XXIV., št. tfi Valt ntna plafsnj ? gnfovTnJ Homefmhi ha, ot-Aihli Ljnbl]asas četrtek 3» avgusta 1944 p?eis - Cena i.— 6 Upravmitvoi Ljubliana, Pucanijeva ulica 9. Telefoo fe. 11-22 i 1-23. 51-24 UisciauL juaelek: LiuDiian*. Puccuuieva ulica 5 — Telet od ta. 11-25. 31-26 Potlruimca Novo mesto j Ljubljanska cesta 42 Izključno tastopstvc ca oglase a Italije in inozemstvo UH1 S A.. MILANC Računi a Liubl i^oakc pokra lino en poštno čekovoem ovodu 4u 17.749, za ostale kraje Italije: Serv-1710 Cono. Con. Post. No 11-3118 Izhaja vsak das razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 lir. Orednidtvo: Ljubljana — Puccmijeva ulica St. & Telefon St Sl-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se oe vračajo- Nem Feindangriffe in der Nontiandie verlustreich zusammengebrochen AlZe Durchbruelisversuche des Feindes bei Florenz wie-derum geseheitert — Feissdkra£te auf der Beskiden-Pass- strasse zuriickgewsrfgn Aus dem Fuhrerhauptquartier, 2. August. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Siidlich Caen brachen von Panzern und starker Artillerie unterstiitzle feindliche Angriffe verlustreich zusammen. Auch beiderseits Moyon und im Raum Percy—Ville-aieu vvurden alle Angriffe der Amerika-ner unter Abschnss von dreissig Panzern zerschlagen. Siidlich und ostlich Avran-ches sind heftige Kiimpfe mit vordringen-den feindlichen Panzerverbiinden im Gange. 34 Panzer vvurden dort abgeschossen. In der Nacht griffen Kampfflieger feindliche Par.zerspiizen und belegte Ortschaf-ten mit guter VVirkung an. Im franzosisehen Raum vvurden 102 Ter-roristen im Kampf niedergemacht. Das Vergeltungsfeuer auf London dauert an. In Italien scheiterten wiederum alle Durchbruchsversuche des Feindes siidvvest-iich und siidlich Florenz. Feindliche Artll-lerie besehoss gestern Florenz, obvvohl die Stadt zur Schonung ihrer Kulturgiiter von der deutschen Fiihrung militariseh nicht ausgenutzt vvird und von Truppen frei-gehalten Sst. Auch der historisehe schiefe Turm von Pisa, in dessen Umgebung sich keineriei militarisehe Anlagen befjnden, vvurde durch fcindliches Artilleriefeuer beschadigt. Deutsche Torpedoflieger griffen einen feindlichen Geleitzug vor der nordafrika-nisehen Kiiste an. Vier Frachter mit 26.000 BRT und ein Zerstorer vvurden vernicbtend getroffen. Ausserdem erhielten vveitere sie-ben Handelsschiffe mit zusammen 49.000 BRT Torpedotreffer. Der Kampf gegen d^e kommunistischen Banden auf dem Balkan brachte dem Feind im Juli besonders schvvere blutige Verluste. Er verlor ausser 13.000 Toten 3800 Gefangene und Uberlaufer sovvie zahlreiche leichte und schvvere Infanterievvaffen. Uber 20 grosse Versorgungs- und Muni-tionslager vvurden erbeutet oder vernichtet. Am Nordhang der Karpaten vvurden die auf die Beskiden-Pafistrasse vorgestosse-nen feindtfehen Krafte im Gegenangriff zurfickgevvorfen. \Veiter nordvvestlich kun es im Karpaten-Vorland besonders im Raum vvestlich Sambor und bei Reich.shof zu heftigen ortlichen Kampfen. Im grossen Weichselbogen vvurden zahlreiche Angriffe des Feindes abgevviesen. Gegen einen feindlichen Briickenkopf siidlich VVarschau sind Gegenangriffe im Gange. Solila« ht-flieger versenkten auf der Weichsel 28 mit Truppen vollbeladene Fahren der Sov jets. Nordostlieh VVarschau vvarfen Truppen des Heeres und der Waffen-SS, von Schlacht-fliegern unterstiitzt, die Bolschevvisten im Gegenangriff zuriick. Zvvischen dem Wald von Augustovv und der Memel kam es zu schvveren vvechselvollen Kampfen, in de-ren Verlauf die Orte Kalvaria und Wi'.ko-vvisehken verloren gingen. In Lettland vvurde der Siidteil von Mi-tau, um den mehrere Tage heftig gekampft vvurde, nach Sprengung der Brucken ge-riiumt. Birsen vvurde Im Gegenangriff vvie-der genommen. Zvvischen der Diina und dem Finnischen Meerbusen scheiterten mehrere ortiiche Angriffe der Sovvjets. Im Monat Juli vernichtete die Luftvvaffe 1830 anglo-amerikanische Flugzeuge, dar-unter 1236 viermotorige Bomber. Ali ein uber dem Reichsgebiet vvurden 804 feindliche Flugzeuge in Luftkampfen und durch Flakartillerie abgeschossen. C'* S ILska, V Neprestani bobneči topniški ogenj na psdročju južno cd Caena Berlin, 2. avg. V Normandiji se je po zadmih bojih ustv irila bojna črta, ki sega v širokem, proti severu usmerjenem loku od zaliva pri Avranchesu do predmostja ob Orni pri Caenu, Kljub pridobljenemu ozemlju na zapadnem krilu bojišča pa je zaradi zemljepisnega položaja polotoka Cotentina ta lok še vedno prav tako dolg, kakor pred pričetkom hudih bojev na področju zapadno od St. Loja. Skoraj na vseh odsekih okrog 100 km dolge črte je prišlo v ponedeljek do srditih bojev. Ugodno vreme je omogočilo sovražniku najjačji poseg z oddelki bombnikov in drugega orožja v borbo. Glavni pritisk je nastal ob zapadni obali polotoka Cotentina, južno od Caumonta in južnozapadno od Caena. Nemci *o usmerili svoje protinapade na širokem bojišču južno od St. Loja in vzhodno od Caumonta. S težkim napadom, ki ga je bilo pričakovati spričo neprestanega topniškega ognja, je postalo sedaj tudi področje južno od Caena prizorišče velike obrambne bitke. Nemške čete so sedaj skoraj na vsem invazijskem bojišču pred izredno težkimi nalogami. Pri Avranchesu in južno od Percyja so zdržale v žilavi borbi sovražni naskok. Južno in južnovzhodno od Caumonta so s prot'napadi ustavile ameriški napad in južnozapadno od Caena so onemogočile z okretno taktiko britanske priprave na napad. Kljub močnemu pritisku Američanov na jugu polotoka Cotentina, je težišče vseh bojev še vedno pri Caenu. Tam traja naj-huiši neprestani topniški ogenj na le nekako 6 km širokem odseku med Tilly la Campagnem in May sur Orne že od včeraj zjutraj dalje. Ob jutranji zori so številni bombniki še ojačili ogenj. Letala so se pri svojih napadih ravnala po barvastih zastavicah na zemlji, ki so jim kazale napadalne cilje. S pričetkom sovražnikovega naskoka "je treba računati vsak trenutek. Južnozapadno od Caena so zbrali Britanci v zadnjih dneh močne baterije, tako da je pričakovati še nadalje ojačenega pritiska. Dosedanji brezuspešni napadi so kljub vsej svoji silovitosti le prvi sunki nameravanega velenapaaa. Nemške čete so se med Bougom in Hottotom zaradi tega umaknile za nekaj kilometrov na ugodnejše postojanke. Ze nekaj tednov trajajoče sovražnikove priprave, pred vsem dovaža-nje težkega orožja, je postalo spričo tega nesmiselno in za to operacijo nekoristno. Pač je sunil sovražnik proti novim postojankam, ker ga pa njegove baterije niso mogle izdatno podpirati, je bil povsod krvavo odbit. Na sosednjem zapadnem odseku med Caumontom in Percyjem je imela obramba ofenzivni značaj. Cahagnes, višine pri St. Martinu, Torigny, Le Mesnil Opac in predgorje pri Percyju so bili tam žarišča bojev, v katerih je nemškim četam uspelo, da so zavzele prevladajoče višine in tako ustavile napredujoče Američane ter jim uničile nekaj postojank. Boji na področjih južnozapadno od Per-eyja in pri Avranchesu so postali razgibani. Sovražni oklopniški klini, ki so jih podpirali bombniki, so skušali sunti mimo nemških zapahov misleč, da bo mogla pehota, ki jim je sledila, takoj uničiti zaostala odporna gnezda. Nemške sile pa so za hrbtom Američanov spet prekinile njihove zveze z zaledjem in s protinapadi uničile razbite sovražnikove sile. Čeprav je sovražnik stalno jačil svoje prednje oddelke, je uspelo nemškim četam, da so ustavile njegove oklopniške kline južno od Avran-chesa. Še ponoči so se tam srditi boji nadaljevali. Izgube sovražnega letalstva Berlin, 2. avg. Nemško letalstvo ;e uničilo v mesecu juliju 1830 angloameriških letal. .Med temi je 1236 štirimotCTn.h hombn'kov Samo nad nemškim državnim ozemljem so bi'a sestreljena 804 letala. Ameriške izgube v Normandiji Berlin, 2. avg. Izgube ameriške vojske v težkih bojih v Normandiji so dosegle svoj višek dne 31. julija. Tega dne je med Viro in Avranchesom nad 2000 ameriških vojakov padlo ali pa so bili ujeti. S tem so znašale izgube v dosedanjih invazijskih bojih skupno nad 120.000 ljudi in so višje od britanskih. Potopljene zavezniške ladje Berlin, 2. avg. Mednarodni informacijski urad poroča, da so podmornice in posebni torpedi potopili pred invazijskim predmost-jem in drugod na morskih poteh 22 tovornih in potniških ladij s 124 000 tonami. Razen tega je bilo torpediranih in hudo poškodovanih 7 prevoznih ladij. Ni znano, ali so se potopile. Nemški ukrepi na Berlin, 2. avg. Na vzhodnem bojišču so se pričeli nemški protiukrepi. Napadi bolj-ševikov so bili na različnih mestih ali ustavljeni ali razbiti. Na drugih odsekih pa so izgubili boljševiški napadalni klini, ki so jih stalno vznemrjali, zvezo z ostalim bojiščem. ""južnozapadno od Doline je vdrl sovražnik v Karpate. Protinapadi so se naperili v njegov bok in hrbet. V bojih, ki še trajajo, so mu nemške čete spet iztrgale mesto Dolina. Pri Samboru so razbile nemške čete sovražnika zapadno od mesta, na področju pri Sanoku «n Rzeszovvu so vrgle boljševike nazaj. V loku _ Visle je uspelo nemškim okTopnikom uničiti boljševikom vsa predmostja, razen onega pri Baranowu. To predmostje je sedaj cili nemških protinapadov. Sovražnikove sile so tam kakor tudi v severnih Karpatih ločili od ostalega bojišča. Proti Varšavi usmerjeni sovjetski sunek se je doslej prav tako izjalovil. Boljševiki, ki so pred nekaj dnevi zaman poskušali da bi si priborili pri Deblinu prehod čez reko so suntt vzdolž nje proti severu. Tam . pa so zadeli ob Wilgi na močan _ odpor. Jjurugo večjo napadalno skupino, ki je si- l 2»vv dBf11 lila mimo Siedelc proti zapadu. so ustavili nemški oklopniki pri Minsku Mazow;ec-kem. Z novimi protinapadi so bili boljševiki, ki so se približali Varšavi, pregnani. Tudi pri Siedeleih so vrgli Nemci napad pritiskajočih boljševiikov ob stran. Pri Kov-nu ni prišlo do večjih bojev. Le malo se-verneje se je sovražnik nekoliko pomaknil naprej v nepregledne gozdove. V Latviji so ustavile nemške čete boljševiški sunek proti Mitavi v pouličnih bojih in, ko je sovražnik poskušal ob ti mesto ter prodreti proti zalivu pred Rigo. so ga nemške čete odbile ob Muši (Kurland-ski Ai). Sovražnika, ki je prodr'. zapadno od Dvine od jugovzhoda proti zalivu p>ed Rigo, so zagrabili Nemci pri Biržaju. Kl jub srditemu odporu je moral sovražnik opustiti nekaj ozemlja. Severnovzhodno od Dvine so boljševiki napadli na odseku ar-madnega zbora v ponedeljek nič manj kot 25 krat s silami do enega polka. Posamezni vdori so bili zapahnjeni i« vsi sunki odbiti. Dalje proti severu so se nemške čete ra»rvrstile na novih postojankah. Pri Narvi se je pokazalo, da boljševiki zaradi izredno velikih izgub v zadnjih dneh niso mogli nadaljevati svojih napadov med Pejpv5kim jezerom in Finskim zalivoi«. Pripravljenost Vzhodne Prusije Berlin, 2. avg. Trdna odločnost vzhodno-pruskega prebivalstva, ki hoče v nenvki usodni borbi svoje naloge izpolnit; brez kompromisa, je prišla do posebnega zraza na zborovanju, na katerem sta govorila dTŽavni vodja dr. Ley in Gau!e;ter Koch. »To okrožje«, tako je :zvajal dr. Lcy. »bo pokazaio svetu. kakšnih dejanj je spo6cen nemški nar.J. S seboj odnašam«, tako je zaključil dr. Lev, »trdno zaupanje "n neomajno vero v nemško stvar«. Gauleiter Koch je izvajal med drugim, da se vsa vzhodna Prusija dv:ga v teh usode-polrrh urah kot en sam mož, da izpolni svojo nalogo kot prednja straža države. Tiralica za zarotnikom dr. Gerdelerjem Berlin, 2. avg. Zaradi soudeležbe pri atentatu na Fiihrerja dne 20. julija t. 1. je te dni pobegnil nadžupan na razpoloženju dr. Kari Gordeler, ki je bil rojen 31. julija 1884. v Schneidemlihlu, in je nazadnje bival v Leipzigu. Razpisuje se nagrada 1 milijona mark za vso podatke, ki bi omogočili njegovo aretacijo. Kdor lahko da kake podatke, se naproša, da jih javi najbližji policijski oblasti. Jspruska in Turčija Tokio, 2. avg. Na seji japonske vlade je zunanji minister šigumicu včeraj poročal o mednarodnem položaju s posebnim ozirom na Turčijo. Ob koncu je bilo ugotovljeno stališče japonske vlade v tem vprašanju. Podrobnosti niso bile objavljene. Norveški tisk o pritisku na Turčijo Oslo, 1. avg. Norveški tisk se zelo zanima za zavezniški pritisk na Turčijo. »Aftenpo-sten« pripominja, -da je Turčija pred usedno odločitvijo ter želi turškemu narodu, da ne gleda na trenutni vojni položaj skozi lečo tako zvanih zaveznikov. Če bi kdaj kasneje spoznali napake sovražnika v sedanjem položaju, bi b lo to za Turčijo že prepozno. »Fritt Fo!k« vidi v pritisku na Turčijo izraz znane izsiljevalne politike, ki so ji nevtralci v vedno večji meri izpostavljeni. Ne sme se pozabiti, da je Anglija pognala v vojno eno majhno evropsko državo za drago ter da jih je pustila izkrvaveti. Lst »Nationen« pravi, da je zelo zanimivo, da skuša anglcamcrško časo-p sije napraviti vtisi, kakor da jc turška cd'o-čitev »brez pritiska in pro&tcvoljna«. ter da ne prikriva nevarnosti, ki so zvezane s tem korakom. S tem se hočejo Angloameričani že sedaj otresti vsake odgovornost ter naznačiti. da je lahko pomoč Anglije in Amerke Ie ^kremna. To pa zopet dokazuje, da je tudi tokrat napravila načrt Moskva, tako nadaljuje norveški časopis. Kot vse kaže, bo Turčija, če se bo odločila za zaveznike, v najkrajšem času spoznala boljševišiko pol tiko in bolj.šev"ški sistem Prekinitev odnošajev z velesilo, kakršna je Nemčija bo privedlo turški nared nedvomno v položaj, ki mu bo povzročil največje težave. Tihe izgube ženeva, 2. avg. Po vsakem velikem stra-hovalnem napadu na nemška mesta ne pride le do zasilnih pristankov sovražnih bombnikov v Švici ali nevtralni švedski, marveč mora mnogo letal zasilno pristati ali pa treščijo na tla v Angliji. Tako poroča na primer »Daily Sketch« o treh ttra-hovalnih bombnikih, ki so treščili na tla in se razbili. Eden je razdejal neko poslopje v Westend School-Laneju pri Offleyju v Herdshireju. V celoti je bilo ubitih 9 ljudi. Drugi bombnik je padel v gozd j:ri Maidenheaudu v Bergshireju. Tretji je padel na tla blizu gradu VVindsoria poleg vzhodne terase, kjer so stanovanjski prostori kraljevske rodbine. Vse te bombnike so poškodovali nemški lovci ali protiletalsko topništvo. V podatkih o sestreljenih letalih, objavljenih v vojnih poročilih pa jih ne upoštevajo. Sprememba vlade v Tajski Bangkok, 2. avg. Agencja Domei objavlja, da je postal major Kevito Abhaivvong-ses predsednik tajske vlade namesto generala Sondgrama, ki je pretekli mesec odstopil. Dalje je bila objavljena ostav;;ev Indije in izolacijo čungkinga. Zaključno je poudaril Iguči, da se je burmanski narod v preteklem letu s hrabrostjo, delom in žrtvovanjem izkazal vre Snega dosežene neodvisnosti, V Normandiji so se z velikimi izgubami zrušili novi sovražni napadi Tudi pri Firencah so se izjalovili vsi sovražnikovi proboj-ni poskusi — Na BeSkidskem prelazu so bile vržene nazaj sovražnikove sile gube. Sovražnik je izgubil poleg 13.000 mrtvih. 3800 ujetnikov in prebežuikov, kakor tudi številno lahko in težko pehotno orožje. Zaplenjenih ali uničenih je bilo nad 20 velikih preskrbovalnih in municijskib »kladi šč. severnem pobočju Karpatov so bile sovražnikove sile, ki so prodrle do ceste, ki vodi čez Beskidski prelaz, vržene s protinapadom nazaj. Dalje proti severozapadu je prišlo v Karpatskem predgorju, po«*ebno na področju zapadno od Sanioora in pri Kzeszowu do siinih krajevnih bojev. V velikem kolenu Visle so bili odbiti številni sovražni napadi. Proti nekemu sovražnemu mostišču južno od Varšave so protinapadi v teku. Bojni letalci so potopiti na Visli 23 s četami natovorjenih sovjetskih ladij. Severnovzhodno od Varšave so vrgle čete vojske in vojne SS, podprte z bojnimi letali, boljše vike v protinapadu nazaj. Med gozdom pri Augustovu in Menielom je prišlo do težkih menjajočih se bojev, v katerih smo iz.gubili kraje Kalvarijo in Vilko-v iški, V Latviji je bil po razstrelitvi mostov izpraznjen južni del Mitave, za katerega so se bili več dni silni boji. S protinapadom smo zopet zavzeli Biržaj. Med Dvino in Finskim zalivom se je izjalovilo več krajevnih sovjetskih napadov. V mesecu juliju je uničilo letalstvo 1830 angloameriških letal, med njimi I2.i'i štirimotornih bombnikov. Samo nad državnim ozemljem so bila v fetalskih bojih in s protiletalskim topništvom sestreljena 804 sovražna letala. Fiihrerjev glavni stan, 2. jul. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil je objavilo: Južno od Caena so se z izgubami izjalovili sovražni napadi, ki so jih podpirali oklopniki in močno topništvo. Tudi ua obeh straneh Moyona in na področju Per-cy—Villedieu so bili razbiti vsi ameriški napadi po uničenju 30 oklopnikov. Južno in vzhodno od Avranchesa so ogorčeni boji s prodirajočimi sovražnimi oklopnimi oddelki. Tam je bilo uničenih 34 oklopnikov. Ponoči so napadla bojna letala z dohiim uspehom sovražne oklopne kline in zasedene kraje. Na francoskem ozemlju sta bila v boju ubita 102 terorista. Maščevalni ogenj na London še traja. V Italiji so s«' ponovno izjalovili vse pro-bojni poizkusi sovražnika južnoz.apj.ltio in južno od Firenc. Sovražno topništvo je včeraj obstreljevalo Firence, čeprav nemško vodstvo v vojaškem pogledu mesta ne izkorišča, da bi se prizaneslo kulturnim dobrinam in v njem tudi ni čet. Tudi zgodovinski poševni tolp v Pisi, v katerega bližini ni nobenih vojaških naprav, je sovražni topniški ogenj poškodoval. Nemška torpedna letala so napadla sovražno spremljavo pred severnoafriško jba-lo 4 tovorne ladje s 26.000 tonami :n neki rušilec so bili uničujoče zadeti. Raz.en tega je bilo s torpedi zadetih 7 trgov inskih ladij s skupno 49.000 tonami. V boju proti komunističnim to'pam na Balkanu so bile prizadejane sovražniku v mepccu juliju posebno hude in krvave iz- N&v obrambni uspeh pri Flrencali Berlin. 2. avg. Po dopo n'tvi -n ©svež:tvi zelo prizadetih oddekov in po končani raz-vrst tvi svež h sil je pričel sovražnik predvčerajšnjim zjutraj na italijanskem bojišču na področju južnozapadno od tirenc v treh močnih skup'nah prodirat proti severu n severo-zapadu. da bi &e Firenc končno polastil Ze ponoči je prčelo močno topniško obstreljevanje na širefc; črti. Ncvozelandcem je zopet pripadlo glavno breme napada. Mnogo njiho-vh poskusov, da bi še pred dnevi razširi« dosežene vdore pri San Michele a Tonu. so se povsod izjalovi in pridobljeno ozemlje vzhodno od Cerbaije so nemške četc uspešno napsdle. Sovražne sunke s področja nri San Cafsianu so nemške čete ustavite Tam nastale vdore so- zapahn'!e. Obstreljevanje Pise Berlin, 2. avg. Svetovnoznano mesto Pisa z svojim poševnem stolpom je sredi vojnih dogodkov. Z nemške strani je bilo storjeno vse, da se chran:jo zgodovinsko dragoceni mestni okraji pred razdejanjem. Nemške čete so jih popolnoma izpraznile. Dalje je bil prepovedan dostop na poševni stclp in v ekraj okc»i katedral je bil zaprt za sleherni vcjašk: promeL Kljub temu pa je pričelo anglcameriško topništvo že pred dnevi obstreljevat- ta zgodovinski okraj. Sovražne granate so večji del okraja že razdejale. Pisa drugi Mrnte Cassino Milan. 