega vpliva delavca in občana na stanovanjsko politiko. Za rcšitev takšncga stanja izhaja ZSMS iz oprc-delitev kongresov ZK, sindikatov in ZSM, da je vsakdo, tudi mi mladi, dolžan skrbcti za rcšcvanjc svojega stanovanjskcga problcma in zato v skladu s svojimi možnostmi prispc-vati tudi lastna sredstva. b) Sredstva amortizacije, ki sc bodo uporabljala za nadomoščanje že amortiziranih stanovanj in sc bodo združevala na tcmclju dogo-varjanja na podJagi plana potrcb v stanovanjskih skupnostih. c) Lastna sredstva občanov, ki naj bi bila obvczna pri pridobitvi pravicc uporabc družbcncga stano-vanja, pri revitalizaciji obstojcčcga stanovanja, pri nakupu etažncga sta-novanja in pri individualni gradnji. Višina naj bi bila odvisna od cko-nomskcga in socialncga položaja občana in njcgove družinc tor stano-vanjskih potrcb delavcev v 10ZD. Vendar je tu potrebno upoštcvati, da miad človek oz. mlada tlružina ob vsclitvi v družbcno stanovanjc ni sposobna prispcvati laslnc udeležbe v ccloti, šc posebej zaradi ogroninc obrenio- zbori stanovalccv v krajevm skup-nosti. PreJiod na usmcrjeno gradnjo jc prepočasen, prevladujc gradnja stanovanj za trg. Prav zaradi tcga je ccna kvadratncga metra stanovanj-skc površinc narasla vcč kot za pctkrat. Po podatkih zavoda za družbeni razvoj l.jubljanc je bilo 2940 družbenili stanovanj, to jc 53 'l(. Brez stanovanj pa je kar 5,8 % gospodinjstcv. Narasla pa je indivi-dualna stanovanjska gradnja, saj je bilo zgrajcnili 329 stanovanj v zaseb-nem scktorju. Mcd gradnjo, to je od časa, ko jc naročnik podpisal po-goclbc pa do prcvzema ključa, je ccna družbonoga stanovanja narasla tudiod 16 '/< do 35 %!. Potrebno je načrtno uvajanje ckonomske stanarine! Kaj je prav-zaprav to - ekonomska stanarina? To je družbeno priznana cena za kočcga dohodka TOZD. Še posebej bi to vcljalo za študentske domove. Namreč podatek, da je 3650 ležišč, to je za 19 % od vseh študentov, očitno pokaže, da so tu zastopani v rcsnici socialno najnižji sloji štu-dentov. Zato bi bilo potrebno najti posebno sistemsko rešitev med po-sebnimi izobraževalnimi skup-nostimi - način sofinanciranja za študentske domove. To velja tudi za študentske družine, ki naj bi dobile ustrezna stanovanja v študentskih domovih in za katere naj bi veljali cnaki kriteriji za nastanitev kot za ostale študente. Ravno za te štu-dentske družine je problem najti sta-novanje še toliko večji, ker zanje v podnajemniških sobah, v katerih je že okoli 6100 študentov, ki nimajo osnovne socialne vamosti (že jutii mu stanovanje lahko pred nosom bodo bodoči stano-vaici B ežigrada obsojeni na ne ravno kratko vožnjo do Študentskega na-selja. Ogromno je nalog, ki se postav-ljajo pred mlade in vse subjektivne sile s ZK na čelu imamo dovolj ustvarjalne moči in sredstev, mo-ramo pa se učinkovito organizirati v enotno družbeno akcijo. Tako mo-iamo tudi mladinske organizacije usposobiti in usmeriti, da bodo ustvarjalno prispevale k oprede-ljevanju rešitve in njihovemu uve-ljavljanju v praksi. Helena Neidhardt MMETK STA\OVANJE Mladi se moramo skupaj z dru-gimi delovnimi ljudmi in občani aktivno vključiti v proccs planiranja gradnje stanovanj in celovitili so-sesk, v združcvanje sredstcv za uresničitev teh planov, v proccs upravljanja in gospodarjenja s stano-vanjskim