Naročnina Ljudskega tednika se plačuje: za STO In Italijo pri upravi v Trstu ul. S. Frančiška 20 za cono B pri Centru tiska v Kopru, za Jugoslavijo pN ADIT-u v Ljubljani, TyrSeva 34 ali na čekovni račun pri Komunalni banki, N. 6 - 1 - 90603 - 7 Cena listu: lir 20. — din 15. — v Jugoslaviji in din 8 v coni B. CENA 20 lir, TRST 23. juniju 1950 LETO PETO številka 219 Poštnina plačana v gotovini. Spedizione in abb. post. II. gruppo Uredništvo Ljudskega tednika: Trst, ul. Montecchi 6-II. Rokopise pošiljati na naslov u-redništva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo. Vse ostale dopise administrativnega značaja Je treba pošiljati na Upravo listov Založništva tržaškega tiska v Trstu, ul. S. Frančiška 20. (FOTO, B.U3KLC1. MOVO ZITO - NOV KRUH LiuDSKi TEDNIK Politični obzornik Kronika V Parizu se je pričela konferenca za uresničenje Schumanovega predloga. Vse kaže, da Po zelo dolgo trajala. V Londonu pa so konservativci in liberalci predlagali Attleejevi vladi, naj se udeleži pariSkih zasedanj. Med razpravo o Schumanovem predlogu v angleškem parlamentu bodo verjetno laburisti v velikih Škripcih. Vlada bo verjetno postavila vprašanje zaupnice. Največja težava vlade je v tem, ker ne ve, če bodo vsi laburistični poslanci glasovali v parlamentu za njeno stališče. Pičla večina 6 glasov bi bila v nasprotnem primeru zmanjšana in nastala bi resna nevarnost za vlado. Poster Dulles je prispel v Tokio. Na letališču ga je sprejel Mac Arthur. Francija namerava pozvati ZDA in Veliko Britanijo, da bi izdelale spomenico, ki bi zahtevala sklenitev mirovne pogodbe s celotno Nemčijo. Prav tako pa tudi krožijo vesti, da namerava ZSSR skleniti ločeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo. 41 funkcionarjev japonske KP, katere so epurirali na podlagi znanega Mac Arthurjevega ukaza, bo podvrženih policijskemu nadzorstvu. Prepovedali so jim tudi vsako politično dejavnost. Avstralska zbornica je odklonila zakon o prepovedi KP. Med ZDA in Španijo so pogajanja o letalskih progah. Podpredsednik vlade Nemčije Ulbricht se je v glasilu KP pritoževal, da nemški vojni ujetniki, ki so se vrnili domov iz Jugoslavije, širijo po Vzhodni Nemčiji «titoizem». Iz ZDA pribajajo vesti, da bodo v tem mesecu poslali Franciji, Angliji, Italiji, Belgiji, Holandiji, Danski in Norveški 20 ladij ali IGO.000 ton najmodernejšega ameriškega orožja v okviru atlantskega pakta. V juliju pa bo prišlo čez lužo še nadalnjih 60 ladij. Cnenlaj, minister za zunanje zadeve LR Kitajske je poslal predsedniku zavezniškega sveta na Japonskem pismo, v katerem je zahteval izključitev kuomintangovih delegatov iz tega organizma in ga obvestil o imenovanju genera la Cuceteja za načelnika kitajske delegacije v zavezniškem svetu. V Severni Reni-Vestfaliji so bile volitve v deželno zbornico. Na njili je dobila največ glasov krščansko demokratska unija (CDU) in sicer 36.8%, socialdemokratska stranka Nemčije (SPD) je dobila 32.3% glasov. Nacionalistična svobodna demokratska stranka je dobila 12% glasov, medtem ko nobena od ostalih strank ni dobila niti 10% glasov. Komunistična partija Nemčije je dobila 5.5% glasov, znatno manj kot leta 1949, ko je dosegla 7.6% glasov. Gregorij Casimatis, predsednik zunanjepolitičnega odbora grškega parlamenta je nedavno v Parizu izjavil, da predstavlja pri navezavi konkretnih odnosov med Grčijo in FLRJ največje težave dejstvo, da na jugoslovanski strani «načenjajo vprašanja, ki jih ni, kot je to vprašanje makedonskega naroda». Komentator «Tanjuga» mu je takole odtgovor.il: «Izjava g. Casimatisa, ki je podobna več prejšnjim izjavam odgovornih osebnosti iz grške vlade, ni mogoče razumeti drugače kot poskus, da bi se ustavil razvoj normalizacije odnosov med obema državama na vprašanju, na katerem je Jugoslavija brezpogojno zainteresirana — vprašanju zboljšanja položaja njenih sonarodnjakov v Grčiji. Jugoslavija se ne more pomiriti z dejstvom, da uradni predstavniki današnje Grčije neprenehoma zanikajo obstoj makedonske nacionalne manjšine, ker je popolnoma naravno, da ni mogoče postaviti odnosov med dvema državama na zdravo in normalno podlago tako dolgo, dokler se makedonski manjšini v Grčiji ne prizna in zagotovi vsaj tisti minimum manjšinskih pravic, ki ga uživajo pripadniki nacionalnih manjšin v vseh demokratičnih državah». FLRJ je poslala Bolgariji ostro noto zaradi napada bolgarskih vojakov na jugoslovanske obmejne straže. Ob izmenjavi noi med štirimi silami glede STO - ja SPORAZUM o STO ju mora temeljili ea realei ia eaakopravai osaoifi Vlade Francije, Anglije in ZDA so v petek poslale v Moskvo svoje odgovore na zadnjo sovjetsko noto glede tržaškega vprašanja. Vse tri note so enake. Tri sile zopet pogrevajo tristransko izjavo z dne 20. marca 1948. Ta predlog ni bii, kakor trdijo note, nikaka kršitev mirovne pogodbe, temveč samo vabilo sovjetski vladi, da bi sodelovala pri sklepanju popravka mirovne pogodbe, tako da bi prišlo do trajne in mirne rešitve tržaškega vprašanja. Vlade so prepričane, da je najboljši način, da se doseže taka ureditev v sporazumu med direktno prizadetimi strankami. ZDA so še odgovorile, da niso one preprečile imenovanje guvernerja, temveč ZSSR, ki je odklonila vse predlagane kandidate; da ameri ške in angleške čete niso ilegalno v Trstu, temveč da je določila mirovna pogodba njlb odbod v 90 dneh po imenovanju guvernerja. Angleži in Američani zanikajo, da bi imeli v Trstu svojo pomorsko bazo. Nadalje trdijo zapadne sile, da so vsi organi vlade v Trstu v rokah civilne uprave, okupacija ne vodi h gospodarskemu polomu in prebivalstvo ne nosi stroškov okupacije. Ko pregledujemo ie tri enake note, prihajamo do spoznanja, da vsebujejo osnovna nasprotja. Zopet se izjavljajo za tristransko izjavo, ki že sama po sebi predstavlja «rešitev»: priključitev k Italiji. Ce je tako, potem so zaman i>si koraki, ki bi imeli namen doseči sporazum med prizadetimi strankami. Tu ni nobenih osnov več, o katerih bi se splačalo pogajati. Zakaj torej vabilo, naj se to vprašanje rešuje z direktnimi pogajanji, ko samo stališče že prejudicira rešitev v korist samo ene strani? Nastaja še drugo vprašanje. Jugoslavija tristranske izjave ni nikoli priznala, ker je bila to izjava treh sil, o kateri jugoslovanska vlada uradno niti obveščena ni bila m ki končno vsebuje zanjo nesprejemljiv predlog, da novi deli jugoslovanskega ljudstva pripadajo tujemu izkoriščanju. Jugoslavije sc tristranska izjava ne tiče! Ce pogledamo še na položaj v Italiji, tedaj smo lahko prepričani, da daje spomin na tristransko izjavo v. Italiji novih sil tistim elementom, ki se bore proti sporazumu z Jugoslavijo in jhn ni za to, da bi z ureditvijo italijansko-jugoslovanskih oditosov nastali novi pogoji za mir na tem koncu sveta. Jugoslavija je doslej že dovolj dokazala svojo dobro voljo, da se napeti položaj, ki ga je ustvaril italijanski iredentizem z vprašanjem obstoja tržaškega vprašanja reši v korist miru. Na drugi strani pa daje tristranska nota novega poguma tistim v Italiji, ki s svojim peklenskim in z oglušujočim vpitjem kriče o nekih svojih «pravicah» in hočejo svoje iredentistične in imperialistične zahteve predstaviti svetu kot neke nacionalne pravice italijanskega naroda. Beograjska «Boi-ba» jasno piše kaj misli danes Jugoslavija ob tem stališču treh velesil. Takole pravi: «Nedvomno je, da bo tak odgovor zapadnih sil naletel na opravičeno nezadovoljstvo pri naših ljudstvih. Mi smo za sporazum, toda na enakopravni, realni osnovi, ki temelji na obstoječem položaju brez vsiljevanja rešitve s takimi izjavami, ki že v naprej določajo sporazum v korist izključno druge strani. Samo tako more priti do sporazuma, samo ta- lco se morejo rešiti sporna vprašanja na način, ki bo osnova bodočih dobrih sosednih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Samo tako se bo poglobilo mednarodno sodelovanje in utrdil mir v tem. delu Evrope». ______ Pomen Aleksandrove kritike Italijanki tisk zadnje čase zelo slabo piše o Angliji. Kritično je komentiral zunanjepolitični manifest laburistične stranke, belo knjigo o izmenjavi not med Londonom in Parizom in izjavo Attleeja v Spodnji hiši. Listi pišejo, da je angleška italijanska politika zadržana zaradi nekaterih predsodkov in pravijo da so Angleži pokazali tudi malo razumevanja za De Gasperija. V vso to nesrečno razpoloženje pa so prinesle še malo kislobe pisane izjave feldmaršala Alexandra. Ta an- gleški vojskovodja druge svetovne vojne naj bi že leta 1947 izdelal p<* ročilo za VVar Office o svojem vojnem pohodu po Italiji. Del tega poročila je objavil prejšnji teden «London Ga-zette». V tem poročilu je rečeno, da se je Badoglio septembra 1943 pustil voditi po istih oportunističnih nagibih kot Mussolini junija 1940. Ita-i lijansko ljudstvo je v svoji «običajni apatiji» otrdelo in doprinos italijanskih čet ter partizanov pri preganjanju Nemcev iz Apeninskega polotoka je bil nepomemben. Kaj dejansko pomeni ta izjava. Tq ni samo jasna obtožba zaradi dvolične politike napram Beli hiši. Jasno je to tudi odgovor na italijanske kritike laburistične vlade. Debata o tem Alexandrovem poročilu je v italijanskem precejšnja. Ferruccio Farri svetuje v «Voce Repubblicana», naj se Alexander spomni svor jega priznanja italijanskemu odporniškemu gibanju v letu 1945 in še enkrat obsoja zavezniško vodstvo, da je v jeseni 1944 prenehalo s svojo ofenzivo, samo da je prepustilo partizane Severne Italije svoji usodi, ko v njih politično stališče ni zaupalo. «Messaggero» piše, da bo Anglija izgubila v Italiji svoje zadnje prija-, telje. «Quotidiano» (katoliška akcija), je objavil karikaturo, kako Anglež meče blato na partizanske grobove. «Tempo» pa je objavil cinično pisanje Curzia Malaparta s strupenim zbadanjem naslovljenim na gospodo preko Kanala. mira n vprašanja LR miajsne ali pa vedno večja nevarnost za obstoj OZN Kitajsko vprašanje je spravilo OZN ne samo v nenormalno, temveč tudi v zelo nevarno stanje. Trygvc Lie je nedavno izjavil: «Mislim, da je treba kitajsko vprašanje rešiti najkasneje v mesecu juliju». Jugoslovanski delegat vri OZN Aleš Bebler Pa je dejal: «Spomenica Trygve kleja državam članicam OZN je zelo pomembna listina kot program dela za trajni mir v okviru OZN. Generalni tajnik namerava to listino uradno predložiti Varnostnemu svetu in jo dati na dnevni red prihodnjega zasedanja Generalne skupščine OZN. To