2. avg. »Osservatore Romano«, službeno g!as:lo Vatikana, pereča: »Nobenega dokaza ni. da b: Nemci sivcj čas uporabljali benediktinsko opatijo Monte Cassino v vojaške s-vrhe. R mski 'zredni depisn k dnevnika »Dailv Telcgraph« potrjuje to v poročilu o rezultatih natančne zavezniške preiskave. Nemške onazovt'!n:ce so bile. kakor izjavlja dcp;snik nekako 100 metrov oddaljene od sa- mostana. n'so pa bile, kakor so takrat trdili zavezniki, v opatiji sami. Ta ugotovitev pa nima le zgodovinskega pomena. Pravkar poročajo iz Pise. T edeno mrzla in neusmiljena je smrt S erimi jeklenimi rokami, grabi preko -avskega preliva. Iz tisočerih cevi ska-na položaje pri Caenu. Iz tisočerih žrel meče svoje uničujoče bombe po normanski zemlji. Zrak pretresa divje bobnenje in trušč brez prestanka. V to divjanje udarjajo klici zadetih, pokanje zemlje, ropot rušečih se mostov, zidov in domov. To ]e blazna glasba invazije. Vsak meter tal je razoral bobnaj >či ogenj granat, v zemljo so bombniki izkopali velikanske rupe, le redko kje se vidi zelen travnik, ki mu je prizanesla vihra Jn ki je še dalje odet s cvetjem, kakor da ni nikakega umiranja. Tudi kako nedotaknjeno ovsišče, iz katerega žari rdeči mak, ali kak košček gozda je ostal še nepoškodovan, povsod pa so raztreseni razbiti topovi. kadeči se oklopniki, polomljena letala, goreče hiše — to je invazijsico bojišče. Po cestah, vodečih v notranjost, hite begunci s siromašno prtljago, moški, ženske in otroci. Od časa do časa iztrga ogenj britanskih lovcev koga iz te reke beguncev. Niti bele zastavice, ki vihrajo na begunskih dvokolnicah, niti bele rute ne pomagajo. V rovih, zakopih in jamah se je skrilo na tisoče civilnega prebivalstva. Živijo kakor hrošči. Le redko si upajo na sonce ter preplašeni in zbegani čakajo, kaj jim prinese že naslednja ura. Bledi prisluškujejo hrušču bližajoče se bitke ter pritiskajo svoje otroke krepkeje nase. Oči teh nesrečnikov so votle in prazne. Ni več usmiljenja na svetu. Noči so takisto polne hrupa kakor dnevi. Mala svetilna padala osvetljujejo ceste pota in kolovoze, jate bombnikov tipi jejo j pre.ko grmovja po cestah, jih razbijajo, odkrivajo mostove in jih uničujejo ter obmetavajo baterije v zaporednih valovih s svojim smrtonosnim tovorom. To je višek divjanja invazije. V tej toči izbruhanega jekla, ki udarja po razbičani zemlji, leži nemški grenadir dan za dnevom. noč za nočjo. V peklu okoli Caena leže najmlajši nemški vojaki, prostovoljci Hitlerjeve mladine z odznaki SS na ovratniku. S svojimi mladimi telesi se upirajo napadajočemu sovražniku. Često ne smejo cele ure dvigniti nosu iz blata. Ne poznajo nič drugega, kakor svoja kritja, kjer žde in čakajo. Pesek, kamenje, granatni drobci žvižgajo nad njimi kakor ploha. Oči so zadelane, obličja črna. med zobmi škriplje pesek. Tega ubije, onega zasuje, večina pa se nekako pretolče. Kdor se dvigne iz tega peklenskega obstreljevanja, se poprime zemlje še z večjo vztrajnostjo ter nudi še odločilnejši odpor blazni vihri sovražne pehote, ki napada pod okriljem topov. Mladi junaki izpreminjajo vsak meter tal v trdnjavo. Ne delajmo si nikakih utvar. Vojna faza, ki je sedaj nastopila, ima resnejšo vsebino kakor vse dosedanje. Nemški vojak ima pet let vojne za seboj in je v tem času ščiti! evropsko celino pred napadalci z vzhoda in zapada. Gotovo ni družine v Nemčiji, ki ne bi bila žrtvovala vsaj enega svojca v tej borbi za svobodo Evrope. Nemčija je vrh tega leto za letom pošiljala na bojišča tisoče oklopnikov, letal, topov in pehotnega orožja. V teh petih letih so Nemci storili toliko, kakor nikoli doslej noben narod v nobeni vojni. Napadalci z zapada pa so v teh petih letih mobilizirali proti Nemcem ogromen del sveta, ogibajoč se skrbno boja moža proti možu. Nahujskali so narod za narodom proti Nemcem ter so hladno in brez milosti pahnili v pogubo drugega za drugim. Štedili so svoje lastne divizije, ki so prežale na otoku, nadejajoč se. da bo Evropa izkrvavela, preden bo treba njim samim poseči v vojno. Boječe so odlagali in- vazijo, ki so jo od njih zahteva«ii moskov-siki mogotci. Siutili so nevarnost invazij- skega podjetja, predvsem pa so se baJi, da bi se morali sami bojevati. Ojačili so svojo oboroževalno industrijo ter nakopičili nepregledne množine težkega orožje, letalskih strojev in municije. Zdaj sta stopili dve vojski, ki sta se doslej skrbno čuvali, v odločilno fazo sedanje vojne. Nemški vojak ima jeklene živce. On sedaj ve. da sovražnik lahko v pol ure vrže štiri ali pet tisoč granat najtežjega kalibra na majhen odsek. Nemški vojak spoznava, da je napočila ura največje materialne bitke vseh časov in da si sovražnik obet.?, odločitve le od te ogromne uporabe materijala. Ko so prvič deževale v ognjenih zvonovih granate iz baterij 38 in 21 cm, ko prvič bobnenje v zraku ni prenehalo, da se je zemlja tresla, teda.i je prenekate-remu staremu borcu z vzhoda srce udarilo jačje. Toda grenadirji, stari in mladi. «o prestali točo: ugotovili so tudi, da so angleški in ameriški oklopniki ravno tako ranljivi, kakor sovjetski in da so tudi tej pehoti popolnoma kos. Prednost,, ki jo imajo nemški grenadirji pred sovražnikom ni samo v orožju, ki ga jim je skoval? za ta boj domovina, marveč še v dveh globlje zakoreninjenih razlogih; nemški grenadirji spoznavajo smisel in odločilni pomen bitke na ataJantskem braniku. Tudi zadnji dobrovoljec Hitlerjeve mladine, ki mu Angleži s spoštovanjem pravijo »bliskoviti vojak z obrazom otroka«, ve, kakšno je ozadje te vojne. Proti temu napadalci nimajo postaviti nič podobnega. Vojaki sovražnika so stopili na evropsko celino s predstavami, ki so naravnost pretresljivo naivne. Nemške obrambne sile niso poznali. Mislili so. da je nemški vojak izčrpan, utrujen ter da nima nikakršnega borbenega zagona več. Mislili so predvsem, da bo ogromna premoč njihovega materijala onemogočil?, vsak nemški odpor. Toda odpor, na katerega «o Angloameri-čani naleteli takoj ob izkrcanju, je napravil nanje silen vtisk. Pogled na tisoče padlih Angležev in Američanov, ležeči ob cestah proti jugu in vzhodu, znsmerna uničevanja na bojiščih pri Til'vju, Cbeuxu. in vzhodno Orne so jim vlili zaskrbljenost in molk. Z nelagodnim občutkom bulijo v grozeče branike, ki jih tvorijo pred njimi nemški grenadirji. Spoznavajo, da se nemški vojak ne da razbiti s še toliko granatami in bombami. 2 njim se je treba pomeriti iz oči v oči. V takem položaju pa je dobro, ako človek ve. za kaj za bojuje. Ni nam treba potiskati glave v peseik, ampak moramo gledati stvari, kakršne so. Angloameričani bodo p odvzel; v Normandiji še velike napore in njihov pritisk se bo nadaljeval. Zaledje in fronta zadržujeta sapo ter z vsem ognjem prijemata za orožje. Bodimo še trši in razumi mo naposled; vse kar ne korenini v duši, je postalo nebistveno. Bistvena je samo borba in vrednost gre samo duhu. Naši najmlajši stoje pred sovražnikom. Ze tri tedne so prostovoljci Hitlerjeve mladine z oznakom SS na ovratniku _v ogorčeni borbi na normanskih višinah in poljanah. Postojanke mladih mož stoje kakor bojna črta iz krvi in železa. Ti junaki se znajo bojevati m umirati, ti strastni bojevniki SS - oklopne divizije »Hitler-Jugend«. Ti mladeniči nočejo, da bi nad njimi zmagale one preklete moči, ki so razvnele to vojno in jo spačije do take grozovitosti. Mladina noče, da bi nad njihovimi trupli ob zmagoslavju temnih sil nastala deže^ nihilizm?). Zato stoje zagrizeno in vztrajno, zakoreninjeni v norman-sko zemljo in v vero. da njihov boj soodloča usodo Nemčije in Evrope. Kdor je videl te mladeniče v boju. občuti spoštovanje in ve, da si je nemški narod zaslužil zmago. Vojni poročevalec SS Walter Buhrow a2? Boljševiške nakane proti bivši Jugoslaviji Lizbona, 2. avg. Glavni urednik portugalskega lista »Voz« kritizira angleške časopise v jugoslovanskem vprašanju, posebno pa neko kratko poročilo v korist Sovjetske zveze. Pritisk na kralja Petra, ki ga je izvajala Anglija, da bi se namreč ločil od Mihajloviča in priznal Tita, pomeni jasen diplomatski in politični uspeh Stalina. V članku opisuje člankar gorje, ki so ga povzročile v bivši Jugoslaviji Titove tolpe. Tito si je znal ustvariti majhno komunistično tolpo, ki ustrahuje vse ostalo prebivalstvo. S tajno podporo Italijanov za časa Badoglija so Titovi komunisti pomorili in mučili v Ljubljanski pokrajini 15.000 Slovencev, med njimi žene, otroke ln duhovnike. Spričo takih dejstev vpliva odpoved angleške pomoči Anglije in podpora Stalinovim nameram posebno neprijetno. To pa ni prav nič novega glede na dogodke in odpovedi, h katerim so bili prisiljeni zavezniki v balkanskih državah, na Baltiku in v srednji Evropi. Na dlani je, da pomenijo ta področja Stalinu čisto boljševiško interesno sfero, v katero se ne sme nihče vmešavati. Začasno omejuje Stalin svoje želje na Baltik, na izliv reke Donave in dcstfp na Jadransko morje. Na ta način se bo Sovjetska zveza tem bolj lahko približala Atlantskemu oceanu in Sredozemskemu morju. Kako je agencija Tass sprejela poljska odposlanstvo fJockholm, 2. avg. Agencija »United Press« je razširila vest iz Moskve, da je dospel predsednik poljske begunske vlade Mikolajczyk s svojima spremljevalcema Romerjem in Grabskijem v Moskvo. V prvih vesteh ni nobene besede o njihovem sprejemu v Kremlju. Mesto uradnega pozdrava je objavila moskovska agencija »Tass« komentar o Mikolajczykovem obisku v Moskvi, ki je bil razširjen v ruščini in angleščini. Tass obtožuje begunski odbor, da se je oddaljil od življenja poljskega naroda in sedanjih dogodkov na Poljskem. Tass govori o inozemskih časopisih, ki so mnenja, da ima Mikolajczvkov obisk smisel le tedaj, če se bo Mikolajczyk sporazumel s sovjetsko vlado in predvsem s poljskim sovjetom. Poljski narod, tr^ko pravi poročilo^ dalje, je izrazil svoje mnenje o sedanji in bodoči usodi Poljske in ne bo je sile, ki bi ga odvrnila z njegove poti. Ta izvajanja agencije Tass je bolje in jasneje razumeti, če se pojem »poljski narod« zamenja s pojmom »boljševiki«. kajti agencija Tass hoče povedati, da se je Kremelj že o!ločil in da proti svoji odločitvi ne bo dopustil nikakih ugovorov poljskega begunskega odbora. Istega mnenja je »Pravda« v uvodniku, ki sploh ne omenja Mikolajczykovega obiska v Moskvi, označuje pa londonske begunce za reakcionarje, ki so se že davno kompromitirali in niso bili nikoli prijatelji demokracije. Poljski sovjet pa je, tako trdi »Pravda«, živ Izraz poljskih želja, V angleškem časopisju posvečajo največjo pozornost sovjetsko-po-ljskim odno. šajem. Pri tem podaja diplomatski dopisnik dnevnika »Daily Telegraph« v uvodnem članku popolnoma novo stališče, ki ga doslej še noben drug Ust ni objavil. »Dai-ly Telegraph« navaja, da je Moskva stavila begunski vladi pogoj, da izključi lz svojega kroga vse ljudi, ki so neprijatelj-sko razpoloženj nasproti Sovjetski zvezi, in da je Mikolajczyk ta pogoj sprejel. Francoska sodba Vichy, 2. avg. Državni tajntk Paul Ma-rion je govoril v svojem komentarju po radiju o francoskih iluzionisrih, ki menijo, da so postali komunisti v Sovjetski zvezi narodnjaki in da so se odpovedali boljševizmu vsaj kot ideji, ki bi se dala razširiti po svetu. To mnenje je zmotno, ln kdor tako misli, ne pozna boljševikov. V poljskih krogih v Vichyju pa istočasno ugotavljajo, da so Angloameričani nasproti trdnemu zadržanju boljševikov v poljskem vprašanju Izredno omahljivi. Mikolajczykovo potovanje v Moskvo označujejo za nov umik Londona m Washing-tona. Ker tam čutijo svojo nesposobnost, da bi zagovarjali Poljake pred Stalinom, in tega tudi ne žele, skušajo Angloameričani zvaliti vso krivdo za eventualni neuspeh pogajanj s Kremljem na predsednika begunske vlade v Londonu. = la gospodarstva Srbije. Srbska Narodna banka 6poroča, da so prišli dne 28. julija t. L v promet novi bankovci po 50 din z datumom r/daie l. maj 1942. Ti bankovci bodo v promet'.! poleg dosedanjih bankovcev po 50 din z datumom 1. avgusta 1941. — Bančno drušrtvo v Beogradu je zabeležilo v lanskem letu povečanje bilančne vsote cd 1674 na 2000 milijonov dinarjev, prj čemer so se hraniinc vloge ra knjižice povišale od 24 na 109 milijonov din. Banka je za orešek!o leto zabeležila čisti dobiček 11.12 milijonov din: od tega bo šlo 5 milijonov din v pofcojnnski fend. 3.9 milijona din v rezervni fond, 2.3 milijona din pa bodo prenesl: na novi račun. = Izkoriščanje plime za proizvodnjo električnega toka. Leta 1941 je bila v Franciji ustanovljena posebna družba z namenom, proučit; možnosti izkoriščanja nlime. Ta družba je sedaj predložila obsežno tehnično poročilo, iz katerega je razv'dno. da se vodni teki. ki nastajajo zlasti ob pltvj morski obali ob plimi ;n oseki, lahko s pridom izkoristijo za pridobivanje električne energije. To je za Francijo tem bolj pomembno, ker Francija nima dovolj premoga. Z lastno proizvodnjo krije komaj dve tretj;ni potrošnje. Vcdne sile pa bodo v dveh desetletjih doccla izkoriščene. Seveda bo preteklo morda še eno desetletje, prden bo dan.i možnost v večjem obsegu pridobivati električno energijo ;z plune. Francoska obala je za tako okoriščanje plime in oseke zelo primerna, zlasti obala Normandije ;n Bretagne. kjer deseže največja razlika med plimo in oseko ob istočasnem vplivu sonca in meseca preko 14 m. Poročilo se bavi tudi s čsto tehničn;mi vprašanji naprav m omenja, da so bili prvi poizkusi napravljen že leta 1928 severno od Bresta. Bolj pomanjkljivo je v poročilu obdelano vprašanje rentabilnost', kar je pri današnjem gbanju cen več ali manj razumljivo. Toda prav v sedanji vojni so se pokazale vse senčne strani odvisnosti Francije od inozemstva pr: o&krbi s premogom ;n energijo, tako da bi načrti za okoriščanje električne energije iz plime stopili v stadij realizacije tudi v primeru manj ugodne rentabilnosti. = Prepoved točenja alkohola na Finskem. Ob pričetku sovjetske ofenzive proti Finski je finska vlada izdala začasno prepoved točenja alkoholn:h pijač. .Sedaj je to prepoved podaljšala za nedoločen čas in jo še poostrila. Doslej je bilo dovoljeno točenje alkoholnih pijač še v restavracijah, kar pa je odslej tudi prepovedano, tako da se n kjer ne točijo več alkoholne pijače. Gornj: ukrep ima v prvi vrsti namen pridobiti delovne s le za vojno važno proizvodnjo. = Svetovna proizvodnja tobaka. Strokovni list »Siiddeutsche Tabakzeitung« navaja zanimive podatke o svetovni proizvodnji tobaka. Na prvem mestu je Britska Indija (brez Birme), kjer je znašala v povprečju od 1931 do 1935 proizvodnja 5.83 milijona meterskih stotov. Britski Indiji tesno sledijo Zedinjene države s proizvodnjo 5.74 milijona meterskih stotov, potem pa se vrste: Sovjetska Rusija 1.61, Brazilija 0.96, Japonska s Korejo in Formozo 0.86, Nizozemska Indija 0.66, Italija 0.46, Grčija 0.43, Birma 0.43, Filipini 0.38 in Turčija 0.35 mililjona meterskih stotov. Za temi 11 državami navaja statistika 1931-35 še naslednje države: Bolgarija, Madžarska, bivša Jugoslavija in Rumunija. Gornji podatki se nanašajo na navedene države v predvojnih mejah. V teku vojne so nastopile spremembe v toliko, kolikor je bilo povečano ali zmanjšano področje posameznih držav. = Američani potrošijo eno petino Pše-nične letine za proizvodnjo gumija. Ko so Američani pričeli izdelovati umetni gumi. so zastopniki petrolejskih družb na eni strani in zastopniki farmerjev na drugi strani tekmovali, v kaikšnem razmerju naj bi se kot osnovna surovina uporabili nafta odnosno plenica. Končno je bila določena naslednja osnova: 65°/© umetnega gumija naj se izdela iz mineralnega olja, 35 odstotkov pa iz žitnega alkohola. Ta razdelitev pa je postala z razvojem dogodkov brezpredmetna. Zaradi razširjenja zračne vojne se je nadalje v znatni meri povečala potrošnja letalskega bencina. Tako so morale petrolej ske družbe nafto, namenjeno za proizvodnjo gumija, porabiti za izdelovanje letalskega bencina. Ze leta 1943. je odpadlo od celotne proizvodnje umetnega gumija 80°/o na gumi, izdelan iz žitnega alkohola. Najnovejša poročiti a iz Zedinjenih držav pa povedo, da bo treba potrošnjo mineralnega olja za proizvodnjo umetnega gumija še bolj omejiti. Tako so nedavno odvzeli industriji umetnega gumija 400.000 sodčkov nafte, ki so jo nujno potrebovali za izdelovanje bencina. Proizvodnjo letalskega bencina so morali že lani početvoriti v primeri s prejšnjim letom, letos pa bi morala doseči osemkratno količino iz leta 1942. Ameriški strokovnjaki so se glede potrošnje letalskega bencina močno vračunali. Ameriška industrija umetnega gumija v bodoče ne bo mogla ra* čunati z dodelitvijo pomembnejših količin nafte in bo navezana predvsem na predelavo žitnega alkohola. To pa ne bo izvedljivo brez težkoč upoštevajoč potrebne količine žita za krmo in prehrano. Spričo znatne potrošnje pšenice za izdelovanje alkohola imajo Zedinjene države vedno večjo potrebo uvoza pšenice in so se nedavno obrnile na Kanado s predlogom, da bi odkupile 2.7 milijona ton kanadske pšenice. Celotna potrošnja pšenice se za letošnje leto v Zedinjenih državah ceni na 38.4 milijona ton. lanska letina pa je znašala le 22.7 milijona ton. Samo za proizvodnjo gumija so v letu 1943-44 potrošili 3 milijone ton pšenice, v letošnjem letu pa računa vojni produkcijski urad, da bo treba v ta namen porabiti 4.6 milijona ton pšenice, kar ustreza eni petini lanske pšenične proizvodnje v Zedinjenih državah. Ameriška vlada si močno prizadeva, da bi dosegla povečanje s pšenico posejane površine, vendar brez vidnega uspeha. Skrbi zaradi oskrbe s pšenico pa še naraščajo spričo sovjetskih zahtev glede dobav krušnega žita in angleških zahtev glede dobav žita za gladujočo Indijo. Tako je razumljivo, da Američani ne morejo dobavljati pšenice državam Bližnjega vzhoda in zasedeni Ita-liiji. Sedaj skušajo v naglici najti nova pota s pridobivanjem alkohola iz lesa. vendar tozadevni tehnični postopek že ni docela zrel za proizvodnjo v večjem obsegu. Naročite se na romane Jobre knjige" Seda] ie koncentrični napsdi leteSIlt bzmb na južno Anglijo V pričakovanju še hujših stvari — Velika utrsifeaos£ prebivalstva — Malomarnost oblast! Ženeva, 2. avg. Londonski dnevniki so polni pestrih poročil o letečih bombah »V 1«. Vsi časopisi poročajo med drugim o primeru, ko je neka leteča bomb-u padla na tržni prostor. Trgovske h.še, ki so bile v bližini trga, so se zrušiie. Trg je ena sama razvalina. Vsi časopisi nagle. -šajo, da so smatrali opazovale, t- letečo bombo ob doletu za angleško letalo in da zaradi tega ni bilo alarma. Porcčevale »Da iy Heralda«, kj je bil slučajno navzoč pri eksploziji, pravi: »Videl sem sij eksplozije, čul detonacijo in rušenje zidov. Nato je zavladala tišina, kakor da bi bi-;n vs;: okolica z enim udarcem izumrla!