Cena so ceat. UKUJJNUTVU m (JFKAVA: LJUBLJAJMA, PUOUliMUBVA ULICA A — faCLJTJCNO ^Ari'l\jp8TVO sa ^um is Kraijevme ItaHie ta CJVlOVir pf BBI.iriTA ITAIJANA 8. A_ »HITANO «1-12. 81-2S. »-14. 11-20 m 11- pn postno čekovnem LJubljana itev 10-SSl CONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicitš d! provenlenza ltaliana ed estera: UNIO NE PUBBUCITA JTALLANA S. A-, MILANO. Bacili đi artiglieria sn* ?r©nte tunisino Pitate avversarie respince da rmmediati controassalti — Un supercaccia inciese af£3ndato — 40 velivali nemici distrutti in due gicrni n ^uartiere Generale delle Forze Armate comnnica »n data di 18 anr.le il seguente h^Pel* no nr. 10.=8: Luniro H fronte tunisino mtensi p pre-lunenti du*,,1i di artic:l;eria: puntate avversarie eontro il settorp mrndonale Hel no. S»T .. } >crTtnpnto «on^ resnice ds iirme^'at5 co"*ro a^alt« Fn aer«~ vrniva .. (*f»a *tnt- d^'^a rarria trdeča N>' rorso di tenfa*; aHao***'* a nn«tri eonvoel SPtt*1 p prej ven'vann a^^a**"*1 da "arc'atori ita Iia"? *» dne rncf*'-^*ori frd*»srhi. v*»i'a not*** su' 1R dur n«v rre t^r^^T-r»f-«> d' *-of»»*4a ad nn ropvff' o r»r»nno ar-d:{:»r",,'"<" nea * o dno cnnor^pria »T»pr|o- si; unn d» ouest' si a1' -ntan-va oon in-ren'7'O a hor^o ooi ro'ava a mren m ce-inoto a'' *»-t,-«. :«ne. Fna nostra trm^di-i"! 5»■ o'a f fonda t a. PT ljr'mo*o»-; am«»?*;r?»*»i V< -> n rj o V»«>r»"»tn r-f5.i(o ierj r?lpTin. rp*?»";a e R:r?fn«i< t '.i r-.rtfs^ ndo $»r?*f*r.; pnV^V^j e 1*1"» V*xl deHe n> :m*» d'ip /»"t*^ S^no c*»r**: a Pa-1 i mo n rn^rfj e 17 fcriti a Catanfa, 7 ter rii a S'racu«a. yinrir»t^» f *a ' i inoiiTS.-'nn p u*H»*f "MS Yf»*"«'»»~*;i r*i%r'*t*'t"* 11 jirtT^-T'oooVi: do» on*»l' iM»lffti*i d**'1** p*» + **»»»?«» pDni^o^prup p o u 5** tro da faT^^n. F***? v*»'''nl: ?Khot-f'tti ne pa^vopn in rn^**«1 * ad ov*»«t d* Cano Ou"n *? a^ t*-****;* di n«*v* w^ma rH I; jI ci ji 1#»v^n*« r?: ""ci • o'4»-j d»l*» < i n r> t-r> ti o n**"a ?nnq d* C»»r>r>"-> fP*»_ ]f>TTT»r«\ • fm a'f»*n P'S»!>*« V^fCfo ^ t1 inf" n^rci <>cm r^1^ »'«c-*'*a in fiamme ed e'conside-i.To abbattuto. Nelle azioni della nostra caccia. citate nel bollettJno od erno in cui 7 velivoli ve-n;vano abhattuti in Mediterraneo, si sono flistir»ti in modo nartico'are i p'lot;: Sten Tanini Vinic^o da P'sa: Serg Mae? Di Car-lo Rosario da Drica e Serg Manteeazza Iavc'' da Milano i nnali attaccato audace-mento una f^rmazione d: 40 caociater* n*»-mici. ne facevano prec;pitare due in mare * n O^iartipre Opnp?*aie dplle Forre Armate ■»omurrra in d^*a di 17 aprile il seguente voMftf:no nr 1057: Nel «e*tore n/»pridi^n,»,p dp' '-onte toni "»no ir»*encl*":pata attiv'ta drlie oppo«*e (U^crlvetr9«. T^n forte attaceo nem*eo nel ipftore oppiden^a'e. ven^va respinto con rnrti perd*te per raA'ver^ario. Nej eembatt!rnpnti aerei della cr:ornata [*avlaxione ?n<»'o a^iprram ha perdutn 11 nnnarpprh: dpi o'i-al? «pJ d'stru^i: in Tuni-«»a dan^ eapp»a rp»*»*ianipa. rinone nrl ^a-na'e d; S;cilia da'la nostra. finoue altri nrrr'pitavann al suolo ro!p;ti dal tiro di •»rt;ta tprrestri. Forma2ioni di quadr:motori americani effettuavano anche ieri incursioni sull»-citta di Catania e Palertno i cui centri urbani banno subito danni sensibili. Tra la popolazione di Catan:a si deplorano 51 morti e 265 feriti. a Palermo le vittime civili finora accertate sono 5 morti e 35 fer'ti. A Palermo due velivoli erano abbattuti dai nostri cacciatori, uno dal fuocco della difesa contraerea. CARLO SCORZA - NOVI TAJNIK PNF 'od Ducejevim predsedstvom se ]e sestal direktorij Stranke — Topi Ducejeva zahvala dosedanjemu tajniku Vidussoniju —----c—... ^ —j - sa predvsem s tem. d: strnila v enotno ? Topniški dvoboji na teniškem bojišču Sovražnikov] napad; cdfcSts s takoJSnJ«?! protinapadi — Angleški superrušilec potopljen — V dveh dneh uničenih 40 sovražnih letal Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 18. aprila naslednje vojno poročilo stev. 10 J8: Vzdolž vse tuniške fronte se nadaljujejo m«;ij -i dvoboji tupm^tva. Sovra^aiko\'i sunki proti južnemu odsoku nase froute so bili odbiti v takojšnjih protinapadih naših oddelkov. Nemški lovci so sestrel.li eno te-i.ito. Med peskušenim napadom na nas konvoj so italijanski lovci uničili 7« uemsKi I»a dve letaU. V noći na 16. april sta dve naši torpe-dovkl iz spremstva konvoja drzno napadb d \ a angleška supeirušilca. Eden se je za-radi požara, ki je na njem izbruhnil, od-t 'l m se nato po eksploziji potopil. Ena naša turpedovka se je potupila- Aine-ri^ki večniotoriiilii »o bombardirali Paler-1.1 o, Katanijo in Sirakuzo ter so poškodo-\ nll javna in zasebna poslopja v prvih dveh mestih. Med civilnim prebivalstvom ji; bilo v Paiermn smrtnih žrtev in 30 ! ranjencev, v lvataniji 3 smrtne žrtve in 17 ; *;ijencev, v Suakuzj pa 7 ranjenih. Med tem! napadi je nasprotno letalstvo izgubilo 1 I ietai, izmed katerih jih je sestrelilo 7 p otiletalsko topništvo, 4 pa lovci. l/.med sestreljenih letal so padla 4 v morje zapadno od rta Gallo, ena zapadno o-J rta Ramo, eno pri Slrakuzi. Dve nadaljnji letali sta padli na področju Moneuccio (1'alermo). Neko drugo letalo so videli, Lako se je oddaljilo z d sni m krilom v \u:\-menihf zaradi česar se lahko smatra, da je izgubljeno. V akciji naših lovcev, omenjenih v dana-šnjem vojnem poročilu, ko je h\o v Sredo / miju 7 letal zrušenih, so se posebno izkn-1 -ali piloti: podporočnfk Tanini Vinirio tz 1 ■ p. višjii narednik Di Carlo Kosario iz Drt-% in narednik Mantegazza Luigi iz Mila-«i *. ki so drr.no napadli skupino 40 sovražil h lovcev in 2 od teh zrušili v morje. Med prebivalstvom Catani.ie le bilo 51 mrtvib in 265 ranjenih, v Palermo pa so dosedaj ugotovljene civilne žrtve: 5 mrtvih. 35 ranjenih. V Palermu so naši lovci zbili 2 letali. 1 pa je uničil ogenj protiletalske obrambe Hude angleške izgube na tunisketn bojišču Lizbona, 17. apr. s. Angleški tisk objavlja oficijelno poročilo o težkih naporih, ki jih Je imela 50. angleška divizija med IS in 25. marcem, da je vdila v Marethsl: črto. pri čc^p" T*a vi* +; r***'*v>wi n:<3~ impi' nobenega uspeha zaradi silnih protinapadov, ki jih je vedno znova uvaja'a L italijanska armala. Poročilo potrjuje tudi krvave izgube, ki so jih doživeli Angleži in naglPša, da bo vojno pokopališče, ki ;e nastalo ob oni nepremagljivi oviri za oklopne vozove, ostalo večna priča ogromnih žrtev, ki so jih tam pustile angleške edinice. Rim, 17 apr s. Ped predsedstvom Du-ceja se je v Beneški pslači sestal direktorij Narodne faš stične stranke. Navzoči so bili vsj njegovi člani. Takoj po otvoritvi se;e je tajnik Vidussoni imel naslednji govor: Vidussonijevo poročilo Mnogo težkega in potrebnega deia je izvršila Stranka v zadnjih 16 mesecih, ki ga je narek vale sedanje vojno stanje, po vaših smernicah z namenom, da 01 čim ooh prepričala italijanski narod o kategončn* zahtevi, da moramo vse in vsi žrtvovati za vo.no in za zmago V zvezj z vsem tem smatra po vsej pravici, da je oiia Kos velikim nalrgam sedanjega zg dovinskega ča- a ie vso notranjo Croo* črto kai e nepobitno jamstvo, da fašistična Italija z nezlom'i:vo dJcčnostjo koraka proti ciljem ki ste j b Vi Duce, zapisali na prapore Revolucije Stranka je za dosego teh cil. ev delala z vsem- svojimi razpoložljivimi silami, ki jih ]e še stopnjevala bočis-, na političnem pod-roć u kakor tudi na pedr čju duhovnega, gospodai skega podpornega in propagandnega udejstvovnnia Večkrat sem Vam lahko Duce. v navzočnosti narodnega d rek-tonja p rečal o doseženih uspehih na raznih področjih Dovolite, da Vam dnnes Duce, povem samo še to, da je širokopotezna po-por na akcija, ki 30 je Stranka izveilic z največje plemenitostjo v zadnjih 16 mesecih, dala bejevn kom in njihovim roobL-nam. delavcem in vsem, ki na bolj čutiir> težave vojne, občutit: vso gleboko povezanost Stranke z njimi. V tem p gledu se j^ posebno izkazal urad za bojevnike ki je končal zelo plodno delo glede pcdpirani3 svejcev vseh vrst orožja za kar je prejel številna priznanja. Posebna skrb je b la nadalje pisvečena protiletalski zaščiti in brezhibnemu naseljevanu prebivalstva, kx je morala zapustiti svoje kra;^. Organizacija je tukaj pokazala vse svoj? s lne sposobnosti in razdelila svojo pcmoč na slehernega, ki je bil prizadet zaradi barbarskih letalskih napadov, O priliki števan h Cii-skev po priza-letih krajih smo nvoglj na lastne oči opazovati učinkovitost te pomoći. Tudi ob mojean zadnjem potovanju po Sicili i sem se prepričal o velikih koristih izdanih nav. dil in vnaprej narečen h ukrepov. Prav pri tem ob sku sem m"g"el *:udi ugotoviti, da je ta otek pripravljen prevzeti še bolj hude žrtve in da je v svoji vdanosti do dom: v ne odlečen vztrajati in prenesti vs»ak:šno preizkušnjo. Tudi pri reševanju vseh gospodarskih vprašanj je Stranka često prispevala V odločilni obliki. Življenje narooa teče sedaj že skoraj 3 leta v vojni v czračju globokega umevanja in n'>-omajne zvestobe. Stranka »e je s pcžrtvo-valn m delom svojih voditeljev in svodih pristašev postavila v ospredje z nepopustljivo gorečnostjo povsed, kjer je bilo treba največ postaviti na kocko ha kjer je bila najbolj potrebna njena navzočnost. To :e rezultat ki Vam ga. Duce. predlaga Stranka kot resnični m najbolj zgovorni cbrać'ia svojeg-a dela na duhovnem in propagandnem polju, to je rezultat n enega pr zadevanja za osvojitev src vsega naroda Duce po 16 mesec'h v katerih sem z zve^tou? Crne srajce in zanosom bojevnika sledil Vašim nalogam. Vas prosim v zave»ti da str? v polni mer. izvršil svojo dolžnost in se po koravai g: reče :n spoštljivo idealom Revolucije, da mi dovolite izročiti moj maniat v Vaše roke Spričo potrebe, da je treba dati več in še pomnožiti energije, da se vzdrži oreme povečane odgovoru sti. čui'rr. za svojo dolžnost, da Vsm p vem, da ne morem več zahtevati od sebe zaradi ran ki sem jih dobil v vom in ki omejujejo tvž nostj mojega dela. Meje življenje kot fašista Dtice je Vaše z vsem priznanjem o vso- vdanostjo Hvala Vam, Duce. čakam na Vaš nalog. Vsi navzoči so p: ročilo Vidussonija spre jeli z dolgim in živahnim odobravanjem. Dncejsv cd govor Duce je poudaril pomen tejra odobravanja, se s toplimi besedami zahvalil VMu» soniju za izvršeno delo, nato pa sp ročil. da je določil kot naslednika Vidussonija »e-'an.ieija podtajnika Narodne faSist;čn.» stranke Carla Scorzo. v prepričanju, da bo t« bojevnik iz mn gih vo*n ter skvadrist »n navdušen fašist od prve ure nadaljeval vajanje IJtuej^vih smernic z najbolj odločnimi kntaki. Duce je nato imel 40 minut trajajot govor, v katerem je podal smernice za delo v neposredni bod čnosti. N^ gove besede so zborovalei pozdravili z velikimi ovacijami. Carlo Sccrza Carlo Scorza se je rodil 15. junija L 1897 v Paoli Mesnazj v pokrajini Cosmm, od- koiier je še kot deček prišel v L.ucchesijo. kjer pa je med prvo svetovno vojno prekinil studije in se po končani vojni zopet vrnil tj kaj, la je ustanovil tamkajšnje faši-je in se postavil na njihovo čelo. Scorza je bil poveljnik legij v Lucchesiji in Maremmi pri pohodu na Rim, ob Kateri priliki bil nekaj časa tudi poveljnik posadke v Civi-tavecehiji. ć*lan direktorija FVšistične Princ Plementski v Parmi Parma, 18. aprila. . Davi je prišel v naše mesto Vis. princ Piemontski. Podal &e jo v pehotno šolo. kjer so ga pričakovali prefekt, zvezni tajn k in župan ter ga pozdravili v imenu meščanstva. Princ je Dil v spremstvu poveljnikov šol v Parmi in Medeni prisostvoval prisegi oficrjev. Po vojaškem slavju je zapustil princ Piemontski šolo ob ovacijah množice, ki se je med tem £-tevilno zbrala ekrog šole. Hsri;Iiy pri itlerju Dvodnevni obisk madžarskega regenta v Htlerjevem glavnem stanu — Potrjen odtočni sklep skupnega nada* Ijevanja vojne d3 dokončne zmage Iz Hitlerjevega glavnega stana, 18. apri- i ki je enkrat že izkusil boljševISki teror se sth predstavnikov la. s. Dne 16. aprila je p:išel madžarski re- bo boril ramo ob ramj s silami trojnega j jq poročal o delu. stranke je bil od 1. 1926. in je nrun " ■ u. I bil od 1. 1940. dalje tudi inspektor vse-učiliške Milice. Novi Tajnik stranke je bil petkrat prostovoljec v vojn: h m večkrat odlikovan za vojaške vrline, znan pa je tudi kot novinar in ravnatelj lista -Popol«* Toscanoc ter sotrudnik revije -Gioventu Fascista^, k. kor tudi kot avtor številnih poUUčnih del. Od 1. 