skladom. Vsakdo si mora zagotoviti, da bo imel v tch pro-gramih jasno perspcktivo, kdaj in pod kakšnimi pogoji bo lahko rcšil svoje stanovanjsko vprašanje, da bomo sami odločali o načinu in hi-trosti reševanja stanovanjskih vpra-šanj v TOZD in KS ter da te pravice m obveznosti ne bomo v pretežni meri prepustili strokovnim službam ali pa posameznikom. Začeti je treba pri bistveni spie-membi sistema finansiranja stano-vanjskega gospodarstva. Za razširje-no reprodukcijo v stanovanjskem gospodarstvu naj bi uporabljali: Cisti dohodek TOZD ter samo-upravnih in drugih skupnosti, višina izločenih sredstev pa bi bila izraz konkretno opredeljnih interesov in materialnih možnosti dclovnih ljudi in občanov. Naloga mladih pri tem je, da v svojih delovnih in življenj-skih ol.oljih pripomorcjo k dvigu produktivnosti in na tej osnovi k ustvarjanju vcčjega dohodka, s Čimer naj bi se odprle širše možnosti za hitrejšo in cenejšo gradnjo sta-aovanj. nitvc ob ustvarjanju začetnili pogo-jev za življenje, ter da bo višina lastnc udeležbe od 1 - 20 '/<. Zavzc-mamo pa sc za to, da niladi takoj ob združitvi dcla v TOZD pričnejo varčcvati za lastno udcležbo, pri čemer pa morajo vcdcti, kdaj bodo rešili svoje stanovanjsko vprašanjc, pod enakopravnimi pogoji mora biti omogočcna pridobitev družbenega stanovanja,; V samoupravnih aktih pa morajo biti opredeljene rcšitve, ki bodo za določen čas zntžale plačilo lastnc udeležbe, oz. da mladi z nižjimi družinskimi dohodki pri-spcvajo v nekaj letili in to mesečno. d) Krediti bank, iz katerih bo finansirana usmerjena stanovanjska gradnja in ne več gradnja stanovanj zatig. e) Sredstva; potrebna za izvajanje obvezne ravni solidarnosti in vza-jemnosti, naj bi prispevali vsi delavci TOZD na osnovi bveznih prispev-kov in to kot element socialne pomoči. Da bi uresničili družbenoeko-nomske odnose v stanovanjskem in komunalenm gospodarstvu, pa je nujna uvedba ekonomskih stanarin. Prehod na ekonomske stanarine pa je v zamudi in zadeva na pre-cejšne težave in odpore. Posledice pa so v tem, da se hišni sveti še vedno ne uveljavljajo kot osnovne samoupravne enote in prav tako ne uporabo stanovanja, ki mora zagoto-viti sredstva za minimalno amortiza-cijo, ki mora znašati vsaj 1 '/< realne, stroškov komunalij in infrastrukture očiščenc cene stanovanj, srcdstva za vzdržcvanje, ki ga ne moremo pokri-vati z amortizacijo, funkcionalne stroške stanovanjskih liiš in stano-vanj (zavarovalne premije, vodni prispevek ipd.). S stanarino stano-valci financirajo tudi nekatera skupna dcla, ki so potrebna za upravljanje s stanovanjskim fondom (informiranje in gradiva za dclegate, finančno-računovodska opravila, plansko-analitična dela ipd.). Ekonomske stanarine se morajo oblikovati na podlagi srednjeročnih planov vzdrževanja, gospodarjenja in upravljanja s stanovanji. To je bist-veno nov pristop, ki daje ključno vlogo pri opredcljevanju stanarine stanovalcem v zboru stanovalcev v hiši in KS ter stanovanjski skup-nosti. Bolj pravična porazdelitev bremcn pri gradnji in vzdrževanju stanovanj pa nujno zahteva zaščito občanov z nižjimi osebnimi dohod-ki. Zato moramo v svojih okoljih vztrajati pri vgraditvi meril subven-cioniranja, t. j. delne nadomestitve stanarin ter združitvi sredstev iz te- zapro in znajde