« Od hiš ni ostalo nič drugega kaker kup razvalin Omnibusi, ki so stali v bližini, so bili, kakor javlja »Dsily Telegraph* deloma popolnoma uničeni, deloma pa brez strehe; iahke za~ebne avtomobile je zračni pritisk vrgel na razvaline hiš ali ob njihove fasade. »Daily Herald« javlja dalje, da se pojavljajo sedaj leteče bombe v skupinah po 14 do 15 bomb nad Londonom in južno Anglijo. To so sedaj že koncentrirani napadi. Tudi dnevnik »Dailv Express poroča, da priiete sedaj nad Anglijo leteče bombe v večjih skupinah. Pod naslovom »Spričo malomarnosti vlade je bil povzročen evakuaciisk; kaos« izraža tednik »Nevv Leader« hude očitke Churchillovi vladi. Čeprav sta Churchill in Morrison izjavila, da je britanska vla- ' da že pred meseci računala z letečimi | bombami, so ob evakuaciji zbrani dokazi i potrdili, da ni pripravila nikakega načrta za evakuacijo in jo tako pravočasno ure-' dila. »Ce naj verjamemo besedam Churchilla in Morrisona, moramo obdolžiti ; viado, da ni naredila vsega, kar je bila i njena dolžnost«. Šele ko je že mnogo ^ljudi že zapustilo London, so bila obveščena oblastva v krajih, kamor so bili namenjeni. »Nevv Leader« poudarja, da je prebival-! stvo južne Anglije in Londona v resnih | skrbeh zaradi letečih bomb, predvsem pa, j da se sedaj v Angliji boje še strašnejše-i ga nemškega orožja. V7 Angliji se že ka-j že reakcija na obstreljevanje z letečimi bombami jasneje kot doslej. Angleški na-: rod je že utrujen od vojne. V nekem dopisu v dnevniku »Dai!y Man« se pritožuje neka žena iz južne Anglije nad tem, da se pri napadih letečih bomb misli vedno le na londonsko prebivalstvo. To ni prav in je žaljivo za pre-J bivalce južnih angleških mest in krajev, j ki ravno tako trpe zaradi letečih bomb. ; Razen tega pa zbuja vsaka leteča bomba med poletom nad pokrajino strah in grozo, dokler prebivalstvo ni gotovo, da je izven nevarnosti. Churchillovo izjavo, da se naj odslej v zvez: z letečimi bombami govori le o Londonu in ne več o južni Angliji. smatra južno-angleško prebivalstvo za klofuto. Zmeda v angleškem železniškem promet u ženeva, 2. avg. Londonski ponedeljski listi poročajo o delovanju letečih bomb zlasti v zvezi s prometom. »Times«, poroča, da so ogromne mncžice v zadnjem tednu kar oblegale postaje britanske prestolnice. »Daily Telegraph« pravi, da je bil v soboto prekinjen promet na vseh progah podzemeljske železnice v smeri proti Paddingtonu. Stotine ljudi so morale čakati na zveznih postajah na vlak. Izredno dolge kolone ljudi po 12 v vrsti so se gnetle pred blagajnami. Toda to ni bila edina skrb železniške uprave. V nedeljo zjutraj je treščil neki zavezniški bombnik v bližini Madenheada na tla. Naprave na postaji so bile tako hudo poškodovane, da je bil promet v obe smeri daljši čas nemogoč. »Daily Telegraph« poroča tudi o razgovorih o krizi v prometnem ministrstvu. Tam se boje, da bo nastala v bližnji bodočnosti še večji naval na vse londonske vlake, ki vozijo na daljših progah. Pravijo, da bodo ukinili dopuste vojakov, da bi se na ta način dosegla razbremenitev železniškega prometa. Pripravljajo tudi načrte o prednostnih vožnjah za določene skupine potnikov. Zaradi letečih bomb so onemogočena vsa počitniška potovanja. Stotine tvornic, uradov in trgovin v središču Londona je ustavilo delo teden dni. Ljudje vedno bolj silijo iz Londona. Notranji minister Morrison je dal navodila krajevnim oblastem v obalnih krajih, da ne ovirajo Lon-dončanov, če pridejo v doslej izolirane kraje. Zaenkrat pa še nI znano, za katere kraje ta odredba velja. »Daily Telegraph« navaja pri tem Eastbourne. Brigton, Margate in druge kraje ob angleški južnovzhodni j obali. List dodaja, da tam ne pričakujejo I mnogo Londončanov, ker se njih življenjske prilike prav nič ne razlikujejo od londonskih. »Daily Herald« poroča, da se je v Bor-nomouthu zvišalo število prebivalstva za približno 30.000 ljudi. Večina prebivalstva je pribežala iz Londona iz strahu pred bombami, velik del došlecev je izgubil stanovanje ter stanuje pri sorodnikih in prijateljih. Največji odstotek Londončanov, ki je oblegal v zadnjem tednu postajo v Paddingtonu. se je zatekel v Torquay in Paignton. Weymouth je tako prenapolnjen, da prenočuje večina beguncev kar na obali. Spet nov alarmni sistem Stockholm, 2. avg. Notranji minister Morrison je objavil v spodnji zbornici zopet nov alarmni sistem. To je bržkone njegov edini prispevek k obupni obrambi proti letečim bombam. V Londonu javijo sedaj s posebnim alarmnim znakom bližajoče se leteče bombe. Morrison pa je takoj priznal, da je tudi novi alarmni sistem nepopoln in omejen. Razen tega je priznal, da ne jamči, da bo bližanje letečih bomb v vsakem prmeru pravočasno sporočeno. Na vprašanje, če kaj ve o novi vrsti bomb, ki prihajajo mnogo tišje kakor dosedanje, je dejal: »Vem za celo množico strašnih stvari«. Ko ga je poslanec Shin-well nato opozoril, da bi ta govor lahko napačno razlagali, ter ga je vprašal, ali naj te besede razume le kot površen odgovor, je Morrison odgovoril, da je res. da je deloma le tako govoričil, da na živi vsak, ki ima s temi stvarmi opraviti, v svetu strašnih stvari. Novel Po poročilih Italijanskih listov so se prošlo nedeljo po cestah severna Italije pojavile nove italijanske divizije, prihajajoče iz Nemčije. V velikih kolonah so se pomikali alpinci s svojim ogromnim vozataj-stvom in topovi. Novo opremljeni in izvež-bani vojaki so napravili odličen in svež vtisk. še nikoli ni bila kaka ita'iianska četa tako dobro oblečena in oborožena. Nova vojska nosi poletne uniforme iz najboljšega blaga in deloma iz najboljšega usnja, čevlji in orožje so popolnoma novi, isto velja za sedla in konjsko opremo. Razpoloženje čet je po zagotovilu častnikov odlično. Vojaki so cele mesece brez skrbi živeli v Nemčiji ter so bili po vež-balnih taboriščih skoro hermetično ločeni od ostalega sveta. Tako so se lahko navzeli novega duha in strumne discipline, častniki pravijo, da je bila vojska popolnoma zatopljena v ozračje resne v«žbe in priprave na vojno. Iz nje je popolnoma izpuhtela razkrajajoča kuga. iz katere so bili odposlani v Nemčijo na vežbe. Vojaki so izražali nado, da pridejo čim prej na fronto in da ne bodo Jclgo pohajali po garnizijah. Kjer koli so r.a pohodu skozi kako mesto, jih prebivalstvo navdušeno pozdravlja, njihove zastave pa počašča s fašističnim pozdravom. Kaj jih čaka Stockholm. 2. avg. »Združene države ne bodo doživele nobenega gospe-darskega podv'-ga, marveč najhujšo krizen. To napoveduje član ncvvorifcega »Research Insttute of America« Leo Cherne v članku »Ostanek življenja«. ki je zbudil največje zanimanje. Cherne podaja predvsem temno sliko bodočnosti ameriškega delavca. Med drugm napoveduje 19 milijonov brezposelnih. Veletrgovina bo še bolj uspevala, srednje trgovine se bodo številčno omejile, majhne pa bodo povsem uničene. Povprečni državljan ne bo imel noben:h olajšav pri plačevanju davkov, nasprotno pa iih bo me'a veletrgovina v velikem obsegu. Najtežji so-cialn: in rasni spori bedo nastali med odpuščenimi vojaki in civMisti. belci in zamorci, Židi in arije'", delodajalci in delavc V primeru zaveznice zmage bo težko preprečiti tretjo svetovno vojno. V nekem sm'®lu ia na nekaterih področj;h se dosedanja vojna do naslednje sploh ne bo končala. Cheme izjavlja, da bi se dalo omejiti brezposelnost le, če bi sc posrečilo ohraniti dosedanjo ptozvodnjo. kar pa bo praktčno skcTaj nemogoče. Nikakor ne bo nastopil od mnogih pričakovani povojni podvig. Je mestoma bodo uspevale posamezne industrije, medtem ko bodo ojita e uničene in bo brezposelnost stalno naraščal« Spr čo takih izvajanj ameriškega znanstvenka je razumljivo. da se ameriški vojaki danes v glavnem zanimajo za dobo po vojni n so v strahu pred njo. mm m tmmt Na Italijansko prebivalstvo so napravile te čete kar najboljši m najsilnejši vtis. Kmetje prihajajo'od daleč k cestam, >'a bi si ogledali to vrlo vojsko. Ponekod tvori prebivalstvo na obeh straneh csste dolg špalir. Mnogo ljuli porablja nedeljo v to, da po več kilometrov daleč ra kolesih spremlja čete. Vojaki so povsod navdušeno sprejeti in so ti sprejemi naravnost ginlji-vi zlasti tam, kjer se zbere več ljudstva. Vojaki se tudi zelo pohvalno izražajo o tovariškem duhu. ki jim ga očitujejo nemški vojaki in častniki. Takisto mečno hvalijo splošno nemško vojaško oskrbo, k: so je seveda deležne tudi nove italijanske čete. Umrla nam je naša dobra žena in mama, gospa Frančiška Kerestean Pogreb bo v četrtek, dne 3. t. m. ob 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Marije, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 1. avgusta 1944. Globoko žalujoči: Jernej, mož, sinovi in hčerke ter ostalo sorodstvo. mm mm m Strti pod krutimi udarci usode naznanjamo, da je umrl naš ljubljeni mož, oče, tast, svak in stric, gospod LOKAR ANTON glavni arhivar fin. direkcije Pogreb dragega pokojnika bo v petek 4. VTH. ob 16. uri iz kapele sv. Antona na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 2. avg. 1944. Žalujoči: IVANKA, žena; SAŠA, sin; SLAVKA, hčerka; VLAJKA, snaha. Višnja gora v varstvu domobrancev Na grosupeljski železniški postaji sem sedel z domobrancem na motorno kolo m že sva drčala proti Višnji gori po cesti, vi-joči in vzpenjajoči se med smrekovi ipi gozdovi. Požagana drevesa in od min razriia cesta spominja na dneve, ko so komunistična krdela nedavno obkolila Višnjo goro in jo skušala spet zavzeti. Kljub veliki premoči in celo tankom pa domobrancem niso mogla do živega. Sedaj popravljajo telegrafisti brzojavne napeljave, pionirj' pa pregledujejo sumljivo zasuta mesta na cesti, kjer bi utegnile biti položene mine Na bloku, ki teče čez cesto na klancu dvigne stražar zaporni drog in motor potegne dalje. Lepaki, ki predstavljajo domobranca s šlemom in napovedujejo izid nove slovenske revije, se v pestrih barvah poživljajoče odražajo od belih hiš in temnih drevesnih skorij. Na poveljstvu v Višnji gori se razgovar-jamo s stotnikom Stamenkovičem o poskusu komunističnega »obleganja« Višnje go re in o zadnjih bojih na Krki. Častnik stoji s prekrižanimi rokami in govori temperamentno in s ponosom, kadar gre za nje gove fante, ki v borbi ne odnehajo. Pretežna večina med njimi je Dolenjcev, to se pravi ljudi, ki so sami okusili toliko sla-bega s strani rdečih in so sedaj podrli za seboj vse mostove. Višnja gora je mesto in njeni prebivalci so na to tudi radi ponosni. Prija jim, da so meščani. Za nje bi se z malimi izjemami pač ne dalo reči, da so naklonjeni komunizmu in gozdu, temveč so odšli v hribe predvsem priseljenci iz Ljubljane. Danes je to malo mesto kot izumrlo. Mladega moškega v civilu ne srečaš zlepa, zakaj odšli so ali k domobrancem ali pa so jih prej prisilno mobilizirali rdeči. Med Višnjegor-čani in okoličani je bilo vedno nekoliko napetosti. Danes, v bratomorni vojni, pa so se okoličani izkazali izvrstno. Lahko bi na primer na prste našteli tiste, ki so odšli v rdeča krdela iz vsega venca vasi, M obkrožajo to polževo mesto: Vrh, Spodnje in Zgornje Brezovo, Dedni dol, Polica, Dobrava, Selo, Trstenik. V šoli, kateri je zgorel ob komunističnem požigu streha, si ogledujemo po razredih stene, ple^kane z lažnivimi in huj-skajočimi komunističnimi gesli. Rdeča peterokraka zvezda ter srp in kladivo dajejo še posebej poudarka iz spominov preteklega rdečega »vladanja« v tem prijaznem mestecu. Tudi sodni j o so zažgali rdeči teroristi, prav tako Codellov grad, da ne bo ta stavba spominjala več na »stari fevdalni in reakcionarni red«, ko se vendar oni, komunisti, »progresivno borijo za novega«. Zastava na poveljstvu plapola v lahnem dopoldanskem vetriču, domobranci sedijo na klopeh pred hišami in berejo, drugi odhajajo z orodjem in oboroženi na oddaljenejše in višje točke, kjer delajo in utrju-ejo okope. S sošolcem podnarednikom se srečava pred njegovim stanovanjem in me povabi na kozarec vina. Je to človek, s katerim se prav dobro poznava že iz proti-komun i stičnih borb v bivši Jugoslaviji. Marsikaj sva takrat predvidevala, vendar bi se nama čudno zdelo, če bi nam bil kdo rekel, da se bova srečala čez leta na postojanki, ki stoji na straži proti interna-• ionainim izkoreninjencem lastnega naroda. V pisarni obveščevalnega oddelka so na-grmadeni spisi in komunistični dokumenti, katere urejajo, da jih pošljejo potem poveljstvu. »To so dokazi, ki jih bomo hranili za vso bodočnost, da se ne bi še kdo kdaj drznil povzdigniti svoj glas in oznanjati nauk Žida Marksa« pravi oddelkov vodja, ko se poslavljava. Poleg hiše, ki ima pod slemenom velik lik polža, stopim k čevljarju, ki hrani dva patenta čevljarskega ceha. podeljena od Marije Terezije. Pregledujeva zanimiva stara pergamenta, ki ju je v pregibih že načela plesen. Ko sedimo zopet na poveljstvu, pripelje straža dva ubežnika iz komunističnih krdel. Mlada fanta sta, šele po sedemnajst let imata, doma -ta z Gorenjskega. Obleka je raztrgana. »Tri mesece je že tega, kar so nas komunisti pograbili na domu, potem so na- poslali s kurirji preko meje. Puško sva imela le enkrat samškrat v roki, drugače so nam rajši zaupali mule. Prav nič epo naju niso gledali, prav tako kakor tudi Primorce ne,« pripovedujeta mladeniča v gorenjskem narečju. Ko jima ponudijo kruha in masla, jima malca tekne, zakaj sestradana sta in pravita, da v vseh teh treh mesecih v hribih nista niti enkrat jedla kruha. Ko jih vprašujemo po stanju v komunističnih krdelih, nama povesta že znano dejstvo, da si velika večina želi uiti, pa ne more, ker je teror velik in vohunstvo zelo razpredeno. Hrana je malenkostna, neslana in slaba. »Kako pa sedaj, ko so se proglasili rdeči za kraljevo vojsko?«, vprašujemo mlada ubežnika. »Odpravili so pozdrav s pestjo in smo morali pozdravljati po vojaško. Politkomi-sarji pa so nas svarili, naj se nihče ne razvnema, ker je to le »taktika«. Pri političnih urah so nam prikazovali domobrance kot zverine ter nam obljubljali neštetokrat, da bo vojne konec čez štirinajst dni, ker so Amerikanci in Angleži že v Trstu.« Ker se fanta neprestano praskata, ju vprašamo, ali imata uši. Prikimata nam in pravita: »Uš je stalna spremljevalka v komunističnih krdelih, pravtako kot polit-komisar.« Obiščem nato sosedno hišo. kjer je med debelimi stenami nameščena telefonska centrala. Trije mladi domobranci se menjajo pri poslu. Najmlajši je Ljubljančan in študent. Radio igra vesele melodije in valčke. Skozi okno se odpre pogled preko polja do žičnih ovir, do požganega gradu in do gozdiča na vzpetini. Telegrafist mi razkazuje: »Tukaj, po tej ravnini je prišel tank, pa je prav tamle hitro zavil in izginil v gozdu. Pozneje so ga zažgali domobranci skupno s še drugim tankom, ko so presenetili vozače.« Vsakega toliko časa zabmi v telefonski r..... skrinjici. Nad posteljami visijo na steni plašči in orožje, v kotu pa so zaboji z mu-nicijo. Ko mi prinesejo v menažki kosilo, si napravim na mizi, ki je obložena z vsakovrstno šaro, nekaj prostora ter zajemam ;z rdeče obarvane posode testenine s konzerviranim mesom. Jem in se spogledujem z dvenrt dekletoma, ki tičita na mizi pod steklom. Fotografiji predstavljata izvoljen-ki mlajšega in starejšega telegrafista. Ko pokažem na fotografiji, izvleče eden od njih iz listnice še več fotografij o domu in dekletu ter pripoveduje o Ljubljani in o dopustu, ki ga bo nastopil. »Krojač mi mora prej zašiti hlače,« kaže na dve iaz-trgani črti na hlačnici. »Raztrgal sem jih na bod.jikavi žici, z bencinom pa si bom očistil madeže na uniformi, da bom prišsl na obisk kot iz škatljice,« se smeje fant pšeničnih las, ko se poslavljava in odhajam izpod debelih obokov, ki dajejo varno zavetje tako važnemu sredstvu, kakor Je za vojaka telefon. Zgodaj popoldan sedem še ž dvema domobrancema na motor mlečno sive barve. Vračamo se proti Grosupljemu pod soncem med zelenimi travniki in dišečimi gozdovi. Za nami ostane Višnja gora, mirna in varna v varstvu domobrancev. Ljcnko Urbančič opoldatakam nebom. A tudi tam, kjer deli sonce pročelja v ploskve in črte, trpi plastika pod navalom navpično padajoče svetlobe. Tako nič ne razdira enotnosti tega prostora, ki je po talnem narisu trapecne obleke. Tudi tukaj so si stolpi pr.svojili najmočnejšo stran ter si podrejajo vse druge zgradbe. Od vseh strani sili pogled proti staremu vodnjaku. Kakor žene in dekleta zjutraj in zvečer se vzpne podčastnik po njegovih štirih stopnicah navzgor in se nagne čez ograjo trebušaste kotanje. Pod klasično lepim kamenitim jarmom, čez katerega visijo rdeči oleandrovi cveti, se spuščajo vedra na dolgih vrveh v temno mokroto. Drseči konopei so desetletja rezljali jarč če v rob kotanje in na ta način kamen vse naokrog nazobčali. Tudi dane« tečejo verige spet v teh tirih, ker je vojna nekje zunaj pred obzidjem pretrgala vod e'ektrič-nega toka za vodno črpalko. Podčastnik nadaljuje svojo pot po ulicah gor in dol. Opazuje mežikajoče obraze ljudi, ki sedijo že cele ure na kameniti klopi pred nekimi vrati ter se zadovoljno predajajo dolgočasju. Nekaj časa opazuje tudi igro otrok, ki ničesar ne vedo o vojni. Zal mu je. ko požene letalski alarm v popoldanskih urah na novo prebujeno živ jenje v zaklonišča. Nenadno ga objame občutek samotnosti in ne najde več pravega raz- merja do tega okolja, ki Je obstalo t «yo- jem razvoju. Napoti se spet proti stoJnid, kjer ga sprejme osvežujoča hladnost visokega. eomračnega prostora. Večna luč plapola v oljevki pred oltarjem kakor tam nekje v daljni severni domovini. Pozneje mu vratar mestnega doma za nekoliko cigaret izven ur. ki so določene za obiskovalce, prijazno odpre vrata v prostore mestnega muzeja, med drugim tudi v posvetovalnico, kjer je nekoč Dante kot odposlanec mesta Florence opravil svoje poslanstvo. Krasen doprsni kip iz črnega mramorja z običajnim prikazom genialnega obraza spominja z napisom na ta dogodek. Pred kipom ležita po ena izdaja »Božanske komedije« in »Novega življenja« v zlati obrezi in svinjskem usnju. S freskami, starinskimi vrati in slikami, ki jih mestni očetje še niso dali spraviti na varno, se pozni gost ne bavi predolgo. Linije. oblike, perspeiktive. datumi in zgodovinski spomini so ga tako napolnili, da je bil utrujen. Zahrepenel je po lagodni rah-losti širnih toskanskih vrtov, tako da mu ni niti do tega. da bi v knjigi obiskovalcev poiskal podpis Luisa Trenkerja. ki je v tem mestu guelfov in gibelinov iskal pravega nastrojenja in kulis za svoj fi'm »Con-dottiere« Skozi severna vrata je dopustnik zapustil to kraljestvo preteklosti, ki ga novi čas še ni utegnil obdelati s svojimi dleti. Po malomarnosti je ustrelil moža svoje sestre Krvav