1939 d^Jje je tudi predsednik tiskovne združbe. Kot Podtajnik stranke, kar je postal lani. se je posv> ćal doslej predvsem skrbi za podpiranje bojevnikov ter za razširjenje tiski in propagande. Kot vojak ima čin podpolkovnika pri bersaljerjih, o njegovih vojaških vrlinah pa pričajV) najbolj utemeljitve odlikovanj, ki jih je prejel pri raznih voj ških podvigih DA frontah. Tako je prejel 2. (ebruarj I. 1939. srebrno kolajno za vojaške vrline 7a uapei no akcijo, v kateri se je spustil. Čeprav v manjšini, v borbo s prem motoriziranimi oddelki sovražnika in ga pogn.il v beg. Tako borbo je vzdržal dva dneva brei presledka in se je ves čas Odlikoval z osebno hrabrostjo in prezin njem vsake n-nosti. V teh bojih se je snađe] n lenJkrat nedaleč od dveh sovražnikovih oklopnih avtomobilov, ki sta ga začela obstreljevati* Kljub težavnemu položaju mu je uspelo, da se je po večumih borbah res i • \ \/.\ ko-vrg-i ognja in prinesel s\'Ojemu glavnemu oddelku dragocena poroO. ^ Scorza je prejel drugo srebrno kolnjno si vojaške vrUne za zasluge, ki si jih je pridobil v dneh 15. in 16. septembra 1. 19*0., ko se je kot poveljnik skupine novinarjev v severni Afriki udeležil bojev na ni:irm;i-riški fronti, kjer se je ponudil rti jim poveljnikom prostovoljno za rsAUev sela ko6-ljivlh strateških nalog. Vsako akcijo > vrftll odlično in z redko spretnostjo, predvsem pa je bil zmerom prvi, kjer y bilo treba d ti pobudo. Dne 7. junija 1. 191S. je prejel Carlo \ Scorza bronasto kolanjo za vojaške vrline ■ in sicer na tirolski fronti, kjer f6 z majhnim 1 oddelkom izvršil posebno nalogo zviradi .':ritj3 lastne črte, ki so jo z boka hoteli j napasti nasprotniki. Kljub pekle ' ognju iz pušk Ln ročmb bomb se >e vrgel , v sovražne postojanke ln izvršil svojo B -logo, razen tega pa privedel tudi i, Izročitev poslov Klm, 18. api:la. s. V sedežu Littorle jo v tajništvu Stranke Imetnik zlate I Aldo Vidusson: izročil posle Eksc. Cai 1 Scorzi. Po izročitvi poslov sta se novi taj-I nik Stranke in prejšnji t a in I k Stranke ob , spremstvu članov narodnega direktorija po-. klonila v svetišču padUh, kjer sta položila i šopke cvetr.c - PcžrtvuvalFO delo kmečkega prebivalstva Padova, 17. a.pr.. s. Pr^dsedniic Evesv fašstičnih poliedelskih cic^lavcv T-je imel v Padovi rap""i"t 8 tamkaj kmetskim prebivalstvom v n'-'" • : nrefekta. zveznega tainika in vseh vddnej. pokraii.ie. Ta1r»ik rvesi vr stan italijanskih Oboroženih SU i- objavil 17. aprila naslednje 1057 voj-i poročilo: \a severnem odseku tnniške fronte oja-t ;.a delavnost topništva obeh strani. Na a padnem odsef%n je bil z velikimi izguba-i sovražnika odbil močan napad dnevnih letalskih bojih .?e ang?o-ame-rUUo letaK-tvo izgubilo II letal, od katerih je bilo uničenih v Tun ziji 6 od nemških !< vcev, 5 r so iih nokonfal? naši lovci v SVlskem prel:vu Pet nadaljnjh letal se ,i» zrušilo na tla. zadetib po strelih kop-n • «-k»h enot Zmagovita bitka v Sicilskem kanalu /?im. 18. apr. &. V noči na 16. t. m sta dve naši torpedovki iz prednjega spremstva nekega konvoja, namenjenega v Tun s. opazili v Sicilskem kanalu dva svoražna superrušilca tipe •Jervis« Navzlic lrifenornost v tonaži in ob= orožitvi sta lakoj napadli in se srdito borili v majhn; oddaljenosti s torpedi m topovi. Ena izmed hudo zadetih torpedovk se }e potopila, streljala pa je z enim samim topom, dokler ni izginila pod vodo Eden izmed sovražnih rušil-cev. ki je bil zadet ob prvi salvi se »e zažgal in se ni več premaknil z mesta. Ob zoril so letala Osi videla kako je eksp'odiral in izginil pod vodo nedaleč od kraia borbe Drugi I rušilec. ki je b.l zadet na krovu, se je umaknil nr? t Malti. Konvoj je tako nadaljeval nepoškodovan svojo pot in je redno dospel v Tunis Večma gent Nikola Horthv v Hitlerjev glavni stan na obisk. k: je trajal dva dni. Hitler in regent sta proučila med sve imi razgovori vprašanja, ki se tičejo splošn3ga političnega položaja in borbe proti skuo-nim sovražn kom. Politični razgovori, katerih se je udeležil tudi namški zunan i mln.-ster von Ribbentrrp. in vojaški razgovori med feldmaršal-om Keltelom in šefom madžarskega glavnega stsna armadnm generalom vit. Ferenczom Sz?mbathelyjem so potekli v duhu bratstva v orožju in tradicionalnega nemško-madžarskeg3 prijatelj, stva. Fiihrer in regent sta znova potrdila neomajen sklep bojevati se do končne zmage proti boljševizmu in njegovim anglo-ameriškim zaveznikom. Madžarski narod, pakta do totalne odstranitve nevarnosti, ki { prai naš m m redom ter bo zastavil vse svoje sile za dosego cil a, to je neodvisnost: j Evrope in varnosti življenja madžarskega j naroda. Regenta Madžarske Nikolo Horthvia so : razen šefa glavnega stana armačknega generala Szomb?thelyja spremljali tudi brigadni general Brunswick de Korompa. opol-nomočen' minister pl. Szentmiklossy in j po'kovnik vit. Gabrijel Gerloczv pl. Alsowi-i szoka. Sestanka sta se nadalje udeležila nem- j ški opolnomcčeni minister v Budimpešti vo Jagcw in opolnomočeni minister Mad-' žarske v Beillnu Sztoyay. Zavrnjeni sovjetski krajevni napadi M cenejši boji pri Novorasfjskts — Občutne izgube sovražnega letalstva na zapadu , sindikatih in poljedelskem gosTK%rVirst\rn pokrafne, kal:or tudi o orgainzaciji. ki . skrbela med !rehival-j stva, lei je mora!o zapustit' svoje kra>6 Predsedn k zveze je nat^ 'zdal navoc kako nai se razdelijo ielovne moči za potrebe pri poljskih delih in naglnši] potrebo, da morajo kmetje pove« ati svote napore, da bodo narodu v vojni sagotoviM pridobitev bogastev in zalog, ki fh hranS]e I naša polja, in ie nato obrazložil tudi najnovejše gospodarske in socialne ukrope. ki jih je Režim oživotvrril v ko*-st delavstva. Poznele so bile razdeljene nagrar^ na imena slavnih padlih vojakov v «eda-nji vojni fašističnih mučenikov. Zvezna ■ predsednik je zaključil raport - bes dam* globokega prepričania, da bodo p^dnvan. ski kmetje nadaljevali bort* do imij vso odlcčnostjo. kov so tu- i posadke potopljene torpedovke je bila rešena ti r^tania * z re^eva'nimi sredstvi mornarice in letalstva. j-ddelki am«»rišk:h št?r:motorn?l rii vrera.; izvr§;?i polete nad me«ti in Palermo katerih središča so utrpela ob. j Druga torpedovka se je vrnila na oporišče ('rlio škode. i ahko poškodovana. Iz Odredbenega lista PNF: Proslava rojstva Rima in praznika dela Kim, 18. aprila, s. Odredbeni list PNF objavlja- Rojstvo Rima in prazni'- dela se bos proslavila 21 aprila v poln m vzgouu proizvajalnega udejstvovanja nar~^a. V t varnah in poljedelskih savafih bodo zvezni tajniki v sporazumu s «5:ndikaln*mi organi zacijami in nacionalnim zavodom ia faši stično kultirro določili tovariše poh^ *'^nce ali bojevnike, ki bodo govoril' delavcem o osvojitvah, kt postavljajo fašistični Režim sa prvo mesto n ed vsemi državami sve , na socialnem področju. Dopolavort bodo organiziral: prireditve v čast invalidov, ki so se ponesrečili pri delu, in v čast bojevnikov. Izročeno bodo odlikovanja pohabljencem deta in vitezom dela ter zvezde za zasluge pri delu tn za poljedelske zasluge. Fašistične iuspektor'ee bodo obiskale družine de-lavcev-bojevnikov in jim izročile darove Stranke. Vpisani v organizacije Rei'ma, bodo nosili predpisano uniformo brez odlikovanj. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 18. apr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na fronti južno od Novorosi j jka je včeraj bojno delovanje zopet oživelo. Močni oddelki letalstva so v ponovnih napadih z bombami težkega kalibra napadli sovražne postojanke. V ostalih odsekih vzhodne fronte so bili posamezni sovjetski krajevni napad: zavrnjeni, akcije lastnih izvidniških in napadalnih oddelkov pa Izvedene uspešno. S tuniske fronte poročajo samo o obojestranskem delovanju topništva in izvidniških oddelkov. Na tem bojišču so nase čete v hudih borbah v času od 1. do 15. aprila uničile nad 200 angleških in severnoameriških oklopnih voz. Torpedna letala in protiletalsko topništvo so sestrelila včeraj v Sredozemlju 11 sovražnih letal, med temi 7 težkih bombnikov. Preteklo noč so izvedla nemška bojna letala težak napad na pristanišče v Alžiru. Oddelek ameriških bombnikov Je napadel mesto Bremen. Bombni zadetki v stanovanjskih predelih so povzročili izgube med prebivalstvom. Lovska in protiletalska obramba Je pred dosego cilja odrinila del napadajočejra oddelka In po doslej razno-lozljivlli vesten sestrelila 20 šUrtmotornUi bombnikov. V letalskih dvobojih sta bila Is- i gubljena dva lastna lovca. Na odprtem i morju in nad obalo zasedenega zapadnega ozemlja Je bilo uničenih še nadaljnjih 11 sovražnih letal. Novi iaponskf ve!e*o*t^nik za R;tn prfstrel v Srfijo Sofija, 18. apr. s Davi je nrispei z CstV j grada v Sofijo novi japonski veeposlan:k v I Rimu Hidaka Japo/nsk; dplcmat se bn mud:! I v Scfiji do jutri zvečer tei Ho naveza' «dike z nekatermi bolgarskimi nol'tičn mi osebami nakar bo nadaljeval pot v Rim Člani Gila pr? ucljedelskih delih Rim_ 18. apr. s Na sedežu Litfr>re. federa- Berlin, 18. aprila, s. Med včeraiSnj^ir poizkusom napada na mesto Bremen so j cije borbenih farjev v Ravenni je b'la po-lovci in nemška protiletalska obramba po j membna svečanost 5000 članov GlT.a it K dgsedanj;h vesteh sestrelili 20 sovražnin t zaupanih poljedelskim druž nam ki b( štirimotornih bombnikov. Izgubljeni sra i ne uporabljale pri poljcdelsk h deiih Alani bili samo dve nemški lovski letali. Na I festacije so se udeležili šef g!avn?ga stana stanovanjske okraje odvržene bombe so j GILa Canepa. zvezni tajnik 12 Ravtnne. taj* j nik pokrajinske zveze poljedelcev generalni J inspektor m nistrstva za Ita! jansko Afriko Ragni in drugi zastopniki pokrajinskih oblasti. zahtevale žrtve med civilnim prebivalstvom. Angleško letalstvo ie nadalje 1zgu_ trlo včeraj 7 letal nad obalnim ozeml-'sm zasedenih dr?av na zapadu tn na morskem področju, ko so se angleška letala vračala. Pohvaljena romanska divizrfa Bnkarešta, 18. aprila s. Maršal Antr. nescu je kot vrhovni poveljnik rumur.skih oboroženih sil ompnil v dnevnem narodnem povelju 19. pehotno diviz*Jo. kater-je v »Imi 1942 4? s hrabrostjo čet in bistroumnostjo poveljnifttva uspelo streti vse mečne sovražne napade ln trdno drsati postojanke na kubansko mostišče. Natečaj za spreiem v flužbo gozdne Milice Rim. 17 apr s Poveljstvo narodne gozdne Milice ie razpisalo 232 mest za pr pravnike v gozdni miičniŠki službi Prošnje za ta mesta bo treba predložiti do 20 ur a Podrobna nojasn:la o pogoiih razpisa so rat\ dna pr po-ve!jst\m gozdne M lice kakor md nr prefek-turah pr>kra'tnsk>h fa« stičnih federaciah poveljstvih GILs in poveljstvih mličn ških legij. Imerfraf v „Slov. Narodu" ( Stran 2 »S L O VE N S K T NAROD«, ponedeljek. 19. aprila 1943-XXI Stcv. 8S Ljubljanska glasbena mladina koncertira v dražim Tudi VIL javna produkcija gojencev matične glasbene tele je pokazala bogate sadove smotrne glasbene vzgoje Ljubljana, 19. aprila Naglo ml'ie Čas irad'cionnlnjh produ k-r_. na k.tUrih pretekiiSa mladina svoje 9 . Komaj iirlc^. ur co in pol. pa moti za čpoeRiaajs 6? mal:> cl-li p-sluSaž T-o đcJcTctm? rajsko, Inetrumcnt^mo iz. nemara niti ne pomisliš, koliko vzgojnegra truda je povezanega z vsakim takšnim, časovno p'člo odmerjenim nastopom. K-»i ko vusme. ljubezni, Dotrplfenja je treba, da napoči vznemirljivi, toda navzlic temu presrečni trenutek javnega nastopa, šele v poznejših letih zaživi do pi ave mere v nekdanjih gojencih matične glasbene Šole iskrena zavest hvaležnosti skrbnim. požrtvovalnim plemenitim glasbenim vzgojiteljem. Treba je vedeti, da je vsak koncertni uspeh gojenca tudi sočasen uspeh vzgojitelja, oziroma vzgojiteljice, VRAk neuspeh pa sočasno vzgojiteljev neuspeh. In tako se je treba tudi ob sobotnem zadovoljivem uspehu spomniti vrl 2 prizadevnosti, goreče skrbnosti ln vzgojne sposobnosti, s katero ss lahko ponašajo šole S. Hrašovčevc. A. Ivančica, S. Korošca. J. B a r " š a. B. Cern'vće'-e M. S a n c i n o v e. V. W i s t i n £ h a u s-n o v e in O. šesta, katerih gojenci so so tudi topot tako lepo izkazali Tudi zamisel VII. javne produkcije je fclenela na pruda"ku družinskega koncerta m je b:l koncertni spored iz tega vidita razdeljen na tri d le. Pri sporedu A je nastopila nnjprcje gojciLka prvega razreda nižje šole Vido-ikT S e r š i č. k! je vestno, skrbno načtudirala Pavšičeve klavirske Fkladb2 xO ctolu< ?Perica*, »V ne. čcljo zjutraj ter >.Cuk se jo oženil«. S posebno zbiren ost;o ffe izvajala Polonca Matičič, grjenka 1. razreda nižje šole Pavš.'l'čcve l;!p\':-:kc svadbe »Prh*'a bo CTpomladr, »Milo, lunicas ter *0 ti polon-člča«. Z .^ivalir.o r-čr.cstjo je cd'grala Tuša Hribarjev a, go^enka 2. razreda rJžjc šole. Pavčičeve s O stolu« (prvo in drugo variacijo), »Prišla bo pomladi (va. nacija), »Perice* (t. in 2. variacija) ter pceebr.o razgiban xPotrkan ples«. Zatern sta nastopili Vic^ Pečenko, gejenka 2. razr. pripr.. in Ida G r u r« e n. goicnka 1. r. u. S., ki sta v zadovoljivem soglasju odsvirali na dveh vioMnnh Oajkovskega > Lajno rjevo pečem za 2 violini in klavir.