se na cesti), visoke stanarinc, le tu se za študentsko družino po pravilu ne najde prosto-ra. Hkiati z uveljavljanjem samo-upravnih družbenockonomskih od-nosov v stanovanjskem gospodar-stvu. moramo pospešiti njihovo uvcljavljanje tudi na področju zem-Jjiškc politikc in komunalnega go-spodarstva. kjcr moramo zagotoviti odločujoči vpliv delovnih ljudi in občanov na zemljiško, politiko preko stavbno-zemljiških skupnosti ali ustreznih komunalnih skupnosti ter preko sodelovanja občanov-uporabnikov v organih samouprav-Ijanja v komunalnih OZD. V zadnjem času dokaj kritično govorimo o ,,stanovanjskih silosih" in stanovanjskih ,,spalnih" naseljih, ki so sicer posledica določcne druž-bcnc usmeritve, da v sorazmerno kratkem razdobju omilimo problem pomanjkanja stanovanj, to pa na račun strukture in kvalitete stano-vanjskih objektov in stanovanj ter sprcmljajočih objektov v soscski. Na primer, študentski domovi so zclo raztrcscni in med seboj nepo-vezani. Za rekreacijo je na voljo le cna športna dvorana in to v štu-dentskcm naselju tcr eno samo ign-šče za nogomct in košarko. Mcd tem pa se gradijo trijc novi stolpiči, sc pravi postrežbc s hrano, tako da PREDSEDSTVA REPUBLIŠKE KONFERENCE ZSMS PROBLEMATIKA TUJIH DRŽAVLJANOV V SR SLOVE-NIJI Eden izmed pomembnih vidi-kov mednarodnega znanstveno-teh-ničncga in prosvetno-kulturnega so-delovanja in uveljcivljanja neuvršče-ne Jugoslavije v svetu so tudi vedno številnejši tuji državljani, ki študi-rajo na visokošolskih temeljnih orga-aizacijah združenega dela v Slove-liji, oziroma so pn nas na speciali-caciji. Tuje državljane, ki so prišli na Dsnovi meddržavnih pogodb in dru-gih dogovorov na študij vSlovenijo, sprejema in vodi delo z njimi Zavod za znanstveno-tehnično in prosvet-no-kulturno sodelovanje (ZAMTES),pri tem pa sodeluje z univerzama oziroma s komisijo za študij zamejskih Slovencev in tujih državljanov pri ljubljanski univerzi. Poleg tega pa bi moral na vsaki TOZD praviloma delovati referat za tuje študente, ki skrbi za pregled uspešnosti študija, pomaga tujim študentom pri njihovem šolanju, vsaj formalno pa bi moralo biti do-ločeno tudi mentorstvo, tega pa, kot so na seji v razpravi ugotovili, dosedaj ni bilo. Število tujih študentov narašča \z leta v leto. Po podatkih iz leta 1978 je bilo na univerzi v L jubljani in Ma-riboru ter na srednji usnjarski šoli v Domžalah 350 tujih študentov, od tega 152 štipendistov in 198 nešti-pendistov. Večina študentov je iz neuvrščenih držav, neštipendisti pa so predvsem iz dežel srednjega in bližnjega vzhoda. Višina štipendije, ki jo naša država daje tujim študen-tom, stanovalcem v študentskih domovih je trenutno 3.025,-din, z enkratnim dodatkom za obleko. Ta znesek vključuje pokrivanje stro-škov življenja in študija, zdravstveno zavarovanje, stanovanje; šolnine, za razliko od drugih republik, v SR Sloveniji ne plačujejo. Neštipendisti pa so tuji dižavljani, ki pridejo štu-dirat na osnovi individualnih prošenj univerzama in na lastne stroške, torej si morajo sami zagotoviti zdiavstveno zavarovanje (vključeni so v sklad za zdravstveno varstvo študentov kot ostali redni Študentje, s tem da plačajo letni prespevek 2.300 din), stanovanje (večina jih stanuje privatno, le v Mariboru so zagotovili večje število postelj v