je odlična pobuda, toda zavedati se moramo, da lahko ta novi poskus stopiti korak dalje popolnoma propade, če ne bomo rešili kitajskega vprašanja še letos poleti v Varnostnem svetu, t. j. pred prihodnjim zasedanjem Generalne skupščine, ki bo septembra. To je najvažnejša stvdr. Vlade, ki so zastopane tl Varnostnem svetu in še niso pripravljene glasovati za sprejem nove Kitajske, bi se morale že sedaj opredeliti, in sicer ne zaradi, temveč kljub sovjetskemu izstopu, ki žal povzroča, da je vse vprašanje še bolj zamotano. Odločiti bi se moralo v korist nove Kitajske^ kajti sprejeti je treba, su-, držav bi lahko privedlo do skrajno vereno voljo Kitajcev. Ce se ne nevarnih posledic, sprejme nove Kitajske v sedanjem ~ ' stanju, je to isto kot izključitev Kitajske iz OZN, česar pa ni mogoče opravičiti.» Aleš Bebler je predlagal «periodično zasedanje» Varnostnega sveta, na katerem bi zastopali držav e-članice zunanji ministri ali drugi Člani vlade. Dejal je še, da je v resnici dana možnost «da dosežemo prav letos preobrat v sramotnem razvoju povojnih mednarodnih odnosov. Pot, ki vodi do tega je že pripravljena». Zakaj je letošnje poletje skrajni rok? Varnostni svet mora predložiti Generalni skupščini priporočila glede prošenj 14 držav za sprejem v OZN. Za sprejem vsakega novega člana ni samo potrebna dvotretjin. ska večina, temveč tudi soglasnost vseh petih stalnih članov Varnostnega sveta. Znano je, da so zaradi teh novih članov velika nasprat-stva med ZDA m ZSSR. Važno je tudi, da o sprejemu novih članov ni mogoče razpravljati brez prisotnosti Kitajske in ZSSR, ki namenoma bojkotira Varnostni svet. Vsako razpravljanje brez teh dveh PO ZASEDANJU EVROPSKE GOSPODARSKE KOMISIJE Sovjetski blok ni mogel upravičiti svoje diskriminacijske politike proti FLRJ V Ženevi se je v petek končalo | mednarodno sodelovanje le če bi se zasedanje evropske gospodarske komisije. Zanimivo je, da je tik pred koncem zasedanja prestala sovjetska obstrukcija. Po sprejetju novih direktiv so sovjetski predstavniki celo ob zaključku povedali, da je to peto zasedanje komisije pokazalo na možnost sodelovanja in jačanja medsebojnih trgovskih odnosov. Dejstvo Pa je, da je kljub tem besedam sovjetski blok delal na' zasedanju proti načelom gospodarskega sodelovanja. V prvi vrsti je iskrenost in trajnost mednarodnega sodelovanja od. visna od principov, na katerih sloni sodelovanje. Princip blokov »Vzhod« in »Zapad«, na katerih so sovjetska in njej podrejene delegacije zasnovale svoje stališče, je na vsak način proti mednarodnemu sodelovanju. To pomeni podreditev vseh držav dvema najmočnejšima silama, ki se moreta v imenu celega sveta med seboj sporazumeti, kako bosta sodelovali. Z drugimi besedami je ta zakonitev načela neenakopravnosti šibkejših držav. Po tej poti bi bilo mosoče doseči veliki sili med seboj sporazumeli. To ni nič drugega kot kompromis v določenem političnem trenutnem položaju, ki ne izključuje, temveč nujno nosi s seboj nevarnost poskusov ponovne razdelitve sveta ob spremenjenih pogojih in io tudi z nasiljem. Zagovarjati tako stališče, pomeni gledati skozi črno-bela očala in jih razumeti samo kot vprašanja, ki -še tičejo samo ZDA in ZSSR. Jugoslovanska delegacija je pokazala na licemernost sovjetskih izjav o željah po sodelovanju, ki so se javljale istočasno s tezo, da je svet razdeljen na vzhodni in zahodni blok. Jugoslovanske izjave so našle velik odmev zlasti pri delegacijah malih držav. Sovjetski blok na tem zasedanju ni mogel opravičiti svoje politike ekonomske blokade Jugoslavije. Nasprotje med i^jegovo zahtevo prekiniti z diskriminacijo (t.j. prenehanje omejevanja trgovine z nekaterimi predmeti) in istočasno obramba lastne diskriminacije do FLRJ, je pokazalo na vso licemer- ( stvo izjav sovjetskega bloka o njegovi želji po izboljšanju gospodarskih odnosov med evropskimi državami. Ce pregledamo delo te komisije, lahko pridemo do spoznanja, da je imelp peto zasedanje uspeh in da je res postala važen organ za razvoj mednarodnega sodelovanja in instrument jačanja gospodarskih zvez v Evropi in izven nje. * * V nedeljo pa je bila v Florenci zaključna seja pete glavne konferenco UNESCA. Na njej je bil sprejet belgijski predlog, ki daje tej organizaciji nalogo, naj v svojem okviru pripomore, da se uresniči program miru v okviru OZN. Resolucija apelira na vse države-članice, naj nu kulturnem področju nadaljujejo s sodelovanjem, da se bo olajšalo in razvilo sodelovanje med narodi. Na konferenci so prav tako odobrili proračun UNESCA, v skupnem znesku 8,200.000 dolarjev. Kot novi člani so bili sprejeti Jordanija, Indonezija in Koreja, tako znaša sedaj skupno število članic 59 držav Da bi »c mogli ustvariti nujno, potrebni pogoji za delo Generalne skupščine mora Varnostni svet imeti preje poseben sestanek. Na njem bi moral razpravljati o najbolj perečih mednarodnih vprašanjih in sprejeti tudi konkretne sklepe. Posebnega sestanka pa ni mogoče sklicati preje, dokler ne bo kitajskim predstavnikom omogočeno sesti za mizo v Varnostnem, svetu. Kakšne so stvarne možnosti za rešitev Varnostnega sveta? Pet članov te važna organizacije je LR Kitajsko že priznalo (FLRJ. ZSSR, Indija, Norveška, Anglija). Pet drugih držav pa DR Kitajske še ni priznalo (ZDA, Kuba, Ekvador, Francija, Egipt). Da pride LR Kitajska do svojega sedeža sta potrebna še dva glasova. Glede tega so zanimiva stališča, ki ga imajo do tega vprašanja države, ki LR Kitajske še niso priznale ZDA so večkrat izjavile, da ne bodo glasovale za LR Kitajsko, Proti njem vključitvi pa ne bi postavile veta, ker smatrajo to vprašanje «samo kot vprašanje postopka». Kuba je pod močnim vplivom Vatikana in bo še naprej zavzemala odklonilno stališče. Ekvador se zadnje čase v. raznih organizmih OZN vzdržuje glasovanja glede, vključitve predstavnikov LR Kitaj, ske. Ekvadorska vlada stoji na stališču, da mora to vprašanje rešiti Generalna skupščina in ni znamenj, da bo spremenila svoje stališče. Francija se sedaj glasovanja vzdržuje. Francoski delegat v Varnostnem svetu Jean Chauvel je JO. junija izjavil v Parizu po razgovoru s člani francoske vlade: «Sklep, ki ga bodo posamezne vlade sprejele p prihodnjih tednih, bo pomenil izbiro med nadaljevanjem aktivnega odpora proti sovjetskemu pritisku in vzdrževanjem OZN kot svetovne organizacije». To izjavo francoskega delegata so sprejeli v Lake Successa kot znamenje, da bo Francija spremenila svoje stališče. Splošno menijo, da francoska vlada za sedaj še ne bo priznala vlade LR Kitajske, toda mnogi menijo, da bo Francija kljub vsemu glasovala za vključitev predstavnika LR Kitajske. Spričo tepa opozarjajo, da je francoska delegacija že pred določenim časom dala razumeti da se strinja z mrienjem generalnega tajnika OZN, da sta vprašanje diplomatskega priznanja in vvraianie ?*ÌÌrUÌt7 °ZN ^ raaSi vprašanji. Sprememba stališča sé VI ar c ane Varnostnega sveta, n. hf' dovedla do tega, da ?” Ahajski komunisti imeli sedem 2a izključitev Cang-kajškovih predstavnikov iz Varnostnega sveta. ^?lr^tlno del° OZN bi po rešitvi zakonitih pravic kitajskega Ijud-va na vsak način pripomoglo K razvoju mednarodnega, sodelovcL* nja m tudi k prenehanju hladne vojne vsaj na eni fronti, OŽIVLJENE RAPALSKE metode in Sforza «Naše stališče v vprašanju Trsta lahko navedemo z naslednjimi besedami: stalna akcija za obrambo Italijanov v coni B, dobra volja za podajanja za direktni sporazum z Jugoslavijo, za končno rešitev tega vprašanja, ki se lahko osnuje le na bistvenem spoštovanju etnične meje v coni B. Na ta način ostajamo mi na liniji tripartitne deklaracije, ki je, priznavajoč .neuspeh rešitve tega vprašanja z mirovnimi sklepi predlagala Rusiji’ da sc priključi italijanskim zahtevam za aneksijo k Italiji in spodbudila glavne zainteresirane sile, da pride do direktnega sporazuma». «To kar mi zahtevamo danes po diplomatski poti j«, da z an-glo-ameriško-francoske strani vztrajajo pri beograjski vladi na ita-Lijandkem značaju cone B in na tem, da se ne zavlačuje več z zakijučitvljo popolnega in legalnega sporazupia». Iz elcspozeja grofa Sforze V italijanskem senatu 2G. V. 1950 Podčrtane besede iz ekspozeja italijanskega ministra za zunanje zadeve nas izzivajo, da povemo nekaj o rapalski pogodbi iz let 1920, katere naši narodi nikoli niso priznavali, prav zato, ker to ni bila pogodba, temveč diktat, storjen na isti način, s katerim hoče Sforza danes uresničiti svoj načrt o Trstu in coni B. Pri tem bo prišlo na dan tudi nekaj zanimivega o samem grofu Sforza Vojna je bila pri kraju, narodnoosvobodilna borba je odločevala o usodi Istre in Slovenskega Primorja, AVNOJ je bil že prinesel odlok o priključitvi tega ozemlja k domovin'. Poudarjajoč pravico ljudstva Julijske krajine, da se svobodno priključi domovini, smo se, poleg drugega sklicevali tudi na to, da je bilo v Rapallu izvršeno nasilje. Grof Sforza se je tedaj komaj vrnil iz emigracije, pa je, ko je spoznal, da je njegovo «življenjsko delo» ogroženo, pohitel in napisal pisma Rooseveltu in Churchillu z edinim namenom: da dokaže, da rapalska pogodba ni bila diktat. V teh pismih, ki imata e-nako vsebino, z datumom 12. marec 1945. je Sforza dejal med drugim tudi to: «Lahko dodam, da sem odgovoril lordu Curzona (britanskemu ministru za zunanje zadeve v letu 1920, o. p.), ko me je pred rapalsko pogodbo vprašal, če bi mi bil po volji «pritisku britanske vlade na Beograd, da bi mu bil hvaležen za «prijateljske nasvete», toda ne želim «pritiska», ker je ono kar sem hotel predvsem uresničiti po versajlski pogodbi prvi mir pravega sporazuma med dvema sosednima narodoma. O tem mo ra biti tudi sled v arhivu Foremg Officea. Na koncu dodam, da sem že med pogajanji v Rapallu dejal Jugoslovanom, da čeprav ne bi sklenil sporazuma, ne bi izkoristil vojne premoči in ne bi nikoli sprejel londonskega pakta» (s katerim so zapadne sile 1915, obljubljale Italiji Istro, Trst, Dalmacijo itd. o.p.). Vsebina teh pisem grofa Sforze i* objavljena v njegovi knjigi «Jugoslavija — zgodovina in spomini», ki je izšla leta 1948. (Izdaja Riccardi, Milan). Od 1945. do 1948. leta, kot je. videti Uidi iz imenovane knjige, se je grof Carlo Sforza trudil, da bi razbil resnico o rapalski pogodbi ter da bi prikazal to pogodbo namišljeno kot naš srčni tn prijateljski pristanek in spontano odpoved GOO.000 Jugoslovanom v Julijski krajini. Posebno v času mirovnih pogodb v Parizu, leta 1946, je Sforza mnogo delal na tejn, v strahu, da bi mu «mojstrovina» diplomacije propadla. Celotna imenovana knjiga ie uglašena v duhu navedenih pisem Rooseveltu in Churchillu. . Toda, poleg ie knjige Imamo l;sPod sforzinega peresa še njegove prejšnje, v katerih Se pog?