* Opaž ti je bilo nekatere neskladnosti v izvedbi, ki jih ra to dobra šola z lahkoto ctlpravila. Pri klavirju ju je lepo spremljala M. š k e r I j e v a. Toplo občuteno so-igTO sta podala flavtistka Mrmja W o-hinz in 2arko Horvat (oboa) z dobrim izvajanjem Poppove »Serenade za flavto, oboo in klavir.« Trni so se ubrano prelivali, z marljivim vežbanjem se bosta izvajalca lahko izpopolnila. Zanesljiva klavirska spremljevalka jima je bila Miloša Horvatov a. Posrečeno rta se dopolnjevali v štiriročni klavirski soigrl Nada Črnko in Breda. P e h a n i. ki sta se ; tzkazali ob interpretaciji dveh Fibichcvih skladb (Barkarola, Pohod). Tudi izvajanje sporeda B je pripravilo poslušalcem prijetno spremembo. Z neko lahkoto je odigrata Mariis L obe Krau-sovo »Jutranjo Setnjoc in »Pleši, pleši kosmatinec« Mirce Sancinove. Slc:lila Je cre-klamaelja Cankarjevih »Sultanovih san-caL: po Ladku Korošcu, ki je pokazal da ni samo dober pevec-basist, ampak tu di odličen deklamator. Pazi na izgovorjavo, stopnjevanje glasu, pravilne poudar- ke. Občinstvo mu je izrazilo posebno toplo priznanje. Pri šestročnl klavirski Lz vedbi teh Adamovih skladb (Uspavanka Ples, Igra sončnih Žarkov) so se porajali nekateri rahli nedostatki, vendar so se vse štiri izvajalke Vlast a Štefanovi c, Nada R o 1 i h, Majda Sto višek tn Tanja Kavčič dobro postavile v ročnem podajanju. Povsem pravilno pa je, da se gojenci ter gojenke že spočetka vadijo v skupnem igranju in sodelovanju. Z občutjem je zaigrala Cvetka W e i s s primerni skladbi M>rce Sancinove (Silhueta, Rj-manca). Sledil je nastep gojenk prvega letnka Ivice Rupnikove in Leontine P i p a n o v e, ki sta skladno odpeli Dvo. rakovi skladbi »Bolest« in »Kito«. Lepo sta poudarili bolestno nastrojenje prve ter vedn zanos druge skladbe. Rupnikova še zadovoljivo c dneva višine, vendar kaže njen sopranski material predvsem v višjin legah nekatera neizgiajencsti, ki jih d° vestno izpolnjevanje lahko Izločilo. Altov, sko ubrani glas L. Piparove se je dooro odražal, pevka je izpričala, da ima razvit smisel za občuteno interpretacijo. Njun dvospev je bila edina pevska točka tega večera ker je nastop Drage Vidmar-j e v e zaradi pevldne obolelosti izostal. Spored C pa je otvciila mala Marija C e č, gojenka 1. r. piip., ki je prisrčno odigrala Pavšičevi klavirski skladbi »Marica povej, povej« in »Sonce čez hribček gre«. Samozavestno, ljubko je podal gojenec 1. r. prip. Jernej Jan Pavšičevi »Jaz pa pojdern« ter »Narodno«. Ludovika G r i 1 iz prvega letnika je z občutjem deklamirala Zupančičevo »Ljubljansko polje«. Skrbno je pazila na obliko ter način dobrega prednašanja. Z uživetjem je podala Nada Zupane i čeva najpreje Galavernijevo »Bolno punčko r. z vedrim zanosom pa -Tarantelo« Istega avtorja. Breda Pehani se je dobro pripravila za čim bolj ustrezno izvajanje treh zelo posrečenih škerjančevih mladinskih skladb (Poletna, Nočna. Božična). Slikovit spored je zaključka Nada črnko, gojena 4. r. u. sole, ki je z resno zbranostjo ter zdravim občutkom za klavirsko igro izvajala Rebikovo skladbe »Uspavanka«, j Pastir s piščalko« ter »Pesem brez besed«. Njen klavirski ten zveni jasno, r.olno. V splošnem bi lahko pripomnili, da so sodelujoči od najmlajšega pa do najstarejšega pokazali mnogo stremljivega hotenja, ambicije in prisrčne toplote. Umevno je, da se zdaj pri tem, zdaj pri onem pojavljajo kakšne majhne negotovosti, ki pa. se sčasoma ublažijo in popolnoma odstranijo. Nadarjenost in nedvomen uspeh pii nastopu pa dajeta vrlim glasbenim vzgojiteljem toplo izpolbudo pri njihovem nelahkem, od-gvornem vzgojnem delu, saj lahko trdimo, da kažejo vsi gojenci skoraj brez izjeme od nastopa do nastopa zadovoljiv napredek. To je lepo zadoščenje tudi za starše, ki lahko sami opazujejo pri svojih hčerkah in sinovih vidne sadove marljivega šotenja. S tem pa je tudi poplačan njihov smisel za potrebo dobre glasbene vzgoje otrok, ki si bolo pozneje v življenju vedrili in blažili nemile življenjske preizkušnje z lepoto, nežnostjo, pomirjujočo silo glasbe. Kakor pri vseh produkcijah, tako se je tudi ob VTI. javni produkciji n»-bralo v mali filhar-monični dvorani številno občinstvo, ki je mladim izvajalecm dajalo z iskren'm odobravanjem prijetno izopdbudo na pot k nadaljnjemu vztrajnemu, neutrudnemu glasbenemu šolanju. Tempo igre je bil v začetku res prvenstven, enako tudi borbenost; kasneje pa sta moštvi v obeh pogledih močno popustili in je postala, zlasti v drugem polčasu •ob raztrgani igri, tekma mrtva in malo zanimiva. Še najlepša je bila akcija, iz katere je padla odločitev. Mam, ki se je že enkrat prej izkazal s sijajnim preigrava-njem, je pasiral štiri nasprotne igralce v pravih serpentinah in poslal žogo, ki mu jo je predložil Milanovič. neubranljivo v levi kot Mak.čevega svetišča, levi kot Maličevega svetišča. Bilo je to v 4!. minuti prvega polčasi. V drugem polčasu je Hermes igral proti vetru, kljub temu pa je bil večji del igre v napadu in v nasprotnikovem prostoru. Vse pa ni nič koristilo, ker je napadalna vrsta pred vrati Tobačne tovarne popolnoma odpovedala. Dopolnvoristi so v 13. minuti dosegli še drugi zgoditek, ki jim ga sodnik zaradi offs-lda ni priznal. Imeli so še nekaj drugih priložnosti, toda rezultata niso spremenili. Koti 3:2 za Hermes. Sodnik Makovec včeraj ni imel najboljšega dne. Tabeli domačega prvenstva Po včerajšnjem drugem kolu prvenstva je stanje naslednje: I. razred: Tobačna tovarna 1 1 0 0 1:0 2 Ljubljana 1 1 0 0 4:3 2 Mars 1 0 0 1 3:4 0 Hermes 10 0 1 0:1 0 Mladika Korotan Vič Zabjak H. razred: 1 1 1 1 1 0 1 0 2:0 5:1 1:5 0:2 Še štiri prijateljske tekme Razen prvenstvenih so bile včeraj odigrane v Liublrani še štiri prijateljske nogometne tekme. Na igr'šču Marsa je dopoldne najprej rezerva Marsa odpravila rezervo Tobačne tovarne 3:1 (0:1). Tobačna tovarna je svoj častni zgoditek dosegla iz enajstmetrovke. V naslednji prijateljski tekmi je Mars odpravil Korotan 5:1 (4:0). Vse zgoditke so streli ali Marsovci: v svojo korist Zajic. 2i-gon. Fajon in I. Piskar. v svojo škodo pa Perko. Sodil je tekmo Jenko. Na igrišču Ljubljane ie bila. prav tako dopoMne. tekma med Ljubljano, ki ie nastopila brez Laha v napadu, in Vojaško reprezentanco. Končala se je 2:1 (1:1). Go- J la za Ljubljano sta dosegla Vodeb in Kroupa, Na Hermesu pa sta se po lahkoatletski prireditvi sestali rezervi Hermesa in Ljubljane. Zmagali so Hermežani 3:0. Odločilo bo začinje kolo Včerajšnje predzadnje kolo v diviziji A italijanskega nogometnega prvenstva ni prineslo odločitve niti v vodstvu niti na dnu tabele. Položaj Triestine se je rahlo zbolišal. Ker igra zadnjo tekmo na svojem igrišču, se bo morda le rešila izpada. Izidi so naslednji: Bereamo: Atalanta—Triestina 2:2 (0:2), Genova: Liguria—Lazi o 2:0 (1:0), Torino: Torino— Bolo«na 2:1 (1:1), Benetke: Venezia—Bari 0:0, Milan: Ambrosiana—Milano 3:0 (2:0), Vicenza: Livorno—Vicenza 3:1 (0:0), Firenze: Juventus—Fiorentina 4:3 (1:1). Rim: Genova—Roma 3:2 (1:1). Stanje v tabeli: Torino 42 točk, Livorno 41, Juventus 37, Ambrosiana 34, Genova 33, Milano 29, Bologna. Roma in Atalanta 28, Fiorentina 27, Lazio 26, Bari 24, Vicenza 23. Triestina in Venezia 22. Liguria 20 točk. Senzacija v Modeni V diviziji B je prišlo do največje senzacije v Modeni. kjer je vodeča Modena podlegla na svojem igrišču enemu najslabših klubov, rimskemu Matru. Enako važen je poraz Spezie v Anconi. Položaj se je sedaj znova nekoliko skalil in Modena ni več tako siguren kandidat za zmago. Tekme so se končale takole: Napoli: Na pol i—Savona 2:0. Pescara: Pe-scara—Cremonege 3:1, Pisa: Pisa:Fdinese 4:0. Busto A rs.: Pro Patria—S i ena 3:1, Lo-di: Fanfulla—Alessandria 2:1. Modena: Mater—Modena 2:1. Brescia: Brescia—Padova 2:1, Aneona: Anconitana—Spezia 3:1. Tekma med Palermom in Novaro, ki bi morala biti v Palermu. je bila odgođena. S+anje v tabeli: Modena 39 točk. Naooli in Brescia 38. Pisa 37, Spezia in Pro Patria 36. Cremonese 31. Fanfulla. Padova in Anconitana 28. Pescara 26. Ud'ne?e 25, Alessandria 24. Mater 22, Siena 19, Palermo in Savona 17 točk. Pro Gorizia je remizirala. Tretjo kvalifikacijsko tekmo, ki jo je odigrala v Veroni proti klubu enakega imena, je Pro Gorizia igrala neodločeno 2:2. lahkoatletske sezone s pokrai'nskftn prvenstvom v teku čez drn in s trn — Med poedinci je zmagal Zoran Sede] (Planina), med moštvi pa Hermes NEDELJSKI SPORT Prvorazredna legitimacija Tobačne tovarne je solidna Na splošno presenečenje je včeraj presnagsla Hermes in prevzela celo vadstvo v tabeli » Mladika je psrazila žabjak Ljubljana, 19. aprila. Drugo kolo domačega nogometnega prvenstva je prineslo prvo presenečenje in potrdilo, da računi na papirju niso vedno sigurni. Tobačna tovarna, ki ji je — bodimo iskreni — po kaznovanju dveh najboljših igralcev malokdo pripisoval resne izglede na uspeh, je zasluženo tesno porazila oslabljene Hermežane, v katerih moštvu sta manjkala Košenina in Razbornik. Gledalcev se je na Hermesovem stadionu nabralo okoli 800. Za prvorazredne nogometne tekme je torej dovolj zanimanja, čeprav ne igrajo najboljši. Vreme je bilo lepo. nagajal pa Je močan jug, ki je izdatno vplival na igro. K sreči so njegove dobrote in sovražnosti občutila vsa moštva enako. Prvi so prišli ob 14. uri na igrišče Mla-dikarji in Zabjačani, ki so igrali prvenstveno za drugi razred. Tekma se je končala Mladika — Žab jak 2:0 (2:0) Mladika kot favorit je predvsem pokazala, da je uspešno rešila boleče vprašanje vratarja. Njegovo mesto je zasedel Zvone Keržič, ki je branil dokaj dobro, posebno izkazati se pa ni mogel, ker ga 2abjak ni nikoli prav resno zaposlil. Mladika je poslala na igršče precej pregrupirano moštvo, ki je dobro delovalo v obrambi, slabše v napadu, ki je pokazal prav malo borbenosti in volje do igranja. Žabjak se je uveljavil predvsem z dobrim vratarjem, branilcema in krilci. V napadu igrajo nekateri sicer dobro, vendar pa ni med njimi pravega strelca. Vsem še manjka skupna igra in boljše kritje. Za vse pa je nujno potrebno, da se odvadijo glasnega prepiranja in debatiranja na igrišču in pa nepotrebnega favianjn. Sodnik Vesnaver je imel z žvi£«anteni favlov precej dela. zlasti proti Žabjaku. Opravil ga je dobro in nezadovoljstvo pristašev 2ab-jaka ni bilo na mestu. Mladika je bila vso igro v rahli premoči, ki 1e pa deloma zaradi raztrgane igre. premajhnega elana in deloma oo zaslugi dobre Zabi^kove obrambe n? mogla posebno izrabiti N^nad ie žanra vil številne priložnosti. izkor'pt'1 oa ie samo dve. V 14. minuti prvega polčasa ie srednji napadalec Bine ušel i" z daliave bele točke zabil nrvi zgoditek. Sest minut kasneje je 2abjak zagrešil v svojem kazenskem pro- storu favl in sodnik je prisodil enajstmetrovko. Izkoristil jo je in postavil končni rezultat srednji krilec Baje. Podobno ugodno priložnost je imel v drugem polčasu tudi Zabjak, ko je branilec Mladike Gvar-djančič ustavil žogo v kazenskem prostoru z roko. Strelec kazenskega strela pa je žogo poslal naravnost vratarju Mladike v roke. Koti 8:2 za Mladiko. Tobačna tovarna — Hermes 1 ;0 (1 :0) Sodniku Mokovcu, ki sta mu pomagala Kos in Kastelic kot mejna sodnika, sta se glsvna akterja včerajšnjih prvenstvenih tekem predstavila v naslednjih postavah: Tobačna tovarna: Oblak — Kisel. Šker-janc — Roth, Januš, Lorbek — Lovšin, Marn, Milanovič, Kostanjšek. Bezlai. Hermes: Malic — Antonič, Klančnik — Mihelič. Rogelj. Zadravee — AljanČič II, Brodnik. Bačnik, Alianč'č I, Eržen. Dočim v moštvu Tobačne tovarne Milanovič nikakor ni mogel nadomestiti Nago-deta in sta se v napadu izkazala le Marn in Kostanišek. ie imela enajstorica odkične moči v ožji obrambi in v krilski vrsti. Oblak je bil nepremagljiv, posebno, ker branilca nikoli nista pustila Hermesovim napadalcem, da bi prišli v kazenskem prostoru do čistega položaja. Ogromno delo je opravil srednji krilec Januš, ki je bil morda najboljši mož na polju. Moštvo je kot celota včeraj zaigralo smiselno in povezano in bilo v prvem polčasu Hermesu popolnoma enakovreden nasprotnik. Kasneje je popustil napad, obramba pa je vzdržala in z Marn ovo odlično moistrovino, iz katere ie rezultira! edini zgoditek, je bila igra dobi i ena. Hermežani so izgubili, ker je popolnoma odpovedal njihov sicer mnogim moštvom tako nevarni napad. Med igro sta bila poškodovana Bačnik in Aljančič I. tako da je vsa teža napadov slonela na Erženu, ki je pošiljal v sredmo številne