študentskih domovih tudi zanje). Vprašanje položaja tujih štu-dentov bo urejeval dosedaj še ne-podpisan družbeni dogovor o šola-nju, strokovnem in znanstvenem izpopolnjevanju tujih dižavljanov v Jugoslaviji. Ta opredeljuje tako za federacijo kot za republiko dolgo-ročno politiko šolanja tujih državlja-nov, razpored le-teh po posameznih univerzah, zlasti pa poudarja interes neuvrščene Jugoslavije do dežel v razvoju in do neuvrščenih. Ukvarja pa se tudi z vprašanjem šolanja za-mejcev in otrok naših izseljencev. Dogovor se še izvaja, saj še ni podpi-san, kar pa ima za posledico več problemov: koncentracija velikega števila študentov v posameznih uni-verzitetnih središčih iz ene države ali iz določenega predela, kar objek-tivno omogoča politično dclovanje in razprtije med študcnti, v štu-dentskih domovih primanjkujc pro-stora zanjc, ni ustreznega mentorst-va in podobno. Pri nas so z zakonom prcpovc-dane politične manifestacij^ tujili državljanov, po zakonu o združc-vanju le-teh pa sc lahko združujcjo v združenja, katerih namen je ohra-njanje nacionalne kulturc in ki so akademske naravc. Tako se tuji štu-dentje v v glavnem pojavljajo kot jugoslovanske sekcije nacionalnih študentskih zvez, ki pa se pogostcjc ukvarjajo s političnimi vprašanji, kot pa z reševanjem socialnih in študijskih problemov. Znotraj po-sameznih zvez sc namreč znajdejo študentje različnih političnih prepri-čanj, ki glede na številčno oziroma materialno moč uveljavljajo svoje interese proti drugim, ki prihajajo iz iste države in tudi proti drugim tu-jim študento; dokaj agresivno nasto-pajo z zahtevami po proslavljanju obletnic in njihovih političnih strank, zahtevajo dovoljenje za svoje kongrese in podobno, kar pri ostalih študentih vzbuja odpor in negodo-vanje. Rešitev večjega dela teh težav ppomenijo Klubi mednarodnega pri-jateljstva KMP, ki so oblika dela uni-verzitetnih konferenc ZSMS. Vanje se vključujemo tako tuji kot naši študentje in sicer individualno, ne glede na to, kateri nacionalni zvezi pripadajo. Preko takšnih neposred-nih stikov naše mladinc s tujimi študenti je omogočeno spoznavanje družbenoekonomskih, političnih, kulturnih tokov v drugih državah, tuji študentje pa se spoznavajo z našo družbenopolitično iii ekonom-sko ureditvijo. Tako je bila ta za-deva zamišljena, vendar trenutno prihaja do manjših zastojev, prihaja namreč do premajhnega vključe-vanja ravno naše mladine, tako, da se ti kljubi .spieminjajo v zaprto delovanje zgolj tujih študentskih zvez, kar hromi dejavnost klubov in vzpostavljanje prijateljskih stikov in s tem omogoča zapiranje v ozke na-cionalne okvire. Da bi te probleme čim hitreje od-pravili in rešili, je predsedstvo na svoji seji sprejelo naslednje sklepe: - Osnovne organizacije ZSMS na VTOZD naj v večji meri pritegnejo tuje študente v svoje aktivnosti in skupaj z občinskimi in mestnimi konferencami vzpostavijo aktiven odnos do njih - se spoznajo z njiho-vimi problemi in jim pomagajo pri reševanju le-teh. - Univerzitetna konferenca ZSMS naj še naprej razvija delo klubov mednarodnega prijateljstva in naj z ustrezno kadrovsko politiko zagotovi ustrezno število naših mladincev v njih. V svojem delu naj se ti klubi povezujejo tudi z družbe-nimi organizacijami in društvi, ko-lektivnimi člani ZSMS in