zaključek zakonskih razprtij v družini posestnika Kocmana Od komunističnih teroristov požgana šola v Višnji gori re s Vojna gre skozi toskansiko deželo, piše vojni poročevalec H. K. Labok. Nemškega vojaka vodi pot od bitke do bitke po svojevrstnem svetu. Boleče noge, od prahu vnete in zaradi žarke svetlobe utrujene oči ter od žeje osušene, razpokane ustnice mu kakor vse ostale nadloge in nevarnosti te ogorčene borbe na južnem bojišču vendarle ne morejo zapreti vrat do doživetij v tem raju, ki se širi kakor vrt v nežnih zelenih valovih daleč do migljajočega obzorja. Med pohodom po gorskih pobočjih vi-jočih se cestah se mu nenadoma razkrije ljubkost kakšne doline. Z griča je videti zlato-rumena polja dozorelih klasov, a venčajo jih svetli, vijoči se venci vinogradov in podčrtavajo temne, nasičene barve tenkoudih cipresnih vrst in široko pahljačastih krošenj pinij. Oko se zazre v hiše, dvore, vile in gradove, ki so tako krasno postavljeni v ta rastoči, bohotni okvir in ki se poleg somračnih parkov ob plitkih, smaragdno bistrih vodah ali nad redko macchio srebrnkastih oljkovih nasadov zgoščajo v mesta. Le redko kateri grenadir je stopal proti bojišču ali pa spet v zaledje in le malo-števrni vozači so merili okljuke teh cest, ne da bi se vsaj za trenutek ozrli — kvečjemu če ni bilo ponoči — na enega izmed toskanskih biserov, na San Gimignano, mesto čudnih stolpov, ki se dviga uporno kakor en sam grad na griču v ažurno modro, z motno belimi paj-čolani risano nebo. A če so jim le dopuščale naloge in čas, so usmerili svoje korake navzgor, vstopili so skozi ta ali ona visoka stara mestna vrata in so za kakšno urico pustili vojno tam nekje zunaj. Te okamenele letopise 13. in 14. stoletja obvladuje mogočnost v jasni črti vzpenjajočih se stolpov, ki rasejo kvader na kvadru iz silnih temeljev. V vsako ulico gledajo ti stolpi, vsakemu trgu dajejo svoj pečat in ga označujejo že v daljavi. Nekoč so bili znani'ci blagostanja in mogočnosti tu živečih patricijskih rodbin in ko je nekoč odločen župan omejil te vzpone v nebo na višino stolpa nad staro mestno hišo, Je neka rodbina izrazila svojo silo in svoj ponos s tem, da je postavila dve takšni zgradbi. A le trinajst teh nebesnih slopov še stoji od vseh sedemde-etih, ki so jih nekoč zgradili. Središče San Gimignana je trg pred stolno cerkvijo. Nad velikim stopniščem stoji pred pročeljem, ki je lepo v svoji preprostosti, neki podčastnik. Ves tuj se dozdeva s prašno rjavino svoje uniforme in z orožjem ob pasu pražnje oblečenim domačinom, a mu je vsaka stvar naokrog vendarle dosti bližja nego tem ljudem, ki so zanjo od vsakdanjega gledanja že otopeli. Kraj se mu zdi kakor oder srednjeveške igre — a pri tem ne ve ničesar o slavnostnih igrah, ki obujajo vsako leto za trenutek tisto življenje, ki je nekoč gibalo to prizorišče. Njegovo telo se nagiba nazaj, da bi lahko pregledal mestni stolp, ki prekaša za dvakratno višino z nazobčanim vencem okrašeno mestno hišo. Ko se pa obrača na druge strani, mu pogled bežno objema vrste stavb, ki stremijo iz svojih zajetnih temeljev in preko svoje gmotnosti v višino. K temu vtisu pomagajo tako log-gia na levi, kakor ozke hiše vsenaokrog. Podčrtavajo ga tudi ostri loki oken, ki j h stebri delijo v dve polovici. Vitkost premaguje težo vrat, svodi in slopi so od nje lahkotni, a padajoče črte stolpov dvigajo pogled k soncu. Vojak gre naprej. Mlada deVeta, ki z dolgimi nogami stopicajo v svojih lahkih poletnih oblačilih proti vetriču po cesti navzgor, ga ogledujejo kakor grozo zbujajoč košček vojne, ki je vdrla do sem. Pri tem pa so njegovi lasje mehko zlati in trde poteze so se mu ublažile kakor od prazniške-ga dne. Na Piazzi della Cisterna stoje kakor kulise nekega pozabljenega sveta neosvetljena pročelja pod belo žarečim Ljubljana. 1. avgusta. Leta 1939. se je poroči] Jožef Kocman, tesar in posestnik v Ponovi vasi, z Ivanko Štrukljevo. V začetku se je zdelo, da bo zakon srečen, kasneje pa je prišlo do nesoglasij. Kdo jih je povzročil, ni mogoče ugotoviti, ker se izpovedi prič v tej točki ne strinjajo. Nekateri dolžijo moža, drugi ženo. Zanj pripovedujejo, da je bil nagle jeze in nezaupen. O njej pa trdijo, da je hotela imeti pri hiši primerno besedo in se ni mogla sprijazniti z moževim značajem. V zvezi z gospodarstvom in denarjem so se spori med zakoncema kmalu stopnjevali. Prišlo je tako daleč, da so se prepiri vrstili dan za dnem in da so jih običajno zaključili dejanski spopadi. Ivanka Kocmanova si ni vedela pomagati drugače, kakor da je ob vsaki taki priložnosti pobegnila na svoj rojstni dom. Kocman se je po prepiru običajno kmalu pomiril in jo prišel iskat ter jo odpeljal zopet domov. To se je nskaj časa ponavljalo, na bin-koštni ponedeljek lani pa je prišlo do zaostritve in preloma. Po hudem prepiru in pretepu je Ivanka Kocmanova zbežala domov in se ni hotela več vrniti, dasi je Kocman prišel ponfjo in se skušal z njo spraviti. Zahtevala je od njega, naj ji vrne vso njeno opravo in stanovanjsko opremo. Kocman pa ni hotel nič slišati o vrnitvi in je vztrajal na zahtevi, da se zopet sporazumeta. Ivanka se je zato posvetovala z raznimi svojimi znanci, baje se je zatekla po nasvet tudi na sodišče v Ljubljano. Ko vsa njena prizadevanja niso imela uspeha, je napisala pismeno prošnjo in jo po materi poslala svojemu bratu v Šmarje. Prosila ga je, da bi se obrnil na karabi-njerje za posredovanje. Brat Ivan Štrukelj je prošnjo odklonil z izgovorom, da ne obvlada italijanščine. Sklenil pa je, da bo sam pomagal svoji sestri. Dne 10. ju rja se Je podal z nekaterimi svojimi prijatelji, med njimi so bili Anton Jagodic, Janez Petrič in Vincenc Perovšek, v Ponovo vas. Vsi so bili oboroženi, ker so se bali, da bi jih kje ne napadli komunisti. Doma so vzeli voz in voznika in odšli skupno z Ivanko Koc-manovo in bratom Jožetom Štrukljem na dom Jožefa Kocmana. Tega v trenutku njihovega prihoda ni bilo doma. Hiša je bila zaklenjena, okna zaprta. Ko se je vrnil, se je vnel hud prepir. Kocman ni hotel izročiti pohištva. Vdal se ni niti, ko je Štrukelj, da bi ga ostrašil in omehčal, ustrelil enkrat v zrak. Zato je slednji sklenil, da vdre s silo v Kocmanov dom. Ivanka Kocmanova mu je povedala, da lahko pride v hišo skozi tla na podstrešju, kjer je bila neka odprtina zasilno zabita z deskami. Ivan Štrukelj se je podal v spremstvu Antona Jagodica na lestev, ki je vodila k dotični odprtini v podstrešju. Povzpela sta se do stropa in začela trgati deske. Ko je Kocman slišal trganje desk, je pobral nekje za hišo železno kopačo in se podal na lestev za nasilnežema. Cim se je dvignil po lestvi za nekaj klinov, je počil strel. Kocman se je zadet v čelo zvrnil na tla in je bil na mestu mrtev. Strel je oddal Ivan Štrukelj. Nastalo je splošno zaprepaščenje. Ivan Štrukelj je bilo zelo razburjen, ker se je bal, da bi ga ne napadli. Nekega Gačnika in njegovo ženo, ki sta ga hotela zaradi dejanja ošteti, je pozval, naj se oddaljita na 3 korake, sicer da bo streljal. Kasneje je bil Štrukelj aretiran in prepeljan v ljubljanske sodne zapore. V preiskavi je dejanski stan priznaval, branil se je le očitka, da bi bil ustrelil Kocmana po zrelem preudarku. Trdil je, da se mu je pripetila ne-reča in da se je puška sprožila proti njegovi volji. Kocman da ga je hotel udariti s kopačo, on pa je udarec prestregel s puškino cevjo. Udarec je bil tako močan, da mu je puško izbil iz ene roke in jo je z drugo držal le za kopito. Puška da mu je pri tem omahnila navzdol, udarila ob pod in se sprožila, ker ni imela varnostne zaklopke. Državno tožilstvo pa Štruklju g^de na nekatere izpovedi prič ni dalo vere in ga ie obtožilo naklepne usmrtitve po § 167 - I. ksz. zakona. Razen tega je bil Štrukelj obtožen poskusa prestopka po § 250, ker je hotel proti volji lastnika vdreti v Kocma-novo stanovanje, in prestopka zoper osebno prostost in varnost po ? 247, ker je z resno grožnjo ogrozil varnost Antona in Marije Gačnik. Na zatožno k^p je morala tudi Kocmanova. ker jo je obtožnica do-žila, da je Štruklju pomagala pri vdoru v hišo. Razprava je bila pred okrožnim sodiščem pretekli torek in sredo. Sodil je senat pe-torice. Zaslišane so bile številne priče. Obtoženca sta vztrajala pri svojem zagovoru, ki se jima je posrečil. Sodniki so Kocma-novo oprostili, Štruklja pa obsodili zaradi malomarne usmrtitve Kocmana, pri čemer je bila obtežilna okolnost, da je moral biti Štrukelj že po svojem poklicu pazljiv v ravnanju z orožjem, na 2 leti strogega zapora in 600 lir denarne kazni oziroma 10 dni nadomestnega zapora. Iz Srbije Beograjska porodnišnica se je preselila. Mestna porodnišnica, ki je bila pred bombardiranjem nameščena v Ulici kneginje Perside št. 57, je bila po poročilu »Novega Vremena« preseljena v vas Zaklopačo, kjer je začela poslovati 16. t m. V porodnišnico sprejemajo pacijentke ves teden v mestni bolnišnici, ob nedeljah zjutraj pa jih prepeljejo v Zaklopačo. Dobrodelna predstava za oškodovance po bombardiranju. V sredo 19. t. m. sta bili uprizorjeni na letnem gledališču v Beogradu operi »Pagliazzi« in »Cavalleria Rusti-cana«, katerih čisti dobiček je bil namenjen za oškodovance po letalskem bombardiranju. Med drugimi sta pela Zdenka Zikova in Krsta Ilič. Letno gledaRšče v Beogradu. Ze nekaj tednov nastopajo člani srbskega Narodnega gledilišča z velikim uspehom r.i odru svojega letnega gledališča v Bregalniški ulici. Gledališče na prostem je postalo priljubljeno izletišče Beograjčanov. Srbsko Narodno gledališče letos prvič nastopa s svojim opernim in baletnim ansamblom pod milim nebom. Nespametni so oni, ki se smejejo tis ti m« ki se vestno drže navodil za zaščito pred letalskimi napadi, ker se ravno njim lahko zgodi, da bodo bridko obžalovali svoj0 neumestno junaštvo in vsevednost. F f.J LTUUNl PREGLED Gradnikova „Pojoča kri" Sredi letošnjega marca je izšla lirična zbirka Alojza Gradnika »Pemi o Maji«, ciklus dva in dvajsetih motivno različnih, a z osebo Maje, te podobe »večno ženskega;.-, povezanih pesmi. Čez pomlad in prvo poletje je Gradniku dozorela že nova pesniška knjiga a-Pojoča kri«, ki smo jo pravkar dobili v elegantni izdaji knjigarne Jože žužek in v skrbnem tisku Narodne tiskarne. Kakor prejšnji knjigi, je akad. slikar Riko Debenjak oskrbel tudi tej simbolično vinjeto, ki krasi naslovno stran platnic in daje s svojo dekorativno izvedbo v rdeči in zlati barvi, zaprti v sivino ostalega prostora, učinkovit vnanji poudarek. V zbirki »Pojoča kri« je natisnjenih 35 pesmi. Med njimi so izšle nekatere že pred sedanjo vojno, delno (kakor na pr. »Pred Gubčevo glavo«, objavljeno v zagrebških Novostih«) v malo znanih izdajah ali kot bibliofiski trsk (»Bog m umetnik« v spomin slikarja Jakopiča). V pesniški skupnosti s povsem novimi učinkujejo še same kot novost in tako sam6 izpopolnjujejo celoten obraz Gradnikove poezije. Z nekaterimi primeri baladne poezije za so se pojavile na Gradnikovi pesniški fiziognomiji nove poteze: opozarjam samo na rabske motive, posebej še na »Pogreb na Rabu«, pesem, ki je po svoji epični vsebini ena najbizarnej-ših balad v slovenski poeziji. V »Pojoči krvi« zbrane pesmi bi lahko razdelili v četvero motivnih plasti. Predvsem so tu nekatere osebno izpovedane pesmi, v katerih odgovarja Gradnik na posamezna vprašanja svojega življenja in svoje človeške usode; med njimi so tudi nekatere erotične pesmi. V drugo skupino bi uvrstil ljubljanske in druge s krajino in človeškim življenjem zvezane motive, v tretjo pesmi, kakor so »Bog in umetnik«, »Pred Gubčevo glavo« in »Nagrobni napisi«, v četrto pa odmeve sedanjega časa, pesniške odzive tej naši krvavi in mučni sodobnosti, kot jih najdemo v rabskih motivih in v drugih pesmih, ki učinkovito zaključujejo Gradnikovo novo pesniško knjigo. Zdi se nam, da kakor glasbena skladba, spisana v težkem molu, raste od začetnega andantina v mo-derato in prehaja od tod v močne, udarne fortissime, izražajoče tragično življenjsko občutje naših dni, pošastni bakhanal strasti in groze, dokler se to doživetje sodobnosti ne izlije v zadnji, pomirljivi in resignirani stih: vse strašne spomine te molk naj moj večno zagrne. * Prva pesem »Pojoča kri«, ki je dala naslov vsej zbirki, je značilna za Gradnikovo poezijo in za s&mo njegovo človeško osebnost. Od tebe sem prejel to težko kri, pravi pesnik »sveti zemlji svoje domovine«; z njo je prejel vso »otožnost ranjene živali«, »ljubezni strast ln črni črt«, z njo »silo, ki jo je tratil barbar«, »vdanost in nemoč tlačana«. Ta kri, ki poje v pesniku, težka kri težkih tal, pa ni zgolj tvaren, biološki pojav, zakaj v nji čuti pesnik tudi ... živo vero v večni vir duha, ki v zlati luči in še v temi vlada, ki v vetru, valu, travi trepeta in preko groba še je pot in nada. Gradnikovi poeziji priljubljeni motiv nasprotja med smrtjo in življenjem — vedno z zmagovitim poudarkom življenja — izra- žata soneta »Smrti« in »življenju«. Za nekaterimi krajšimi pesmimi se vrste primeri Gradnikove nove erotične poezije. Nje značil nost ni več tisti odločni, možati ton, ki se je oglašal tudi v njegovih ljubezenskih pesmih; ni več izraz strasti in opoldanskega žara življenjske energije; predvečerne sence so segle tudi sem in prinesle dih spominov in modrost odpovedi. Tak resigniran ton sliš:mo zlasti iz pesmi »Privid«, »Jesenska tišina« in »Dirn«. Ljubezen: igra, zanke, slast in strup, omama, sreča, vera in obup, zdaj noč, zdaj sonca luč, zdaj led, zdaj kres - si trnek pekla ali kruh nebes? Pred tvojim žrtvenikom nem stojim in žgem in kar zgori je samo dim. Vse zadnje Gradnikove pesniške zbirke kažejo, kako se pesniku snov njegove poezije čedalje bolj objektivizira in kako prehaja od osebno izpovedne lirike vedno bolj v poezijo obče usode, najsi je le-ta imela že malone izpočetka v njem močnega zastopnika. Tako je tudi težišče »Pojoče krvi« v pesnikovih reakcijah na vnanje pojave m dogodke, presegajoče obzorje osebnega sveta. Najprej predstavljajo to vrsto poezije nekateri priložnostni soneti (Na Cankarjevem grobu, Na Cankarjevem nabrežju, Pred Vodnikovim spomenikom. Na Krekovem grobu), ki razodevajo bolj kakor pesnikov odnos do teh osebnosti Gradnikovo miselno stališče v vprašanjih naše obče usode; posebej sta značilna prvi in Četrti sonet. V vrsti ljubljanskih motivov, ki so nastali že 1. 1939., opeva pesnik staro cukrar-no, si obuja v duhu kontrast med Emono in Ljubljano, kaže nastrojenje meglenega jesenskega dne v Tivoliju, ter v sonetu »Vizija« razgrinja pred bralčevim duhom privid Ljubljane v tedaj bližajoči se vojni. Dva soneta z naslovom »Na Kontovelu« nam dajeta občutiti vonj bažilik in rož- marina s suhih kraških tal blizu Trsta, a tudi zdaj v zvezi z zemljo »dobro in neminljivo, zemljo bedno in bridko«, ki se je oklepa naš človek s tolikšno ljubeznijo. Na ciklus »Pesmi o Maji« spominja »Pismo z morja«, v sonetu »Očiščenja« pa se pesnik spet vrača v svoj osebni svet, ko pravi: Ukročen že sij mojih je oči, na vse stvari krog sebe gledam mirno in mirno čakam uro zdaj večerno, ko k spanju večnemu zvon zadoni. V »Nagrobnih napisih« nadaljuje Gradnik pesniške poskuse, ki sta jih začela Prešeren in Fran Levstik: strniti v štirivrstičen epi-taf kvintesenco nekega človeškega življenja, izraziti njegov smisel ali bolečino, ki navdaja svojce pred grobovi dragih bitij. Teh enajst nagrobnih napisov nam obuja v mislih »poezijo nagrobnikov«, ki so jo zlasti čislali baročni poetje zapadnih narodov in ki je bila priljubljena tudi nekaterim romantikom. Pesem »Bog in umetnik« obravnava poslanstvo umetnika v življenju in njegovo pot skozi iluzije tega sveta k Bogu, ki je odmev umetnika, kakor je umetnik odmev Boga. Tercine »Pred Gubčevo glavo« prinašajo pesnikov hamletski monolog pred lobanjo »ponosnega kmeta, ki ni nikdar knezom lizal pet«. Pesem bi mogli uvrstiti med značilne primere sodobne socialne poezije, saj je njena osnovna pesniška ideja izrazito socialna. * V časniških poročilih o tragediji slovenskih ljudi na Rabu Je bilo izraženo začudenje, da naši pesniki ln pisatelji še niso izkoristili za svoje stvaritve teh sila težkih skušenj in dogodkov. Tak očitek je neupravičen, kajti dokumenti gredo vedno pred poeeijo: pesnik in pisatelj morata dobiti nasproti dogodkom primeren časovni razmak, šele tedaj lahko doživljena stvarnost drugih preide v očiščen^ pesniško doživljanje stvarjalcev. Alojz Gradnik je že v »Pesmih o Maji« segel v življenjsko gorko snov našega trpljenja (Maja in azil, Maja in mesto). V »Pojoči krvi« se je med prvimi odzval globoko ranjenemu in užaljenemu čustvu našega trpečega ljudstva in spisal ciklus »rabskih motivov«, ki obsega sonet »Rab« in balade: »Obisk v taborišču na Rabu«, »Balade o kruhu v taborišču na Rabu« in »Pogreb na Rabu«. Iz podobne pretresljive resničnosti polpreteklih dni sta posneti tudi »Pogreb pri Sv. Križu« in daljša, v petnajstercu spisana pesnitev »Pismo po vrnitvi«. Gradnikova sodobna balad na poezija zasluži posebno pozornost. Udarno kakor v najbolših Aškerčevih baladah pojo Gradnikov! stihi v dvovrstičnih kiticah »Obiska v taborišču na Rabu«. Smrt je obiskala taborišče in vabi s seboj ljudi, ki so dozoreli za njeno žetev; v pošastnem ozračju trpljenja, groze in gladu se žrtve upirajo, vsaka ima svojo poslednjo željo, in vse te predsmrtne blodnje, blazne fiksne ideje in skromna želja po ozdravljujočem grozdu iz domačega vinograda se zlivajo v pesniški privid, ki pretrese bralca s svojo nazorno resničnostjo. Potem so vstali ln zapovrstjd štorkljah so vdano ven v tem<5. Zanimiv etični problem je postavljen v Baladu o kruhu, spisani po resnični zgodbi. Mož in otrok umirata od gladu, žena ima na razpolago zgolj košček kruha, ki lahko reši samo enega ali drugega, ne pa obeh. Komu naj ga da? In v tej grozoviti preiz-kušenji matere ln žene v istem slabotnem bitju, v tem konfliktu med materino ljubeznijo in ljubeznijo žene se mlada žena odloči za mo5a. Vendar pa — Nič več se v cunjah ni zganilo, nič zaječalo več in sam ostal je košček kruha tam. . Nikomur ni bil za kosilo. Kronika * Generalni poročnik Bayerlein odlikovan z meči. Fiihrer je generalnemu poročniku Fritzu Bayerieinu, poveljniku oklopne divizije, podelil hrastov list z meči k viteškemu križcu železnega križa kot 81. vojaku nemške vojske. * Položitev venca na Hindenburgovo ra-kev. Ob obletnici smrti državnega predsednika in generalnega feldmaršala von Hin-denburga je bil po naročilu Fuhrerja položen venec na sarkofag feldmaršala v grobnici v Tannenburgu. * S turnirja za nemško šahovsko prven-. stvo. Po 7. kolu turnirja za nemško šahovsko prvenstvo, ki ga igrajo v Poznanju, je bilo stanje naslednje: Griinfeld, Hans Miiller, Weinitschke, vsak po 5 točk, Vcgt 4 (1), Beni, Eibensteiner, Keim in Ulrich, vsak po 3 in pol točke, Riedmiller in Schmitz po 3 točke, Wallaschck 2 in pol (1), dr. Gollasch 2 in pol, naddeset-nik Lamprecht in Niisken, vsak po 2 točki. * Rumunska kmetica je rodila četvorčkc. Iz Bukarešte poročajo, da je rumunska kmetica Elena Jurgu v občini Jurgara v Besarabiji rodila zdrave četvorčke tri dečke in eno deklico. Mater, ki je že prej darovala življenje trem otrokom, je počastila in podprla rumunska socialna pomožna organizacija. * Ustreljeni teroristi. Kakor javljajo iz Trsta, se je pri napadu sovražnikovih agentov na Palazzo Giustinian v Benetkah zrušilo 5 nadstropij, pri čemer je bilo ubitih 20 ljudi. »Piccolo« poroča, da je izredno vojno sodišče obsodilo na smrt z ustre-litvijo 13 sovražnikovih agentov, ki so priznali tudi še razna druga teroristična dejanja. Smrtna kazen je b:la izvršena na razvalinah palače. * Zasledovan zločinec. 