uporabne žoge, pa jih ni nihče znal izkoristiti. Slab dan je imel včeraj tudi Brodnik. Krilska vrsta in obramba sta bili na mestu Mogli nsta preprečiti edmo eneca naleta nasprotnika, ki pa le bil odločilen. Iz poteka i?re bi omenili, da so prvi začeli napadati Hermežani. kmalu pa so lim sledili tudi igralci Tobačne tovarne. Oba vratarja sta morala večkrat posredovati Ljubljana, 19. aprila. Reorganizirana ljubljanska lahkoatletska zveza je včeraj stopila prvič pred javnost. Na Hermesovem stadionu v Šiški je priredila pokrajinsko prvenstvo v teku čez drn in strn in z njim tudi otvorila letošnjo lahkoatletsko sezono. Prireditev je poselilo še precej gledalcev, zlasti mladine, in je bila tribuna polna. Sodelovali so Štirie kUibi. oziroma društva: Herme>. GTLL, Planina in Ilirija. Prijavljenih ie bilo v celoti 16 tekmovalcev, od teh 7 Hermežanov, 6 GILLovcev, 2 Planinca in 1 Ilirijan. Startalo jih ie 13. na cilj pa jih je priteklo 12. Za CONliev rokal sta tekmovala samo Hermes in GILL ker so bili za moštvo potrebni najmanj trije tekmovalci. Prire^tev je vodil kot vrhovni sodnik geom. Čeme, ki mu je pomagalo lepo število sodn;kov in časome-rilci pod vodstvom Jake Gorjanca. Proga s startom pred tribuno jc tekla najprej enkrat okoli ierišča. kier sta bili postavljeni dve zapreki, ki jih je moril vsak tekač preskočiti. Nato ie zavila z igrišča ven na nasip za gledalce. Tekmovalci so morali leči po valovitem terenu, ki je imel na dveh koncih zelo ostre globoke zareze, trikrat, nato pa so zopet zavili na igrišče, pretekli še en krog in dosegli cilj zopet pred tribuno. Na znak starteria Vidica je nekaj minut po 11 steklo s starta 14 tekmovalcev. Prvi krog po igr;šču je vodil Koritnik, ki mu je tesno za petami sledil Sedej, njemu pa Lado Starman, Vrsta tekmovalcev je b;la še sklenjena in zapuščali so igrišče v majhnih medsebojnih razdaljah. Vodstvo je med+em prevzel Sedej in potisnil Koritnika na drugo me«*o. Srakar pa ie zavzel tretje mesto pred Starmanom Po prvem krogu po nas'pu se ie presledek med tekmovalci znatno oovečal. Sedej ie vztrajno vodil, Kontn;k na mu ie še sledil, zasledovan od Srakaria. V man^* razdalji je vodilno skupino lovil Adolf Starman, za njim pa Ivan Starman. Med temi in naslednjo četvorico je bil presledek zopet večji. V tej skupini so bili Bizjak, Lado Starman. Toman in Suhadolc. Njim so potem sledili Mosettig, Oblak in drugi. Med prvim in zadnjim je bilo že razdalje za tričetrt kroga. V četrtem krogu je odpadel iz vodstva Koritnik. Sedeju je sledil Srakar, skoro 40 m za njima pa so tekli Adolf Starman, Koritnik in J. Starman. Vsi drugi so zaostali še mnogo bolj. Nazni na igrišče je prvi zavil Sedej, ki ga Srakar nikakor ni mogel prehiteti. Približno 80 m za njima sta tekla oba Starmana, še v večji razdalji pa Bizjak in Koritnik. Finiš je bil zelo lep. Sedej je zmagal sigurno in je prehitel številne tekmovalce za cel krog. Nekaj metrov za njim je pr:-teke1 na cilj Srakar, okoli 70 m za njim pa Adolf Starman in nato v večjih ali manjših presledkih vsi ostali. Sodniki so ugotovili naslednji vrstni red in čase: 1. Zoran Sedej (Planina) 11:45. 2. Ivan Srakar (Hermes) 11:49 6. 3. Adolf Starman (Hermes) 12:22 8, 4. Ivan Starman (Hermes) 12:26, 5. Lado Biziak (Hermes) 12:49 8. 6. Ivan Koritnik (Planina) 13:03.6. Sledili so še: 7. Martin Toman (GILL) 13:09.8; 8. Lado Starman (Hermes) 13:10; 9. Josip Suhadolc (GILL) 13:29; 10. Boris Oblak (GILL) 13:58.6: 11. Vidmar (GILL) 14:07.4 in 12. Ivan Mencinger (II.) 14:41.8. V tekmovanui za pokal zauDnika CONIia je bil prvi Hermes z 9 točkami, drugi pa GTT/L s 25 t?čkami. Pokrajinski prvak v teku čez drn in strn je postal torej Zoran Sedej. ki je prejel lepo plaketo. Srakar in Adolf Starman pa sta dobila kol a i ni. Hermes v postavi Srakar. Adolf in Ivan Starman, pa si je ori-boril okusni pokal Proga ie merila 3.5 km in je čas zmagovalca, upoštevajoč vse okoliščine, prav dober. Cvetna tae^elfa v ernatu češnievega cvetia Pratile prirede In ljudi — Na T lufcljassici so se včeraj že kopali Ljubljana, 19. aprila. Cvetnp. ned~!j^. zaenja nedelja pred Veliko nočjo, praznikom vstajen-'a novega žvljenja. je bila v dvojnem okrasu. Za enega je poskrbela priroda sama, zi drugega pa ljudje. Oba sta doprinesla po svoje, da so bili meščani, ki so kenčno zopet polno-številno prilezli iz hiš, v ozeleneli prirodi zadovoljni. Dva topla dneva brez jutrnje slane in mrs za sta zadostovala, da je sadno drevje, ki je doliro zadrževalo sveje brste, pognala zelenje :'n cvet. čez noč so včeraj zacvetele češnje, ki »e jim hite pridruževat že hruške in breskve. Sadni vrtovi so polni cvetočih belih vej. mei:l katerimi se tu pa tam bolj sramežl'ivo in pohlevno kaže v vsej svoji lep:ti rdeč breskvin cvet. Ker so ljubljanske vile in hiše na perferiji skero vs2 obdane 9 sadnim drevjem, so sedaj celi okoliši v cvetju. Oko pa pri vlači tudi razno drugo cvetoče okrasno grmičevje in drevje. Zlasti lep je ognjeno rdeči cvet japonske kutne, pa beli čašasti cvetovi hladne magnolije. V moru prijetnega dopoldanskega sonca je cvetoča družba sadnega drevja včeraj prišla še posebno do izraza in zbujala občudovanja meščanov, ki so nosili butarice in oljčne vejice k blagoslovu. Mladina se je skoro brez izjeme ponašala s simboli cvetne nedelje ln v plesnem dajala prednost pe-strobarvnim butaricam. ki so bile na njih navezane oranže in jabolka. Kc so odhajali iz cerkva, so mnogim malčkom Se omahovale roke. doč;m so drugi Se vedno ponosno m skoro izzivalce razkazovali svoje hrgastvo. Oljčne vejice so nosile predvsem ženske. Meščani so že v dopoldanskih urah napol- nili mestne ul!ce in se raz?r na sprehode p-> Tivoliju in Rožniku. Mnrgi so se udeležili tudi raznih prired tev, kinematografskih matinej, opoldanska promenuda pa je bila polna kaker letos še ne. Ogrcmna večina sprehajalcev je že odložila plašče, pomladansko pa so bile napravljene sk-ro f*B ženske, tako da se je po ulici prelivala nenavadna pestrobarvna reka ljudi. V zgodnjih popoldanskih urah je *oncc doseglo svojo največjo meč. Včerajšnj' dan je bil le za spoznanje manj topel kakor sobotni. Živo srebro se je dvignilo v termometru dr 25.2 stop. C. Po vrtovih v okolici so povsod uživali l;"udje njegove zdravi'ne žarke in se sončili. Sonce pa .le ^zvabilo prve kopalce tudi že na Ljubljanico. Večina se je s-cer zadovoljila s senčenem, nekate. \ pa so se tudi že vsaj za. hip pot pili v še premrzlo vodo. V kasnejših urah so so z i-čela romanja po mestu in okolici. Vsa znana in neznana sprehajalna pota so bila p:l-na meščanov, ki s; silili kakor začarr.ni med zelenje. Motil jih ni niti južni veter, ki je v močn:h sunkih zapihal od ča^a do časa od Krima sem. Komur je bil nad! .žen. se je zatekel v postrežljive prostore raznUl okrepčevalnih postaj. Tudi vsa zbirališča in središča družabnega živl-enja v mestu so bila popolnoma zasedena. Zvečer je zalila nebo in naravo svetloba polne lune. ki ima na nekatere še posebno Čarobno moč. Koraki po cestah in ulicah so utihmi» srle ob policijski uri, ko se je merto kmalu pogreznilo v glebok sen. Iz mlak na periferiji pa so se oerlasile že Žabe. ki oo v zboru regij al e svojo himno. PosluSai jih jo 3krbno zlacti vrtnar, ki si že zeio želi vsai skromnega dežja. Vreme se sicer nekaj meša in je celo barometer davi oznanjal poslabšanje. Al! pa bodo dež pn- bnenovanje upravnih organov Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini V-soki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 6. novembra 1942-XXI Št. 201 o zaplembi imovine upornikov in ustanovitvi Zavoda za upravljanje, likvdacijo in dodeljevanje te imovine, glede na svoji odločb! z dne 6. novembra 1942-XXI št 100 o imenovanju izrednega komisarja temu zavodu in z dne 17. marca 1943-XXI št. 21 o odobritvi njegovih pravil, ker je po odobritvi pravil Zavoda potrebno, da se uredi sestavitev upravnih organov in upoštevajoč predloge Ekscelence Poveljnika XI. armadnega zbora. Zveznega tajnika P. N. F., inšpektorja za pravosodje pri Visokem komisariatu in Pokrajinskega korporacijskega sveta, odloča: Člen 1. Izredni komisar Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, imenovan z odločbo z dne 6. novembra 1942-XXI št 100, rteha poslovati. Člen 2. Za člane upravnega rv-e«ta Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, se imenujejo: 1. fašist odvetnik Alojzij Pilo, predsednik. 2. kapitan odvetnik Kanrlo Zambruno, predlagan po Ekscelenci Poveljniku XL armadnega zbora. 3. fašist Enco Seli oni, predlagan po Zveznem tajniku P. N. F.. 4. fašist odvetnik Karel Chersi. pred1n-gan po insnektorju zn pravosodje pri Visokem kom: ^iriatu, 5. faš>t inž. Viktor Mnsem. predlagan po Pokrajinskem korporacij.-kom svetu. Zi člane nadzorstvenega odbora omenjenega m voda se Imenujejo: 1. fašiM Franc Bullo. načelnik računovodstva Visokega komisarinta. predsednik, 2. faš'st Ivan Bat isti Gastakli. predlagan po Zveznem tainiku P. N. F., 3. faš:st rag. Hubert Tosoni, pcvtflagen po Pokrni:n-kem kornorac;i-kom svetu. Člen 3. Ta odVčba je takoj izvršni in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Liubliana 15. anrila in4.1_XXl. Visoki korofeer za Linblian^ko pokrajino: Emilio GruzI »li Sprememba prodajne tarife za sel in vžigalice Visok: komisar za Ljubljansko pokrajino odreja glede na člen 3. Kr. zakonskega dekreta s 3. majom 1941-X1X St 291 m Kr. dekretom 19. maja 1941-XIX št 415, l menjenim v zakonu dne 8. avgusta 1941-XIX št 904 tičocim se uvedbe m«nopo'.>ke službe v Ljubljanski pokrajini in glede na člen 3. ministrskega dekreta ■ 1. junijem 1941-XIX spričo potrebo pr cene soli in vžigalic narodne proizvodnjo monopola, ki se prodajajo v Ljubi j..: . pokrajini, novim cenam v Kraljevini: Z učiik,-m z dne 20. aprila 1943-XXI se prodajna tarifa za občinstvo narodnih soli in vžigalic, ki sedaj velja takole spremeni: Očiščena sol od 4 lire na 6 lir zn kg. Švedske vžigalice škatlica od 0.25 lir na 0.40 lir. Ljubljana. 16. aprila 1943-XXI. Visoki komisar zn Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. j našajo če sile prevladale ali ne, pa bođo j šelc videli. Nevarnost jutranjega mru7i pa jc bržkone že nrlnila, dasi je po običajnem za naiie kraje veljavnem roku slana mogoča 5e do prede majnika. V zadnjih štirih oziroma petih dneh sc je minimalna in maksimalna dnevna temperatura zelo Cvtgttda. D^čim je še v sredo znašala maksimalna temperatura 17.2 otoptnje C, se je v Četrtek dvignila Se na 22.2, v pe-t' k na 24.4, v eoboto na 25.4. včeraj pa, kakor smo Že sapiaali zgoraj, na 25 2. Vzporedno se jo dvigala tudi minimalna temperatura. Se pred deretimi dnevi «mo imeli dva dneva, ko je bila minimalna temperatura pod ničlo, v sredo je Živo srebro pon:ci in zjutrr.j padlo na 1.2 stopinje C. v četrtek celo na 10. nato pa sc Je začelo dvigati in je doseglo v CetrteK 3.2. v petek 4.6, soboto 5.0 in davi 5.1 stopinje C. nt ca KOLEDAR Danes: Ponedeljek. 19. nprUa; Leon IX. Ema. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica; Ljudje iz varieteja in Zlvl mrtvec. Kino Sloga: Pastor Angelicus (Angelj-ski p_čtir). Ivino Lnion: Fomtek zapeljano. Kino Moste: Poječa ljubezen in Hči zelenega gu3aija. Spominska, raz--ta\-a Ivana Vavpottca v JMkapiSevflMi pu\iljonu. Razstava akad. ftUkarja Rika. Debenjaka v OberMielnvi galerij!, Odprta Od 9. do liK Koncert Lj ubijan Mi j^a k\aiteta ob 1U 30 v veliki filbarrr.oručni dv> r^tni. D E 2 l R N E LEKARNE Danes: Dr. PiccolI, Bl< i cesta 6; Hočevar, Celovška cesla 02, Gartus, Moste, Zaloška certa -17. Svežnja štajerska — Novi grobovi. V Mariboru stp umrla vrtnar Josip Ti liiiiiiM. star 75 let in 17-letna učenka c^a Babic iz St. Jurija ob Ščavnici. V Peki ah je umrl upokojenec Feliks Stelzer. star 63 let V Muriboiu je umrla poefrežnlca Veroniki Jerič roj. Koren, stara 55 let. — ShrlJenSe in r.m'ranje. V Mariboru Je bilo v prvi polov ci aprila rojenih i*Q r otrok, cd teh 44 dečkov in 55 deklic. No- v:h grebev ie o I o 69 in sicer je umrlo 43 moških in 26 žensk. Zanimivo je, da umira zadnje čase verno znatno več možicih ne-So žensk. Poročilo fc je 45 parov Mei dru g: mi sta se poročila rudi poslovodja štajerrke gosne-arske 7bornice Anton Hnas in Avre1 'ia Gerra. Nevestina priča je bil treevec Hu*o Le»?koš>3c ženinu pa avtoe'ekt^čar Franc Mnr'ni. — RPzMavUcno sovražno oH>žje. V izložb1* tvrdk" Knrbeutz ie rp-^t'nileno sovražno e****« k; se ^ ~~~---m0 nemške čete. Stcv. 88 V < k I Stran _ f L3UBLDANSKI ^klrfeMATDGRAFl retrospektivna razstava de! pokojnega mojstra Ljubljana, 19 aprila. Včera^ dopoldne je bila v Jakopičevem paviljonu slovesna otvoritev velike repro-apektivno umetnostne rpzstave del mojstra Ivana Vavpotiča, ki. žal. n; m-grel esebno prisostvovati tej krasni kulturni manifestaciji, ker ga je nam smrt tako nepričakovano in mnogo prerano ugrabila. 