tudi z gospodarskimi in drugimi organiza-cijami tcr ustanovami, ki sodelujejo ?. državami, iz katcrih prihaja največ študcntov v Slovcnijo. ZSMS sc zavzema za sprejem družboncga dogovora o šolanju, strokovncni izpopolnjevanju in izvcnšolskcm delovanju tujih drža-vljanov v SI RJ tcr za dosledno izvajanjc njegovih določil. Hclcna Ncidliardf SMS CTCBLJANA UREDNIŠTVO: Franc Milošič (v.d. gkivncga urednika), Igor Bavčir (odeovorni urednik). Franc Milošič 1/ (umverza), Kojan Korstka (teorija), -/T^C ' redstavništvo je delalo od 1. 3. 1919 do 12. 12. 20. Prineslo je mnozico zakonov, med njimi tudi volilni zakon za tavotvorno skupščino. 188 Volitve za ustavotvorno skupščino (Konstituanto) so bile 28. 11. 20. Na njih so dobili komunisti 198.473 glasov, od tega 50.383 v sbiji; v ini Srbiji (današnji Makedoniji) 49.459; na Hrvaškem 31.281; v Bosni 8.074; v Sloveniji 16.376; v Vojvodini 13.955; v Črni gori 10.869; v Dalmaciji 8.074. KPJ je dobila 58 poslancev: 18 v Makedoniji; 14 v Srbiji; 7 tia Hrvaskem; 5 v Vojvodini; 4 v Sloveniji; 4 v Črni gori; 4 v Bosni in 2 v Dalmaciji. 189 Horthyjev režim belega terorja na Madžarskem je bil kontrarevolucionarni profašistični režim^ uveden leta 1920 po porazu »cialistične revolucije Bele Kuna. Na celu režima je bil HORTHV DE NAGYBAXYA Miklos, madžarski admiral in državnik, proglašen za traljevskega regenta na Madžarskem. Režim se je odlikoval z neverjetno Ktrino v likvidaciji vsega socialističnega in naprednega. V času terorja je bilo abitih več deset tisoč Ijudi. 190 preko komunističnega poslanskega kluba v narodni skupščini je partijski svet KPJ 30. junija izjavil, da nima ničesar skupnega z neuspeljm Btenfatom, ki ga je 29. junija izvedel Spasoje Stejič na regenta Aleksandra. 191 Vrhovni svet — organ mirovne konference v Parizu (19 19-1920) -Prvotno je sestavljen iz 10 članov (svet deseterice) — po dva predstavnika iz ZDA, Velike Britanije, Francije, Italije in Japonske. Že 24. 12. 1919 se je svet deseterice spremenil v svet cetverice (VVILSON, LF.MANCKAV, LLOYD GEORGE, ORLANDO). Ta četverica, pogosto pa tudi trujica (brez ORLANDA) je suvereno prinašala odloke o vseh vprašanjih, ki so se reševala na mirovni konferenci. 1'* Črezvičajka—Čeka — okrajšava za izredno komisijo za zatiranje kontrarevolucije, politična policija ustanovljena v SSSR po oktobrski revoluciji; reorganizirana leta 1922 v GPU (glavna politična uprava); leta 1926 v NKNV (narodni komisariat notranjih delov); 1946 v MND (ministrstvo notranjih delov). GLASILO SZDL 'DELO' IN NJEGOVI SOCIALNI PADARJI Tekoči trak in njegova tretja izmena Socialistična revolucija ni nekaj, do čcsar lahko pride ,,samo iz sebe", ampak se lahko in se razvije iz kapitalizma kot svoje podlage. ,,Ostanki stare družbe", o katerih govorimo v naši prehodni družbi, te-meljijo prav tu, v kapitalističnem načinu produkcije, ki ga pri nas odpravljamo po poti podružbljanja celotnega proccsa družbene produk-cijc. Ti ,,ostanki" seveda ne obstoje najprej kot taki in sami zase, da bi jim potem lahko proletariat postavil nasproti svoje organizirane sile; ne, ti ,,ostanki" so sestavni (neredko tudi prevladujoči) del odnosov v produkciji in produkcijskega načina, so del totalitete odnosov, v kateri žive nosilci produkcije med seboj -družbe. Produkcijske sile (v našem pri-meru stroji, o katerih bo v tem članku poleg diugega največ napi-sano) tudi niso nekaj, kar je zunaj te totalitete, nasprotno so njen sestav-Ijajoči del, ki je bistveno podrcjen produkcijskim odnosom. Ze Karl Marx je v Kapitalu dokazal, da je uporaba različnih produkcijskih sil le materialna in zgodovinska eksi-stenca različnih produkcijskih od-nosov. In če so za produkcijske odnose pri nas že uvodoma dejali, da je njihov določujoči element dvojen, potem moramo to še toliko bolj reči za produkcijske sile v našem ,,združenem delu". Diktat kapitala, ki si je podredil svet v nje-govi vseobsežnosti na eni strani in ,,podedovani ostanki stare družbe", o katerih smo že govorili, vtiskajo svoj pečat produkcijskim silam, ki ga boj za delavsko samoupravljanje še ni uspel popolnoma izbrisati, kajti strojni sistcm produkcije ne le, da nam je ostal, ampak se tudi naprej razvija. Strojni sistem produkcije je na-stal na določeni stopnji razvoja pro-duktivnih sil dela, ki so sestavni del nastanka in razvoja kapitalističnih produkcijskih odnosov. Naloga stro-jev je bila in je tudi v naši družbi ostala ta, da pocenijo produkcijo blaga in s tem blago samo s tem, da daljšajo delovni dan, ki pa ga stalen in v način produkcije vpet razredni boj delavskega razreda vedno znova omejuje, dokler ne izbori zakonito skrajšan delovni dan. To izzove pro-tiudarec — intenziviranjc dela s tem, da je delavec prisiljen v krajšem času proizvesti več. To pomeni tidi te-koči trak, ki ga poznajo naši delavci v prvih, drugih in tretjih izmenah v temeljnih organizacijah združencga dela. Kakšno je delo na teh strojih, najbrž ni potrebno posebej razlagati, ali pa?! Enolično, puščobno in vedno po istem kopitu ponavljajoče se opravilo delavcu dela ne lajša (kakor bi kdo lahko zmotno mislil), pač pa ga celo otežuje ,,. ,.ker ne odvzema delavcu dela, pač pa njego-vemu delu vsebino".l Umske sile produkcijskega procesa se prav v ve-liki industriji, ki temelji na strojnem sistemu, dokončno ločijo od fizič-nega dela, delavce podredijo enolič-nemu gibanju stroja, napravijo ga za privesek avtomata, ki „ .. .nastopa med delovnim procesom nasproti delavcu kot kapital, kot mrtvo delo, ki obvladuje živo delovno silo in jo izžema." 2 V določanju osnovne zgradbe ,^druženega dcla" nikakor ne mo-reiro mimo teh, še vedno prisotnih in določujočih v produkciji, še po-sebej pa je ni'jno, da jih s ciljem nji-hovega odpravljanja spozna in oceni organiziran proletanat. Zato ne smemo dopustiti, da se prav te še vedno eksistirajoče odnose podre-jenosti in izkoriščanja mistificira in se samo iz dejstva, da so prisotni tudi v naši socialistični družbi, izpe-Ijuje zaključke o ,,normalnosti, in-diferentnosti ali celo naprednosti" teh odnosov.3 Kajti če se izhaja iz takih odnosov, potem je istost teh izkoriščevalskih, v bistvu kapitalskih odnosov in odnosov sploh videti sama po sebi razumljiva, nekaj, kar je lahko le tako, kot je in upirati se proti temu pomeni biti ,,proti-držav-no" ali še huje ,,proti-družbeno" nastrojen. Toda če nckdo (ta nekdo je občan M. S.) skrajno posmehljivo in porogljivo in kar tako napiše članek o dogodku v tretji od izmen za te-kočim trakom v papirnici Količevo in povrhu vsega ta članek ,,žegna" še odgovorni urednik glasila SZDL Delo v torkovi izdaji dne 17. 