25. julija proti poldnevu je bil orožniški stražmojster Traler iz Friedburga na Oberdonauskem ustreljen iz zasede, ko se je peljal na motornem kolesu. Umora je osumljen pobegli kaznenec Jurij Hamminger. Za izsleditev je razpisana nagrada 5000 mark. * Drzen roparski napad. V Kopenhagen-Frederiksborgu je bil izveden v torek roparski napad na nek plačilni urad danskih državnih železnic. Neposredno po izplače- Fraas Pogačar 75 letnik Pomemben življenjski jubilej bodo praznoval: danes v družini upokojenega zvančnika drž. železnic g. Franca Pogača rja. Minilo bo tri četrti stoletja, odkar je v Mostah pri Ljubljani pr i vek al na svet. Po zorni mladosti pod domače streho je kmalu moral za kruhom. Pri železnici je hitro našel zaposlitev in ostal tam do svoje. up' ga leta tudi naročnik »Slovenskega N rod :n »Domovine?. iskreno čestitamo k življenjskemu prazniku in mu želimo, da bi čvrst in delaven., kakor je bil doslej, ostal še daleč v jesen svojega življenja. u— Novi grobovi. Po daljšem trpljenju je preminil trgovec g. Peter K a s t e 1 i c, bivši dolgoletni sodelavec tvrdke Ivan Bo-nač. Pogreb blagega rajnkega bo v četrtek ob 16. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Za vedno je zapustil svojce ravnatelj zemljiške knjige g. Mijo T a v z e s. Na zadnji poti ga bodo spremili v četrtek ob pol 15. iz kapelice sv. Jožefa na Za^ah na pokopališče k Sv. Križu. — V častitljivi starosti 82 let je do-trpel tiskarnar v Postojni g. Maks Š e b e r. Njegova tiskarna, ki jo zdaj vodi pokojnikov sin, je eno najstarejših slovenskih tiskarskih podjetij. K večnemu počitku so značajnega moža položili dne 28. julija na pokopališču v Mariboru. — Umrla je vdova po orožniškem stražmojstru ga. Alojzija M a r k s o v a. Pogreb pokojnice b<> v četrtek ob 16. iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče v Štepanjo vas. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Maša zadušnica za Zdenka Al -ančiča bo v četrtek 3. t. m. ob pol 7 in ob 7 pri frančiškanih. u— Obvestilo in zahvala. Sv. maša zadušnica za pokojno Križaj Olgo bo v četrtek dne 3. t. m. ob pol 9. uri pri frančiškanih. Za izražena sočustva, spremstvo pri pogrebu in darovano cvetje se preostali vsem najsrčnejše zahvaljujejo. u— Vse številne ljubitelje romanov bo razveselila nova knjiga, ki je pravkar izšla v založbi Narodne tiskarne. To je roman »Divjina cvete«, ki ga je napisala svetovno slavna pisateljica Nora Lofta, dobro znana tudi med slovenskimi poznavalci moderne svetovne literature. Roman »Divjina cvete« spada med najboljša knjižna dela, kar jih je izšlo v zadnjih letih. Mojstrsko je obvladana in s široko epično-stojo podana snov, ki nam opisuje pionirsko življenje pred dobrim stoletjem v Ameriki. Povest vsebuje nešteto visokih dramatičnih prizorov in drž,i čitatelje v napetosti od začetika do konca. Ta znameniti roman je prelit v lepo slovenščino in izdan v okusni opremi. Dobite ga v Narodni tiskarni, kakor tudi v vseh knjigarnah vezan izvod po 40 lir. broširanega pa po 25 lir. Naročila po pošti naslovite na upravo »Jutra«. u— »Kmetijske Novice«, ki so izšle 1. avgusta, prinašajo raznovrsten pouk, ki bo dobrodošel kmetu prav tako kakor našemu marljivemu mestnemu vrtninarju. Na uvodnem mestu je članek za povzdigo gozdnega gospodarstva. A. Flego piše kratko, stvarno o vinskem gospodarstvu na Dolenjskem. Zivinozdravnik de Gleria razpravlja o potrebni previdnosti pri krmljenju prašičev s pesnim in repnim perjem, Isti avtor zaključuje vrsto člankov o živalskih kužnih boleznih med sedanjo vojno. Tokrat opozarja zlasti na afriško ali lažno smrkavost, ki je bila po italijanskih mulah zanesena v ljubljansko in novomeško okolico. Sledita zanimiva, živahno napisana članka »Pogovor s profesorjem« (Sadjarski) in »Jesen na kmečkem vrtu« (L Benko). O tem, kako ocenjujemo vrednost posekanega in odvzetega lesa, nas pričenja poučevati inž. Anton Šivic. Kratek članek o vodnjakih je prispeval inž. I. K. Izpod ženskega peresa je zaključni članek »Kmetska žena naj budi ljubezen do rodne grude«, napisala ga je Kmetova. u— Društvu slepih je daroval upravni odbor Avtomobilskega kluba 500 lir v počastitev pok. gda. V. Bohinca, obitelj Cecilija Stritar znesek 100 Mr v počastitev spomina pok. gda. Ivana Volka, v isti namen neimenovani nekdanji njegov kolega 500 lir. — Dobrotnikom se odbor najtopleje zahvaljuje. u— Namesto venca na krsto blagopokoj-nega gospoda Ivana Volka, trgovskega družabnika tvrdke A. Šarabon. daruje rodbina Osterman društvu slepih 250 lir. u— Društvena veterinarska ambulanta malih gospodarjev posluje izza 1. avgusta t. 1. vsak dan od 11. do 12. ure v društvenih prostorih na Gallusovem nabrežju št. 33. u— Dijake-inje vseh šol opozarjamo na tukajšnje odlično organizirane tečaje za popravne in privatne izpite ter tečaje, k' vas najbolje pripravijo za višji razred. Poučujemo vse predmete po že'ji in izbiri. Učnina zmerna. Poučujejo profesorji. Pričete!; 5. avgusta. Vpisovanje še ves teden dopoldan in popoldan. Informacije. Specijalne strokovne instrukcije, Kongresni trg št. 2/II, središče mesta! u— Učite se strojepisja! Praktično znanje potrebno vsakomur sedaj in v bodoče v zasebnem ali javnem poklicu. Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji prično 3.. 4 in 5. avgusta. — Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev-Ik. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska eesta 15 Prebivalcem iz D. M. v Polju in okolice V nedeljo 6. t. m. bo po sv. maši ob pol i 9. na trgu pred cerkvijo veliko protikomu-nistično zborovanje. Pokažite svojo pravo narodno zavest s kar najbolj številno udeležbo! u— Učni tečaji v Lichtenturoovem zavodu za dijake in dijakinje srednjih šo!. Oddelki za popravne in privatne izpite. Ponovitev učne snovi za dijake, ki so razred izdelali. Glavno vpisovanje; 3.. 4. 'n 5. avgusta dopoldne v Lichtenturrover" zavodu. u— Lastnik^ naj se zglasijo. Organi kriminalnega oddelka uprave poiicije so med uradnim poslovanjem naš'i in zapleni:i dvokolo brez plaščev in brez zračnic sumljivega izvora in neznanega lastnika. Ko'o je zeleno pleskano znamke »Standard«, tov. k. 243.671. Lastnik kolesa se naj zglasi na kriminalnem oddelku uprave policije soba št. 1, III. nadstropje. Prav tam naj se zg'a-sita lastnika damske pozlačene broške, ki je bila najdena, in lastnica ženskega dežnika, ki so ga našli v Tivolskem parku. u— Za dijake-inje in absolvente-tke sred-' njih in strokovnih šol prično 3., 4. in 5. avgusta posebni počitniški eno- in dvomesečni strojepisni tečaji. Učne ure dogovorno po želji obiskovalcev dopoldne, popoldne ali zvečer. Lahka desetprstna metoda. Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj ali v bodoče. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Tvgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Knjigovodstva ali stenografije ln neunščine se lahko naučite v počitniškem tečaju, ki prične 5. avgusta. Vpisovanje dnevno. Trgovski učni zavod. Kongresni trg Z. u— Tatvine koles. Dne 28. julija je bilo ukradeno na Miklošičevi cesti pred gostilno »Pri Štefanu« moško dvokolo, modro pleskano z evidenčno številko 2-106.772-16, vredno 4.500 lir na škodo Stanka Tončiča. Isti dan je izginilo tudi žensko kolo znamke »Turnir« z evidenčno štev. 0837632, vredno 2.500 lir. Ukradeno ie bilo pred gostilno »Smerajc« v Tomačevem na škodo Franca Jemejca. V noči na 27. julija je bilo na škodo Fadi.le Roškovičeve ukradeno na Cesti 3. maja št. l-III. moško dvokolo, zeleno pleskano, vredno 7000 lir. u— Odvajalni čaj »PLANTA« zahtevajte v lekarnah. S štajerskega Okrajno vodstvo Maribor-dežela je »klicalo velik uradni zbor v znamenju totalne požrtvovalnosti. Govornik Bache je predaval o potrebi duhovne oborožitve, okrajni vodja Doboczky je poročal o stanju v posameznih krajevnih skupinah ter je nagla-sil. da mora smrt krajevnega voditelja Lu-neschnigga v Framu samo bodriti vse tovariše. Delo na Spodnjem Štajerskem se brez kompromisov nadaljuje. Banditi ne morejo motiti dela. Z zaobljubo, da bo okraj Maribor-dežela izvršil vse, kar ja dolžan storiti po zvestobi in vesti, je bilo zborovanje zaključeno. Viničarski naraščaj. V kratek viničarski tečaj v Zavrču je bilo vpoklicanih 30 mla-deničev, ki so v ptujskem okraiju v kmetijskem uku. Strokovni pouk je vodil krajevni vodja Michelitsch. Tečajnike je obiskal tudi kmetijski svetnik inž. Rudolf Reiter iz Gradca, da se prepriča o vnemi bodočih viničarjev in vinogradnikov. Pri izpitu, h kateremu je prišel okrajni vodja Fritz Bauer iz Ptuja, -o mladeniči pokaza.i ! presenetljivo znanje. Nadaljnji tečaj bo ! prirejen jeseni. Tako se na novi podlagi vzgajajo bodoči viničarji, ki naj strokovno izpopolnijo spodnještajerske vinograde, kjer so za prospeh dani vsi pogoji. Z Gorenjskega Dve novi avtobusni zvezi vežeta zdaj Celovec z znanima predmestnima kiajema Št. Peter in Kreuzbergi. V ponedeljek je bila slovesna otvoritev, h kateri sta prišla tudi gauieiter dr. Rainer in njegov namestnik Thimel. V nagovorih je bilo naglašeno, da Celovec tudi v petem letu vojne razširja svojo prometno mrežo po modernih načs-lih. še zlasti pa je važno, da se s Celovcem vežejo kraji, kjer prebivajo večji del delovni sloji. Med odbijače je prišel 431etni sprevodnik Janez Brandstiitter na glavnem kolodvora v Villachu. Z zdrobljeno roko je bil sprejet v bolnišnico. Nesrečen padec. 171etni realčan Franc Hackbein je v okolici Villacha padel čez previs in si zlomil desno roko v nadlehtju. Zdravi se v bolnišnici. Tatinski mlinar. Pred deželnim sodiščem v Celovcu se je moral zagovarjati 34letni Franc Doberlet, po rodu iz Volšperka. Po poklicu je mlinar, vendar se že od mladosti preživlja s tatvinami. Zadnji dve leti se jt polikal po Lavantinski dolini in je zagrešil 32 tatvin. Med drugim je pokradel 13 kole«. Nekemu kupcu ukradenega kolesa Je že drugi dan spet ukradel kolo in ga prodal dalje. 18 tatvin je izvršil ponoči. 11 z vlomom. Obsojen je bil na 8 let ječe. Opozorilo Javnost se opozarja, da imata uprava i policije in policijski zbor naslednje nove i telefonske številke: Uprava nolirije. Šubieeva ulica 5: Upravnik policije 35-00. uprava policije 31-00, 32-00, 33-00. Policijski zbor, Poljanski nasip 52: poveljnik policijskega zbora 20-00. poveljstvo policijskega zbora 29-64 in 39-67, postaje policijskega zbora (stražnice) 21-00. 28-00 in 38-W. konjenica policijskega zbora 21-70, železniška policija (glavni kolodvor v Ljub-Ijani) 27-81. lTprava policije. Beleznicm KOLEDAR: čeirtek, 3. avgusta: Lidija, Najdba sv. Štefana. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Union: Anton Poslednji. Kino Moste: Kdo je oče? Kino Sloga: 3 Codoni. Kino Matica: Ljub;ca za tri dni. DEŽURNE LEKARNE: Danes: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 22. do 4. ure. Iz Trsta Iz tržaškega glasbenega življenja. Za četrtek 3. avgusta ob 18.30 je napovedan drugi simfonični koncert stalnega tržaškega simfoničnega orkestra. Dirigir.il b.t E. De Vecchi. Na sporedu ^o skladbe Bianchia, Debucsija, M. Erucha in Smetane. Himen. Te dni se poročijo v Trstu slikar Alojz Gombač in Muri tu Stanič vdova Bajt, nameščenec Anton ^e^ci in gospodinja Alice Dusič, pomorski ur.uinik Jordan Cola in nameščenka Marija Mahnič, mizar Lovrenc Vidall in šivilja Lidija Modenese, trgovec Konstantin Sluga in šivilja Lidija Marchi, mehanik Benjamin Pitič in gospodinja Ivanka Giuliani, čevljar Ivan Zigan-te in gospodinja Karolina Cok vd. Furlan, uradnik Bruno Leoni in gospodinja Marija Lazar, delavcc Umbert Zidarič :n gospodinja Elizabeta Maraston. gasilec Renat Sancin in gospodinja Estela Maluta, industri-jec Albert Cerkvenič in gospodinja Eieono-ra Lorenzi. tesar Vladimir Zorman in gospodinja Dionila Bartolotto, mehanik Ivan Zabia in gospodinja Marija NeTetič, vrtnar Marij Prodan in gospodinja Karla Miheli, za-sebni uradnik Aid Lampe in gospodinja Libera Presi. Vsak dan nezgode. 53letni delavec Ivan Coreti si je med delom ranil desno nogo. 311etni mehanik E. Ursela je prišel med dva stroja in ima številne poškodbe. 58-letni mehanik Ferdinand Stojkovič si je pri padcu poškodoval desno nogo. 33!etni Alojzij Nicodemo je prišel v predomem zaklonišču pod voz in ima rajeno desno nogo. llletni Ivan Zadovič iz okolice Novega I grada v Istri je našel na pašniku izstrelek, J ki je eksplodiral; ima številne rane. 65letni Ivan Mayer iz ulice Scomparini 10 se je zrušil na tla na vogalu Milanske ulice; prijela ga je nenadna slabost. 651etni delavec Karel Hrovatin si je pri padcu ranil levo nogo. 701etni Jožef Dobrila se je ponesrečil v mizarski delavnici; prežagal si je levico. D5S2AVKO GLEDALIŠČE OPERA Četrtek. 3. avgusta: Zaprto. Petek, 4. avgusta: Zaprto. * Premiera. Verdijeve »Aido« z gostom I. G osličem bo v nedeijo K t. m. ob 17. uri. Ker bo predstava za Prvi abonma in je 7.a ncaboniraiio občinstvo na razpo.-ago zelo majhno število sedežev, bodo preostale vstopnice v prodaji šele v soboto od 10.30 dalje. Občinstvu pa sjHjročamo, da bo gost J. (»os>rič pel »Aido« za vse alK>nmaje. Giuseppe Verdi: »Aida«. Opera v štirih dejanjih (sedmih slikah). Napisal A. Ghis-lanzoni. prevel A. Funtek. Osebe: egiptovski kralj — Lupša, Amneris, njegova hči — Kogejeva, Aida, etiopska sužnja — Heybalova, Ra.lames, egiptovski vojsko, vodja — G ost i č k. g., Ramfis. veliki svečenik — Betetto k. g., Amonasro, etiopski kralj, Aid in oče — Janko, sel — štiukelj, svečenica — Bukovčeva. — Gcdi se v Memfidi in v Tebah za vladanja faraonov. Dirigent: A. Neffat. Režiser in koreograf: inž. P. Golovin. Scena: V. Skrušny. Kostumi: J. Vilfanova. Iz Gorice Spremembe železniškega voznega reda. S 1. avgustom vozi večerni vlak iz Vidma proti Čedadu ob 19.15. Iz Čedada odhaja vlak ob 19.15, prihod v Videm ob 20.20. Zatemnitev vozil. Goriški prefekt je izdal odredbo, ki vsebuje točna navodila glede zatemnitve vozil v vojnem času. Ponesrečenca. 191etna Ema Komadin iz Gorice si je pri delu ranila desnico. 171etni Kvint Franzot se je opekel po vsem telesu. Ponesrečenca se zdravita v goriški bolnišnici. Okraden okoliški kmet. 49letni kmetovalec Florjan Medvešček iz Šernpasa je prišel po opravkih v Gorico. Svoje kolo je pustil na dvorišču neke gostilne. Ko se je vrnil, ni našel več kolesa. Razen tega je imel še drug neprijeten doživljaj. Zlikovec mu je ukradel listnico s 6.000 lirami. Madvešček je oškodovan za 10.000 lir. Tatvino je prijavil goriški policiji. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA ČETRTEK. 3. AVGUSTA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30—7.40: Poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poroči a v nemščini. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda. 12.45—14.00: Mali orkester vodi A. Dermelj. 14.00 do 14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00: Dobra volja v duru in molu. 18.45—19.00: Narodopisno predavanje — Tone Ljubič: Do-brepoljski rezbarji. 19.00—19.30: Drobiž. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45 do 20.00: Aktualno predavanje (prenos). 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15 do 21.15: Večerna glasba. 21.15—22.00: Slovenski naoevi — Veliki radij-ki orkester vodi F. M. Šijanec. 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—23.00: Malo kramljanja malo plesanja. Plesni orkester vodi Prevoršek. 23.00—24.00: Prenos sporeda nemških radijskih postaj. S PO E T ^Pogreb na Rabu« je po svojem motivu (taki1-'.o posnetem po resničnem dogodku) zares izredna balada v slovenski poeziji. Po svojem villonovskem naturalizmu je ta pesem dokai presenetljiva celo v samem Gradnikovem pesniškem svetu. Oče iz barake tri, ki ie bil na vrsti kot nosač, je rnoral po krsto z mrličem, da jo ponese h grobu. Mož se huduje in preklinja že smrdljivega rnrtvaka v rakvi, navsezadnje pa: Odgrnil črni je pokrov vojak: za deske škoda je, saj njih je treba v namene še nektorega pogreba. Nosačev sin bil v krsti je mrtvak. Podobna balada je »Pogreb pri Sv. Križu?: žena po naključju prisostvuje nekemu pogrebu pri Sv. Križu, kjer pokopavajo eno izmed mnogih žrtev, ki so padale 1. 