-sto vrača na rapalsko vprašanje ‘n .v katerih je mnogo dokazov, da je bil to grob diktat, v ka-icretn sq igrale veliko vlogo Velika Britanija in Francija, ki sta izkoristile slabosti tedanje jugoslovanske države, razrvane zara-ai notranjih nemirov, obkoljene od sovražnikov, odvisne v vsakem oziru od, njih in z italijansko okupacijo velikega dela njenega ozemlja, ne samo Istre in ‘Slovenskega Primorja, temveč tudi Dalmacije. Grof Sforza je večkrat že prej odkrito napisal, da mu le prav to koristilo za dosego tistega, kar je dosegel v Rapallu. Da zvemo resnico, torej ni treba iskati po arhivu britanskega zunanjega ministrstva, kot on pravi y pismih Rooseveltu in Churchillu, temveč je mnogo bolj enostavno poseči po njegovih prejšnjih spisih, posebno pa bo zbirki diplomatskih dokumentov. ki se 'nanašajo na Rapallo, katere je sam Sforza osebno preveril in 1921 izdal pod naslovom «Libro Verde» (izdaja italijanskega ministrstva za zunanje zadeve!) Tu so vsi telegrami in vsi službeni dopisi (jxidani kritično) grofa Sforza s poslaniki Italije v Londonu in Parizu ter e> poslanikom v Beogradu. Zanimaio nas je, kako je bilo dejansko s «ponudbo» Curzona in ali je resnica, kar piše Sforza Rooseveltu in Churchillu, pa smo iskali in prišli do precej neugodnih odkritij za Sforzo, ki poskuša r»a edinstven način retuširati zgodovino (da ne uporabimo bolj grobega izraza!) «Libro Verde» ne govori o nobeni ponudbi Curzona in o nikakršnem odbitju Sforze, ki, navidezno noče pritiska na Beograd, temveč nasprotno, Sforza roti Curzona. da pritisne (prav tako!) na Beograd. V telegramu, katerega je Sforza 31.X.1920, to je 11 dni pred podpisom rapalskega diktata, poslal poslaniku Imperialiu v London, zahteva, da opozore Curzona «na najresnejši način, da bi takojšen in stvaren pritisk («efficace pressione»!) britanske vlade v Beogradu bil nadvse dragocen, V svoji knjigi «Jugoslavije» citira Sforza tudi telegram predsednika italijanske vlade Giolit-tija, ki ga je ta poslal v London, in v katerem ta navidezno prosi za prijateljsko «posredovanje», V originalu pa ni bilo tako. Sforza v svoji knjigi ne navaja poročila poslanika Imperiala z dne 1.XI.1920. v katerem javlja, da je govoril S predsednikom britanske vlade Lloyd Georgeom, od katerega je Giolitti v svojem telegramu zahteval podpiranje (apoggio) italijanskih zahtev, in sicer. da bi Jugoslavijo privedli, točneje prisilili, da sprejme brez odlašanja italijanske zahteve. V tem tekstu stoji «indurre il governo di Belgrado», toda v knjigi «Jugoslavija» tega ni, ker v tem primeru je «indurre» isto kgr pritisk. Zato ne navaja Sforza niti Imiperialavega poročila, da je Lloyd Georg obljubil, da bodó izvajali pritisk niti ne objavlja telegrama Imperiala z dne 4.XI.1920, y katerem ta ponovno javlja, da mu je Lloyd Georg dejal, da sta on in Curzon 2e energično nastopila v Beogradu. zahtevajoč takojšen jugoslovanski pristanek s pretnjo, da bo Italija V nasprotnem slučaju dobila tudi Dalmacijo, v smislu londonskega pakta. Jasno je, da je bil to «stvarni pritisk», a ne «priporočilo)). V svoji knjigi «Jugoslavija» Sferza ne ravaja niti enega iz-n.ed tistih dokumentov iz «Libri! Verde», ki govori kako je francoska vlada pritiska*» (dobesedno) na beograjsko vlado, kako je Millerand, predsednik vlade ln pozneje republike, pretil beograjski vladi, da bodo sprejeli londonski pakt če se ne pokori Italiji. Takih dfokurnentov v zvezi s Parizom je v «Libru Verde» veliko in vsi so v bistvu enako vsebine Toda Sforza Uh «pozablja» v knjigi «Jugoslavija», v zapiskih ministra za zunanje zadeve Jugoslavije Trumbiča, podpisnika rapalskega diktata je tudi mnogo dokazov q angleškem in francoskem pritisku. Nekje pravi: «Ce s« ne sporazumemo, nas francoski minister zunanjih zadev opozarja, da bo imela Italija svobodne roke, da razpolaga z Nekaj zgodovine k nedavnim izsiijevainim izjavam odgovornih italijanskih diplomatov, predvsem Sforze v italijanskem parlamentu ne samo zato, da se odstrani povod za vznemirjenje Evrope, temveč tudi zato, da se razprše sledovi negotovosti, ki mučijo italijansko javno mnenje». V tem telegramu poudarja Sforza, da bo italijanski narod, ko zve, da je italijanska vlada pritisnila na beograjsko vlado. Imel dokaz o «intimnih odnosih» med Veliko Britanijo in Italijo, pa bo to imelo «blagodejen odmev». Ze samo ta podrobnost b] bila dovolj, da bi se grof Sforza znašel, kot zgodovinska osebnost in kot zgodovinar v precej neugodni luči. Toda takih primerjav med zgodovinsko resnico in «resnico» v njegovih pismih Rooseveltu in Churchillu in v njegovi knjigi «Jugoslavija» je mnogo. Vredno bi bilo za analizo neke morale primerjati celo to knjigo z materialom iz Sforzine «Libro Verde». V knjigi «Jugoslavija)) citira Sforza uradne dokumente in en del tistih telegramov, ki so v «Libro Verde», toda to dela na poseben način. Izbira tiste telegrame, ki prikrivajo resnico, a tiste ki bi ga lahko kompromitirali. milo rečeno «retušira». Citira tudi tisti telegram Imperia-lu od dne 31. oktobra 1920, ki simo ga že navedli, toda tako, da izraz «efficace pressione» (stvaren pritisk) zamenja z «efficace raccomandazione» (stvarno pripo. ročilo), da bi bilo videti, da ni zahteval od Curzona, da «pritisne» na Beograd, temveč le da «priporoči» sporazum z Italijo! ozemljem, ki ji ga priznava londonski palet». (5.XI.1920, šest dni pred podpisom diktata). Tako je bilo, a ne tako, kakor poskuša dokazali Sforza s svojo licemerno knjigo in s svojimi pismi Rooseveltu in Churchillu. «Na koncu dodajam, pravi Sforza v teh pismih, da sem med pogajanji v Rapallu dejal Jugoslovanom, da čeprav bi ne sklenil sporazuma, ne bi izkoristil vojne premoči in ne bi nikoli sprejel londonskega pakta». V knjigi «Jugoslavija» pravi to; «Ako se ne sporazumemo (tako sem govoril Trumbiču) bodite prepričani, da kljub naši vojni premoči ne bomo izvajali pritiska in nasilja. Ce se vi ne boste sporazumeli z nami, bom objavil svetu, kje so naše meje. Mogoče se bo svet začudil, ker nočem izkoristiti obvez, katerih vi ne priznate, kot je londonski pakt iz leta 1915, ki obvezuje London in Pariz nasproti nam. Postopal bom z vami še naprej kot prijatelj, odstranil bom nevarnost habsburške restavracije, priporočeval bom Sofiji vedno politiko sporazuma z vami in čakal bom. Gotov sem, da boste končno spoznali, kako je sporazum med našima deželama koristen tudi za vas...» Po tem tekstu iz knjige «Jugoslavija». se kaže Sforza ne le kot velikodušen človek, kot nekakšen angel varuh Jugoslavije, temveč tudi kot neka posebno velika sila, ki bo odločilno reši- Simboli la vsa mednarodna vprašanja Jugoslavije. Takšna je njegova narava, brez kapljice jeze. Toda zgodovinska resnica je čisto drugačna. V Rapallu je .Sforza tako govoril Trumbiču: «Ne smete pozabiti, da imamo okupacijo ozemlja, ki so nam jo Rusija, Anglija in Francija obljubile z londonskim paktom in to legalno okupacijo, brez vsakršnega roka... Ne skrivam, da bi poleg dolgotrajnega potrpljenja, Italija morala postopati na svojo roko. Vsekakor je to zadnjič, da se poskušamo sporazumeti z vami». V največji napetosti med rapalskimi dogovori je še tako zapretil: «Francija in Anglija sta z londonskim paktom vezani in pripravljeni speštopati svoj podpis. Kar zadeva francosko in londonsko vlado, imamo mi njun pristanek na to, kar zahtevamo. Se to dodam: če ne bi mogli doseči sporazuma med seboj, zaključimo iz vsega lahko tisto, kar nan\ edino preostane, da napravimo na svojo roko...» Takšen je bil resnični teror, tako je prikazoval stvari sam Sforza, bahavo, v prejšnjih svojih spominih, a namerno jih je pretvarjal v pismih Rooseveltu in Churchillu, ter v tekstih v knjigi «Jugoslavija», kjer nesramno trdi naslednje: «Jugoslovanski delegati so čutili našo iskrenost. Niti ena pogodba v začetku povojne periode ni bila prisrčnejša in lojalnejša od rapalske pogodbe. Številni člani jugoslovanske delegacije, ki so še živi, ne morejo tega zanikati». «Prisrčnost» je najbolje karakterizira! predsednik jugoslovanske vlade Vesnič. eden izmed podpisnikov rapalske pogodbe: «Razumeli smo naš težak položaj. Čutili smo, da so nas naši veliki zavezniki prepustili naši usodi in vrgli istočasno na naše rame odgovornost za evropski mir. (Temperley v knjigi «A. History of thè Peace Conference, IV. vol. stran 220). oOo Zdaj, ko smo QsvetlUi rapalski diktat in istočasno poskus grofa Sforze (res edinstven poskus z zgodovinskega stališča), da prikrije resnico, vrnimo se na začetek. Grof Sforza, ki se je od leta 1945 do 1948 trudil (brezuspešno!), da bi dokazal, da v Rapallu diktata ni bilo. doživlja znova svoja nasilniška nagnjenja iz leta 1920, ter čisto javno, v senatu, zahteva od vlad ZDA, Velike Britanije in Francije, da v Beogradu «vztrajajo» na ifelijanstvu cone B, kakor tudi na tem, da se tak «sporazum», kakršnega si on želi, čim prej vsili Jugoslaviji. V teh jasnih in grobih stavkih je vstal v vsej svoji slavi stari rapalski Sforza. On se sicer zaveda, da ie Italija danes preslaba, da bi karkoli dosegla, kot je vedno bila, pa ji je potreben «pritisk» velikih. Toda on se danes ne zaveda in ni sposoben ra- zujneti. današnje stvarnosti. Sforza postopa tako, kakor da smo v letu 1920. s tisto Jugoslavijo, ki jo je lahko vrtel okrog svojega prsta, s katero je govoril zviška in nasproti njej izživljal svojo aristokratsko oblastnost in da ji, okradeni, ponuja neko svoje superiorno, pokroviteljsko «prijateljstvo». Grof Sforza bi se moral najprej otresti tega, ko misli in govor; o Jugoslaviji danes, da vpričo, pa tudi preko svoje volje prizna neke stvarnosti, da razume, kako Italija, po mussolinijev-skih grehih in zločinih mora na splošno drugače postopati, posebno Pa še do Jugoslavije, dežele, V kateri, je ljudstvo doživelo zgodovinski preobrat in katera si je svoje novo mesto v družbi narodov osvojila z neovrgljivimi zaslugami in krvjo. Grof Sforza živi v zablodi, če misli, da je danes mogoče izvesti v Beogradu kakršno koli «vztrajanje», kakršen koli «efikasni pritisk» in ponovitev mračnih rapalskih metod. Naša država je pokazala, da se niti