4. 1979 na strani 12, potem se mo-ramo resno vprašati o meri komu-nistične zavesti, ki jo premorejo v tej časopisni hiši. , Občan, ki se je pod svoj članek ,,Predrag spanec" podpisal z M. S., z neprikrito ironičnostjo, lahko bi rekli s strastjo javnega denuncianta, opisuje dogodek, ki se je pripetil malo po polnoči dne 17. 4. 1979, ko sta delavca, ki delata v tretji iz-meni za tekočim trakom (ki mu tudi dejstvo, da je nov in najmoder-nejši v Evropi ne more odvzeti nje-gove podrejajoče in izžemajoče funkcije, ampak jo kvečjemu še potencira) zaspala. Odpadni ma-terial se je na tekočcm traku na-kopičil v takih količinah, da ga potem, ko sta se zbudila, nista mogla odstraniti in sta, ustavljajoč trak, (namerno ali pomotoma) pri-tisnila na gumb, ki je ustavil celoten pogon. Občan M. S., ki je za do-godek izvedel očitno iz poročil va-ruhov javnega reda, si je (in bral-cem) dogodek po svoje razložil. Ne le, da delavca hnenuje kar ,/anta", ki sta najbrž ,4zčrpana" (zadnjc navednice so občanove), tudi o njunem delu govori kot o ,,garanju" (zadnje navednice so občanove), ki da ga jima je bilo ,,kmalu dovolj." S tem očitno pod-tika delavcema lenobo, kar zelo zvito celo še podkrepi s podatkom o imenu tcga ,/anta", ki mu je menda (citiram) ,,prišlo do vrha glave in jc pritisnil na določeni gumb". Ime-nuje ga namreč Sadrija M. in ni slu-čajno, da je občan ime v celoti izpi-sal, kajti tako bo vsak dobro vzgo-jeni Slovenec zlahka spoznal te ne-pridiprave, kar bi mu bilo zgolj ob navajanju inicialk onemogočeno. Ta Sadrija je poleg tega, da je navaden delavec še - Bosanec!! Toda občan M. S. še vedno ni za-dovoljen - na koncu se gre še so-cialno padarstvo in Sadriji podtakne še ,,slabe živce in besnelost", ki da sta vzrok njegovemu dejanju. Da, pošljimo ga k zdravniku!! Šele potem je zanj, občana in Slovenca M. S. članek napisan; povedal je vse, kar je imel povedati, tudi podatek o višini škode je pripisan. S tistim ,,drugim" pa se občan in Slovenec M. S. ne ukvaija - on ne piše o te-kočem traku in njegovem vplivu na delavca, ne piše o pogojih dela de-lavcev, o nocnih izmenah, o utruje-nosti, izčrpanosti (razen v navedni-cah) delavcev in delavk, ne piše o imigrantskih delavcih, o nič kolikih, le Hasanih, Jusufih in Sadrijah, ampak tudi o Jožetih itd. (kar sploh ni pomembno, razen če so zaradi nacionalne pripadnosti še bolj izko-riščani), ki jim naložbe kapitala vsak dan znova tlakujejo nove poti in re-šujejo njihovo ,,stanovanjsko vpra-šanje", on o tem ne piše. On ne piše o vsem tem, kar stoji na poti boju za delavsko samoupravljanje. To se njega ne tiče, ker pri Delu te zadeve ločujejo - na strani KRONIKA je kriminal!! Dvanajsta stran je stran Male nočne kronike in podobnih nacionalističnih izpadov, ki nam vsak dan in vedno znova vtepajo v glavo dokaze o teh „ . . .Bosancih, ki so le za zgago", toje sramotilni steber jugoslovanske Svice, tu do-mujejo kriminalci! Dogodek v papirnici bodo oce-njevali tudi njihovi samoupravni organi, če jih imajo, zato se sedaj ne bomo spuščali v sodbe o postopku delavca Sadrije, toda občanom, kot je M. S., naj na koncu povemo, da bo delavski razred v boju za delav-fo samoupravljanje moral opraviti tudi s tekočimi trakovi in tedaj