2e sama otvoritev je bila dostojna počastitev spom -na velikega likovnega umetnika, ker je sk-raj vse sva e življenje ustvarjal. Slovesnost je počastil tudi ljubljanski župan general Leon Rupn»k. ki Je poslal k otvoritvi svojega osebnega zastopnika mestnega svet-n ka clr. Protnerja; ljubi lanska vseučilišče je zasteral vektor dr. MUko Ko«, slovensko Akademije znaosti ln umetnosti predsednik dr. vidm?r. Narodno galerijo predsednik dr. Fran \VIndlscher ln DrnStvo slovenskih likovnih umetn kov predsednik pror. Rasa santel. Ka bije so bili še prisotni mnogi vseučikšk-1 profesorji in predstavnik' raznih kultum h" ustanov, pokojnike va gospa. Številni stanovski tovariši, zlasti člani DSLU in «Lade«. zastcpmki tiska in številni ljub" tel ji domače upodabljajoče umet- Točn- cb 11 jc pozdravil prisotne predsednik Nerodne galerije dr. Fran WhriH-scher in spregovoril nekaj besed v spom n velikega pokojnika in njegovega nesmrtnega dela. Za predsednikom Narodne galerije je spregovoril nrec,cednik DSLTJ akad. slikar prof. Saš-i Santel. Dejal je: »V imenu DSLU naj ob te i svečani priložn sti. ko imamo srečo videti velik izber Vavpotiee-vega dele- izrečem vse priznanje in zahvaio naši Narodni galeriji s predsednikom dr. Fran cm Windiocberjem na čelu, zlasti pa 5e upravniku Janezu Zormanu in dr. Franu Sijancu, ki sta posvetila več mesecev intenzivnega dela registriranju in zbiranju Vav-potičevih umetnrn. S tem, da sta imenovana gosp:da po nalogu Narodne galerije pripravila pričuj c čo razstavo, st:«. izvršila pomembno delo, kajti predočila sta našemu narodu pravo sliko Vavpotičevega oeura. To je prikaz dela umetnika, katerega velične se mnogi izme.l nns_ ko je še živel, nismo zavedali! Vavpotičeva razstava vzbuja v članstvu DSLU posebno zadoščenje, ker Je njegovo ime najtesneje združeno z začetkom in razvojem te najpomembnejše strokovne in stanovske orsranizacije slevenskih likovnih umetnikov. Bil je cd ustanovitve do zadnjih dni svojega Življenja eden izmed njenih duhovnih voditeljev .Nihče ni kakor on. kj se je vse življenje boril s tegobami, s katerim je slovenski talent obremenjen že od svojega rojstva, spoznaval, kje je treba pril . eti za delo. da se zgladi življenjska pet našemu likovnemu umetniku. Zato mu SDLU dolguje trajno hvaležnost, ki bo po tej sijajni razstavi še globkle zasidrana v srcih vseh naših članov. Cenjene gospe in gospodje, naj mi bo dovoljeno, da spregovorim še nekaj besed v imenu kluba slovenskih umetnikov >Lade~, ki je sicer še mlada umetniška združitev, vendar sega zamisel naSega kluba do leta 1904., ko jc bilo ustanovljen^ društvo La- da« 9 slovensko sekcijo v Ljubljani. Nestor živečih slovenskih umetnikov Ferdo Vesel je tvoril poleg Ivana Vavpotiča osebno vez med stare- in mlado »Lado«, a Vavpot:ča moramo smatrati za duševnega cčeta nove združitve umetnikov z ist*m imenom: on -i je tudi predsedoval od njene ustanovitve do svoje smrti. Namen »Lade« je bil in je združevanje lkovnih umetnik:v ne gled? na stanje, ki ga zastopajo ter olajšati tvojim članom javno nastopanje s prireditvijo klubskih razstav. Na tej predpostavki ;le zbrala »Lada« okoli 20 umetnikov in umetnic, ki so zastopali deloma sreonj~ usmer-jenejšo Tnijo, deloma so pripadali modernejšim smerem. Ivan Vavpctič je na ta način omogočil zlasti nekaterim mlajšim talentom, za katere je kazal zmeraj posebno naklonjen: st. da so se uveljavili s svojimi deli. Dosegel je. da so bile Ladne razstave na dosto-'ni umetnostni višini — a drugega si ni želel. Pri otvoritvi današnje velike spominske razstave Vavpct čevega življenjskega dela se še posebej vsi člani »Lade« spominjajo s toplimi občutki hvaležnosti svojega duhovnega voditelja ter se mu klanjajo v globoki hvaležnosti. Umetnost mojstra Ivana Vavpotiča. ki se po tragični igri usode kaže v vsem blesku šele po njegvi smrti, bo tudi v bodoče duhovna voditeljica sLade« in Vavpotičevo ime bo v njenih analih ostalo kot nenapisan program, ki se glasi: Iskrenost, poštenost in sve boda dela na podlagi talenta in znan-'a ne glede na te ali druge umetnostne struje. S tem programom zmaguje Vavpotič šele po svoji smrti, a ta zmaga je po tem, kar vidimo na pričujoči razstavi tem zgovornejša in pomembnejša. M jster Ivan Vavpotič nam bo ostal vzor in kdor se mu bo približal, bo zelo blizu vojemu lastnemu uspehu. Ivanu Vavpotiču: Slava!« Sledil jc ogled velike razstave- ki obsega 129 olj. pastelov in akvarelov vseh velikosti, ki predstavljajo samo del pokojnikovega ustvarjanja. Razstavljeni so tudi akvarel »Vavpotičeva teta«, ki je nastal leta 189.?,., in štirje lastni portreti iz let 1900, 1939. 3 940 in 1942. Ostala na ogled postavljena dela pa so nastala v času od leta 1900 do leta 1912. Vavpotičeva sporninska retrospektivna razstava v Jakopičevem paviljemi je velik kulturen dogodek in si jo mera ogledati vsakdor, k- se zanima za domačo likovno umetnost. Odprto bo do 9. maja. S slikami so izp:lnjeni vsi trije razstavni prostori. Čez letošnje velikonočne praznike bocV> v našem mestu odprte kar štiri zanimive slikarske razstave. Štiri razstave istočasno pa. so tudi v Ljubljani, ki jo lahko uprav-čeno imenujemo mesto umetnosti, redkost. Poleg Vavpctičeve retrospektivne razstave so še: druga kolektivna razstava akad. slikar-a Riharda Debenjaka v Obersnelcvi galeriji, razstava prof. Ivana Kosa v Koso-vem salonu in prehodu nebotičnika in razstava zdravnika dr. Hlavatvja pri Slonu. Ni dvoma, da so tudi ljubitelji domače upodabljajoče umetnosti prišli na svoj račun. — mir. KINO SLOGA Samo 4 dni! Samo 4 dni! Življenje in neumorno delo sv. Očeta Pij a XII. nazorno podano v edinstvenem filmu Pastor Angeli cus Angelski pastir Izdelan od C. C. C. ob priliki 25 letnice skofovanja sv. Očeta Predstave ob 14.. 15.50. 17.40 in 19.30 V nedeljo pa še ob 10.30 KINO U K ION Telefon 23-31 Odličen film iz življenja kmečkega dekleta Povratek zapeljane V glavnih vlogah: tiino Cervi ln A drla na Benetti Predstave: ob delavnikih ob 15.30. 17.30 in 19.30 uri; ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 15.30, 17.30 in 19.30 uri KINO MATICA Telefon 22-41 Dnevno ob 15. uri najboljši film La Jane Ljudje iz varieteja Ples, humor, moderna glasba. V ostalih vlogah: Hans Moscr, Atila Horbiger Dnevno ob 17. uri pretresljiva drama Živi V glavnih vlogah: Carlo Nlnchl, Dina Sassoli DNEVNE VESTI — Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« kos 31. z dne 17. aprila 1943-XXI. objavlja izmeno ratifikacij glede konvencije sklenjene med Italijo in Hrvatsko za preprečenje dvojnega obdavčenja z neposrednimi davki, ter odločbi Visokega komisarja o imenovanju upravnih organov Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini in odobritev pravi Druitva uslužbencev državnih industrijskih podjetij Ljubljanske pokrajine in zadevna pravila. — Poziv lastnikom čekovnih računov. Glede na poziv lastnikom čekovnih računov7, objavljen v >SIužbenem listu za Ljubljansko pokrajino St. 14 z dne 17. februarja 1943., da pismeno prijavijo svoje terjatve, objavlja Sskvester Poštne hranilnice v Ljubljana, .da morajo te terjatve prijaviti vsi lastniki kakega čekovnega računa pri bivši Poštni hranilnici v Beogradu, v Zagrebu in Ljubljani ali pri kateri drugi bivši podružnici, ki imajo svoj domicil j ali sedež v Ljubljanski pokrajini ali v ostali Kraljevini Italiji. Obveznost prijave se nanaša samo na imovino, ki je navala na čekovnih računih pred 15. aprilom 1941. Prijave je treba poslati čimprej Poštni hranilnici v Ljubljani po občini, v kateri bivajo lastniki čekovnih računov, ali imajo svoj sedež, občina pa mora na sami prijavi potrditi navedbo predlagate-ljevega domicila odnosno sedeža. Rok za prijavo se podaljšuje za en mesec, in zapade nepreklicno 17. maja 1943. — Foziv dentistom, uprava sindikata dentistov v Ljubljani poziva vse imetnike dekretov za izvrševanje dentističae prakse, ki so prejeli odobrilo Visokega komisarijata po 22. maju 1941-XIX., da v roku 14 dni od objave tega poziva zaprosijo pri upravi za vpis v sinUkot (ex zbornico) dentistov v Ljubljani po do'očilu § 4. uredbe o ustroju dentistične zbornice (Službeni Ust st. 5, ex 1939.) —- Italijansko-rumunska kulturna manifestacija v Rimu. Radijski dnevnik v Rimu je pos-otii eno od svojih edicij prijateljski Rumuniji. Nacionalni svetnik Umberto Guglielmotti je očrtal prilike v današnji Rumuniji. Zatem je razpravljal prof. Scarlat Lambruso. ravnatelj rumun-ske akademije, o tem, kako je ohranila rumunska kultura skozi stoletja pečat rimske kulture. Emest Torrinj je recitiral izbrane peemi odličnega romunskega pesnika M. E. Mnescuja. Sled'la je interpretacija nekaterih najlepših rumunskih skladb Sodelovali so pianist Aleksander Demetriad. violončelist Josip Martorana, maestro Brunetti ter solistka Klavdija Sa-ghm. Manifestacija se je zaključila s predvajanjem poučnega filma »Rumunija. hčerka Rima«. — Otvoritev Italijansko bolgarskega zavoda za splošno izboljšanje. V Sofiji je bil slovesno otvorjen Italijansko-bolgarski zavod za splošno izboljšanje, ki mu predseduje senator grof Prampolini Otvoritven: svečanosti so prisostvovali bolgarski poljedelski minister inž. Petrov, italijanski minister grof Magistrati, direktor bolgarskega tiska mmister Seraf nov ter ^.'-ug! od-ličm predstavniki bolgarskih Gospodarskih političnih in novinarskih krogov. Italijanski kr. opolnomočeni minister ie v ovojih otvoritvenih izvajanim podčrtal zavod^ve naloge 'n tesno sodelovanle na vseh področjih italijansko-bolgarskessa sožitja 7.3-vod bo stavil na razpolago bolgarskim teh- ničnim strokovnjakom vsa bogata izkustva, ki so bila pridobljena v Italiji na področju melioracij ter splošnega poljedelstva. Bolgarski poljedelski minister bo poveril omenjenemu zavodu študij in zasnutke pomembnih del. Da se izpopolni načrt sodelovanja, se bodo bolgarski dijaki in mladi doktorji lahko pedali v Italijo, kjer bodo lahko razširili svoje znanje in tehnično izkustvo na raznih znanstvenih zavodih, melioracijskih ustanovah in kmetskih gospodarstvih. Italijansko zastopstvo, ki je prihitelo k zavodov! otvoritvi, je bilo sprejeto pri bolgarskem prcd5edniku prof. Filcvu. — Sledd je očetu k skvadristom. Iz Ferrare poročajo: 17-ietni Mario Giuliani iz Casumara pri Ferrari je bil demobiliziran v nekem miličnem oddelku. Cez nekaj dni je prejela njegova mati obvestilo, da je njen s n Mario sledil očetu Pankra-ciju Giuliani ju na Hrvatsko. Uvrščen je bil v oddelek Črnih srajc, v bataljon skva-dristov iz Emilije. — Odlikovan avantgardist. Brončna svetinja je bila podeljena avantgardistu Ar-mandu Panizzi, k: je pokazal svojo hrabrost, ko je tvegal lastno življenje, da je rešil iz Comskega jezera potapljajočega se otroka. — Umrl je general Avvenente. V Turinu je umrl divizijski general Celso Avvenente. ki je bil rojen v La Speziji 1872. Posebne zasluge si je pridobil v prejšnji svetovni vojni, ko je prejel srebrno svetinjo za uspešno vojno akcijo na Carsu. Pri svojih podrejenih je užival veliko priljubljenost. — Pogreb kardinala Cattanija. V cerkvi Santa Marta jp Vallicella je bil, kakor poročajo iz Rima, svečan pogreb kardinala Friderika GatLanija. Poirreba se je udele-žlo 14 kardinalov in člani diplomatičnega zbora, akreditirani v Vatikanu. Mašo zadušnico je bral nadškof msgr. De Roma-nis, generalni vikar vatikanskega mesta. — Zidarjeva smrtna nesreča. 42-letni zidar Hermenegiid Preazzo iz Roviga je bil zaposlen pri popravilu nad=trešja neke hiše v ulic: Assarotti v Genovi. Po nesrečnem naključju je izgubil ravnovesje in je padel v globino 30 metrov. Nesrečni Preazzo je bil pri priči mrtev. —- 400 narov mladoporočencev v papeževi avdijenci. Papeževi glavni avdijenci je ori-ostvova!o v blagoslovitveni dvorani več tisoč ljudi, med temi 400 parov mladoporočencev, 300 vojakov ter skupina vojnih ranjencev in pohabljencev. Zatem je sprejel v privatni avdijenci eksc. senatorja orof. I. Genttta. ki sta ga spremljala grof Praksiteles Piccini ter prof. Ambrož Bali ini. Nato ie sprejel zastopstvo saieziinr^kpffa zaveda iz Verone. — A. Čehov na mi?ai»«kem odru. Te dni ie bil na odna milanskega g!eda!?5ča upri-zorien z Velikim u^ehom »Češnjev vrt« Antona Čehova. Delo je zrežiral Guido Salvinf. sodeloval pa so v vodiln;b vlogah Andreja Pagnani, Sergii Tofano. Adriana De Roberio. Lazzarini. Collino ter Mrnr^^iieva. — TW?ve!a *a enajst vofsk. sedem pa-*Wev in oet krali«v Kakor poročajo iz Nfea&Ha. ie dono^nTl^ te dni svoie 105. leto cnrmon A^fM-'nn p->-f*-"arca. vdovn TVAos Mn\rrti> cvot* r^c+'+tiiv' starosti Patrrarco--a š*» ve^«o kvagfrq in govori z T,zorn~> ir>«T»n«-t^o S.