večjih «pritiskov» nc boji. Ko je pisal svojo knjigo «Jugoslavija», y kateri prikriva stvari okrog Rapalla, je Sforza pokazal, da vidi nekoliko novo stvarnost. Toda, ko se danes, 1950, vrača na pritisk, se je ura-čunal, kajti mislil je, da smo mi danes spet šibki in odvisni, pa je on lahko spet nasilen. V svojejn ekspozeju v senatu, y katerem je zahteval cono B, je dejal Sforza: «Z ozirom na spremenjen položaj, ki je nastal v svetu v odnosu do Jugoslavije, dobi od takega sporazuma Jugoslavija lahko mnogo več kot mi». Z drugimi besedami hoče reči, da smo mi po resoluciji IU šibki in da bi bilo za nas koristno, če plačamo Sforzino prijateljstvo s komando naše dežele, da se dobrikamo Italiji, da smo enostavno srečni, če nas hoče ona «prijateljsko» okrasti. Mi pa nasprotno, verujemo, da nismo bili nikoli močnejši kot smo danes, nikoli tako neodvisni in nikoli nismo imeli v svetu tako visokega ugleda kot danes. In zato je Sforza na napačni poti, bo zahteva anglo-ameriško-francosfco intervencijo, pritisk, tisto, kar on imenuje «vztrajanje». Sforza bj se že lahko prepričal, da predstavlja tripartitna deklaracija arhivski papir in da se Jugoslaviji ne more diktirati, da sopri Jugoslovanih z nasiljem ne doseže prav ničesar, kakor tudi ne z zvijačo, temveč le v razgovorih enakih z enakimi brez zavijanj, brez odkupnin, brez zadnjih misli in zased. Neiskrene metode italijanske politike - tako značilne za grofa Sforzo - so se obdržale od Rapalla preko Mussolinija do današnjih dini. Danes te metode niso sposobne, da bi kakor koli spre-; menile naše stališče in linijo ki sicer teži tudi za prijateljstvom z Italijo, v poštenosti in lojalnosti, ki pa se samo zaostruje, kb ji nasprotujejo sovražne rapalske metod*. j jyi 4 nojEsiini Angloameriško področje STO-ja Kronika Pred šestimi leti so fašistitoi in nacistični zločinci zažgali v Rižarni prvih 40 žrtev. Njihovo število je do konca vojne naraščalo, kakor je naraščal odpor naprednega delovnega ljudstva v borbi proti zatiralcem in uničevalcem človeštva. Spomin na žrtve nasilja v Rižarni in povsod po svetu naj nas vodi naprej v borbi za svobodo narodov. Zdravniški pregledi otrok, ki so se javili za kolonije v Sloveniji, bodo v naslednjih dneh: 23. t. m. v Stivano ob 16.30 v gostilni Kocman; v Devinu ob 17. pri I.egiši Leopoldo štev. 49; v Sesljanu ob 17.30 pri Gorjan št. 49. v Cerovljah ob 10 v gostilni št. 6; Sempolaju ob 18.30 na sedežu. 24. t. m. v Nabrežini ob 16.30 na sedežu; v Sv. Križu ob 17.30 pri Švab Karlu; v Saiežu ob 18 pri Obadu. 26. t. m. na Proseku-Kontoveiu ob 16 pri Kapun Zoliji. 27. t. m. v Trebčah ob 14.30; v Padričah za Bazovico in Gropado ob 15. uri. Dijaki, ki niso bili pregledani, naj se javijo v R. Manna do 24. t. m. od 9. do 12. ure. Potrdilo o istovetnosti (certificato di autenticità — carta di identità provvisoria) naj preskrbe matere za otroke od 12 do 15 leta, ker ga .bodo potrebovali za prebod preko meje, ko gredo v kolonijo. Dobite jo na anagralskem uradu v sobi 35, I. nadstropje. Prinesite eno sliko! Pred višjim vojaškim sodiščem se bodo morali zagovarjati trije kominformistični razgrajači, ki so razgrajali in metali kamenje v poslopje demokratičnih organizacij v ul R. Manna. Tov. Jančar, nočni čuvaj na stadionu «Prvi maj», se je pri opravljanju svoje službe težko ponesrečil. Več dni sè je boril z življenjem in smrtjo. Zadnje dni se mu je obrnilo na bolje in zdravniki upajo, da bo ostal pri življenju. Tov. Jančar pa še ne more govoriti in tako še ne Vemo, ali se je ponesrečil ali pa je postal žrtev zločina. V ladjedelnici sv. Justa so splovili novo motorno ladjo, ki bo prevažala lahko 1.300 ton. Slovenske šole v Trstu so pripravile zaključne prireditve. Otroci so lepo in pogumno nastopali. Prometne nesreče so v Trstu kaj pogosto. Saj ni čuda, ko šoferji tako blazno divjajo po ulicah. V zadnjih dneh je avto povozil do smrti 79-letno Sever Ivano, kamion finančnega oddelka civilne policije pa se je zaletel z Brunom Legišo, 16-lctnim kolesarjem iz Medje Vasi, ki je tudi umrl za posledicami. Pionirske tekme bodo v nedeljo 25. junija dopoldne na igrišču stadiona «Prvi maj». Dva tramvaja sta trčila, potniki so popadali po tleh. Trije izmed njih se bodo morali zdraviti celo po več dni. «Marija romarica» je odromala potem ko je nabrala precej zlata in denarja, nazaj na svoje izho-lišče. «Marija romarica» je nabirala na procesijah, neznani žepar pa si je sam vzel, ko si je romanje ogledoval. Imel pa je manj sreče in izmaknil pobožnemu meščanu denarnico le s 130 lirami in seveda osebnimi dokumenti. «Planinsko društvo« priredi tudi letos letovanje na Bledu, in sicer v tedenskih skupinah od 15. VII. do 16. IX. t. 1. Vpisovanje Je v uradu ZDTV v ul. Macchia-velli 13 med uradnimi urami. Zahvalno pismo po poslali dijaki Dijaški Matici, ki jim je olajšala ali pa celo sploh omogočila študij. Pismo so podpisali vsi letošnji gojenci Dijaškega doma. Masten plen so odnesli neznani vlomilci iz stanovanja Pierine Dolce v ul. Apiari 15. Polastili so se 200.000 lir gotovine ter drugih predmetov v kupni vrednosti 250.000 lir. Ob barkovljanski obali so razstrelili dve mini, ki sta tehtali vsaka po eno tono. Nočni tramvaji so bili uvedeni s 15. Junijem. Vozili bodo iz Bar-kovelj, Rocola in drugih predmestij do Goldonijevega trga. SRAMOTNI DOKUMENT ZAPADNE DEMOKRACIJE in dvatisočletne kulture ArVgloameriške okupacijske oblasti in po njih obnovljene institucije iz časov fašistične Italije so nam dale že večkrat priliko, da smo s popolno upravičenostjo označili njihovo delovanje kot protidemokratično, njih postopanje proti Slovencem na Tržaškem ozemlju pa naravnost za fašistično. Protislovensko ost v delovanju omenjenih o-blasti in ustanov je bilo čutiti že takoj ob njihovem nastanku. Z razvojem Vprašanja o teritorialni pripadnosti Tržaškega ozemlja vzporedno z oživljanjem iredentističnega duha v vrstah nepobolšljivih italijanskih nacionalistov (milo rečeno) mnogo pa tudi pod vplivom že znane resolucije Kominforma proti Jugoslaviji, je prihajala ta protislovenska ost vedno bolj do izraza, dokler se ni začela manifestirati v vrsti odSlokov in odredb protislovenskega značaja na vseh poljih javnega življenja, od šolskih, kulturnih gospodarskih, pa do administrativnih. Ne. malokrat so bile za izvajanje teh odredb od strani «neodgovornih» uporabljene tudi fašistične metode. Spomnimo naj v dokaz samo na fašistično protislovensko vzdušje, ki vlada v tržaškem občinskem svetu, kjer je sama uporaba slovenščine prepovedana, že sama fizična prisotnost slovanskih občinskih svetovalcev pa predmet rednih izjradov posebno proti predstavniku večinskega gibanja Slovencev tov. dr. Deklevi. Pretekli teden je italijanska fašistična iredenta v «sporazumu z ZVU», kot je rečeno « službenem pismu predsednika cone, na verigo protislovenskih izpadov navezala nov člen. Ta člen sicer nii popolnoma nev, pač Pa je nadaljnje izvajanje ukaza ZVU od 2. IX. 1049, ki «urejuje» uporabo slovenščine v okoliških občinah. Ta ukaz, proti kateremu je svoječasno Slovansko-, italijanska ljudska fronta z vsej odločnostjo protestirala, je namreč sestavljen tako, (kakor i'ečina vseh tovrstnih ukazov) da si lahko italijanski šovinisti v mestnem in conskem svetu njegovo besedilo tolmačijo kakor jim prija oz. kakor jim narekuje njih politična akcija, to se pravi, da ga lahko zaostrujejo v borbi proti slovenskemu življu na ozemlju. Ze odredba št. 183. je za Slovence žaljiva in sramotilna, ker ne daje slovenščini, čeprav je po mirovni pogodbi'smatrana za italijanščini enakovredni uradni jezik, te osnovne demokratične pravice. Demokristjanski predsednik cone dr. Palutan pa je na osnovi tega ukaza pred dnevi naslo- ! vil na župane okoliških stoodstotno slovenskih občin pismo, v katerem z nebrzdano fašistično naslado obvešča, da se sme v okoliških občinah slovenščina poleg italijanščine rabiti le v sledečih primerih: 1) Razprave občinskih svetov in tozadevni zapisniki; 2) razprave občinskih ožjih odborov in tozadevni zapisniki; 3) spis in listine, ki jih izda župan ali njegov pravni namestnik, samo v svojstvu poglavarja občinske uprave. Ne sme pa župan uporabljati slovenščine, ko izdaja akte kot državni uradnik (n. pr. akte civilnega stanja in tozadevna, potrdila, priložnostne in nujne ukaze itd, to se pravi vse vrste aktov, katere izdaja po nalogu države). V primerih, kjer je slovenščina dovoljena in je njen značaj pomožnega jezika razviden, se morajo u-poštevati, v kolikor se tiče tiskovin, sledeči predpisi; Slovenski prevod' bo moral biti takoj za uradnim besedilom, in sicer v oklepaju; črke bodo morale biti polovične velikosti odi onih, ki so bile rabljene za italijansko besedilo. V kolikor se tiče tiskovin in o-brazcev, ki ne gredo izven občinskih uradov (registri, kartoteke, mape itd.) se odreja, naj bodo samo v italijanskem jeziku, bodisi iz praktičnih ozirov, kot zaradi varčevanja. V zvezi s tem, kar odreja drugi odstavek omenjenega prvega člena («da morajo biti uradna sporočila uradom izven občine bodisi v italijanščini ali italijanščini in slovenščini») naj se pri dopisovanju z u-radi izven občine in posebno z onimi izven, področja uporablja sa. mo italijanščina. Kako nesramno hinavski, tipično demokristjanski je zaključni stavek Palutanovega pisma, kjer pravi, da pričakuje poročilo q izvedbi njegov vih ukazov. No, naj se vsi taki kot je Pa« lutan in vsa iredentistična Italijan« ska kamora, ki bi hotela kot faši» zem uničiti slovenščino in Slovence na tem ozemlju, potolažijo, če takega zagotovila ne bodo zlepa prejeli od onih, katerim je bilo pismo naslovljeno. Ta s fašističnim duhom prežeta gospoda bo prejela in' že prejema drugačen odgovor; -ki je odgovor ljudstva, ki se svojih demokratičnih pravic zaveda, ker si jih je priborilo s svojo junaško borbo takrat, ko so se tržaški italijanski iredentisti pajdaših z nacisti; Splošen odpor slovenskega ljudstva proti fašističnim navodilom Palutan na se je konkretiziral v formalen protest najprej v občinskem sveta Devin - Nabrežina, kjer je bij sprejet sklep o protestnem pismu, ki ga bo predsedniku cone odnesla posefr: na delegacija. Naslednjega dne je na predlog svetnika Ljudske fronte sprejel podoben protest občinski svet v Dolini. Izvršni odbor Osvobodilne fronte za STO pa je imel v, tej zvezi posebno sejo, na kateri Je razpravljal o diskriminaciji, ki jo