bodo poleg njih frčali tudi taki javni denunciatorji, ki jih opravičujejo! Naj živi delavsko samoupravljanje! Dol z nacionalizmom! Igor Bavčar Opombe: 1. Karl Marx, Kapital 1,13. Stroji in velika industrija, str. 478, CZ; 2. ibidem, str. 479; 3. Teorije^ ki utemeljujejo funkcijo tekocega traku v so-cializmu na osnovah, ki nimajo ,,nič" opraviti s poneumljanjern, izkoriščanjem in podrejanjem, še niso mrtve. OPINJINU.JEZIKOVNIH PRAVDAH IN KRANJSKIH KLOBASAH o jezikovnih Slovenska javnost lahko spet spremlja na straneh sobotne priloge Dela črkarsko pravdo, kakor neka-teri radi imenujejo vsako polemiko o jeziku in stvareh z njim v zvezi. Ta dnevnik je namreč v sredini febru-arja kljub nestrinjanju slovenistov začel uporabijati pinjin — način za-pisa kitajskih lastnih imen v latinici. Uredništvo pela se je pred tem menda posvetoi|ilo s sloveaisti in sinologi; oboji SO o načinu zapisa kitajskih lastnih imen povedali svoje mnenje. Slovenisti seveda niso niogli biti za nedialektičen prenos pinjina v slovenski jezik, saj bi to pomenilo še en zapleten način izgovoijave, pi-sanja in sploh razumevanja tujih lastnih imen. Kljub milijardnosti ki-tajskega naroda se nam pinjina ni treba držati tudi v časopisih in praktični rabi, ker je to le zapis za zunanjo trgovino, tiskovne agencije in pošto. Kitafci sami namreč še vedno uporabljkjo svojo besedno (ideogramsko) pisavo, pri kateri bo najbrž ostalo, saj predstavlja most med številnimi dialekti v njihovi re-publiki. Določen znak se namreč lahko v različnih dialektih izgovarja različno, v pisni obliki pa ima na vsem kitajskem ozemlju isto vsebi-no. Novinarji pri Delu so pač ubrali lenobnejšo pot: z načinom nepo-srednega prenosa se jim ni treba truditi pri prepisovanju pinjina v slo-venski jezik in črkovni sistem, če-tudi zdaj pinjin omogoča, da bi se naredila kolikor toliko dobra prečrkava kitajskih imen (ker do-sledna pač ne bo možna). Prikazal bi rad možnosti prepisa ob imenu, ki se zadnji čas pojavlja pred nami v obliki Deng Xiaoping. Pred pojavom pinjina pri nas smo pisali Teng Hsiao-ping, kar se razlikuje od zdajšnjega načina zapisa v več re-čeh. T je nasproti d-ju (v Deng) nezveneč. Črka x (v Xiaoping) pred-stavlja v pinjinskem zapisu glas med s in š (s), kar po zagotovflih izve-dence bolj ustreza kitajski izgo-vorjavi kot prej temu glasu v pisavi ustrezna h in s. Toda problem je v dejstvu, da glasu s in črkovnega ustreznika zanj slovenski knjižni jezik ne pozna. Najbližji mu je pač š, zato bi lahko mirne duše pisall in izgovarjali Deng Sjaoping. Tako bi uporabili razpoložljive črke in gla-sove, Kitajec pa nas ne bi razumel nič manj (ker namreč s pinjinom tudi ne ve, kaj bi, kadar ga izgovaija kakšna Nataša s še tako kitajskim nadihom). Težave s pinjinom se po-javljajo tako pri pišočih (v Delu sem pred časom bral Hxinhua, kar menda pomeni kitajsko tiskovno agencijo Šinhva, v pinjinu Xinhua) kot pri bralcih (npr. izgovor Deng Ksjaoping, ki je vplivan z našim pojmovanjem x-a). Če se držimo pinjina, ker tako (menda) zahtevajo Kitajci, in zazna-mujemo glas š z znakom x, potem lahko od kakšnega osamostvoju-jočega se naroda v bližnji prihod-nosti pričakujemo, da bo uvedel pisavo, kjer bo glas tn zapisan z &in glas a s %; besedo imma bodo potem zapisali takole:o$>