->ira pnr^vl^n vse rabine v -•rvrr^orVnic^-p ?n fv»»i v"co koreSTV^^dprioo s svojimi sinovi, vnuki ter pravnukr'. Star- ka se spominja enajstih vojska, sedmih papežev od Gregorija XVI. dalje do sedanjega papeža ter petih kraljev od Ferdinanda II. dalje. Pozna Garibaldija prav tako dobro kakor generale našega časa. 71 let je že poročena, rodila je sest otrok, cd katerih trije še živijo. Prvi je častni generalni državni pravdnik kasacijskega sodnega dvora. Je sijajna v razgovoru in se vedno česa spominja, vedno pripoveduje rada kakšno anekdoto ali prigodbo iz prejšnjih časov. Zadnjič je zapustila svojo hišo leta 1939, ko je bila na nekem izletu v Castellabate. Vsak dan bere časopise in pozorno sledi poročilom o poteku sedanje vojne. Tudi njena mati je doživela častitljivo starost 102 let. Patriarcova je ostala v Neaplju v svoji hiši, kjer jo nešteto spominov veže na nekdanje lepe doživljaje. — Iz zadružnega registra. Po sklepu skupščine z dne 5. marca 1943 se je Zadružna hranilnica, zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani razdružala in prešla v likvidacijo. Likvidatorji so dosedanji čli?Tii upravnega odbor šterk Peter. TJrb3B Miro-slav, Vrečar Franc in 2abjek Jože. Izbrišeta se člana upravnega odbora dr. Brezi-g-ar Milko in Fleg-?r Stane ter pooblaščenec Rupreht Hubert. — Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglasi*za mrtvega viš. davčni j inspektor v pok. Bole Franc, nazadnje sta-1 nujoč v Občicah pri Toplicah pri Straži, t ki je bil 24. julija 1942. odpeljan iz Občic j v gozd m tam baie ubit. Bole je bil rojen 23. septembra 1897 v Loki pri Črnomlju, pristojen pa v ljubljansko občino. U, LJUBLJANE__ —i j Odstranjena navlaka. Med Verdijevo in Puherjevo ulico med pa.Ia.co britke »Sla-vilje« in Dukičevim blokom, je precejšen nezazidan prostor, ki bo pri inizvoju najožjega mestnega, središča, igral še pomembno vlog/o. Prostor, ki bi ga lahko imenovali tudi trg, je bil še ned-vno ograjen z razdrtim plotom in poln najrazličnejžs navlake. Med drugim je stala tam stara pritlična stavba^ ki je kazaila očitne sledove požara, nekaj razvalin in drugih, drugam spaoajočih predmetov. Sedaj je ves prostor očiščen. Orstranjen je bil tudi razpadajoči plot. —Ij Obnovitev tovamiSkejrl dimnika. Veter, ki je pred dnevi skoraj s silovitostjo burje razsajal po Ljubljani, je poškodoval enega izmed visokih dimnikov tovarne kreme za čevlje Golob pri milarni ob Tržaški cesti. Zgorniji del dimnika se je bil že nevarno nagnil, da je grozila nevarnost, da se bo odlomil. Da bi dimnik obnovil, so lorali postaviti okrog njega visek zidarski oder, nakar so ga razstavili na kose skoraj do tal. —Ij Odprte prikolice Izročene prometu. Že učinkovito spomladansko sonce je začelo zadnje dni če* dan tako prijetno ogTe-vati, da je postala zimska obleka pretežka. Tuli v tramvajskih vozovih pritiska čer: dan vročina, tako da se je pokazala. počre_ ba po uvedbi odprtih priklopnih voz. Nekaj takih voz premore tudi. električna cestna železnica v Ljubi jam; nabevijerd so bili pred leti v Abbaeziji, kjer so tramvaj opustili in ga zamenjali z udobnimi avtobusi. Odprti priklopni vozovi obratujejo na progi štev. 2 (Sv. Križ*—glavna železniška postaja—glavna posta.—splošna bolnišnica—Moste). Meščani se jih prav radi poslužujejo. S prikolicami je tudi poživi jen tramvajski promet in pred giavno poŠto se mnogokrat nabere dolgu, tja do nebotičnika segajoča vrsta tramvajev. Odprti priklopni vozovi so eline prikolice ljubljanskega tramvaja, ki se, kakor smo že poročali, pc r?ša s to in mnogimi drugimi posebnostmi, da bi ga smeli upravičeno proglasiti za mestno posebnost, ki bi privabila mnogo občudovalcev. —Ij Ravnatelj Mirko Polic" pripravlja krstno izvedbo Tomčeve kanta te: Križev pot, ki bo na veliki četrtek ob 7. uri zvečer v unionski dvorani. Ravnatelj Polič je že 15. leto v ospredju našega pevako-koncert-nega življenja kot pevovolja Glasbene Matice. Za seboj ima i za dno bogaato in uspešno umetniško pot in vso pomembnost njegovega dela dokazujejo izvedbe velikih del za soli, zbor in orkester, ki smo jih slišali po njegovi zaslugi v naših koncertnih dvoranah. Izmed domaČih del omenjamo naslednje: Foerster: Turki na Slevici (1937). Lajovic: Gozdna samota (1939), Lajovic: 41 in 42 psalm (1929, 1932, 1934). Ostere: Magnifikat (1936), P. H. Sattner: Oljki (1931), V kripti Sv. Cecilije (1932), škerjanc: Zedinjenje (1938, 1939) in Sonet- , Razpis nagrade za podatke o državljanu Attiliju Quadrelliju, ki so ga lani odvedli uporniki Dne H. julija 1942 so uporniki ml vedli italijanskega državljana Attilh* Quadrellija, ki se je imidil v okolici Setnlca po trgovskih poslih. Njegova družina, ki y" od omenjenega dne brez vseh vesti o svojem dragem, jc določila denarno nagrado za tistega, kdor ji lahko da točne navedbe o njegovi usodi in če je se pri življenju, o njegovem sedanjem bivanja odnosno o možnosti, doseči njegov povratek k družini. Za primer smrti se bo nagrada izročila onemu, kdor bi dal navedbe, ki bi privedle do najdbe trupla. Obvestila se lahko pošljejo družini Attilia Qiiadrellija v Spresianl (provlncia di Treviso) ali civilnim komisarjem ali pa Visokemu komisartaru. ni venec U940). Sedaj se jim pridružuje Tome: Križev pot. Izme 1 ostnlih literatur pa naslednja dela: Gotovac: Dubravka U931), Hrištić: Opelo (1030. 1931. 1934). Slavenski; Religiofonija (1P36), Dvofak: Te Deum (1935). Kričita: Skušnjava v puščavi (1931), Suk: V novo življenje (1933>. Vicpalek: O poslednjih rečeh človeka (1930), Szimanovski: 3. sinfonija — Nočni spev (1932), Stravinski: sinfonija psalmov «1932), Verdi: Missa da requiem (1933. 1941), Bcrlioz: Pogubljenje Fausta (1930, 1931, 1934), Beethoven: Missa soemnis (1939), Tiiszt: Kristus (1936) in Mozart: Requiem (1937). Velika pa je vrsta a ca.p-pelih sklsdb, ki jih je naštudiral in izvajal na svojih koncertih doma in v tujini. To je izredna bogata in tudi uspešna bilanca njegovega 151etnega dela v proepeh slovenske glasbe. Za četrtkov koncert s«^ sedeži in stojišča na razpolago v knjigarni Gasbene Matice. —Ij Nova hiša. Na levi strani Ceste v Rožno dolino je bila že pred zimo sezidana nova dvonadstropna stanovanjska hiša. Poslopje stoji med cesto in železniško progo v bližim mila me. Do nastopa zime so jo zgradili v surovem stanju in jo prekrili. Ko pa je pritisnil mraz, so morali dela začasno prekiniti, pred dnevi pa so jih obnovili. Hiša bo imela sodobna in ulobna stanovanja ter je lepa pirdobitev za Cesto v Rožno dolino, ob kateri so v v zadnjih letih zrasle številne manjše stanovanjske hiše in vile, obdane z ličnimi vrtovi, ki so bili pred nedavnim v duhu časa spremenjeni v plodne njivice. Doslej so hiše gradili na desni strani ceste leva stran od začetka do Zitnikove ulice pa je nezazidana, ker je prostor mel cestiščem in železniško progo preozek. Lep del Ceste v R* žno dolino ima. tuii drevored, ki daje v vročih poletnih dneh prijetno senco. —Ij Petrolej za april. Mestni preskrbo-vaini urad bo upravičencem nakazoval petrolej za mesec april tako, da pridejo v ponedeljek 19. aprila na vrsto upiavičenci z začetnicami A do C, v torek 20. aprila upravičenci z začetnicami D do F, v sredo 21. t. m. z začetnicami G do I, v četrtek 22. t. m. z začetnicami J in K, v petek 23. t. m. z začetnicami L do N, v soboto 24. t. m. z začetnicama O in P, na veliki ponedeljek 26. t. m. z začetnicami R do S, v torek 27. t. m. z začetnicami T do V in v sredo 28. aprila upravičenci z začetnicama Z in 2. Urad bo petrolej nakazoval upravičencem izključno samo navedene dni in sicer vsak dan od 8.30 do 11. in ol 15.30 do 17.30 ure na Krekovem trgu št. 10 (v Mahrovi hiši), soba št. 1 v I. nadstropju. —Ij Umetnostna razstava akademskega slikarja Rikarda Debcnjaka v zgornjih prostorih Obersnelove galerije na cesti Arielle Ree (prej Gcsposvet.ska. cesta.) bo odprta čez velikonočne prznike do 2. maja in ne do 22., kakor nam je v soboto zagodel tiskarski škrat. Priznani umetnik je po dveletnem molku priredil svojo drugo kolektivno razstavo in postavil na ogtecl zbirko 58 svojih odličnih del: olj, grafik in risb. Razstava je vredna vse pozornosti. —ij Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je daroval g. zobozdravnik dr. Jože Rant 150 lir v počastitev spomina blagopokojne gp. Lojzke Guzelj. Dobrotniku naših gluhonemih siret prisrčna hvala! —Ij Mojster akvarela prof. I. Kos je s svojo sedanjo razstavo v Kosovem salonu v prehodu nebotičnika dokazal, da si je med nsšim upodabljajočo umetnost ljubečim občinstvom stekel uvaževanja vreden s'oves. Čeprav je postavil na ogled le manjše število svojih najnovejših del, vlada za njegov nastop živa pozornost. —Ij Glasbena akademija v Ljubljani priredi v sredo 21. aprila ob 18 v veliki fil-harmonični dvorani četrti javni nastop svojih gojencev. Na sporedu so pevske, klavirske in violinske tečke. Prodaja programov dan pred nastopom v knjigarni Glasbene Matice po 3 L, za dijake 1 L. —Ij Kakor martinčki se sončijo. Sonce je začelo zadnje dni tako pripekati, da se tisti meščani, ki se jim pretaka bolj vroča kri po žilah, že do pasu razgaljeni ali pa d*nix na strehih kar v kopalnih hlačkah izpostavljajo blagfJejnim žarkom. Tudi nekateri oblclcvale.i že delajo napol nagi. V Zvezdi in drugih parkih pa so vse klopi ^talno zasedene po upokojencih in ljudeh mrzk jše krvi. —Ij Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I. sporoča, da bo nrdaljeval g. inž. Ivan Zaplotntk z drugim delom svojega spec!aJnega predavanja »o fižolu, njega saditvi in gojitvi« v torek 20. t. m. ob 19. uri v sejni dvorani Kmetijske družbe na Novem trgu 3. Člani in gristi vabljeni. —Ij Opozarjamo na nocojšnji komorni večer, ki bo ob pol 8. uri v veliki filh^rmo-nični dvorani. Priznani in odiični naš Ljubljanski kvartet (gg. Pfeifer, Dermelj, šu-šteršič in šedlbauer), bo izvajal na svojem drugem letošnjem komornem večeru naslednji spored: 1. Petrič: Fuga v a-molu; 2. Respighi: Quartetto dorico; 3. Mczart: Kvartet št. 6 v C-duru; 4. Čajkovski: Kvartet v D-d uru op. 11 . Opozarjamo na točni začetek. Predprolaja vstopnic v knjigami Glasbene Maitice. G. Strniša: Riba Feronika V mladosti smo čuli tisto znamenito prerokovanje: Kadar bo na svetu največ greha in stiske, bo tista strašna riba Faro-nika z repom udarila ob svet in se bo kar sesul. Mileje je vpletel ribo Faroniko v svoje pisateljsko delo Gusrav Strniša, ki je za letošnjo veliko noč pripravil naši mladini novo zbirko svojih pravljic. Zbirka se imenuje »Riba Feronika« in sicer po uvodni pravljici, nadaljnje pa imajo naslove: Bedak. Krivica, Trije vražički in Čudežna vrv. Vse so napisane slogovno živahno, mestoma pesniško vzneseno v ri-mani prozi, ki se Gustavu Strniši dobro poda. Knjižica ni obsežna — vsega je 64 Ilustriral jo je pisateljev sinko Gregor Strniša, čigar talent smo spoznali že ▼ drobnih ilustracijah v »Našem rodu«. V tej zbirki svojega očeta je 121etni sinko lahko obširneje izpričal svoje znanje, ki kaže, da se bo razvil v spretnega ilustratorja. Knjižica je bila natisnjena v Narodni tiskarni, izšla pa je v založbi »Sidro«. Je priporočljivo darilo mladini za pirhe. Pripravljalni elektrotehniški vajeniSki tečaj %/ navzočnosti strokovnjaka Visokega komlsariata g. dr. Alessanija Sul-viji je bil 17. t. m. ob pol 12. v prostorih Rokodelskega doma v Petrarcovi ulici zaključen specialni pripravljalni elektrotehniški vajeniški tečaj, ki ga je priredil Odsek za obrtništvo Združenja industrijcev in obrtnikov za Ljubljansko pokrajino s podporo Visokega komisariata. Tečaj se je pričel 29. marca in je trajal tri te !ne ■ Cek>-dnevnim poukom. Tečaj je obiskovalo skupaj 18 elektrotnsU:later=kJh vajencev iz Ljubljane in ostalih krajov r* krajine. Predavali so inženirji in mojstri iz šole in prakse sledeCe predmete: teoretično elektrotehniko, strojeslovje, mehansko tehno-legijo in računstvo. Med tećaiem so si vajenci ogledali električno centralo mestne eiektraine m usmerjevalno postajo električne cestne železnice. V letotejCM letu je to že drugi tečaj, ki ga je priredil Odsek za obrtništvo za teoretično strokovno izobrazbo vajeniški^;, naraščaja. V progra~ mu jc še več podobnih tečajev za druge obrti. Nakazila za sir trgovcem Prehranjevalni zavod Vitofcegl konvsariata obvešča vse trgovce z racinniranimi m kontin* gentiranimi živili mesta Liubliane. da dv;gnejo do 21. aprila t. 1. naka/ila za ifr /a UlflM april v Gosposki ulici 12, I. Razdeljevanje sira potrošnikom Prehranjevalni zavod V*s. konvsariata obvešča vse potrošnike mesta Ljubljane, da do bijo od 22. t. m. dalje pri svojih trgovcih xa mesec april na odrc/ck B 60 gr. parmezana in 150 gr mehkega sira. GLEDALIŠČE DRAMA Ponedeljek, 19. aprila: Zaprto. Torek, 20. april*, ob 18.30: V ča*u »bisk*. nja. Red Torek. Sreda. 