ZVU in njej podrejeni organi izvajajo proti Slovencem ter sprejel pro« ti taki diskriminaciji protest in zah« tevo, da se ukine sramotilni in poniževalni ukaz št, 183. in da conski predsednik Palutan prekliče svoje, s fašistično vsebino prežeto protislovensko pismo. Z ulrjevanjem Enotnega razrednega ìtala odgovarjajo delavci na zločinski terorizem kominformistov Ničesar novega ni dejstvo, da se onie politične Skupine, ki zgubljajo na svojem političnem terenu, v svoji nemoči poslužujejo nasilja in terorja bodisi v besedah ali fizičnega, proti onim, v katerih vidijo za lasten obstoj najnevarnejšega nasprotnika. To, v zgodovini že večkrat ponovljeno dejstvo, (v zadnji vojni primer fašističnega in nacističnega terorja, terorja njihovih četniških in belogardističnih hlap-cev-črne roke) v zadnjem času vse bolj pogosto potrjuje pot, ki jo je nastopila tržaška kominformistična frakcija preko vseh svojih filial in mogoče še najbolj preko Knotnih sindikatov. Razumljivo. Kominformistična izdajalska politika na Tržaškem o-zemlju, prav tako kot povsod drugod, ne more najti terena niti si ne more obdržati onega, ki si ga je v prvem hipu s prevaro in izrabljanjem najsvetejših čustev delovnega ljudstva pridobila. Tržaško kominformistično vodstvo se tega vsak dan bolj zaveda, saj jim vsa njihova izdajalska politika v zad- na lastni koži spoznavajo, da se za lažnjivimi in demagoškim! gesli Kominforma skriva kompromisar-stvo z razrednimi sovražniki slovenskega življa - italijansko nacionalistično reakcijo in dejansko zapostavljanje vseh tekočih perečih problemov našega demokratičnega in delovnega ljudstva. Naše demokratične množice pa, ki se zavedajo, dg je danes za vsako našo najmanjšo demokratično in socialno pravico potrebna borba, se ne omejujejo samo na'Zapuščanje kominformističnih vrst, pač pa na vseh področjih obnavljajo svojo borbeno demokratično enotnost, ki je tik do pred resolucije Kominforma bila tako uspešno orožje borbe proti združeni reakciji. In ta aktivnost, ki je posebno v zadnjem času dosegla velike in konkretne uspehe tudi na sindikalnem polju, kjer so si kominformisti domišljali, da imajo svojo trdnjavo, je pognala strah v kosti okorelim in izdajalskim voditeljem tržaškega Kominforma. Vendar so proti tej, na široko zajeti in spontani akciji njem času ni rodila drugega kot po-j zavednega delavstva, brez moč; in IVI iiV-»/-**«; «t-; _______ _ . i v. ... * raz za porazom. Njihovi zavedeni pristaši ta,ko v tovarnah kot na podeželju jih množično zapuščajo, ker prav zavest nemoči jih vodi v politični kriminal, v navadno meksi-kansko razbojništvo. Cela vrsta M ASA mladina prod svojim kongresom Tržaška antifašistična mladina bo imela čez dober teden svoj kongres. Ta kongres bo pregled dela od prvega kongresa do danes in bo dal nove smernice tržaški mladini za bodočnost. Mladina se nanj vestno pripravlja s predkongresnim tekmovanjem. Sektorji in okraji tekmujejo med seboj in izpolnjujejo konkretne naloge, ki so jih zadali: nabirajo člane za mladinsko brigado, ki bo šla na prostovoljno delo v Novi Beograd, vključujejo v mladinsko organizacijo nove člane, snujejo kulturne skupine, nabirajo naročnike za svoje glasilo «Glas mladih» itd. Vse zato, da pride mladina na kongres čim bolj pripravljena in bo tako sposobna v bližnji bodočnosti izvršiti vse naloge, ki ji jih je zadala. Obdobje med prvim kongresom do danes je bilo za tržaško antifašistično mladino težka preizkušnja. Kakor v drugih množičnih organizacijah, so kom.nformisti tudi v mladinski organizaciji vestno pripravljali razkol. Ne samo to; ko je prišel ugoden trenutek, so bili dejansko prepričani, da bodo dobili v roke vso mladino. Ko so videli. da mladina prav dobro loči resnico od laži, so antifašistično mladino dejansko razpustili. Množična napred- na mladinska organizacija jim je bila nenadoma popolnoma odveč. Obdržali so si samo «zvezo komunistične mla-ne». Toda niti tam niso uspeli. Le poglejmo malo, kakšna je ta «zveza komunistične mladine». Zadnje «Delo» nam jo prav dobro karakterizira, ko govori o tem, da «je potrebno pri vseh mladinskih organizacijah ustvariti čut kolektivnega sodelovanja», da «je potrebno izvajati kritiko in samokritiko in to predvsem med komunistično mladino ter polagati večjo pažnjo in budnost v pogledu športnega delovanja titofašistične klike. Ravno tako Je potrebna večja aktivnost pri širjenju demokratičnega tiska». Kominformistični list «Delo» tudi priznava, da njihova edina akcija, ki so jo imeli v tej pomladi, in sicer «preizkava ugotovitve stanja tržaške mladine» ne poteka prav dobro. Res ne vemo. čemu je še treba preiskovati položaj, v katerem je naša mladina. Vsi prav dobro vemo, kakšen je in se zavedamo, da se bo za mladino zboljšal samo z vztrajno borbo. Kominformistični frakcionaši pa' to stanje šele preiskujejo! Zdi se, da ne preizkujejo položaja celotne tržaške delavske, kmečke in dijaške mladine, temveč da se resno bavijo z vprašanjem, kako bi zadržali razpadanje svoje organ.zaci je». Sami vidalijevci nam torej priznavajo, da je bilo naše delo uspešno. Res niso se zmotili. Mi smo se drža- li načel, ki jih je mladina sprejela na svojem ustanovnem kongresu, borili smo se za enotnost slovenske in italijanske mladine. Naša mladina se bo borila za to enotnost še naprej in prav s tem bo napravila konec z vsem kominformističnim demagoštvom. Pripeljala bo vso tržaško demokratično mladino zopet na tiste borbene položaje, na katerih je bila pred razbija-ško in likvidatorsko resolucijo Inform-biroja. Predsedstvo cone je odbilo Zvezi antifašistične mladine dovoljenje za kongres, ki naj bi bil 2. julija. Predstavniku ZAM-a so na predsedstvu cone odgovorili, da Je prošnja za kongres odbita po «navodilih višjih organov». Kakšni razlogi so te «višje organe» pri tem vodili, pa niso vedeli ničesar povedati. Klerotašistično predsedstvo cone ponovno izstopa proti demokratični organizaciji in s tem uveljavlja fašistične zakone, proti katerim vsa napredna javnost odločno protestira. Zahtevamo, da predsedstvo cone prekliče svoj odlok dadovoljcnje za kongres! Mladinska delegacija je šla k predstavniku cone pobovno danes zjutraj, da zahteva pojasnila in dovoljenje. kriminalnih dejanj Kominforma V, zadnjem času. proti posameznim članom našega demokratičnega gibanja in njih načrtna predpriprava preko njihovega tiska, dokazuje, da so se kominformisti oprijeli individualnega terorja kot rešilne bilke in da so za čimboljše izvajanje tega terorja ustanovili pravcati štab. Na tako organizirano načrtnost Kominforma kaže predvsem divjaški napad na tov. Petronia Bortola, vztrajnega borca predvsem na sin-: dikalnem polju, ki se je pripetil v noči od sobote na nedeljo. Komin, formistični tisk: Unità, Delo in Lavoratore so še delj časa načrtno napadali Petronia in ga označevali za nejvečjega «krivca» za širjenje Akcijskega sindikalnega odbora V tovarnah ter ga istočasno zmerjali z najogabnejšimi psovkami komin-formističnega slovarja. Nedavno pa so v Unità naravnost pozvali na ak-» cijo proti Petroniu, predvsem v, zvezj z ustanovnim občnim zboropa Enotnega razrednega sindikata in pa z odločnostjo Enotnega razretf-Pe.^a.. sindikata, da nastopi na bližnjih volitvah v notranji tovar« niški odbor v ILVI s svojo lastno listo. Napad na tov. Petronia so komin, formistični banditi * * * * v resnici izvedli in prizadejali Petroniu resne teles-sne poškodbe. Toda s tem napadom kominfor« misti niso dosegli tega, da bi preprečili ustanovni občni zbor Enotnega razrednega sindikata, ki se je vršil ob veliki navzočnosti delav« stva in ki je redno konstituiral E-notni razredni sindikat, niti niso dosegli, da bi Enotni razredni sindikat odstopil od svoje odločnosti) da postavi na bližnjih volitvaH v ILVI lastno kandidatno listO; čeprav so se kominformisti v pre« prečitev tega združili s Delavskd zbornico in vodstvom tovarne. : Združeni sovražniki razredne borbe v tovarnah so izvlekli na dan neki pravilnik, po katerem naj bi Enotni razredni sindikat ne imel pravice postaviti lastne liste. Zastopstvo Enotnega razrednega sindikata pa je dokazalo, da ta «pravilnik» ne more veljati in je dejansko razkrinkalo kominformiste; Delavsko zbornico jn vodstvo tovarne, ki za svojimi formalističnimi ugovori skrivajo strah, da ne bj. v tržaških tovarnah oživela razredna borba za pravice delavstva, ki sta jih oba stara sindikata izdala, delodajalci pa jih prosto zatirajo. Toda^ razredna borba v tovarnah se je že začela, predvsem po, za-slugj akcijskega odbora za obnovo razrednih sindikatov in nič’ več je ne bo ustavilo, še najmanj, pa taki teroristični napadi, kot je bil na-nad na tov. Petronia. L i u ds ki TEDNIK Po naših vaseh se kominfòr- I misti močno trudijo, da bi pre- j motili starše, da ne bi pošiljali otrok v jugoslovanske kolonije; tu in tam se jim morda posreči, da koga preplašijo, vendar pa je večina naših ljudi že spoznala, da kominformi-stov ne vodijo pri njih agitaciji nikake človekoljubne težnje in zato pridno prijavljajo svoje otroke v slovenske kolonije. OPČINE Openske matere smo te dni precej nejevoljne, zaradi dejstva namreč, ker nam novodošli župnik dela zriatne ovire pri izstavljanju rojstnih listov za naše otroke, ki so namenjeni v kolonije v Slovenijo. Temu gospodu in vsem onim, ki brezuspešno trobijo v isti rog, zato da bi nas odvrnili od naše odločitve, želimo postreči z naslednjimi številkami in dejstvi: Zaradi nepoučenosti se je na Opčinah prvotno vpisalo v italijanske kolonije 19 otrok, ki posečajo slovensko šolo. Cim so naše tovarišice pristopile k njihovim staršem in jim predočile, kaj vse se skriva za tkzv. «Rdečim križem», ki naj bi te kolonije organiziral, se je število skrčilo na borno število 3 otrok ne-domačinov. Skupno število openskih otrok ki bodo šli v kolonijo v Slovenijo je 65. Med njimi so otroci padlih in tudi taki otroci, ki so šibki in zdravstveno potrebni spremembe zraka, Ta številka g. župniku in vsem ostalim dovolj pove. bi Cero vije dobile primernejše šolske prostore, tod& če že ne sezidajo novega poslopja, naj vsaj staro tako popravijo, da bo dostojno namenu, ki mu služi. NABREŽINA Letos praznujemo Nabrežinci 60 letnico pravega kulturnega in prosvetnega delovanja, ki se je pričelo z ustanovitvijo pevskega društva «Nabrežina» in katerega moški zbor je zaslovel po slovenski in tudi hrvatski zemlji. Stari ljudje se gotovo