1942. Mahoma pa žena izve, da je bil to pogreb njenega moža. — .Pismo po vrnitvi« obsega dobrih sedem strani in izraža čustva kmeta, ki .so ga vrgli z dragih domačih tal, proč od žene in otrok, ter ga lačnega in bosega pošiljali po raznih nostajah velike križeve poti. V pesmi je krasno izraženo nasprotje med tihim, osrečujočim domačim krajem in mrzlo tujino — med kmetom in sužnjem. * ^Pojoča kri« Alojza Gradnika je nekako nadaljevanje .»Zlatih lestev« in »Pesmi o Maji'<, dveh knjig, v katerih prihajajo vedno bolj do besede pesnikovi odzivi času in njegovemu viharnemu dogajanju. Čeprav še vedno.posluša govorico svoje krvi in izraža osebna duševna stanja, kakor je stara pravica slehernega pristnega lirika, se vendar pesnikov vidoviti duhovni pogled čedalje bolj obrača k nadosebnim in nadčasov-nim stvarem. Pri tem srečno združuje občutljivo čustvenost z refleksivnostjo vedno bolj umerjenega, modrega, k zadnjim spoznanjem tipajočega duha. Hkrati postaja Gradn;k pesnik naše narodne usode, lirič-no-epični izpovedovalec sedanjega prelomnega časa. Nove pesniške zbirke, ki prihajajo iz vrst mladih poetov, pričajo, da Gradnikova poezija vpliva izpodbudno tudi na nove pesniške talente, ki iščejo ob nji navdiha in vzorov ter skozi njene odseve poti k samoraslemu izrazu. Tako se je Alojz Gradnik pomaknil v živo središče slovenske poezije. Njegove zbirke predstavljajo že nekaj časa enega izmed strmih vrhov slovenske pesniške umetnosti. Vprašanje ljudskih pripovedk Odgovor ocenjevalcu A. M. V zvezi s člankom »Ljubič, Ljudske pripovedke iz Dobrepolj«, ki ga je priobčilo »Jutro« izpod peresa A. M., smo prejeli tale odgovor ocenjevalcu: Ko ste pisali oceno »Ljudskih pripovedk iz Dobrepoilj« najbrž niste bili dobre volje in ste se prenaglili. Pišete, da hoče biti »Narodo-p:sna knjižnica« znanstvena, kar nikakor ne odgovarja dejstvom. Zasnovatelj imenovane knjižnice je že v prvem zvezku, v predgovoru, točno označil namen knjižnice, ki naj bi bil ta, da bi se v prvi vrsti preprosto ljudstvo seznanjalo z narodopisno snovjo. Šele drugoten je smoter, naj bi znanstveniki iz podane snovi izluščili jedro. To sem poudaril tudi jaz v uvodu svoje knjige, kar vi sicer priznavate, vendar temu nasprotujete. Je pač odvisno od osebnega okusa, kako sii zamišljate »Narodopisno knjižnico«, ali znanstveno, ali poljudno; neupravičeno je vsakršno oporekanje. Strinjava se v tem, da Kelemina v »Bajkah in pripovedkah« ni zagrešil ničesar proti znanstvenim zahtevam, oporekam pa mnenju, da bi Kelemina imel v mislih tudi to, da b> preprosti, nešolani ljudje »prijetno čitali« iz njegove zbirke. Prav zaradi znanstvenega podajanja je izčistil pripovedno snov do golih fabul. Preproste ljudi bolj privlačuje pripovedovalcev sleg kakor vsebina. In zato jim ugajajo raztegnjene pripovedke. Ker sem se oziral na takšno ljudsko nagnjenje in sem poiz- kusil ljudem po njihovo povedati, kar sem od njih slišal namigujete, da sem pripovedke iz-preminjal in samolas.tno sestavljal. Za zgled neutemeljenosti takšnega namigavanja vas opozorim na pripovedko »Grad na Gorici«, ki je v moji zbirki dvakrat podana: v leposlovnem izrazu in prosto, fonetično zapisana. Tako sem ravnal tudi z drugimi zapisi, |e pri nekaterih drobcih sem bil toliko svoboden, da sem jih združil v celoto. Nisem pa snovi ničesar pridal ali jo predrugačil. Da je to našim ljudem godilo, sem prepričan, da pa to znanstvenikom tudi ne bo v napotje. dokazujejo vaše navedbe; četudi ne vem, aH ste znanstvenik te stroke, ste vendar izkopali jedro tudi pri oporekanih snoveh. Moje bežne omembe, da bi bilo zanimivo brskati za osnovami nekaterih pripovedk, mi ne zamerite; se mi zdi, da smatram to za zanimivo z isto pravico, kakor Vi, ki v oceni tudi menite, da »je zanimivo«, kako se je porušila bajka o zidanju cerkve«. Brez utemeljitve dvomite v zapise imen in nekateri krajevnih izrazov. Vprašajte Dobrepoljce, potem šele razpravljajte o tem! Še: moj slog, risbe in »■ljudske« ali »narodne« pripovedke. »Slog je marsikje slab«, mea culpa; samo enega Župančiča imamo in enega Cankarja, Vladim^rja Levstika, potrudil se bom svoj slog izboljšati. »Risbe so prav 'epe pa nepravilne«, tudi moja krivda, kolikor to ustreza dejstvu. Da pa jih nisem podpisal s polnim imenom, je bojda mnogo manjši greh, kakor vaš, ki ste se na oceni označili samo z začetnicami. Namreč, če veste ali ne, je li risbe naredil Peter ali Pavel, na vrednosti ne bodo nič pridobile niti izgubile. »Ljudiske« ali »narodne« pripovedke, v tem sva si zopet navzkriž. O tem sem se navzel dobrepolj-skega prepričanja. Pred leti, ko se je mnogo razpra-vljalo o ljudski ali narodni šoli. sem vprašal starega Škendra. devetdesetletnika. kaj misli o tem, pa mi je povedal: »Tako je. narodne so vse slovenske šole, nižje, sredbje in najvišje, ljudske pa Sq samo osnovne šole. kjer preprosto ljudstvo dobi prve pojme o učenih stvareh.« M slim, da takšna ločitev odgovarja tudi za pripovedke. Breznik predpostavlja »ljudstvo« pred »narod«. (Glej »Jezik naših časnikarjev in pripovednikov«, str. 251 z ozirom na str. !12.) O upravičenosti, oziroma neupravičenosti takšn'h knjig, pa naj sodijo še drugi, ne nazadnje oni. katerim so izrecno i amen je ne pa tudi strokovnjak, ki bodo na<š!i v njih marsikatero jedro. Ljubič Tone kolesarfev ja 25 letnica gledališke sodelavke Te dni je obhajala 25 letnico zvestega in uspešnega delovanja v zboru naše Opere gospa Pepca Jeromova-Appeltauerjeva. V gledališki zbor je vstopila že kot povsem mlado dekle in dosegla s svojim lepim glasom priznanje in uvaževanje opernih režiserjev ln dirigentov. Nastopala je tudi v nekaterih manjših vlogah. Njena dolgoletna vnema za gledališče zasluži, da se »pomnimo gospe Jeromove ob tem jubileju zvestega m uspešnega dela. Priprave in prijave obetajo prav razgibano prireditev Po precej dolgem odmoru na kolesarskih dirkališčih bo naša spertna publika v nedeljo dne 6. t. m. vendarle imela priliko, da prisostvuje borbi med kolesarskimi športniki, že iz prejšnjih kolesarskih nastopov na dirkališčni progi je še vsem dobro v spominu, kako se med seboj kosajo ti atleti na jeklenih konjih. Pri posameznih točkah sporeda je bilo navdušenje gledalcev tako veliko, da je bila ta ali ona točka zanje prekratka, čeprav so bili dirkači že pri kraju s svojimi silami. — Kdo se ne spominja ostre borbe med Abulnarjem, Peterneljem, Rozmanom, Oblakom, Valan-tom itd. Seveda na teh nedeljskih dirkah marsikaterega teh naših starih znancev ne bo med tekmovalci, ker so pač časi drugačni, kljub temu pa se bo še precej teh žilavih športnikov zbralo, da se spet predstavijo na kolesih in pokažejo po tolikem presledku svoje sposobnosti. Med njimi naj omenimo Abulnarja, Lavriha, Gartnerja. Grabca, brata Štirna, Bizilja, štibernika. Gorenca, Starmana (slednji je naši publiki že znan z lahkoatletsMh nastopov, ki se je sedaj prvič oprijel tudi dirkalnega kolesa in obeta biti prav nevaren tekmec ostalim), živca, Beca in druge. Kakor zmerom pri kolesarskih nastopih, bodisi na dirkališču ali na cesti, bo tudi to pot razen pravih dirkačev nastopila tudi skupina turistov. Zanimanje za to tekmovanje je prav očitno, kar je zelo razveseljivo, saj je znano, da se prav iz teh skupin pozneje pojavijo dobri bojoči vozači. Precejšnje zanimanje vlada dalje za konkurenco kolesark, katerih število je tako naraslo, da že presega število prejšnjih nastopov na takih prireditvah. Spored je zelo bogat in pester, posebno še zaradi tega, ker bo prireditev posneta za film in pri njej sodelovala tudi godba »Sloga«, tako da lahko upamo, da bodo gledalci teh kolesarskih dirk vsestransko zadovoljni. Vse to velja seveda le, če bo vreme ugodno! Začeteh meseca fe: obnovite naročnino! % Delavski vestnih taiiraM družabni red - a 11 kolektivizem / Nekaj za^sinsivih ficsSatkov o delovanju Delavske proti- kc&nraistlčfte akcije Iz dneva v dan naš narod samozavestne je vstaja iz nesreče, v katero ga je pahnil boljševiški komunizem. Vedno močnejša in odločnejša je volja slovenskega ljudstva, da narod naš umreti noče! Iz te velike in močne volje in po prizadevanju g. prezidenta div. generala Leona Rupnika se je osnovalo naše domobranstvo. iz te velike močne in odločne volje do življenja sta se rodili oborožena in neoborožena pro i komunistična akcija vsega slovenskega ljudstva. Za urejeno in uspešno protiko-- "no borbo pa so narekovale potrebe, da se ta borb? vodi načrtno po posameznih stanovih. OSNOVANJE DELAVSKE PROTIKOMU- NISTlCNE AKCIJE Delavski stan je bil prvi, ki je vso protikomunistično akcijo pravilno razumel. Z velikim pogumom se je vrgel na delo. Zavedal sc je, da mu je pri tem potreben usmerjevalec dela in osnoval je zato že lani v novembru Glavni odbor Delavske protikomunistične akcije. V ta odbor so vstopili naši najboljši stari protikomunistični borci, ki so se proti komunističnemu nauku in njegovemu delu borili že desetletja. Ta odbor je v decembru 1943 izdal na slovensko delavstvo proglas, ki pravi med drugim: »V tej usodni uri naše zgodovine smo se zbrali predstavniki slovenskega delavstva, da izpričamo, da je to delavstvo še vedno sestavni del našega naroda in da poudarimo delavsko pripravljenost za pozitivno sodelovanje vseh zdravih elementov v slovenskem narodu. Ovreči hočemo javno mnenje, ki ga je ustvarila agitacija Iaži-osvobodi!ne fronte, namreč da je celotno slovensko delavstvo za komunizem n za r egova grozodejstva. Poudariti ho-emo, da je ogromna večina delavstva protikomunistična, vedno pripravljena za pošteno delo — za katerega hoče tudi pošteno zaslužiti — in vedno, tudi ta hip pripravljena, da delavske in narodne škodljivce izloči iz svojih zavednih in poštenih vrst.« Pravilna in pravična rešitev slovenskega socialnega vprašanja — je stalo dalje v progi a ju — je poleg borbe proti komunizmu ■ PROGRAM DELAVSKE PROTIKOMU- NIST IČNE AKCIJE Temeljito započeto delo glavnega odbora DPA se je nadaljevalo in pridobilo širok krog sodelavcev. Ob polletnicj tega dela je tn akcija dosegla že velike uspehe, o katerih so listi že poročali. Najvažnejše pri tem pa je to, da si je postavila že v decembrskem proglasu omenjeni, sedaj popolnoma izdelani program, ki je zapopa-dcn v treh glavnih točkah; > 1. Do korenin moramo uničiti med Slovenci, zlasti na med delovnimi stanovi boljševiški komunizem. 2. Namesto framasonsko-židovskega ka-pitalisima hočemo ustvariti s pomočjo delovnega ljudstva nov, po božjih in nrav-njh zakonih utemeljen, vsem slovenskim •• v:;.m stanovom pravičen gospodarski red. 3. V okviru občenarodnih, stanovskih, P k'" nšh in obratno občestvenih interesov hočemo pravično urediti in smotrno zavarovati pravice vseh gospodarskih panog s tem, da ustvarimo pravično razmerje med jelom in kapitalom. DELO DPA SE MNOŽI IN KASTE Po začrtanem programu je DPA delovala od vsega početka in hoče delovati m craditi tudi v bodoče. Doslej se je vršilo po ljubljanskih in okoliških obratih nad 2140 predavanj, katere je poslušalo preko 360.000 delavcev. Predavanja sama pa nikakor ne zadoščajo. Ce človek samo posluša to še ni pravo sodelovanje. Vsakdo mora tudi jasno in odkrito spregovoriti in povedati svoje mnenje. To je naše delavstvo tudi pogumno in odkrito storilo, saj je kot prvo v ogromni večini podpisalo božično protikomunistično spomenico. PRVA ANKETA DPA Da bd glavni odbor DPA ne živel v utvarah in da bi se zavaroval proti morebitnim ugovorom, češ da je delavstvo k sodelovanju ie prisiljeno, je že v februarju 1944 izvedel anketo, v kateri so posamezni delavci popolnoma tajno in popolnoma svobodno odgovorili na stavljena vprašanja. Anketa se je izvedla v 47 ljubljanskih podjetrh. v katerih je bilo takrat, t. j. v začetku februarja, zaposlenih 5699 delavcev in delavk. Pri anketi je sodelovalo 3809 delavcev in delavk ali 67%. Na vprašanje, ali je delavcem prav, da se vrše protikomunistična predavanja, je odgovorilo S5"/o delavcev z »da«, 1% z »no •:'; odgovorov pa so bili neodločeni. T'.. vprašanje, ali so predavanja delavstvu všeč, je odgovorilo 90.6"/o z »da«, 1% z »ne«, 8.4% glasov pa je bilo neodločenih. Zanimivi so odgovori na vprašanje, ali bi pristopilo delavstvo v protikomunistično organizacijo. 67"/o delavcev je odgovorilo z »da«, 4% z »ne«, 29n/o delavstva pa je ostalo neodločenih, odnosno na to vprašanje nj odgovorilo. Se bolj so zanimivi predlogi, s čim naj se še bolj pobija komunizem med delavstvom. Od 3809 vprašanih delavcev jih je 29.2% odgovorilo, da z boljšo prehrano, z bojem proti draginji in z zvišanjem delavskih plač. 21% vprašanih delavcev je odgovorilo, da s predavanji. 3.7% da z oboroženo silo, 2% pa da s tiskom in agitacijo. Anketa je prinesla t*'d; mnogo drugih misli in predlogov, katere i>? glavni odbor DPA pri svojem delovanju po možnosti tudi upošteval. DRUGA ANKETA Po zaključku prve ankete je glavni odbor DPA smatral za potrebno, da vpraša tudi .delodajalce, da povedo svoje mnenje o protikomunističnih predavanjih v njihovih podjetjih. Vprašanih je bilo 59 podjetnikov iz Ljubljane in bližnje okolice. Dne 30. 4. 1944 je bilo v teh podjetjih zaposlenih 9241 oseb, od tega 7418 moških in 1823 žensk. Podjetniki so na vprašanja takole odgo-learjali: 1. Ali je prav, da se vrše protikomunistična predavanja v vašem podjetju? Z »da« so odgovorili vsi podjetniki. 2. Kakšen je po vašem mnenju uspeh predavanj? Odgovor: v 56 primerih »dober«. »zadovoljiv«, »pozitiven«, edino v ? primerih »slab«. 3. Kaj vam je doslej predvsem ugajalo pri predavanjih? Odgovori so izredno pestri. Najpogostejši in najznačilnejši so ugajala so predavanja o soc. vprašanju, zlasti pa o bodoči ureditvi delavskega vprašanja, »domoljubno spodbujanje" »preprost način razlage komunizma in nje govih napak«, »stvarna pojasnjevanja«, »dobri govorniki«. 4. Kaj vam ni ugajalo? Odgovori se v glavnem glasijo: »ako se predavanja čita-jo«, »govori naj se delavcem tudi o dolžnostih«, »vsebinsko naj bodo predavanja med seboj povezana«, »bolj poljudno, manj tujk«, »če se govornik spotakne nad podjetjem«, »da se v državnih podjetjih predava isto kot v privatnih«, »teoretična predavanja ne vlečejo« »čim manj naj bn suhoparne statistike«. 5. Kakšen je po vašem mnenju in opazovanju vpliv predavani na uslužbenstvo? Odgovori se v 58 primerih glasijo: »dober«. »ugoden«, »povsem zadovoljiv«, ->učinkujejo pomirjevalno«, »najboljši«, »pozitiven«, »delavci so zadovoljni s tem. da so poučeni«, »opaža se radovoljen poset predavanj«, »vzgojen«, »politična napetost se je ublažila«, »postali so odločni proti-komunisti«, »delavstvo uvideva. da je možno njegov položaj izboljšati brez komunizma«. 6. Ali naj se predavanja še nadaljujejo? 58 podjetnikov je odgovorilo z »da«, 1 z »ne« oziroma »dobro bo nekoliko premora«. 7. Koliko časa naj se predavanja še nadaljujejo? Večina odgovorov pravi, da »toliko časa, dokler smatra DPA za potrebno«, »da bo komunizem zatrt«, »do končnega miru na slovenskem ozemlju«. 8. O čem naj se še ali pa tudi predava? Odgovori: »o socialnih vprašanjih«, »o komunističnih grozotah«, »o delavčevi in delodajalčevi skupnosti«, »socialne prilike drugod«, »gospodarstvo Slovenije«, »socialna zakonodaja«. Omenimo naj pri tem še nekaj posameznih odgovorov: »o potrebi in nujnosti sožitja med delodajalci in delojemalci«, »o važnosti zadružništva kot orotiutež proti komunizmu«, »o ureditvi delavskega vprašanja v bodočem novem redu s posebnim ozirom na delavstvo, zaposleno v državnih ustanovah, pri katerih dosedaj ni bil upoštevan najnižji življenjski trošek, oziroma najnižja delavska plača«, »mnenja smo, da je treba s predavanji nadaljevati in še natančneje opredeliti gledanje na komunizem z vsemi potrebnimi in razpoložljivimi dokazili. Seveda je pri tem treba upoštevati predvs°n-potrebo narodnega preporoda na splošno Mislimo tudi, da so bili verski motivi dovolj dobro poudarjeni v razmerju do komunizma, manj pa strani, ki pri nekaterih lahko odločilno vplivajo na ntin pr .-okret v mišljenju. Tako na pr. pogrešamo pri pobijanju komunistične miselnosti dokazov iz sveta naravnih zakonov«. 9 Kako so opredeljeni po vašem mišljenju vaši delavci? Največ podjetnikov je odgovorilo, da se ne zanimajo za oolivč-no opredeljenost svojih uslužbencev in v opravičilo tega navajajo različne vzroke Drugi podjetniki pa so dali zelo zadovoljive odgovore. Nekatere navajamo: r< naše delavstvo protikomunistično, je mnogo naših delavcev izpričalo s tem, da danes aktivno, z orožjem v roki sodelujejo v vrstah slovenskega domobranstva in da je bil odziv pri podpisovanju božične pro-tikomunistične poslanice popoln«. Izraziti somišljeniki OF so se izločili >.e pred » septembrom 1943 in odšli. Tako so vsi uslužbenci brez pridržka in brez katerega koli prigovarjanja sami in vsi prostovoljno podpisali protikomunistično spomenico«. »Zaposlujemo 'ženske, ki imajo deloma družinske člane, ki so aki.ivni nroti-komunistični borci«. »Ce je še kak skrit simpatizer OF se kot tak vsaj ne pokale. Nekaj je verjetno uslužbencev, ki se ne nagibajo na nobeno stran ali pa se ta.• To-v; rni ni izvedVa noben - *Vmu-nistične akcije delodajalcev (PAD). Ta od bor je že ustanovljen in bo v kratkem oriče] s svojimi posli. Delavci kaKor podjetniki prhajajo dr spoznanja, da zavisi uspeh podjetja od skupnega sodelovanja delavcev in podanikov. Delavec kakor podjetnik mora - t biti povezana med seboj za dosego istiii ko- risti. Snov in delo morata biti povezana v skupnost Kapitalizem nas je privedel pred odločitev: ali iristanemo na temeljite reforme in obnovimo družbo v smislu načel stanovskega družabnega reda ali pa pustimo, da bo po socialni revoluciji zavladal komunistični kolektivizem. Slovenski delavec se je že odločil. Jasno naj pokažejo svojo odločitev tudi ostali stanovi, da bo k obnovitvenemu delu vključen ves narod! Zgled gospodinjskih pomočnic Delavska protikomunistična akcija je k svojim zanimivim vzgojnim predavanjem pritegnila tudi ljubljanske gosDodinjske pomočnice. Čeprav so služkir.je tako zaposlene kakor menda noben drag poklic in imajo nekaj prostih ur navadno samo ob nedeljah popoldne, je njihov odziv na povabilo k udeležbi pri predavanjih vsakokrat izredno velik. Tako je bito tudi preteklo nedeljo, ko so gospo iirjske pomočnice ob 17. uri docela napodile dvorane v palači Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi cesti. Pozornim poslušalkam je govoril g. Maks E r š t e. Naslikal Jim je pogubnost komunizma in njegovega to'ovajstva posebno za slovenskega malega človeka. Za njim je govoril je g. M a ic s Jan, tajnik glavnega odbora De'avske proiikomunisti-čne akcije. S krepkimi in jasnimi besedami je podčrtal izvajanja prvegi govornika. Navzoča dekleta so z napetim zanimanjem sledile njunima govoroma ter ju nagradile z živahnim odobravanjem. Tudi med predavanjem samim so večkrat glasno z vzkliki in ploskanjem izražale svoje pritrjevanje, tako da se je predavanje razvilo v pravcato protikomunis. čno zborovanje. Zavedne služkinje zaslužijo vse priznanje. Čeprav imajo tako mai 3 prostega časa, ga rade žrtvujejo za udeležbo na predavanjih in s tem izpričujejo svoje protikomunistično prepričanje 'n svojo visoko narodno zavest. Od njih D; *e lahko marsikaj naučile one učiteljica, uradnice in druge nameščenke. ki se itolikor mngoče odtegujejo predavanjem "n se tako raae sklicujejo na svojo »visoko :nleligfneo«, ki že vse ve in zna. Polne so besed o »ljubezni do naroda«, v resnic' p;> nar.ida niti ne poznajo. Naj .se g:edo uVf k skromnim, a poštenim in narodno zavednim gospodinjskim pomočnicam! pitnega zlata" do ultracentriSuge Ko je delal Paracelzus okrog 1. 1600. v svojem alkimističnem laboratoriju poskuse z zlatimi solmi, je dobil nekoč pod določenimi pogoji temno rdečo tekočino, ki je vsebovala razen vode v bistvu samo zlato. Pri izpuhtevanju je ta tekočina polagoma spreminjala svojo barvo: rdeče je postalo vijoličasto, nato rjavo in končno se je zlato izločila kot modro črna gobasta tvir, ki jo je bilo s pretopitvijo mogoče spremenili v bleščečo se kovino. Rdeča tekočina je prejela ime »aurum potabile«: pitno zlato. V zdravništvu 17. stol. je imela pomembno vlogo, dokler se ni pozneje v luči moderne znanosti izkazala kot povsem nedolžna, neučinkovita snov. Toda 1. 