21. aprila, ob 18.30: V ra*n obluka- nja. Red B. Četrtek, 22. aprila, ob 18.30: V ČA^n obiranja. Izven Cene od 20 lir navzdol. Petok, 23. aprila, oh l.r»: V ra*u "biskanj* Izven. Cene ljr velja za en glaa-nik). 1) REŠITEV ZLOGOVMCE ST. 8 Odgovor, 2) Celovec, 3) Moravč*, 4) Ninive, 5) Somalija, 6) Korošica, 7) So-dražica. 8) Sokrat. 9) Nagasaki, 10) Medno, 11) Savinja. 12) Kijev. 13) Prijatelj, 14) Modena. 15) Kartagina, 16) Konjovič, 17) Lim-popo, 18) Mladika. 19) Sedan. 20) Toskana, 21) Jugoslavija. 22) Arizona. »Odločeni so roži kratki dnovl, k: pride nanjo pomladanska slana.€ MALI OGLASI KLOBrCARNA »PA.IK« vam strokovno osnaž-preoblika in prebnrvr va5 klobuk, da izgled: kot nov. — Lastna delavnica Zaloga ki ob u kov. — Se priporoče Rudolf Pa^k. Ljubijo na. Sv. Petra ce^ta 3P Miklošičeva cesta V (nasproti hotela Uni strani — je pa prav mično opremljena, on). 5c PREMOG DRVA L Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica i Telefon 20-.TO TNSERIRAJ ,Slov Narodih Stran 4 >S L O \' £ N S k I NAROD«, ponedeljek, 19. aprila 1943-XX1 štev. S8 Veliki teden v Ljubljani v preteklosti ta proč c rije na veliki petek — Slovita Ka|wv1nU*a p—0" Ljubljana, 19. aprila V starih časth so bili ljudje pod mnogo močnejšim vplivom praznikov in praznovanj. Posebno velika ncč je mogočno vplivala na občutje ljudi in v zvezi z njo so se razvili stevPni običaji Velikonočno občutje se je stopnjevalo že v dneh štiridesetdnevnega posta ter naraščalo Se posebno v velikem tednu. Ljudje so živo podoživljali svetrpisemrke dogodke ter obujali spomin na Kristusovo trpl.enje \n poveličanje. Davni običaji^ ki imajo izvor že v poganskih časih, so se prepletali z verskimi prnzno-vanji ter slovesnostmi. Praznrvanie velike noč! je bite v starih časih nedvomno najslo-vesnrjše in niti telovega niso praznovali tako slovesno. Velikonočno prazn vanjo s j še posebej p vzdigovali pasi jonske igr^ in slavnostne procesije, kakršnih dandanes več nc poznamo Začetek velikonočnih verskih predstav v 10« stoletju Velikonočne verske prireditve imajo oa-jc izv; r šele v 10. stoletju. Zgodovinar pravi, da so se velikonočne verske predstave razvle iz cerkvene vekkoncčne liturgije. V tistih časih so obiskovali v sprevodih v cer- kvah božje gTobove in rnedtem prepeval! antifone. in s cer v razdeljenih vlogah. Pozneje so privzeli še prikazovanje prizora Kristusovega vstajenja. Nastopaječih vernikov je bilo že precej več V začetku so uprizsrjali verske prizore strogo po besedilu evangelijev. Tedanje velokonočne verske predstavo so ble torej še č'sto verske, brez vsake druge p:imos: in brez prisp3dcb Lz posvetnega življenja. Tedaj so tud: š ■ peli in recitirali zgolj v latinščini, žive jezike so začeli uporabljat} pri velikonoen h verskih precrtavah več stoletij fv">zneje. še- ! le v 11. stoletju Velikonočne verske igre so bfle baje najt Ij razvite pri Nemcih. ! vendar so bile priljubljene tudi pri o>u£;r. j narcd;h n. pr. pri ĆJeliib V resnici sc «e ; Pa pasijonske igr*1 do novejšega časa na;- j bolj razvilo med Nemci, tako da jih n ši I ?e opustili ter so posvhho zaslovele prive- tUtve v Ober-amer^Triu. Sicer so pa pasijen-ske i^re prirejali še v številnih drugih nemšk h mestih. Pcsljcnske Y~ . Dri nas Pri nas so prirej-' -.jonske igre redovnik, po nemških vzorcih. Razširile so se precej pozno šele ob koncu 16 stoletja. Da ^o pa bije pasijonske igre uvedene v Ljubljani. ;e globlji razi g. Začeli so jih prirejati po zacbljubi. Meščani so bilj silno prestrašeni 2iaradi kuge, ki ]"e divjala v Ljubljani v letih 1598 in 1599. Tedaj je umrlo 73 kugo ekrog 400 prebivalcev, kar jc bilo za malo mesto mnogo. Ljudje so bili povsem brez m či proti strašni bolezni in sprevideli sr- da se lahko obrnejo za pomoč samo še na nebo. Zato so se bogati meščani trgovci 1. 1598 zaobljubili, da ustanove bratovščino »Redemptoris muu-iti« — Odrešenik sveta. Ta bratovščina bi naj poveličevala Kristusovo trpljenje nred praznikom vstajena. Posebno je bil zaslužen trgovec Tropenau za ustanovitev bri>-trvšč:.ne. ker je volil za njo*v oporeki okrDg-i£00 gld. Skupno so prispevki meščanov znašali 2750 g*ld. — Prve pasijt nske predstave so pa začeli v Ljubljani prirejati jezuiti, še preden je b la ustanovljena bratovščina >Odrešenik svetac. Zgodovino i ji domnevajo, da je dal p^budr* za te prireditve škof Hren, velik prijatelj jezuitov. Jezuiti so prirejali sprevod po Ljubljani na veliki četrtek zvečer. Sprevod je prkazo-val v žjvih slikah Kristusovo trpljenje. V sprevodu je bilo tudi precej >b:čarjev spo-kornikov, ki so nosili velike križe in se bi-čali. V Ljubljani številne procesije Med navadnimi ljubljanskimi procesi a> in sprevodom pred veliko n čjo je treb?*-tazlikovati. s Navadnih« procesij je bilo v starih časih v Ljubljani zelo mnogo. Bajeni bilo tedna brez proces je. Vsaj enkrat v mesecu se je pemikala procesija iz vsak ljubka nske cerkve. Prvenstvo po številu procesij je imela šenklavška cerkev. Od nje s šle procesije do vseh ljubljanskih i-i-kva, pa tudi na Rožnik Znane so procesi; iz stolnice v Dravje k romarski cerkvic xv. Roka. V procesji so pa tudi romali o«1 Htclnice k cerkvici sv Rozalije na Rebi Od telovega do 16. pobinkoštne nedelj« j< šla precesija vsako nedelo iz stolnice okrog cerkve. Te procesijo so dandanes pozaV Ijene. lx>lje se je pa ohranil spomin na veliko kapucinsko procesijo na veliki petek O nji govori tudi Valvasor. Pozneje jo :< • pisovalo več zgodovinarjev. Imenovati ; smemo v pravem pomenu pasijonske igre ki so posebno zanimive za kulturnega zgodovinarja. Ljubljanska kapucinska procesija na veliki petek je zelo slovela in gledat jo je prihajalo ljudstvo tudi *z zelo oddaljenih krajev. Prireditev je zahtevala precej stroškov in bi ne bila mogoča brez pomoči bratovščine »Odrešenik sveta«. Prva kapucinska pas!jonska procesija leta 1617 Prvo procesijo so priredili ljubljanski kapuc ni. Ki s: imeli samostan na kra u sedanje Zvezde, na veliki petek 1. 1617 Nekaj časa so bile te procesije vsako leto na velik četrtek ponoči in ob svitu plameric in sveč so bile Še tem b:lj učinkovite; resničnost je še tem bolj utonila v plahutauiu senc v tesnih, mračn h ulicah srednjeveškega mesta tako da se je d:mišljija raz-živela in si pričarala svetopisemske do-godbe pretresljivo živo. Sprevod se je pomikal izpred kapucinske cerkve sv. Janeza, ki je stala na spedn em koncu sedanje Zw-zde, po Gosposki ulic: če/ X . u in eev-Ijaiski most po Starem trgu do cerkve in vodu spokomiki. Menda so vsaj v začetku prirejali pasijonski sprevod predvsem, da bi nu* dili vernikom priliko javne pokere. V resnici se je sprevoda udeleževalo mnogo spokomiko v. ki so se fanatično trpinčili. Pokoro so ptišli delat v Ljubljano verniki tudi iz mnog h sosednih župnij, a nikakor le prodajat zijala. Da bo v Ljubljani pasijonski sprevod, so ozna-nah v cerkvah v Preserju. na Vrhniki, Brezovici, v Dobrovi Št. Vidu. Smartnem. Vodicah, na lou i ta. Sprevod prepovedan Precej dolgo je vladalo za ta pasijonski spre* vod v Ljubljani veliko navdušenje. Tedaj so tudi deželni stanovi denarno podpirali prireditelje sprevoda. L. lo23 so podarili na ško- I od tam nazaj po Starem in Mestnem tigu | sovo priporočilo 1000 g'd. Pr reditev pa je bila odvisna predvsem od podpore bratovše ne »Odrešenik sveta«, ki je skrbela za številne predmete ter blago. Ko so ujtanovitelji bratovščine izumrli, njihovi sinovi niso bili tako vneti ter so neradi prispevali za stroške sprevoda. Sčasoma je bila skrb za stroške prepuščena zgolj kapucinom. Bratovščina je baje potlej le opominjala kapuc ne v velikonočnem postu, da bo treba prirediti sprevod. Stroške so krili \ glavnem z dohodki glavnice Tropc-nauejevega vo!'la kar pa ni bilo dovolj — ie ekroc! 50 do 60 gld — zato so kapucim na shodu v Celju i. 1681 sklenili, da ne bodo več prirejali ljubljanskega sprevoda ter da bodo vroči! bratovščin kliuče shrambe orodja in pr:prav Kapucini so rudi zamerili ljublian- sk m trgovcem da niso več hoteli v sprevodu ' b 7ie_.: i^roba. medtem k" so se včash za to ča^t potego-vali. Tako so kapucni odpo^ vedali bratovščini prirejanje sprevoda Bratovščina je potem obrnila na posvetno duhovščino Menda pa posle i ljubljansk' sprevod ni več tako slovel Sprevod so še prirejali do leta 1773. ko je Marija Terezja prepovedala vse rakine javne obhode Baje se je ljubljanski ^ko-f sam zavzel za prepoved sprevoda Ici se mu ie zdel bolj škodljiv kakor koristen Predvsem so hoteli odpravif hrup. ki se je zdel za vel ki petek nespodoben in d:v|e przere bičan 'ev Toda ljubljanska bratovščina se je odločno navzela za ohranitev sprevoda, da se ie Ijub-'j^nsk' macr.strat obrnil s nrošnio na cesarico. ■ .i: h ie dovoljevala procesijo, s nristmk.mi. c sprrvod primerno preurede Ljubljanski ^'kof Herberstcn. ki se je nanj obrnil magistrat za pomoč »c prepovedal p"' nadaijniem prireja-na? sprevoda vse "jraice. križarje m bičarje. D volil le še. tla >me!: na vel ki petek / večer nesti z stolni o v .sprevodu po mestu ) ?}• grob. kar pa je bil že davne- prrj ob:čaj v ljubi janskifl cerkvah. Povsem prcpo\cdani '-i SO bili skerai v« cerkveni -C)dre->;niN- M^-(f< 30 po^lej oorahljfli za šolske namene. do frančiškanov na sedanjem Vodnikovem trgu in po špitalski ulici ter čez mst po Gledališki, odnesno Kapucinski, sedanj. VVolfovi ulici pred kapucinski samostan. Kakšen je bD spreved Vsj opsovalc! kanucmskciia pas'.jcnskeaa sprevoda soglašajo, da jc b'.! mogočen. Velik je bil že zaradi udeležbe vseh ljubljanskih /^dru« (cehov). Vsaka zadruga je imela svojo ' stavo. Toda sprevod so najbolj povzdigovali igralci, ki so bili uvrščeni v sprevodu, »žive .slike«, vozov premikajoča se scenenja. !«rai-ik< nc, .d ni bi! vedno enak :er da se jc na«bri eiprcminia! xJ ieta do leta Pn teru |c zanimivo, kakr. so se Icršcanske prispodobe ipl šale s povsem paganskhni Omenjena knjižica namreč omenja tudi živo sliko v sprevodu, kako Berzej rešuje Androraedo. Perzej b naj bii tu Kristus Andromeda pa p :< ;>i:< • glo veški r^ni. i\)stben značaj so i.a c.:'.j-! »P"t XaAi oklopni vozovi, izkrcani v neki tuniški luki, neposredno nato odhajajo na bojne ods eke S'^runjirja k^kor č^avslr p,;mai&, j?a* *fš v-^s siim^st sg&*m£fi se traga, ka? zj ik^v:« Na vprašanje, ali imajo :*:vali spomin ali ne, se ne da odgovoriti brez pridržka trdilno ali nikalno. Psi in konji spoznajo svojega gospodarja 7 one t rudi, čc ga že več let niso vide1:. Izpolrrujejo tudi vsako ix>vrelje kakor so bil', vajeni prej. Med nekoč in zdaj pri njih očividno ni nore-noga presiedka. Med prvo svetovno vojno so prepeljali več konj iz Franci i e v Rus:jo. Ko so se čez dve leti vrnili v Francijo, so se s kolodvorov kar sami napotili proti stajam, od koder so jih bili vzeli. Toda staje «0 bile pogorele in konji so se ustavili tam, kjer so stale. Njihov* spomin je bil torej sijajen. Drugi primeri pa kažejo, da mnoge živali spomina sploh nimajo, če £a že imajo, je zelo slab. Ce položimo pred mr-ižo kletke v kateri je zaprta gorila ali šimpanz, banano i", če damo opici palica z zakrivljeno kljuko, se kaj kma.u nauči seči z nje po banani in potegniti jo k sebi. To se p: zgodi samo. če damo opici palico v roko ali če leži neposredno pred rjo, take ia vidi istočasno palico n banano. Ce pa oložimo p"1 co na stran kraj opice, se ne domisli, da b: jo vzela in potegnila z njo banano k sebi. Ce vidi opica banano in ne -1 časno rudi palice pozab: na eno ali na drugo. Ce potem obrne slavo, da zagleda oalico. ta čas pa izgubi iz vida banano, ne ve ničesar več o slednji V takem primeru ^ vzame palice., dr potegnila k sebi ^nano. Mačke točno vedo. kje stoji ta ali on! lonec v kuhinji. Cp je vzela gospodinja en lonec s police, kamor spada, postane mač- ( ka nemirna, čim or-de v kuhnjo Včasih j skoči na mizo. se postavi na zadnje noge j :*i povoha kraj. kjer je sta prej lonec. Presenetljiv sprrmn mačke si l-.hko pojas- i nmo s ei i o\, irrru, ko pride v kuhinjo* v ipomm'j sliko kuhinjske stene z vsemi po-trdbi in !a : .koj cpi-r. če ni vse na svojem mesta Ko pa pride zopet iz kuhinje, ne ve o njei ničesar