spominjajo uspešnih pevskih nastopov našega zbora in krasne zastave, ki jo je ta zbor prejel in ki jo še danes hranijo v Ljubljani. Pred kakimi petdesetimi leti se je ustanovilo K Nabrežini «godbeno društvo». Uspehi tega društva so bili zelo razveseljivi. Požrtvovalnost in disciplina članov so pripomogle, da je ta godba bila ena najboljših na Primorskem. Leta 1906 so zavedni Nabrežinci že imeli svojo «Javno ljudsko knjižnico». Število knjig je rastlo iz dneva v dan in doseglo leta 1914 300Q izvodov. Ustanovili so tudi dramatični odsek društva, ki je bil kos tudi najtežjim igram. Mešani pevski zbor, ki so ga sestavljali starejši in mladi pevci je bil y veselje vsem občanom. Poleg tega smo imeli v Nabrežini «Katoliško izobraževalno društvo», ki jc imelo ludi svojo knjižnico, dramski odsek, tamburaški zbor ter pevski zbqr. Nekaj let pred prvo svetovno vojno je bilo ustanovljeno društvo «Vzajemnost», ki ga je ustanovila soc. demokratska stranka. Med prvo svetovno vojno je bil inventar teh društev skoroda uničen, takoj po vojni so nekateri zavedni vaščani obnovili «Javno ljudsko knjižnico», nabirali knjige Pri posameznikih in tudi nakupovali nove; ustanovljen je bil tudi dramski odsek, ki je priredil večje število iger. Obnovili smo tudi godbeno društvo. V dobi fašističnega terorja so se fašisti polastili društva, knjige so pip zaslugi g. župana Bro-vedanija in drugih fašistov spravili v občinsko klet, kjer so jih porabili za kurjavo. Društveno življenje je zamrlo. Pričeli šo z raznarodovanjem v prvi vrsti naše mladine. Vsako kulturno delovanje nam je bilo zbranj eno. Tu pa tam se je v kakem skritem kotičku oglasila slovenska pesem, ki je pripomogla ohraniti moralo zavednim Nabrežincem. Prišla je doba, ko se je' naš človek začel prebujati iz 20 letnega spanja in naš narod je skupno z ostalimi jugoslovanskimi narodi napovedal boj nacifašiz-mu. Pričela se je doba narodne osvoboditve. Nabrežinci so takoj ustanovili svoje «Prosvetno društvo», katerega namen je bil. preusmeriti yse kulturno-prosvet-no delovanje v tej kulturni ustanovi. Prišlo je d0 ustanovitve knjižnice, dramske skupine, godbenega odseka ter pevskega zbora. Vse mlado in staro, brez razlike polit, prepričanja, je tekmovalo pri kulturnem delu. Pevski zbor je dosegel število 80, knjige v knjižnici so narasle na 700. Bilo je več prireditev, kjer so sodelovali godci, pevci in dramska skupina. To stanje je trajalo do podpisa mirovne pogodbe. Takoj drugi dan so nekateri ljudje, ki radi hlapčujejo vsakemu gospodarju, naj bo to Italijan, Nemec, Anglež, Amerikance ali Turk, takoj zapustili naše vrste in se zatekli pod okrilje novega gospodarja. Ustanovili so svoje «edino pravo» slovensko organizacijo ter pričeli razbijati vrste. S, tem so prizadeli škodo kulturnemu delovanju prosvetnega društva. Ti ljudje nasprotujejo povezavi s socialistično kulturo matičnega naroda. Da bo mera polna, je zloglasna in zgrešena resolucija Komin-forma zanesla nov razdor med naše slovensko ljudstvo. Kulturnemu delovanju v Nabrežini je bil s tem prizadet nov udarec. Imamo pa v Nabrežini zavedne tovariše, ki so ostali zvesti načelom NOB in ki jim je raz-bijaštvo tuje. Zavedajo se namreč. da brez kulturne povezave z matičnim narodom ne more priti do pravega kulturnega delo- vanja. Petnajst tovarišev se je združilo in pevski zbor je bil sestavljen. Sicer je zbor majhen, toda pevci so izbrani. Imel je že več nastopov, sam ter s Sempo-lajci. — Dramska skupina se pridno vadi za nastop, ki bo v juliju, o knjižnici bomo poročali posebej. Nabrežinci smo posebno hvaležni Slovenskemu narodnemu gledališču, ki nas pogostoma obišče. Razveseljivo in pohvale vredno je tudi, da so se na dan Slovenske kulture udeležili prireditve v Trstu številni Nabrežinci. Ako se ozremo nazaj \ pre. tekla leta, vidimo, da je prosvetno delo naših očetov in mater zdaleka bolj živahno kot na-nes, ko morajo nekateri tovariši napeti vse sile. da se ohrani vsaj nekaj preteklosti podobnega. S. P. ** + Dne 15. VI. 1950 je kominforml-stično društvo Slavko Škamperle iz Trsta imelo kulturno prireditev v Nabrežini. Ze pred 20 uro je pripeljal avtobus iz Trsta kakih 40 ljudi, med katerimi je bil tudi znani fedele Gombacci. Kljub veliki propagandi njihovih aktivistov se je prireditve udeležilo le kakih 50 ljudi. To je tako šlo na živce Gom-bacciju, da je razburjeno korakal pred kinodvorano in gledal, kdaj se bo napolnila. Sami pevci in pripeljani gostje so se povpraševali zakaj tako majhna udeležba in menili, da gre za sabotažo. Nabrežinci so že siti takih voditeljev, ki so v času NOB nosili črno srajco in za katere je slovenska kultura bila manj vredna od «dvatisočletne» kulture. S. M. CU&fte in sistemih, ki jih je uporabljala ni prav nič razlikovala od carističnega režima V, Bolgariji, ki je izvajal pritisk nad pirinskimi Makedonci ali pa grške v.lade, ki je zopet po svoje terorizirala egejske Makedonce. Ko so v okviru stare Jugoslavije Srbi zavladali nad Makedonijo, je bila njih prva skrb, da so v vsa večja mesta naselili veliko število Srbov, ki so bili zaposleni v vladnih ustanovah ter so imeli v svojih rokah vse ključne položaje. Uradni jezik je bila srbščina, v. katerem so poučevali tudi šolarje in dijake, edinih dveh gimnazij v Skopju. Sčasoma so ' začeli naseljevali tudi kmete, medtem ko so izkoriščani in obubožani Makedonci morali s trebuhom za kruhom. Z vsakim letom se je 'pritisk Veliko-srbov povečal, povečala pa se je tudi odpornost makedonskega ljudstva, ki je planila na dan z začetkom NOB. Po zlomu stare Jugoslavije je Makedonijo zasedla bolgarska vojska. Na poziv KPJ so se začeli formirati prvi partizanski oddelki, ki so 11. oktobra 1941 prvič napadli policijsko postajo v Prilepu. Ta napad je postal znak za vsesplošno vstajo makedonskega naroda, ki je S puško v roki pričel z borbo za svojo nacionalno in socialno osvoboditev. Oboroženi vstaji makedonskega naroda se je v začetku narodnoosvobodilne borbe uprl takratni sekretar pokrajinskega komiteja KP Sarto, ki je slično kakor nekateri voditelji KPB zagovarjal tezo, da se ne formirajo oboroženi od rìdici, temveč naj raje počakajo osvo-boditve in potem prevzamejo oblast v svoje roke. Vendar je bil Sarlo kaj kmalu zamenjan, na njegovo mesto pa je prišel sedanji predsednik vlade LR Makedonije tov. Lazar Koliševski. Po tej zamenjavi so partizanski oddelki maglo naraščali, tako da sta na ozemlja današnje Makedonije operirala leta 1944 dva makedonska korpusa z nad SO.000 borcev. 13. novembra je Jugoslovanska armada osvobodila Skopje, glavno mesto Makedonije. Kmalu, potem je bila večina Makedonije osvobojena. Jugoslovanski del Makedonije je d,obil svojo državno ureditev, medtem ko so pirinski in egejski Makedonci ostali'v okviru si'o-f‘h držav. Nova tovarna nikotina v Skoplju. Z bratsko pomočjo ostalih jugoslovanskih narodov se je pričel naglo dvigali kulturni nivo makedonskega ljudstva. V vseh mestih in vaseh so odprli šole, kjer poučujejo učitelji v domači makedon-ščini. Vsako večje mesto ima svojo gimnazijo ali druge srednje šole, v. Skopju je bila lansko leto odprta univerza, x>oleg številnih srednjih, strokovnih in obrtnih šol. V prejšnji Jugoslaviji je za «Južno Srbijo» izhajal samo en časopis, ki je imel 3 do 4 tisoč izvodov naklade. Danes ima Makedonija preko 30 razni h časopisov in revij v. svojem jeziku, od katerih ima samo dnevnik «Nova Makedonija» preko 40.00Q izvodov dnevne naklade. Mladina se razvija tudi na fizkul-turnem področju na nedavnem fiz-kulturnem zletu je uspešno nastopilo preko 15-000 mladih Makedoncev. Stari verski običaji izginjajo. Dekleta ne nosijo več «feredže», na cestah vidiš le tu in tam kakšno starejšo žensko z zakritim obrazom, Prodaja nevest je zatrta. Na vsakem koraku opaziš ogromno voljo makedonskega naroda, da se vzdigne iz zaostalosti, v katero so jih pahnili nekdanji izkoriščevalci. Makedonija je v svojem petletnem planu dobila 100 milijard investicij, od katerih jih je do danes realizirala že 64 odst. Industrija je razen nekaterih tovarn v obratu še na razvojni stopnji, posebno metalna, kateri bodo v prvi petletki postavljene baze za nadaljnji razvoj. Mogočno se pa razvija tekstilna industrija, ki bo dosegla svoj višek z izgradnjo tekstilnega kombinata v. Tetovem, ki bo največji na Balkanu. Kombinat bo imel vse možnosti, da bo presegel kvaliteto poznanega angleškega blaga- Poleg ovčereje, ki je baza za tekstilno industrijo, gojijo Makedonci sviloprejko in bombaž, ki je ena najvažnejših industrijskih rastlin makedonskega gospodarstva. Poleg bombaža moramo uvrstiti tobak, ki je zaradi specialnega okusa poznan po vsem svetu. Tovarna Za proizvodnjo nikotina in drugih mamil je v Skopju. V Makedoniji Okadijo šest velikih hidročentral, od kgterih dve že obratujeta. Kmalu bo gotova tudi hidrocentrala v Mavrovem, ki bo po svoji konstrukciji eno največjih del Makedonije v prvem petletnem planu. Do danes je bilo izgotovljenih okoli 550 raznih industrijskih objektov- Napori makedonskega ljudstva niso zaman. Vsakodnevni uspehi, ki jih dosegajo, nam dajo slutiti, da ni več daleč dan, ko bo imjcedon-ski narod postal vsestransko enak drugim narodom Jugoslavije. Slika iz tovarne Drobna in že malo upognjena Milka je stala pred slovesno okrašeno mizo, za katero so sedeli direktor in drugi tovariši iz sindikata. Milka je bila razburjena, njena leva roka je krepko Stiskala u-darniško izkaznico, z desno pa si je prizadevala, da bi skrila obraz pred mnogimi pari oči, ki so bile uprte vanjo. Hotela je govoriti, toda v grlu jo ;*2 stiskalo in ni mogla spraviti iz sebe glasu. V ušesih so ji zvenele besede, ki jih je pravkar izrekel predsednik sindikalne podružnice: «Tovarišica Milka Verbovščak je prva delavka, ki je V. naši tovarni izpolnila petletni načrt- Ona je ponos našega kolektiva, ker je s svojim delom pokazala, kako se naši delavci bore za Titov plan...» Te besede in ploskanje številnih tovarišic, ki so jo tedaj obkrožile da ji čestitajo, vse to.je v njej vzbudilo občutke, kakršnih dotlej ni poznala. Želela je, da bi vse te drage ljudi objela, da bi jih imtisnila na srce. da bi jim povedala, kako veliko je njeno veselje, kako velika je sreča, ki jo je v tem trenutku doživela. Toda njeno itelo je bilo kot ohromelo in medtem ko so v veliki tovarniški dvorani doneli klici «Zi-vela Milka», je ona razburjeno stala z mislimi in čustvi