1912. se ji je nekaj stare slave vrnilo, ko se je je z uspehom polastila medicinska diagnostika. Z znanstvenega stališča pa je bil Paracelzov poskus v toliko važen, ker mu je prvič uspelo z neko kovino doseči isto obliko razdelitve, kakršno srečujemo v vsakdanjem življenju pri drugih snoveh, n. pr. kleju, škrobu, mleku itd. Paracelzus bi si v ostalem nikoli ne mogel misliti, da bi utegnila imeti čudežna snov njegovega »pitnega zlata« kakšno sorodnost z razredčenim lepilom. Seie dve in pol stoletja pozneje je znanost odkrila zveze, ki tu obstoje. Med sonci in e!ektconi V razporedu tvarnih velikosti, ki mu stoje na enem koncu elektroni, na drugem pa velikanska sonca, so koloidni delci uvrščeni nekje med bakterijami in molekuli, točneje med velikostmi deseitisočinke in mi-lijoninke milimetra. Merilna enota v tem pasu je mikron = 0,001 mm in milimikron = 0,000001 mm. Vzsmimo rdeče krvno telesce, ki meri 7,5 mikrona in ki ga v navadnem drobnogledu lahko udobno opazujemo. To krvno telesce si mislimo povečano do velikosti oranže: v tem primeru bi narasel bacil vraničnega prisada v is'em razmerju na velikost fižolovega zrna, ob'a-sta cepljivka pa bi postala velika kakor črešnja. Kaj pa koloiden delec zlata? Ta b! ne bil večji od glavice navadne bucike. A kako daleč je še do velikosti oziroma ne-znatnosti molekulov, je najbolje razvidno iz tega, da bi bilo treba skepiti približno milijon zlatih molekulov. če bi hoteli dobiti delec koloidnega zlata. Koloidne raztopine imajo svoje mesto med pravimi raztopinami, v katerih je raztopljena snov razdeljena v svoje molekule, ter med suspenzijami ali emulzijami, v katerih plava snov v delcih, ki se dado mikroskopsko še videti. Tak"ne suspenzije nas srečujejo v vsakdanjem življenju vsepovsod. Blatna voda bi bila na.i-navadnejši primer. Izkušnja nas uči, da se takšna suspenzija tem počasneje »ubriše« to se pravi, delci, ki so v njej, se tem počasneje usedejo na dno, čim manjši so Motna voda rabi cele dneve, preden se iz-čisti. delci, ki se nazadnje used~jo, pa so. vedno najdrobnejši. S to bku^njo se okorišča n. pr. izdelovanje svinčnikov. Pri tem se, kakor znano, grafitni prašek izrere z vodo. Grafitna o^orina, ki «e najpo7neje i^ede. se uporablja za izdelovanje najfinej-ših svinčnikov. FčdaJna brz'na 16 cm ng— messc Iz vsega, kar smo povednli, je lahko sklepati, da so iznajdljivi rr.ožgan' izkoristili padalne b'7'ne rborin za ugotovit:v velikosti usedaiočih -e de'cev. Nekega d»*e so sestavili formulo, ki nam n. pr. pove, da rabi d~Ič?k koloidnega zlata z znatno velikostjo 10 mikronov v vodi nič rrrni r.eg( me ec dni. preden opravi Ifirm dolgo pot navzdol. Pri maniših delcih Pa se pojavi po zaslugi tako zvanega B nw,o-gibala, ki ga novzročain med e-pj-; trki molekulov. neka uravnoteženost ki nre-prečuje nada\inje padanje PMd t°mi pogoji nam more nmen;enn «ed'ment»c jsta m?1f»da za izračunanje velTkn«li pad-.jočih delcev koristiti seveda Ip ter* a i. če nam uspe padnlno brzino na V«'k'šcn ko'i način pospešiti. Toda ta n"d»'na br-i-1* j? v premem sorazmerju s tež^oslno s lo k -e ne da spreminjati. Le po ovink h ie znanosti naposled uspelo, da ie tež"io-t na dom^stila z drug'mi sUrm1 ki vplivalo t a oadalno brzino, in te si'e so sred bežre sile. Z »ultracentrifug»mi« ali »uHruturbi-nami«. kj ijh je iznopolnil švedsk' r >z sko-valec Svedberg. je m«»"oče na ma:h-"ih področjih sproži'j sile ki miM^o-krat večje od težnostre s:l?. Ce si hočemo ustvariti i-Ojem o teh s'lnh moramo vedeti, d;i bi telesna teža č'oveka v takšnem težnost nem polju bila tolikšna kukor v norma' n:h okoliščinah teža modeme okloon ce Izraz »ultraturbina« uporabliajo da^es z* naprave « katerimi ie mogoče doseči vrtilna gibanja s 50 000 do 140 000 obratov na minuto. Telo. ki tehta normalno liko kilogramov, razvija med 'akšnim vr tenjem sredobežno silo okrog nilijons k bgramov. Ze pri 78.500 obratih ra minutnima ob robu ultraturbine vrMlno brzin" 470 m na sekundo, to je dosti več. uešr. znaša brzina zvoka. S to brzino bi opra- vilo pot okoli zemlje vzdolž ravnika udobno v enem dnevu. »Mrz!e eksplozije« Takšne sile pomenijo za vrtilno napva-v > seveda ogromno preizkušnjo. Tudi če je izdelana iz najboljšega jekla more biti le omejen čas uporabna. Tako se dogaid, aa rotor vsake ultracentrifuge prej aii slej eksplodira in sicer s tako zvano »mrzle eksplozijo«. Energije, ki se pri tem sprostijo, so tolikšne kakor pri izstrelitvi 20-centimetrskega topa. Drobci rotorja im3.io zavoljo svoje blazne vrtilne brz ne velikansko probojno silo, zato ni čudno, da oDdaja betonsko podlago, na kateri ie montirana takšna ultracentrifuga, okrov iz de- belih oklepnih plošč. Poseben problem Je nastal s tem, da učinkuje pri ogromni vrtilni brzini rotorja zrak okrog njega zaviralno kakor prava blazina, a to trenje povzroča seveda veliko toploto. Rotor ie P?č prehiter. a toplotno gibanje zračn'h m«^e-kulov prepočasno, da bi mogel obdajajoči zrak dovolj hitro odvajati torno toploto. Tudi tedaj, če zrak močno razredčimo, temu zlu ne odpomoremo. Šele uporaoa redkega vodika je to izboljšala. Tud: vod k povzroča sicer trenje, a ker zelo dobro prevaja toploto, se ta covolj hitro odpravlja. Podrobneje se v zgraobo uiiiacentri-fug tukaf seveda ne moremo spuščati, (.menimo le, da razrki-.iemo v glavnem ultracentrifuge s turbinami na oljni pritisk in ultracentrifuge. ki j m turbine ženejo zračni toki. Zavoljo ogromne brzine se kroglični ležaji pri teh aparaturah ne dado uporabljati. Pri nekaterih konstrukcijah nosi vrtilna telesa (rotorje? enosta/no »zračna blazina«. Uspehi Čeprav je bilo treba za zgraditev ultra-centrifug premagati mnoge tehnične težave, se je ta trud vendarle izplačal. Z velikansko sredobežno silo obteženi molekuli, pa naj pripadajo velikim kompleksom ko-loidov (kavčuk, celuloza, beljakovine itd.) ali pa malim anorganskim moleiculom. potujejo v težnem polju ultracentrifuge kakor telesca mlečne to'5če v ieparat.>rju v zgornje plasti rotirajoče teko! ne. Kaka se tu nabira čedalje več moi^-kulov, je mogoče ugotoviti tako optično, kakor gravi-metrično. Pri tem je mogoče sklepati o molekularnih težah in celo o obliki velikih molekulov. Tako je m^el Svedberg izračunati po učinkih ultrarentnfuge molekularne premere mnogih beljakovin in celo razlike od oble oblike Znanost se je pri tem obogatila z mnogimi *Tažnimi -poznanji. A tudi v področju biologije je ultracentrifuga dosegla velik Domen. Viruse, ki stoje po svoji velikosti mi'j bakterijami in molekuli ter so v običajnih mikroskopih zato nevidni, je bilo doslej mogoče kopičiti le z zamudnimi 'iltra.-.pkimi metodami. Danes gre to z ultrao^ntrfuga neprimerno hitreje in tako S3 ;e razširilo hitreje tudi naše znanje o strukturi 'eh vele-važnih telesc. Svedberg je med drugim n. pr. ugotovil, da vsebuje en sam virusov molekul nad 20 miii >n >v sestavnih delcev. Pričakovati je, da bo ultracentrifuga znanosti, a tudi praks; pomagala še do mnogih važnih uspehov. Nadomestilo za šipe Neben večer, ko legamo k počitku, ne vemo, kaj nas čaka to noč. Ne bojte se. nočemo vas plašiti, saj strah k ničemur pametnemu ne pomore. Treba pa je Ljubljančane venomer opozarjati, da izvršijo vse tisto, kar za primer ne-STeče zahteva protiletalska zaščita. »Pripravljen biti — to jc vse!« se glasi že staro pravilo, ki velja prav posebno za dandanašnje letalske napade. Verjemite, da bi bili Ljubljančani že s tem hudo prizadeti, ako bi se pri vsakem letalskem napadu zaradi eksplozije bomb razbila stekla v okenskih okvirih. Že zdaj je treba pomisliti, kaj bi storili v takem primeru. Možnost nabave novega stekla je zelo majhna. Treba bo torej okenske okvire zapreti z lepenko, z deskami ali podobnim. K temu vas opozarjamo, da lepenke ali desk ne zabijate na okvire na notranji strani, temveč na zunanji, kjer ni kljuk, ki bi ovirale tako zadevanje okenskih odprtin. S takšno pravilno namestitvijo kartona ali desk bo tudi doseženo, da dež ne bo zamakal s©b, ker se bo dcževnica odtekala na zunanji strani okna. Toliko danes v premislek zastran ^p. Vsak večer, ko ležete k počitku, preudarite to in ono reč, kaj bo k^alo storiti v primeru letalskega da za gašenje požarov. Pripravljeni moramo biti na to, da bomo v trenutku, če bi hišo ali kakršenkoli prostor v nji zadela zažigalna bomba, imeli na razpolago do-vo:j vode in peska za gašenje. Zaradi tega ne bomo napoinili veder, kadi, čebrov, vr-čev, sodov in drugih poeod z vodo v zadnjem trenutku. Napolnili jih bomo prav tako kakor kopalne kadi preden nastopi nevarnost, tako da bo voda za primer potrebe vedno pri rokah. Pomisliti moramo na to, da se ob pričetku letaL-kega napada lahko primeri, da nam sovražnik poruši ali poškoduje vodovod in potem ne bo več časa niti priložnosti, da bi se oskrbeli s potrebno vodo. Iz Hrvatske Zveza , hrvatskih železničarjev je bila nedavno ustanovljena • v Zagrebu. Predstavniki novoustanovljene zveze so pod vodstvom Stepana šimanoviča, ki je bil imenovan za vodio organizacije, obiskali državnega saveznika prof. Ivana Oršaniča in se mu zahvalili za naklonjenost, ki jo je pckazal pri ustanovitvi Zveze hrvatskih železničarjev. Nov orožniški poveljnik v Splitu. Ne- napada in po njem. Še enkrat: pripravljen biti i davno je poveljnik obalnega cdseka Lika — to je vse! Pesek in v^a Navodila letalske zaščite pravijo, da mora imeti vsaka hiša v času sedanje vojne v vežah, na stopniščih, v skladiščih, v stanovanjskih, pisarniških in drugih prostorih. posebno pa na podstiešjih, ki so najbolj izpostavljena napadom iz zraka, zadostne množine pripravljenega pes^ka. Ta pesek mora biti vedno na lahko dostopnem mestu, ter ga mora biti č:m več. Kakor pesek nam je potrebna tudi vo- general Tomaševič imenoval orožniškega polkovnika Stjepana Jakovljeviča za upravitelja varnostne službe v splitskem okrožju. Prof. AquiJaveris Bratič umrl. Na Dunaju je preminil znani pesnik in pisatelj prof. Aquilaveris Bratič. Znan je bil tudi kot koncertni organizator in operni pevec, nazadnje pa kot pevski pedagog. Potrošnja vode v Zagrebu znaša po podatkih mestnega vodovoda dnevno 70.000 kub. metrov. Zagrebški vodovod ima zdaj sedem črpalk. Križanka št. 56 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. pokiajina v Italiji, 6. prometna sredstva, 10. okov, jarem, 14. šop slame. 15. kovina, 17. zimski pojav, 19. vrsta vina. 21. moško ime, 23. igralni denar, 25. ustanovitelj velike evropske države (T 879), 27. breme. 29. delavec. 31. pripadnik tajne mednarodne organizacije, 33. večja soba, 35. zgneten sneg, 36. grška črka. 38. g'ej 19. vodoravno, 40. iznajditelj dinamita. 42. ni-kalnica. 43. del japonskega ženskega oblačila, 45 oseba iz Jurčičevega »Desetega brata«, 47. etnični pojem. 49. datumska kratica. 51. del postelje. 53. izmišljen, neresničen. 55 listnato drevo, 57. ognjevitost, zanos (mrož.). 59. zli duh, 61. južni sad, 63. poveljstvo. 64 osnova računanja, 65. dvorana. velika veža Navnično; i. priprosto »prometno sredstvo. 2. hlanMiva tekočina. 3. zdravilo, 4. pristroj. orodie. priprava. 5. predlog. 6 pripadnik evropskega naroda. 7. otok v Egej-skem morju. 8. glavno mesto Armenije, 9. predlog, io. odoadek. nesnaga. 11. dan v tednu. 12. žalosten, nevesel, 13. pokraiina v stari Grčiji, 16. začetek abecede, 18. simbo- lično pomeni začetek in konec. 20. nevisok, 22. grški filozof in državnik v starem veku, 24. razburljiv, privlačen, 26. cerkveno petje, 28. grob, navljuden, 30. majhna skupina, družbica, cercle,' 32. je železna srajca, 34. neokretnež. nespretnež. 37. mnogo, 39. žensko ime (množ.), 41. gospodarsko poslopje, 44. vodi molitve v mošejah. 46. nadaljevanje življenja, 48. delež na premoženju staršev, 50. črta ločnica, 52. žensko ime. 54. latinska nikalnica, 56. zver.. 58. veznik, 60. medmet, 62. dva enaka soglasnika. Rešitev križanke št. 55 Vodoravno: 1. Brazilija. 7. Nanos, 8. n. r.. 10. 1, s, j. 11. le. 12. jok, 14. tok, 15. aga, 16. lok, 17. ali. 19. uz. 20. luč, 22. sr., 23. poten, 24. ar, 25. en. Navpično; 1. Banjahika, 2. an, 3. zal, 4. institut. 5. loj, 6. afektiran, 9. rogoz, 11. lo, 13, kak, 14. tla, 18. L s. (loco sigilli), 20. log, 21. Ček. Spominiajte se slepih! . t SPOROČAMO SVOJIM CENJ. ODJEMALCEM, DA SO NAŠE NOVE TELEFONSKE ŠTEV. TOVARNA TRGOVINA FUŽINE 20-54 SV. PETRA C. 17 28-06 ff ŽfMA"JAGER MILAN TOVARNA 2IME IN SCETK ŠE VEDNO NUDIMO: KVALITETNO ČISTO ŽIMO RAZNOVRSTNE ŠČETKE Kdor Išče službo plača za vsako besedo L —.30. za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova aH šifro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase je L 7.—. — Za ženitve m dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 10.—. POSTREŽNICO k dvema odraslima osebama iščemo. Zelo ugod ni pogoji. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19764-la GOSP. POMOČNICO iščem. Nastop službe takoj pri AntosiewiCz Edvard Prijatejeva ul. 8. 19765-la ŠIVILJO sprejme takoj krznarstvo B zjak Filip, Kongresni trg 8. 19674-la Priporočamo našim cenjenim oglaševalcem, naj oglase za nedeljsko »Jutro« oddajo v oglasnem oddelku »Jutra« že v petek do 18. ure, ker je iz tehničnih razlogov cesto nemogoče uvrstiti v nedeljsko »Jutro« tiste oglase, ki so oddani v naši poslovalnici šele v »oooto dopoldne. PRODAM skoraj novo usnjeno ta,r- MOŠKO OBLEKO dobro ohranjeno, predvojno blago, produm.— Frankopanska ul. 27. OTROŠKI VOZIČEK globok, dc-oro ohranjen, piod-m. Gorjup. Vič — Cesta na Brdo 71. 19719 6 OTROŠKO KOŠARO z žimnico in zavtbo — po dam. Naslr.v " oglasnem odd Jutri. 19"22 6 OTROŠKO KOŠARO orodim. Naslov: Tržaška št. 122 19723 6 ZAVESE čipkasto blago 220 c ti širine. za več oken. krem ABSOLVENTKA trg. tečaja išče primemo službo. Gre tudi k otroku škofja ul. 17. priti., desno. 19687-1 FRIZ. VAJFNKO sprejmi- takoj frizerski salon R.ikar-, Prešernova ul. 7. 19673-44 2 STALNA DELAVCA Za razdeljevanje kuriva na skladišču, potrebuje takoj tv. čebin Wolfo-va 3 19S32-la DELAVKO ki se razume na vrtna tlela, sprejme krznarstvo Rot. Mestni trg 5. 19633-la STARŠI Nudim proti takojšnjemu zaslužku pošteni in pridni dekl e nvM-> frizerske vajena. Frizerki s.ilon Rakar.-, Prešernova ul. 7. 19721-la MLADO DEKLE začetnico, iščem z, takoj k dvema odraslima deklicat..i. Plača in hrana dobra. Pogoj poštenost. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 19716-la KUHARICO ki b- opravljala tUdI vsa ostola hišna dela. išče tričlanska družina. Hra. na in plača dobra. Naslov v of.1. odd Jutra 19720 la POSTREŽNICO po možnosti za ves dan, ah za nekaj ur dnevno, sprejmem. Plača dobra. Naslov: Perko Matija. — Celovška 97. 19746-la GOSPODINJO dobro kuharico, išče tričlanska družina za takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19657-la KUHARICO skrbno, veščo opravljati vsa gospodinjska dela, ki si želi stalne službe, išče ena sama oseba. Vse okoliščine zelo ugodne. Plača po dogovoru. Naj se predstavi: Ul. 3. maja 2-IV. med 9. in 11. uro. 19747-la jr.viu j " ^ ■ ~ ~ - - ---- ; ---------_ ' bo primerno za zdrav-i barve, prodam. Ogled od nike. babice, lnženjerje pol 1. do 3. Ulica 3. ma. itd., usnjene ga:r,.-še, ja 4-III., vrata 17, desro luč z,-, predsobo, ampel 19689 6 za spalnico, rjav hrastov | BLAGO ltAteuc- z> sprejemnico i s pcdloro za moško ob na 4 žarnice in stekle : Ieko. ugodno prodam,— nc krogie za vrtne pa'i- I Naslov v ogl. odd. Ju-op Naslov v Ogl. odd. r tra. 19743 6 Jutra,. 19699 6 | ČRNE ČEVLJE KLAVIR (semiš, skoraj nove. mo v dobrem stanju, ugod- i derne z odprto peto št. no prodam Naslov v j 36. predam. Ogled iz pri. ogl. odd. Jutra. jaznost' v trgovini La- 19583 6 ; zar, Šelenburgova 3 od 2 MOŠKI KOLESI ,9- do 10. ure. 19719 6 1 pooolnoma r.ovo s I GRAM. PLOŠČE prestavami, športno, 1 »Telefunken«. novo. do-rAdler« kakor novo, — j bite pri Stanku Karlov-ugodno prodam ali za- ! šku. Knafljeva 8 (preje MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, s popolnoma novimi plašči ln zračnicami, prodam. — Ogled pri Jos. Stuplca, Avtogarage, Slomškova 6 19735-6 ROLLEIFLEX fotoaparat in več umet niških slik id najboljših slovenskih slikarjev, ugodno prodam. Merkur : Puharjeva 6. 19733 6 2 STRUŽNICI j 1 velika in 1 mala. ročni vrtalni stroji in 1 I kompresor zelo ugodno i prodam, šušteršič, meha-| nična del.ivn.ca, Tvrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 19732-6 j OTOMANO lepo ohranjeno, prodani po ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19736 6 DVE POSTELJI novi. moderni, prodam ali zamenjam za proti vrednost. Društveni ul;. menjam za žensko kolo. Prodam blago za moško obleko. Dogovor od 12. do 15. in od 19. ure aa lje. Celovška 49-1. I Bfc:'A l.k i -I m KINO UNION releton 22-21 Vesela in duhovita komedija o grofo-vem slugi, zaščitniku zaljubljenih src in zavezniku mlade generacije ANTON POSLEDNJI Bui ja smeha in prizori, pri katerih se smejete do solz! Hans Moser, Elfriede Datzig, Heinz Saltner, Otto Wilh. Fischer Charlotte Ander in drugi Predstave ob 17. in 19.15 uri KINO SLOGA Tel. 27-30 V originalu! V originalu! Največji cirkuški in varietejski film! Veličastna realizacija slave in časti velikih cirkuških umetnikov v režiji mojstra A. M. Rabenalta v Tobisovem velefilmu 3CODONI V glavnih vlogah: Josef Sieber, Kene Deltgen, Ernst v. Klipstein, Lena Normana, Annelies Reinhold Predstave ob 16. in 19. uri; v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri! IvINO MATICA Telefon 22-41 Ljubka ljubavna komedija s Hannlore Sthroth v glavni vlogi. Film za mladoporočence in zrelo mladino! • LJUBICA ZA TRI DNI Kari Raddatz, Uršula Herking in Werner Scharf Predstave ob 16. in 19. url Ali pregledujete orodje za hišno zaščito? Kramp, sekira, lopata, Id izpadajo iz ročice so le malenkost več vredni kot nič. Zato hišni starešine, pa tudi sami stanovalci pazite na orodje in še danes preglejte v kakšnem stanju je in kje se nahaja. V zaklonišču naj bo obnašanje posameznika še bolj pazljivo, ker so ljudje nervozni in nestrpni. Vedno misli na to, da ne storiš svojemu bližnjemu ničesar, kar ne bi bilo povšeči Tebi samemu! — Vpitje, sprehajanje, prerivanje, neumestne šale ne spadajo v zaklonišče. Ali niste pomisli]', da drugim ovirate vfop v zaklonišče, če se postavite pred vi d z namenom, da v svojo zabavo nadzidate, kdo vse prihaja v zaklonišče. Dvorakova). 19751-6 RADIO APARATE nove. znamke Limbda« in »Geloso«. dobite pri • Stanku K rlovšku Knaf-. 19630-6 ; jeva 8 (prej Dvori kova t j 2 DAMSKI KOLESI , 19753-6 : dobro ohranjeni, poceni HARMONIKE prodam. Ogled v Meha- j klavirske, raznih znamk! nični delavnici. Dunajska | |n velikosti dobite pri cesta 12. dvorišče. j Stanku KarlovSku, Knaf 19619-6 [jeva 8 (prei Dvorakova) HARMONIKO i 19754 6 klavirsko, prodam. Kun- i JEDILNICO tara. Karlovška 9 II. I (4 fotelji, ovalna miza ln 19703-6 | kredenca) prodam z ira- ca Most' 19737 6 VEČ MIZ 1 štirioglato, 1 okroglo, pripravno za gostilno, 1 kuhinjsko. 1 malo okrog !o s stolčki, 1 stojalo za rože in 1 stol. poceni prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 19704-6 ŠPORTNI VOZIČEK lep. uporaben tudi za globokega, ugodno prodam Naslov: Bobenčko-va, 7, Vič. 19705-6 MOŠKO KOLO »I uoh«. skoraj novo, — prodam. Poizve se v Dgl. odd. Jutra. 