vec Ko je :mc!:« neka mačka mlade, je postavil gospodar košaro z njimi v shrambo. Mladiči so zrasli in mačka se je večkrat igrala z njimi zunaj. Ce je odšla od n;'ri v =hrarnbo, je iskala mladiče, s katerimi se je pravk; r i^n-la, v prazni komati in žal as trto je mi-javkala, ko jih ni lašra. Pozabila je b:l:. da so zunaj. Taka in podobna opazovanja si lahko pojasnimo samo z domnevo, da žival takoj pozab: na vse. kar j; izgine izpred oči. Njen spomin se obudi šele potem, če dotični prizor zopet zagleda pred seboj. Potem se pa spomni vseh podrobnosti, na katere je bila morda t a Sas že pozabila. Ce smo bili s psom kje na obisku in če pridemo zopet ponovno v dofiun3 ulico, steče takoj k vratom iste h;še. če so slučajno odprta. To srvada k hoji po ulicah. Tako se ustavijo tudi konji pred vsemi krčmami, kjer se je kdaj voznik ustavil. Kar so enkrat doživeli, to jim znova ostane v zavesti kakor je bi]o. Za poskus so vodili konje ob poti križem kražem, potem so jih pa pustili same hoditi isto pot in konji niso hodili naravnost, temveč zopet križem kražem. Doživljene podobe ostanejo v spominu živali tudi. če vidijo drugič samo en njihov del. Tako je neki slon nekoč podrl in stlačil moža. ki je več let grdo ravnal z njim. Slon je b 1 gotovo že davno pozabil na njegovo ravnanje. Ko ga je pa zopet zagledal, se je takoj spomnil, da je nekoč grdo ravnal z njim. Neki pes, ki je nekoč prepodil zajca iz grma. je skakal in vohal okrog istega grma, č^m je prišel mimo. Pogled na grm je vzbujal v njem spomin na zajca. Opice je teže dresirati kakor katero koli drugo žival, ker so silno radovedne. Njihova dresura zahteva mnogo truda in potrpežljivosti. Naenkrat se zgodi nekaj, kar opico zanima. Ozrla se je tja in že je vse drugo zopet pozabljeno. Na vprašanje, ali imajo živali spomin ali ne, je treba odgovoriti, da spomina nimajo, pač pa veliko sposobnost spomniti se česar koli. Tega. kar so videle, ne morejo obdržati v spominu niti za trenutek već. čim jim izg ne izpred oči in poljubno lega tudi ne morejo dvigniti iz pozabe. XLiša zavest je polna spominov, živalska zavest je pa prazna, če ni kar koli baš obrnilo nase njihove pozornosti. 2:vali potem večinoma takoj zaspe- Zelo dobro se pa lahko spomnijo prejšnjTn doživetij, če jim v kakršni koli obliki zopet stopijo pred oči. Spomniti se pa ne pomeni drugega, nego videti preteklost v sedanjosti. Sfcvašfta frtaMka bilanca Slovaška ie uvozila lani 136 filmov od teh 126 zabavnih in 10 kulturnih. To so bili filmi za ob'čajne oredstave. Poleg tega je uvozila 156 kratVrh kulturnih filmov in od zabavnih filmov je odpadlo na Nem-č/jo 95. na Italijo 23. na Argentino 4, na Španijo. Norveško in Švedsko oa po eden. O.i dolgih kulturnih filmov jih je dobavila Nemčija 8, Itali;a in Romunija pa po ega Kratkih kulturnih filmov je dobavili Slovaški Nemčija 141, Slovaško občinstvo se vedno bolj navdušuje za kulturne filme. Prej so ljudje kulturne filme kot donolnilo zabavnih samo trpeli, zdaj iih pa ra II gledajo kot stalen sestavni del sporeda . Roman?!:! denarni Malone na vseh poljih romunskega denarnega gospodarstva je bil zabeležen lani porast denarnega obtoka. Na borzi so na-rasle naložbe v vrednostnih papirjih in delnicah, v industriji in trgovini se je kazalo to v novih podjetjih in zvišanju osnovne glavnice, v bankah pa v znatnem porastu vseh bilančnih postavk. Iz tega se da sklepati, da se je gospodarski noložaj Romunije lani 5e bolj utrdil. Poslovanje romunskih bank kaze v primeri s pred-hnskim letom tendenco porasta. Dočim je b to pred3anskiin Ramo H bank, ki je imela vsaka izmed ni h nad 60 milijonov lejev kapitala, fih ie bflo lani žc 18. Delniška glavrica vreh *eh denarnih zavodov je znašali predlanskim 2650 nrlijonov lejev. lani pa 3008 milijonov. Rezervni skladi so znašali 337. odnosno 956 milijonov, drugi skladi 822 in 1055 mil:ionov, raznoložljiva blagain-ška sred~Tvn 4216 in 7122 milijonov, Kon': dolžnikov so narasli od 13.736 na 23.296 milijonov, konti upnikov pa od 16.421 na 20 121 milijonov. Bilance vseh 13 bank so izkazale v oktobru lanskega leta skupno 46.613 milijonov. Pa rum vloge so lani močno rrarasle. Vse Vloge pr; veliklll bankah so znašale v novembru 10 737 milijonov, ob koncu predlanskega leta pa samo 4712 milijonov. Ro. munska poštna hranilnica je izkazala ob koncu lanskega leta 9047 milijonov hranilnih vlog. predtanskim pa 5439 milijonov. Trgovske banke so imele lan" v oktobru 9727 milijonov lejev hranilnih vlog. predlanskim pa 4148 milijonov. Nekoliko manjše kakor predlanskim so bile nove inve- sticije in zvišanja delniških glavnic pri obstoječih podjetjih. Nove investicije so znašale lani v novembru 23.8. predlansk::n pa 24.7 milijonov, zvišanja delniških glavnic lani 72.8, predlanskim pa 567.5 milijonov. Nazadovalo je število protestiranib. menic, in sicer od 6911 na 3018 milijonov lejev. Izme3K2va žita med Nemško in Bedarijo Lani jeseni sta Nemčija in Bolgarija izmenjala večjo količine žita. Nemčija jo dobavila Bolgariji 14 000 ton ječmena iz Ukrajine, od Bolgarije pa je dobila 15.400 ton koruze. Izmeniavanje zit-a med ocenv* državama se bo letos nadaljevalo. Nemčija bo dobavila Bolgariji 6000 ton ječmena, odi Bolgarije bo pa dobila 6600 ton koruze. Ker primanjkuje Roig-ariji moke, je posla}« Nemčija poleg tega 35.000 ton rži. Med nemško in bolgarsko vlado je hfl sklenjen sporazum, po katerem bo Bolgarija Nemčiji iz letošnje letine po možnosti vrnila vse žito, kar ga ie prejela cxl nje. V Sofiji tcmbol' cenjo pripravljenost Nemčije priskočiti Bolgariji v tez!-:em položaju na pomoč, ker je Nemčija zapletena v najtežjo vojno, kar jih pozna zeodovina in mora sama gledati na to, da lahko prehrani svoje prebivalstvo. Bolgarski trgovinski minister Zaharijev je ob prevzemu prvih pošiljk žita iz Nemčije naglašal, da je to najlepši dokaz solidarnosti in tesna povezanosti med obema državama. Ruimiitija heše cbdelati VS3 ZCOtf jO Rum\ 1 rx*ka. vlada je odredila. dn« mom biti leto« obielan vsak košček rodovitna zemlje. Vsi javni in z sobni pooestniki no-zazliiarah, ograjenih ali prosuh p?.rcel, obsegajo/ih nad 100 m- morajo obJc ati svoje parcele, sicer bolo kamnov ni. Pri trm ukrepu gre v prvi vrsti za stavbno pa."cMe, ki se dajo združiti. Prehrana prebivalstva zahteva, da se obdela čim več zemlje. Otvtrritev stalne razstave slovaške umetnostne gaierije V poslopju slovaškega muzeja v Bratislavi je bila svečano otvorjena stalna razstava slova&ke umetnostne ga!er;je. Pri otvoritvi je sode! >vrti prosvetni minister S vak, ki je v otvoritvenem govoru m-glaflfe vlogo umetnostne alerije in izjavil, da bo provetno ministra o po vojnj organiziralo slovaško umetnostno akademijo. Priznan Uradnik praznuje petdesetletnico pri podietju in šef inu vpričo vseh udeležencev* čestita. Svoj nagovor zaključi z besedami: — V znak našega priznanja za važe delo pri našem podjetju izjavljam danes vpričo vs»eh uslužbencev, da vam iamcim dosmrtno stalnost pil našem podjetju. Z \ BIO 7 IV \ V \ DE V V — Mama ali Je rm da velike ribe požirajo mr-ihne? — Da, sinko — Tudi tak«> n dina. ki jih imamo v škatli ? Tudi. - Kak" pa morejo briti potem takem r škatli ? [GEORGES OHNET: j @ PRODAJALEC STRUPOV BOMA> Ali ni torej tudi ozdravljenje njenega moža, tako zanesljivo in očividno. v nevarnosti, da je samo začasno? Morda se bo tudi on pri prvi priliki zopet spozabil in vrnil v staro grešno življenje. Zdravniku ni omenila svoje bojazni, ker se je preveč bala, da bi ji ne pritrdil. Tistega dne je skrajšala svoj po set in zamišljena se je vrnila v Gourneville. Od tistega trenutka jo je težil strah, ki se je oglašal pri vsaki priliki in ji povzročal mnogo gorja. Avto v spretnih Kristijanovih rokah je drvel po eesti proti Saint-Remy in puščal za seboj oblake prahu. Poslopja žganjaren so se dvigala vsak hip pred očmi družbe. Kar so se prikazale iz bujnega zelenja koničaste strehe bolnice in že se je avto ustavil pred glavnim vhodom. Lahko bi rekli, da je mladi zdravnik že pričakoval ta obisk, kajti pojavil se je na pragu širokih vrat, še preden so gostje izstopiu iz vtomobOa. Pomagal je Emmelini izstopiti, tod? vsi njegovi pogledi so veljali Genevievi. — Včeraj sem govoril z vašim stricem, — je dejal Vernier-Mareuil. — naročil mi je, naj vam sporočim njegove pozdrave. Sicer pa, godi se mu zelo dobro in dela kot mladenič Kako pa kaj vi, kako se počutite? V domačinovem spremstvu je stopala družba počasi po prijaznem vrtu francoskega sloga, ostankom tistega razkošja, ki ga je bil ustvaril arhitekt Le Notre za bivanje madame de Plessise-Beliere v tistih časih v začetku vladanja Ludvika XVI.. ko je nie^rov intendant kraljeval v Vauxu. Jean Au-gagr se je obrnil po tem vprašanju n Kristijano-vemu očetu in na obrazu mu je zaigral radostei smehljaj. — Poskusi, ki ste mi jih omogočili s svojo rado-darnostjo. napredujejo zelo dobro in zdaj že pripravljam poročilo za Medicinsko akademijo, ki bo vam dokazalo, da svojega denarja niste vrgli proč. Laboratorij, ki ste ga zgradili tu ,je sicer drag, toda jamčim vam, da vam ne bo žal teh ^~oškov, ko se prepričate o naših uspehih. — Torei so uspehi važni? — Izredno važni, — je ongovoril mladi zdravnik navdušeno. — Serum prou raku je odkrit.. . Moji poskusi, praktično uporab1 ieni no mojem stricu v Parizu, ne dopuščajo nobenega dvorna več. In to je neprecenljiva pridobitev za vse Človeštvo. A ko se nam Vo posrečTo premagati še jetiko ... — Ah res upate premagati to strašno bolezen? — Roux je premagal davico. Yersin kugo in Chan-temesse legar . . . Z .kaj naj bi torej midva s stricem ne dobila nagrade zi tako veliko prizadevanje? Zatreti jeliko ali vsaj omejiti jo, to bo zmaga življenja nad smrtjo. Toda vse ima svoj čas. Zaenkrat nama gre za zatiranje raka. Ce bi megli sešteti vse žrtve.ki jih zahteva vsako leto neozdravljivi rak, bi šele prav razumeli, da bo to silno važen uspeh. In to uspeh, ki bova zanj hvaležna gospodu Ver-nieru. — Da, dragi prijatelj, - je dejal Vemier dobrodušno, — zahvalo rr.i bosta dolžna prav tako, kakor kipar kamnoseku, td mu je odlomil lep kos marmorja. Vem dobro, da so moje zasluge zelo skromne J Dal sem vam na razpolago sam nekaj denarja, da Li mogli nadaljevati svoje zna; veno delo. In če se vam bo posrečile vaše raziskavanje. kakor pričakujete in kakor upam, vas lepo prosim, da niti ne poskusite zvaliti svojih zaslug name Nikomur ne dovolim, da bi le malo dvomil o vaših zaslugah Meni zadostuje, če bom imel malo veselja, da sem vsaj nekaj prispeval k rešitvi svojih bližnjih. Saj gotovo veste, da me je vaš spoštovani stric še prepogosto doižil, da sem pripomogel k pogubi človeškega pokolenja in sicer samo s tem. da prodaiam 'ikerje. ki tako d'še vsem sladokuscem na svetu Tako kakor da bi mogli tovarnariu orožia prepovedati prodajati orežje in sicer samo zato. ker se vedno najde nekaj lopovov ki upor*»bh>i« n^e^ovp izdelke za pob'janie ali kakor, d* bi mogli orenove- 1 dati lekarnarjem izdelovati morfij, ker se vedno J najdejo prismojenci, ki se z morfijem omamljajo. I Pod takimi pogoji bi bila seseda izključena vsaka j trgovina, kajti vedno se najde kdo, ki ta ali oni izdelek kakor koli zlorablja. Ce umre med požeruhi kdo nenaravne smrti, s tem m dokazano, da so kruh, meso in sočivje škodljivi. Toda kljub vsem moj'm resnim pomislekom je vaš vrli ?tric vztrajal pri svojem in priznati moram, da je njegovo modrovanje vedno nekoliko vplivalo name. Zato sem z velikim veseljem porabil priliko, ki se mi je nadila. da bi človeštvu koristil s tem. da bi vam s svojm denarjem omogočil vaša odkritia Pmm namreč, da mi nihče več ne sme očitati brezbrižno rt i v pogleda francoskega naroda, kajti če zasluž'm nekaj denarji s prodajo likerjev, vendarle upam. da mi bo francoski narod ta greh odpustil, ko bo snoznal. kolko> bolnikov ste rešili. Vaši izlečeni bolniki bodo odtehtali moje zločine. Iz njegovega gla?u je odmevalo globoko ganotje, toda ne zaradi tega. kar je povedal, temveč zaradi tega, kar je imel v misMh. kajti pred njim je stopal z Genevievo njegov edini sin, ki mu je bil nakopal že toliko skrbi in sitnoFtr Ta mladenič ie bil živa ilustracija njegovih besed in Vernier-Mareuil je imel zdaj vedno pred očmi nodobo tistega zla, ki ga prinaša človeštvu pijančevanje in ki je neprestano ogražalo i.jegov domači mir in sreč">. Doktor Jean Aupagne se ie eklonil h gospodarju gradu Gourneville in mu zašepetal z zaupljivim glasom : Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno u&t&arno Fr&n Jermn — Za tnaeratm del lista: Ljubomu Volčič — Val t Ljubljani