človeka, ki misli o sebi kot o nekom drugem, novem, do sedaj nepoznanem človeku. V globini njenK zavesti se ji je zdelo da to ni ona, Milka Verbovščak iz nekdanje barake brez številke v oddaljenem zagrebškem predmestju Martinovki, ki je štirideset let pre-žibtela pusto in žalostno življenje, da je ta, ki stoji tu ona in vsi okrog nje ji govore, ji stiskajo roko in ji izražajo priznanje in hvalo. V tem trenutku je močno občutila sebe, vso svojo preteklost, kot nekaj česar ni mogla nikoli razumeti iti kar ji je prav v tem trenutku postalo poixtlnotna jasno. Ko je 'pred tridesetimi leti prišla iz male zagorske vasi v mesto, ko je hodila od praga do praga gosposkih hiš, da bi jo vzeli za služkinjo, je občutila, da je to prirodno in nikoli ni o tem globlje razmišlja la. Vdano je prenašala vsa poniža- Kominformistilčne države nadaljujejo s svojimi izzivanji in napadi proti Jugoslaviji. Procesi, obmejni inči-dentir vtihotapljeni vohuni,-blatenje v mednarodnih forumih, onemogočanje delovanja jugoslovanskih predstavništev v državah ljudskih demokracij, teror nad uslužbenci teli in nad jugoslovanskimi državljani v njihovih državah — to so sredstva njih borbe, s tem hočejo ustrahovati jugoslovansko ljudstvo in ukloniti Jugoslavijo. Jugoslavija na vsa izzivanja mirno in dostojanstveno odgovarja in s tem dokazuje, da je prav ona ena Izmed najbolj miroljubnih držav v svetu, ki hoče le naprej po poti. notranje socializacije in graditve miru v svetu. V zadnjem času je, poleg zločinske-ga delovanja češkoslovaških oblasti naa Jugoslovanskimi državljani, drevno sodišče v Pragi poskušalo vmešati v vohunsko afero tudi veleposlaništvo FLRJ. Jugoslavija je, ogorčena nad takimi zlonamernimi podtikanji, ki naj bi izpodkopali njen ugled v svetu, poslala vladi CSR noto, v kateri ostro protestira proti takim diskriminacijskim, izmišljenim in samovoljnim obtožbam, ki so brez vsakih dokazov. Čeprav je la poizkus na razpravi doživel popoln polom, si je tožilec v zaključnem govoru prizadeval, da bi oblatil Jugoslavijo In s Svojevoljnimi zaključki obtožil veleposlaništvo FLRJ v Pragi. MIRNI IN DOSTOJANSTVENI odgovori Jugoslavije na vsa izzivanja V noti FLRJ je rečeno: Zloraba pravosodja in to razprave, s katero veleposlaništvo FLRJ v Pragi nima nikakršne zveze in sploh ničesar skupnega, Ima za smoter, da bi po zgledu na podobne procese v nekaterih drugih državah obrekovali FLR Jugoslavijo in pokazali v napačni luči njeno miroljubno politiko zaradi opravičila sovražne gonje, ki jo vodi češkoslovaška vlada proti FLRJ. V noti opozarja veleposlaništvo FLRJ v Pragi vlado Češkoslovaške republike, da je izključno odgovorna za posledice, ki lahko nastopijo zaradi politike nadaljnjega onemogočanja dela veleposlaništva In diplomatskih predstavništev FLRJ v Češkoslovaški republiki Jugoslavija je bila tudi prisiljena poslati protestno noto 15. t, m. bolgarski vladi zaradi predrznih provokacij na jugoslovansko-bolgarski mej« V noči med 14 in 15 junijem je boF-garska enota Izvedla organiziran napad na jugoslovanske graničarje. Bolgarski vojaki- so napravili zasedo vzdolž meje in napadli obmejno jugoslovansko patruljo z avtomatskim orožjem in ročnimi bombami. Dva bolgarska vojaka sta streljala na Jugo- slovane z jugoslovanskega ozemlja in enega ranila. V noti pravi vlada FLRJ, da je bolgarska vlaiila odgovorna za ta premišljeni in predrzni napad, kakor tudi za vse obmejne provokacije in incidente, ki jih bolgarski obmejni organi neprenehoma izvajajo na jugo slovansko-bolgarski meji. Ministrstvo za zunanje zadeve zahteva da pokliče bolgarska vlada na odgovornost in kaznuje storilce tega podlega napada na jugoslovanske graničarje ter ukrene potrebno, da prenehajo ta obmejna izzivanja. Medtem ko informbirojevske države izzivajo na obmejnih pasovih Jugoslavijo, si izmišljujejo, da bi prikrile svoja nezakonita dejanja, laži, češ da Jugoslavija uprizarja take obmejne incidente. Albanska vlada je poslala jugoslovanski vladi celo noto, v kateri navaja lažnive in docela izmišljene navedbe o nekaki kršitvi albanske meje s strani jugoslovanskih obmejnih organov. S temi izmišljenimi najdbami hočejo le podkrepiti svojo kampanjo proti Jugoslaviji, čeprav Ima Jugoslavija dokaze, da izvirajo izzivanja na mejah le od strani inform-birojevskih držav. n ja, ki jih je morala doživljati, ko je lačna v posredovalnicah čakala, da se je «usmili» gospa, ko je morala prenašati zadiranja razvajenih otrok, ko se je morala klanjati gospodi, ki ji je dajala kruh, včasih tako boren. Mislila je, da je njena krivda, ko je neke noči sunila pijanega gospodarja, ki je hotel njej in so jo potem vrgli skoro golo na cesto in jo zmerjali z najpro-staškimi imeni in jo celo obsodili zaradi «pokvarjenega življenja». Vzgojena je bita v revni vasici, kjer so jo naučili, da mora gospo darja in gosftodinjo ubogati kot boga . .. Minila je vojna. Dve njeni znanki sla jo odpeljali na sindikat in MUka je dobila zaposlitev v tovarni. Lepila je male azbestne lističe na velikanske clektrogenera-torje. Postajala je iz dneva v dan bolj , spretna, presegala je norme. O njej so govorili, da ji ne morejo več postavljali norm. Vsak mesec jr dobila v zavitku večjo vsoto. Nekega dne ji je med delom dejal predsednik sindikata: «Hitro delaš, Milka. Ali tudi veš, kaj delaš?» «Lepim lističe.» «Ne samo to. Ti delaš mnogo več, ‘ti gradiš socializem.» «Jaz — socializem?» «Ti, ne razumeš?» In začel ji razlagati. Pripovedoval ji je dolgo o novih tovarnah, o velikih hidro-centralah, za katera gradi tudi ona generatorje, o morju svetlobe in električne energije, ki bo nadomestila človeško delo in olajšala življenje. Milka ga je poslušala in začela razumevati, kako je tudi v njenem lepljenju lističev nekaj važnega za njo in za mnoge druge ljudi. Bolj in bolj je občutila, da je del velike skupnosti. Prvič v življenju je opazila, da nekdo misli o njej dobro, da jo ljudje spoštujejo, da pri-znamjo t/jeno delo ne le z denar, jem, temveč da ga cenijo tudi v srcih mnogi ljudje. Delala je vse hitreje in bolje in izpolnila je svoj petletni načrt. Zdaj stoji Milka pred množico ljudi, ki ji ploskajo in čakajo, da tudi ona nekaj reče. Z naporom, jecljaje, kot otrok spregovori: «Tovariši ... jaz, jaz ... hočem izpolniti še en petletni načrt... obvezujem se, vam in tovarišu Titu.» Ko je to izgovorila, se tovarniška dvorana zatrese od vzklikov in navdušenja. Vse objame neobrzdana radost, ki rasle iz ljudi kol silna moč, kakršna lahko premika gore, taustavlja reke, zavlada nad prirodo in jo pokori ljudem ... Po «Ilustriranem Vestniku» KOMINFORMIADE LAZ IMA KRATKE NOGE Bolgarski tisk in radio navujii v svoji protijugoslovanski gonji Žrtve «titofašističnega terorja». Navadno seveda brez imen iz enostavnega razloga, ker žrtve «tega terorja» niso tisti ljudje, kakršne bi hoteli imeti v Bolgariji in drugih državah ljudskih demokracij, temveč kvečjemu posamezni izkoriščevalci ljudstva, katerim lo ljudstvo tud; samo sodi. Zdaj so pa le prišli do tega, da bi bilo koristno navesti nekoga, zaradi katerega bi se lahko razburil ves kulturni svet. Izbrali so sl makedonskega pesnika Veljka Markovskega in pisali ter govorili po radiu, da mu «titofa-šisti» omejujejo svobodo, da ga puste bolnega brez sredstev, da njegova družina trpi lakoto itd., itd. Na to je odgovoril Markovski sam: «Živim popolnoma svobodno s svojo družino. Ljudska o-blast mi ni nikoli omejevala svobode. Omogoča mi zdravljenje in na mojo osebno željo me zdravi profesor medicinske fakultete v Skopju dr. Muratovski. Čeprav sem bolan že dve leti in pol, vršim še vedno svojo funkcijo prosvetnega svetovalca «Prosvetnega dela» in dobivam redno honorar, ki mi pripada. Poleg tega sem prejel 27. marea t. 1. 30.000 dinarjev od Ministrstva zu znanost in kulturo, 10.000 dinarjev od' Zveze književnikov in 15.000 din od Narodnega gledališča za prevod oper». To je odgovor samega pesnika Veljka Markovskega, ki postavlja na laž bolgarski radio in tisk. MADŽARSKA PET LET v SOCIALISTIČNEM TABORU, PET LET V GOSPODARSKI INTERESNI SFERI ZSSR Glasilo jugoslovanskih polite-migrantov «Pod zastavo internacionalizma» piše o socializaciji Madžarske. da igra Sovjetska zveza velikansko vlogo v industrializaciji dežele. * Sovjetska zveza, potem ko je osvobodila Madžare, jim nudi tehnično pomoč, pomaga madžarskemu narodu s surovinami, prehrano itd. Sovjetski inženirji pomagajo tudi pri urejevanju tvornie, z njihovo pomočjo je obnovljen ves promet • Po tem poročilu lahko sklepamo, da nudi Sovjetska zveza resnično pomoč razvite socialistične države manj razviti, ki je šele začela z gradnjo socializma. Zanimivo bi bilo pa vedeti, kaj mora Madžarska za te usluge dajati Sovjetski zvezi, kako drago mora plačevati sovjetsko pomoč. Ce sklepamo po zahtevah, ki jih je ta stavljala Jugoslaviji, in ki so bile vse prej kakor socialistične, potem si lahko mislimo, da mora madžarski narod mastno plačevati sovjetske usluge in njeno pomoč, nima pa moči, da bj se takim «uslugam» odrekel, kakor si je to upala storiti Jugoslavije.