29706-6 PRODAM posteljo z vložkom — (vzmetno žimnico). dva fotelja, 1 stolček, mizo in otoniano. Vse belo lakirano. Poizve se v ogl odd. Tutra. 19707 6 2 KOLESI damsko in moško športno, po.polr.onia novo.— ■prodam. Krakovski nasip t pritličje. 19708-6 VOLNO nepredeno. za posteljo, orodam. Vodnikova 90. v 19709-6 PRODAM prt in 6 servietov, »Damask*, predvojno blago, skoraj novo. Poljanska cesta 25 dvorišče. 19710-6 ŠPORTNO KOLO v zelo dobrem stanju— prodam. Sodarska ul. 2a v 19713-6 POSTELJO z žičnim vložkom, tridelno afrik-žimiiico in. posteljno omarico, dobro ohranjeno, prodam. — Ogled danes, v četrtek, od 1. do 3. ure. Hribar, Marijin trg 2-II. 19685-6 5 m L1NOLEJ tekač, malo rabljen, prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19682-6 SPALNICO v imitaciji orehove korenine dvojno šperano, fino 21crat lakirano, proda Krže, mizarstvo, Vrhnika. Ogled v skladišču Ljubljana, Ciril Metodova 47b. poleg kavarne Majcen,. 19686-6 GOJZERICE št 37 izvrstno ohranjene, predvojne kvalitete, prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 197286 PISALNI STROJ v kovčku. zelo malo rabljen znamke 'Diplomat« prodam. Ogled od 12. do 15. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19729-6 GOJZERICE popolnoma nove, črne— št. 41, prodam. Ogled od 12. do 15. Nasslov v oel. odd. Jutra. 19730-6 MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, prodam Poizve se v brivnl-ci Knoll Dunajska c. 15 19731-6 ZIMSKO SUKNJO v dobrem stanju za srednjo postavo, prodam. — černetova 34, šiška.. 19714-6 KAPNE in blazmske prevleke. di od potovanja za 11.000 lir. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 19755-6 PRODAM otomano. cena 1900 lir. temno modro volneno damsko obleko, sive šport ne čevlje, semiš št. 38. Hrenova 19, dvorišče — Okoren. 19756 6 BLAGO za kostum, lep pepiter— ugodno prodam. Naslov p'ogl. odd. Jutra. 19757-6 SVILO za eno obleko, krep-sa-ten, rjav. predvojni, pro dam. Naslov v ogl. odd. Tutra. 10758-6 MOŠKO KOLO v odličnem stanju Pu.ch, prodam. Ogled od 3. do 6. popoldne. Naslov v ogl. odd. Jutra 19759-6 PRODAM 2 suknjiča za srednjo postavo v sivem ln draD ter nekaj parov mošKu.-čevljev št. 43. vse v najboljšem stanju. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19760-6 PISALNI STROJ prenosni, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Adler» 1&766-S PISALNI STROJ pisarniški, poceni prodam. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod ^Dobra znamka« 19767-6 RACE prodam. Orlova ul. 11. 19769-6 BLAGO za moško obleko s podlogo in moške škornje št. 44. ugodno prodam. Naslov' v ogl. odd. Jutra. 19768-6 ŠPORTNI VOZIČEK dobro ohranjen, predvojno blago, prodam. — Hrenova 16. 19724-6 BLAGO za damski plašč, volneno, predvojno in za moško obleko, prodam. — Vprašati Rimska c. 9-IT., vrata 16. 19725-6 BICIKLE razprodaja damske in moške, in več biciklev brez gaim. šušteršič, — mehanična delavnica, — Tyrševa 13 (Figovec. levo dvorišče). 19726-6 GLOBOK VOZIČEK prodam. Aljaževa 25. 19700-6 NAPRODAJ: 2 ogledali iz brušenega belgijskega stekla; 2 fotelja: nadalje kuh. miza s stoli, pisalni pult na podstavku, umivalna mi. za z ogledalom (vse belo pleskano). Trgovina >Uspeh*. Tržaška c. 71. 19692 6 PISALNI STROJ popolnoma nov, pisarniški, prodam. Servis Biro, Šelenburgova ul. 19740-6 NAPRODAJ: več moških rabljenih oblek ter moško in damsko kolo. Trgovina »Uspeh«. Tržaška c. 71. 19694 6 MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, ugodno prodam. Trnovska 25. 19695-6 GLOBOK VOZIČEK skoraj nove. ugodno krem, skoraj nov, pred-prodam. -Naslov v oglas- vojno blago, ugodno pro-nem odd. Jutra ___dam. Predalič. Trnovska 19717-6 25. 19696-6 ŠIVALNI STROJ dobro ohranjen, znamke Verit.is prodam. Po zve se pri Am Jurjec, Reslje Va cesta. 30 197396 GOJZERICE moške. št. 42 43. Izvrstno ohranjene, prodam. Naslov v ogl. odd. Ju tra. 19738 6 PRODAMO: električen kuhalnik na 2 plošči: radijski zvočnik; gramofon v kovčku s plo ščumi Trgovina ;Uspeh Tržaška c. 71. 19693-6 ŠPORTNO KOLO moško, prodam. Ogled od 12. do 13. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19702-6 SVETLO OBLEKO dobro ohranjeno. staro blago, prodam Naslov v ogl. odd. Jutra. 19701-6 2 MOŠKI OBLEKI volneni, predvojno blago. ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutri. 19681-6 ŽELEZNO POSTELJO zložljivo, novo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19576-6 ŠPORTNI VOZIČEK krasen, predvojni, popolnoma nov, ugodno prodam. Knezova tU. 22 19651-6 MOŠKO OBLEKO novo, športno, volneno, drap, prodam. Atelje Gentlemen, Dalmatinova Ulica. 19770-6 MOŠKO KOLO lepo. šivalni stroj m ročni pogon verižni vbod kot nov. nekaj svile in Sifona, ter več praktičnih predmetov, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19741-6 »LJUBLJANSKI ZVON« letnike 1917 in 1918, ori. ginalno vezan, in letnike 1918, 1920, 1921, 1923. 1924, 1925. 1926, 1927, 1929 in 1930. broširane, prodam. Nasslov v oglasnem odd. Jutra. 19099-6 PEGE IN LIŠAJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogerl-fa Kane, Židovska ul. 1. 19618 6 MRČES IN GOLAZEN uši, stenice, bolhe, ščurke. molje, miši, podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji KANC, Židovska ulica 1. 19617-6 OTROŠKO DVOKOLO z opornimi kolesi za pomoč pri učenju vožnje, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra t>od »L. Sch.c 19698-7 RJUHE, KAPNE, blazinske prevleke in drugo posteljnino, kupujem stalno. Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. 19220-7 DUŠE nogometne, stare in nove, kakor tudi prazne žoge, kupi trgovina Zdravič, Ljub-ljana, Stari trg. 19070-7 RJUHE IN KAPNB nove ali dobro ohranjene. kupi trgovina Ogled, Mestni trg 3. 19601-7 KUPIMO pirotske ali bosanske pre proge, rabljeno pohištvo in druge uporabne predmete. Trgovina »Ogled*, Mestni trg 3. 19602-7 aTjfcKLkNICB različnih vrst, kupujemo. Dobro plačamo. Na Vašo željo jih prevzemamo na domu. B. Guštin, Vodnikov tre 2 J-318-N-7 KUPUJEMO in sprejemamo v komisij sko prodajo fotoaparate, umetnine, preproge, jedilne pribore, porcelanske, steklene in druge boljše porabne in luksuzne predmete. Parfu-merija Venus, palača Bata. 19744-7 2 POSTELJI dobro ohranjeni, če mogoče s posteljnino, kupim. Naslov v ogl. odd Jutra. 19679-7 RADIO-gramofon »Gelcso«, prav malo rabljen, ugodno proda Stanko Karlovšek. Knafljeva 8 (prej Dvorakova). 19752-7 KNJIGE Muller: Darstellende Ge-om. I., Wcstphal: Phy sik. Ludw g: Geometne, kupim ali si izposodim. Kos. Pleteršmkova 1 19761-7 PLAČAMO izredno dobro za stare o r kle. b cikel gume trl-c-kle in tricikel-gume.— Merkur. Puharjeva 6. 19727-7 RADIO srednjevelik. kupim. Ponudbe s ceno na oglasni odd. Jutri pod .četrtek« 19671 7 POTREBUJEM nujno za darilo otroško ali deško dvokolo. Pla čam dobro, event. s pro. tivrednofstjo. Naslov v ogl. odrt. Jutra. 19690 7 KPZNENF PI.1SČE lisičje boe dobro ohra njene, kupuje krznarstvo Rot Mestni tre 5 Spre lom samo dopoldne Vhod skoz) vežo J 401 7 TRGOVSKI LOKAL v zvezi j pisarno ali pisarno v zvezi s skladiščem, v sre dišču mesta, iščem. Posredovalci dobro nagrajeni. — Hinko Privšek, Ljubliana, Kolodvorska 7. 19:28-17 TRGOVSKI LOKAL z lepo lz'ožbo iščem v sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sredina« 19676 17 ZEMLJIŠČE veleindustrijsko, 40.000 kv. m, gospodarsko poslopje. voda, prodam. — Le resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjska« 19743-20 PRODAM več lepih, večjih stavbnih parcel preko bloka v južnem delu ob glavni cesti in stavbno parcelo ob Tržaški c. Realitet-ni posredovalec Kuna ver Ludvik. Miklošičeva c. 34 Ljubljana. 19675-20 2—3 PISARNIŠKE prostore, po možnosti z uporabo telefona in u-pravo v Ljubljani, nujno iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj« 19537-23a SORo opremljeno, za takoj ali pozneje išče uradnik. — Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod -400« 19712-23a 1—2 OPR. SOBI s souporabo kuhinje, — Išče gospod proti dobremu plačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samec« 19734-23a SOBICO opremljeno. Išče gospod, ves dan odsoten, za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Odsoten« 19691-23a PRAZNO SOBO s štedilnikom aH souporabo kuhinje, išče mlad, zakonski par brez otrok. Celovič, Celovška 42. 19631-23a SOBO s kuhinjo ali s souporabo išče mlada gospa. Plača dobro, tudi v zameno. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Tudi zamena« 19344-23a OPREMLJ. SOBO lepo, v centru oddam takoj. Vhod s stopnišča. Naslov v ogl. oad. Jutra. 10718 23 SVETLO SOBO sončno, vhod s stopnišča, r*a.1raje za sh.ra.mfc bo pohištva, takoj oddam. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 19750-23 SOBO opremljeno, oddam boljšemu gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19678 23 MLADA GOSPODIČNA z dežele, šivilja, simpatična, premožna išče znanja zaradi ženitve z gospodom do 40 let, uradnikom ali trgovcem. Resne ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Sreča« 19572-25 VASE ROKAVICE in usnjene čevlje, vse ir delke i2 usnja barvamo in semiš ievlje čistimo po najnižji ceni. Džemal Hai-rula. Mestni trg 11. I-540-N 57 Vse denarne in trgovske posle izvršim nitro. točno id solidno. Priporoča se: RUDOLF ZOR£, LJUBLJANA, Gledališka ulica 12 Tel. 38-10 PAPAGAJČEK ir.oder je ušel Na.id telja prosim, da ga odd.; pro ti nagradi v Frančiškan, ski ul. 10 in. 19745 37 PIANINO odstopim za več ur dnev. no. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 19762 37 NAPROŠAM GOSPODA ki je v ponedeljek v trgovini Kolb in Predalič zamenjal dežnik z rumeno kljuko da ga vrne istotam. 19672-37 OBČNI ZBOR Splošna zavarovalna zadruga v Ljubljani sporo-C-a da bo redni letni obč ni zbor dne 16. avgusta 19-54 ob 9. uri v poslovnih prostorih Ulica 3. maja št. 5. 19688-37 6 KLJUČEV majhnih, sem izgubil v soboto za gradom. Poštenega najditelja nro si-m. da Jih odda v ogl. Ddd. Jutri proti nagrad . 19680-37 DENARNICO s trem: bankovci po 50 t, sem izgubila od Poljan ske ceste do magistrata Poštenega najditelja naprošam. n^j Jo vrne v ogl. odd Jutra. 19697-37 POROČNI PRSTAN sem izgubila 31. jul. Na prošam poštenega najditelja, naj ga vrne prot' nagradi Naslov v ogias nem odd. Jutra. 19677-37 ZARADI ZATEMNITVE naročite okenske rolete! Preskrbim vam vsakovrstne! Priaem na dom po mero! Pošljite naslov v trafiko Merjasec, Glince 32, Ljubljana._19653-37 PROŠNJE za potovanja, nabavo racioniranih predmetov, posredovanja in vse informacije vam oskrbi komercijalna pisarna Zaje Lojze. Gledališka ulica št. 7 Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Sele»iburgova ulica 4 telefon št. 2109 KLOBUČARNA „P A J K" Vam strokovno osnaži, praoblika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Se priporoča RUDOLF PAJK, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ŠT. 38 MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 12 (Nasproti hotela Union) mt»tt»»«t«««t«»t»mntn»m>»M«»»» Dotrpel je v 82. letu svoje starosti naš ljubljeni oče, stari oče, tast in stric, gospod MAKS ŠEEER TISKARNAH V POSTOJNI Pokopan je bil 28. julija 1944 na pokopališču v Mariboru. Ribnica na Pohorju, Postojna, dne 26. julija 1944. ŽALUJOČI OSTALI Vsem, ki ste jo poznali, sporočam kruto vest, da mi je dne 2. avgusta 1944 nepričakovano za večno zaspala mama Mužina Uršula ki mi je bila vse. Pogreb bo v petek, dne 4. avgusta 1944 ob 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Ljubljana, Gorica, dne 2. avgusta 1944. MUŽINA ETA Bodi kmet, študent, gospod, krema RAP1DA povsod Umrla je najina zlata mamica, gospa Kg Marks Alojzija vdova orožn. stražrnojstra Pokopali jo bomo 3. t. m. ob 4. uri pop. iz mrtvašnice Splošne bolnišnice v štepanjo vas. Ljubljana, 2. avgusta 1944. Žalujoči hčerki: NEVA LUBEJ. CIRILA FLORJANCIC in ostalo sorodstvo ' . ' - - A.V . 'o- -Vf,-t PRERANO JE PREMINUL NAŠ BIVŠI DOLGOLETNI ZVESTI SODELAVEC IN PRIJATELJ Peter Kastelic TRGOVEC DRAGEGA POKOJTvTKA BOMO OHRANILI V NAJLEPŠEM SPOMINU. LJUBLJANA, 2. Vm. 1944. TVEDKA IVAN BONAČ ■ m B 'i Vsem, ki ste nam stali ob strani ob bridki izgubi našega dobre, ga soproga, očeta, tasta in starega očeta, gospoda Ivana Bemdmia se najtoplejše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se zlasti gg. duhovnikom za tolažila, g. dr. Rusu za zdravniško skrb, čč. Marijinim sestram v Vincentinumu, vsem darovalcem vencev, posebno gosp. predsedniku železničarske Na-bavljalne zadruge, železn. društvu »Slogi« za petje ob grobu, nadalje vsem stanovalcem na Galjevici in ostalim, ki so blagemu pokojniku v lepem številu izkazali zadnjo čast. Ljubljana, dne 1. avgusta 1944. Žalujoči ostali: ROZALIJA, žena; MARJAN, JANEZ, MERICA, ANICA, otroci; STANKO BAJC, zet; MERICA, vnukinja in DRUŽINA BAJC Herbert Steinmann: 10 Žena za stekleno steno Roman »Ne razumem te, Peter! Saj — to je takisto — kaj hočeš prav za prav reči? Ko jo vendar komaj poznaš--« Dr. Peter Lange se je ugriznil v ustnice. »Vprašal si me, kakšen je moj prvi vtis — evo, povedal sem ti ga--« F.,enkenu še vedno ni šlo v glavo. »A nekakšen vzrok moraš imeti, Peter — tako na vrat na nos vendar ne gre soditi o ljudeh?« »Časih, Heinz, zadostuje že prvi pogled —.« Glas Petra Langeja se je spet ogreL »Toda nemara sem se prenaglil — oprosti, takisto mi je, kakor da bi se spet oglašala moja stara malarija. To me dela jezljivega in čudaškega — aha — kaže, da spet začenjamo.« In res, režiser Grassel je bil dal pozvoniti .Nastopajoči so prihajali na oder. Toda Heinz*Renken se je zaman ves v skrbeh oziral po lisi. Videl je samo Da Silvo, stoječega zraven ravnatelja Slassberga, ki mu je prijateljsko mahal z roko. Meinzu Renkenu ta hip res ni bi1 o do živahnega pomenka. z ravnateljem. Vendar _so položaji, ko se ne moreš odtezati. »Saj vam vobče še nisem utegnil pošteno seči v roko, gospod Renken,« se je Hassberg nasmehnil. »Nu, kako vam ugaja komad? In šele gospodična Dannow! Njena živčnost je kakor odpihnjena. Nedavno tega sem bil zanjo še resno v skrbeh —« Renken ga je prestrašeno pogledal »Upam, da ni bilo kaj hudega —« »Oh ne — vsaka umetnica je kdaj pa kdaj malce nerazpoložena,« je Hassberg zakrenil pogovor, jezeč se nase, da je bil vobče kaj omenil o tistih besedah v svoji pisarni, »take stvari se dogajajo sleherni dan. Saj menda veste, da imamo gledališki ljudje jezo in polom pred premiero za dobro znamenje uspeha.« S spretnostjo rojenega diplomata in kramljača je hitro vpletel nekaj zgodbic o praznoverju odrskega sveta. Heinz Renken ga je s posiljenim nasmehom poslušal. Prijateljeva neupravičeno kruta sodba — čeprav jo je bil spet napol preklical — ravnateljev rahli namig o nekih nevšečnostih, ki da .so bile z liso — vse to ga je delalo zmedenega in zamišljenega. Zaman sa je prizadeval, da bi spravil svoje zbegane misli v rod. Hassbergovih zgodbic pa ni hotelo biti konca ne kraja; in mladi človek se je moral pri tem ve*omer smehljati, dasi je komaj vedel, zakaj. Iščoč pomoči, se je ozrl po Petru Lan-geju in Da Silvi. Ne tega ne onega ni bilo videti, kakor da bi bila izginila. Tedajci je stopila postava malega Brazi-lijanca skozi stranska vrata. Videti je bilo, da se mož korenito zanima za notranjščino evropskih gledališč. Vresk, vreskj Luč v prostoru za gledalce je ugasnila, oder je spet zažarel. Večina nastopajočih je bila že zbrana. Rezki glas režiserja Grassela se je opominjajoče razlegel v nastalo tišino. »Gospoda, ali bo kaj ali ne? Kje pa je gospodična Dannow? Nu, prosim, kod hodi gospod Untermann?« Oči Heinza Renkena so iskale lise po vsem odru. Tak kaj je vendar bilo? Hvala Bogu, ta mah je prihitela izza desne stranske kulise. Od hitrega teka je težko sopla. Naglo je stopila na svoje mesto sredi odra. »Nu, vendar!« je vzkliknil Grassel. »In-spicient Richter! Kje je Richter?« »Gospodično Dannow išče!« se je škodoželjno oglasilo iz množice statistov na odru. Nekateri so se zasmejali. Toda Grassel je bil čedalje bolj divji. »Untermann? Ga tudi še ni! Z vami je res obupno — toda skušali bomo, čeprav do polnoči. Začnimo!« je mahnil proti statistom. »Eden semkaj na desno, da bo markiral Untermanna — godba!« Cetvorica temnopoltih godcev je urezala gromko koračnico. Iz množice statistov je srfopilo šit>ko, temnolaso dekle in se z drobnimi koraki približalo lisi Dannow. Bila je Analiza Romerjeva; igralka začetnica. Utelegevala je plesalko Juanito. »Tvoj veliki častilec je spet prišel, Hed-da,« se je zahihitala lisi Dannovv, kakor je terjala vloga. lise Dannow se je zganila, kakor brez moči — zdaj je odprla usta — toda besede ni bilo iz njih. Stala je kakor kip — togo, leseno--- Heinza Renkena je izpreletel vroč val: za Boga, kaj pa je z liso? Ali spada to k vlogi, ali--? Visoka postava Petra Langeja je zdajci molče pristopila k njemu. »Gromska strela, gospodična Dannow, zakaj ne govorite?« je Grassel rezko za-klical. »Govorite že — ali niste slišali znač-nice?« Tedaj se je zgodilo, lise Dannow se je nenadoma vzravnala. Njen glas se je presunljivo razlegel v širni prostor. »Ne morem več, nočem več!« Nato se je zgrudila. Rolf Riidersdorff, ki je naglo priskočil, jo je komaj še ujel. Godba je utihnila. V tišino te groze pa je rezko jeknil krik inspicienta, ki se je bled in prepaden opo-tekel na oder: »Gospod Untermann Je umorjen — mrtev leži v garderobi številka sedem.« Številka 7 je bila garderoba lise Dannow. Ravnatelj Hassberg je bil prepustil uradnikom kriminalne policije svojo veliko zasebno pisarno, da bi tam opravili zaslišbe. Glede na posebnost gledaliških stavb je bil to edini prikladni prostor v vsem poslopju. Predsobje, kjer je drugače kraljevala tajnica Antonija Pieskejeva, je ostalo, kar je bilo prej — kraj čakanja. Kraj strašnega, živce uničujočega čakanja, kakršnega ta svetla, prijazna soba z mnogimi slikami umetnikov in dekoracij po stenah, z lepim, okusnim pohištvom in vsem svojim vedrim, vnetim snovanjem v službi umetnosti še ni pomnila. Mogočna postava ravnatelja Hassberg a je dokaj neudobno stisnjena sedela v ličnem pisalnem naslanjaču, ki je drugače služil drobnim udom njegove tajnice. Tri ure je že tako ždel — razen tiste pol, ko so ga v sosednji sobi zasliševali gospodje kriminalni policisti. Izpovedal je bil, kar ie vedel o Wemerju Untermannu, vse po najboljši vesti in vednosti, kakor mu je velevala dolžnost. Spet in spet so mu oči uhajale k ostalim, ki so bili z njim vred obsojeni v muko tega neskončnega čakanja. Tudi oni so bili — izvzemši Riidersdorffa — že zaslišani in naprošeni, naj počakajo. Kriminalni uradnik je mirno in pazljivo slonel ob izhodu in jih stražil. Fiir das Kon«ort'um »Jutro« als Verlag • Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Virant — Fttr »Narodna tiskarna A. U.c als Drucksteile — Za »Narodno tiskarno d. d.« kot tiskarnarja: Pran Jeran — Fur den Inseratenteil verantvvortlicb . Za InseratnJ oddelek odgovarja: LJubomir Volčič