-, ne v svojo škodo, temveč v svojo korist. ENOTNOST, Ki VENDARLE NI ENOTNOST Na državni konferecj Komunistične partije Bolgarije je sekretar CK KPB Viku Crvenkov podal poročilo, y katerem govori o enotnosti bolgarske komunistične partije. «V našem Centralnem komiteju ni bilo pp smrti Georgija Dimitrova še nikoli take enotnosti v vseh pomembnejših vprašanjih, kj se tičejo Par-tije,\ gospodarstva in države». Bolgarska partija je danes e-notna v službi Sovjetske zveze, saj so iz Centralnega komiteja po V. kongresu bolgarske komunistične partije izpadli Georgi Dimitrov, umrl julija 1949 v Moskvi, Vasil Kularov, umrl januarja 1950, Trajčo Kostov, obešen decembra 1949, Dobri Terpe-šev in Anton Jugov, odstranjena; vsi člani Politbiroja. Poleg teh pa- je izpadlo še 8 članov CK KPB. Toda tudi ta enotnost ni popolna, saj Viko Crvenkov kritizira vidnejše funkcionarje, jim očita samovoljo in neenotnost. dlaagowì z dr. BRATKOM KREFTOM ob uprizoritvi njegove komedije „Ueleiàdafalec" u Xìòtu; Dr. Bratko Kreft, avtor komedije v treh dejanjih «Veleizdajalec» (s prejšnjim naslovom «Kreature»), ki jo bo uprizorilo naše gledališče 29. junija v Skednju, je kot gost sam režiral svoje delo. Ime Bratka Krefta se je krepko uveljavilo v naši predvojni progresivni dramatiki in gledaliških prizadevanjih, po osvoboditvi pa je Kreft, mnogo storil za uresničenje idej, za katere se je boril vso svojo mladost. Rodil se je leta 1905 v Mariboru, doma pa je iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Študiral je gimnazijo v Mariboru, univerzo v Ljubljani, nato pa je študiral še na Dunaju, v Parizu, Pragi in Rimu. Doktoriral je z disertacijo «Puškin in Shakespeare». Svoje literarno delovanje je začel z dramo «Nemoč», ki jo je 1924 uprizoril v mariborskem gledališču. Pisal je novele in članke v časopisih in revijah n. pr. v Mladini, Svobodi v Ljubljanskem Zvonu in Sodobnosti. Spadal je v, krog Srečka Kosovela in nekaj časa urejeval revijo Mladino. Leta 1930 je izšel njegov roman iz življenja mladine med dvema vojnama «Človek mrtvaških lobanj», k; je bil prepovedan. Od leta 1933 do 1935 j.e izdajal marksistično teoretično revijo Književnost, ki jo je cenzura zatrla. Njegova naslednja lite-rama dela so; «Kreature» 1934, «Velika puntarija» 1937, «Kranjski komedijanti» 1940 (izšli 1946), prepesnitev Jurčič-Levstikovega «Tugomera» 1946, za kater0 je prejel Prešernovo nagrado, potopis «Med potniki in mornarji» 1936, itd. Kreft se je vzporedno bavil teoretično in praktično z reševanjem gledaliških vprašanj. Režiral je okrog 40 dramskih in opernih del; med njegove najbolj uspele režije spadajo: Shakespearova «Romeo in Julija» ter «Hamlet», Gogoljev «Revizor», Gehrijevo «Sesto nadstropje», Vuoliokijeve «Žene na Niskavuoriju». Bulgakova «Molière» itd. V operi in opereti se je uveljavi] z režijo «Carmen», «Mascotte» in «Treh mušketirjev» i. dr. Bratko Kreft je kot slavist preučeval rusko književnost, zlasti novejšo in sovjetsko, Id jo je nekaj casa predaval na ljubljanski univerzi, napisal razpravo o gledališču in francoski revoluciji. Sedaj je dramaturg Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani in piše dramo «Jugoslovansko vprašanje». R. Dr. Bratko Krejt nam je na vprašanja o njegovi komediji «Veleizdajalec» in o vtisih o Slovenskem narodnem gledališču v Trstu dal naslednje odgovore.- Raj je osrednji problem Vaše komedije ? Osrednji problem, hi ga skuša prikazati ta neblaga komedija, je etično političen. Gre za vprašanje značajnosti, narodne samozavesti in osebne poštenosti, brez česar si ni mogoče predstavljati resničnega napredka v političnem boju. Toela ne le tam, povsod! Zdi se mi, da je to vprašanje danes spet zelo pereče, saj so nacizem, fašizem in vojna zelo razkrojili človečka družbo. Laže je obnoviti porušena mesta in razstreljene mostove, kakor pa obnoviti človeka, mu dati vero v življenje, ini bodočnost. Čeprav se godi moja komedija 1914. leta v začetku prve svetovne vojne, te mi zdi, da je izven tega zgodovinskega okvira v njej nekaj, kar ne mere biti nezanimivo niti za današnjega gledalca. Priznam, da je v nekem oziru «Veleizdajalec» tudi zgodovinska komedija, ni pa zgolj zgodovina, kajti nobeno prav.o literarno delo ne more Viti zgolj muzejska podoba preteklosti. V njem mora biti pedno nekaj, kar je splošnega, nadčasovnega! To pa je predvsem človek s svojimi boji in blodnjami, zmotami in resnicami, s prizadevanji in padci. «Veleizdajalec» prikazuje tragikomičen padec devetih ljudi, ki vsak po svoje dožive svoj etični in politični brodolom, ker je v njih nagnjenje k slabemu močnejše kakor pa k poštenemu in dobremu. Rako uveljavljate to idejo v «Veleizdajalcu»? Na živih ljudeh! Vsaka oseba v komediji in tragediji mora biti v samem sebi in v razmerju do okolice sklenjen značaj, ne pa neko votlo trobilo tega ali onega načela. Vsako pridiganje se v umetnosti kaj hitro razkrinka. Ideja mora rasbi posredno iz dejanja, iz ljudi, iz življenja. Kolikor- velja to tudi za mojo komedijo, boste videli pri uprizoritvi. Skušal sem dati vsaki nastopajoči osebi nekaj značilnih potez in lastnosti, zunanjih in notranjih, osebnih pa tudi družbenih. V okviru individualnih razlik pa se skriva nekaj skupnih «čednosti»: nežna-čajnost, strahopetnost, stremu-štvo, klečeplastvo in naposled krona «sega- ovaduštvo in iz-dajalstvo, dve usodni lastnosti, ki sta cveteli se v letih prve svetovne vojne in še januarske doktature, v dobi okupacije in druge svetovne vojne pa so takšni ljudje, kakor nastopajo p «Veleizdajalcu», o-digrali še veliko hujšo vlogo. Slednji gledalec pa niij se zaveda, da se takšne stvari niso godile le pri nas, marveč pri vseh narodih. Vsak narod ima svoje dr. Kostanjške. Gfrilce, Komarje, Medvede itd, kakbr ima tudi svoje revolucionarje. Vprašanje je le, koliko ima e-nih in drugih v obdobjih, ko je zgodovinski razvoj dosegel svoj višek, odnosno prelom, kajti takrat pride, vse na tehtnico, posameznik in narod. Takšni zgodovinski prelom je bil leta 1941. tudi za jugoslovanske na-iode, To. zgodovinsko preizkušnjo so prestali častno in junaško. Kar so bili 1914. leta še samo posamezniki — v moji komediji «Veleizdajalec» Ivan Tomc in nekaj njegovih tovarišev. — to je 1941. leta začelo rasti in kipeti iz ljudstva množično. Vaša komedija nasi i/ knjigi naslov «Rreature». Zakaj ste ji za 'Irst spremeniti naslov? Prav iz navedenih razlogov. Da bi uprizoritev čim bolj o-pozorila na tisto pozitivno etično in idejno plat, ki sem jo skušal položiti vanjo. To sem storil tudi na nasvet nekaterih tovarišev. Sicer pa je bila pod istim naslovom uprizorjena že v Pragi, ne oziraje. Se na to. da niti naslov «Kreature» ne pomeni zgolj nekaj kot psovka, saj pomeni kreatura poleg «seda neki bedni človeški 'stvor, ki ni zgolj zoprn, marveč tragikomičen. Čeprav Ivan Tomc, revolucionar iz leta 1914. hkra- ti. pa simbol revolucionarja sploh, v komediji ne nastopi na odru, je vendarle njen edi. ni pravi in glavni junak. Naloga uprizoritve je, da se to ves Cas čuti iz nje. Tbmčev svet je tisti, ki bo nekoč premagal in pometel s s/vetom dr. Kostanjškov in njegove družbe. Njegov umik ni beg, temveč samo novo razdobje v boju za resnico, poštenost in svobodo. Rnr režirate svoje delo sami -kakšni so Vaši vtisi o tržaškem gledališču? Z veseljem sem se odzval povabilu uprave SNG v Trstu, da režiram «Veleizdajalca» sam, saj poznam Vašo gledališko družino z gostovanja v Kopru, posamezne njene člane pa še iz Maribora in Ljublja- ne, kjer smo se večkrat znašli pri skupnem delu. Ne bom govoril o umetniški kvaliteti Vašega ansambla, saj si je med nami pridobil lepa umetniška priznanja s svojim gostovanjem v Ljubljani in v Mariboru. Povsod se je gostovanje spremenilo v veliko narodno ■ in kulturno politično manifestacijo, ki je dala Vašemu gledališču tudi vsa umetniška pi-iznanja, čeprav se naša gledališka kritika temu pomembnemu umetniškemu in kulturno političnemu dogodku ni odzvala v tisti meri, kakor bi bilo to potrebno. Toda s kritiko je pač vedno križ. Včasih smo je imeli preveč (slabe namreč), danes pa je skoraj nimamo. Vsaj v dnevnem časopisju je je premalo. Temu ni vzrok, da bi ne imeli sposobnih ljudi. Toda pri nas je kulturni delavec vsestransko zaposlen, kar je eden izmed poglavitnih vzrokov,, da je ta ali ona panoga včasih bolj ali manj zanemarjena. Sedaj, ko sem se na lastne oči prepričal, v kakšnih težkih okoliščinah dela SNG v "Trstu, ki je brez stalne gledališke dvorane, kar je za . umetniško rast nujen pogoj, spoštujem njegove napore še bolj. Dolžnost vseh je, da pride Vaše gledališče čini-piej do svojega hrama, kar ni le nujna umetniška potreba, marveč prva kulturno-poli-tična pravica slovenskega ljudstva, ki živi na tem ozemlju. Toda ne. le to: to je potreba in pravica vsega slovenskega naroda, ‘čigar Kulturna, umetniška in narodna tradicija na tem ozemlju sega daleč nazaj. Ko bo napisana zgodovina slovenskega gledališča, bo gledališkim prizadevanjem in u-stvaritvam Trsta 'v. preteklosti in sedanjosti odmerjeno lepo in častno . mestò. To priznanje ne bo zgolj posledica narodne navdušenosti ' in rodoljubja, marveč bo tudi umetniško utemeljeno in upravičeno. «Narod naš dokaze hrani!» Tako je zapisano! In eden izmed ne najmanjših naših kulturnih, narodnih in umetniških pričevanj pred domom ‘ in svetom je tudi prizadevanje slovenske gledališke umetnosti' tu med Vami v Preteklosti in sedanjosti, od preprostega amaterstva do poklicne gledališke umet-nosti, kakor jo zastopa SNG Kolektiv SNO^ »«« vodstvom dr. Branka Krefta pripravlja «Ve-v Trstu. leizdajalca» •-“.-.-„■V .V-P".'.-.*.-.V. v načrt Istrskega okrožja pravi, da je treba zmanjšati setveno 1 površino za 5 odst., pri tem pà povečati proizvodnjo žitaric za 10 odst. V teh številkah ni nobenega nasprotja. Kdor pozna razmere, v katerih se je. boril naš poljedelec pred osvoboditvijo, ta ve, da bo v pogojih ljudske oblasti mogoče pridelati več na rnanjš; površini. V kapitalističnem sistemu, ko sp gospo-' dovali V Istri fašisti jn veleposestniki in je kmet tlačani! kot kolon, ali pa se je trudil na majhni krpi zemlje, ni mogel izkoriščati vseh sodobnih sredstev agrotehnike. Kako bi na primer mogel kupiti poljedelski stroj, ko se je komaj prebijal skozi golo življenje. Ljudska oblast pa je oblast vseh delovnih ljudi, tudi kmeta. Zato skrbi za njega in mu nudi vse pogoje za razvoj. V Istrskem okrožju je kmet osvobojen izkoriščanja mestnih ali vaških špekulantov, katerim je Za zmerom odzvonilo. Ni pa jim odzvonilo v Trstu, od koder kričijo na ves glas, skupno s keminformisti: Istrski kmet je izkoriščan, ker mora oddajati oblasti ves pridelek! Tako pravijo tisti, ki hočejo nastopati y imenu združene reakcije in keminformiz-ma kot «zaščitniki» istrskega ljudstva. Kaj pa pravi istrski kmet? On ve, da je njegov pridelek potreben za prehrano delavcev in ostalega nekmečkega prebi- Na žitnih poljih istrskega okrožja je te dni vse živo. Pšenica je dozorela in žetev je y polnem teku. Samo v višjih predelih čaka še na žanjce, toda tudi tu se bodo kmalu oglasile kosilnice in srpi. Mentana je najbolj primerna Letina je na splošno dobra po vsem Istrskem okrožju. Posebno dobro $e je obnesla zgodnja vrsta pšenice Mentana, ki se razvije in dozori pred ostalimi vrstami in zato ni podvržena škodljivemu vplivu suše. Letos, ko so pred zadnjimi nalivi polja vsa žarela y soncu in so se kmetje s skrbjo spraševali, kako bo z letino, vse je pokazalo, da je za naše kraje najbolj primerna vrsta pšenice zgodnja Mentana. Kmetom, ki so jo posejali,! f diia. Nekateri odločil iza setev lo donosne, tod re. To je zajela dobi od cvetja o Ihfihlivm ošff« k®f>alo obro-’etje So se K ki so zel Pozno dozo-'sa' V kritični P°Polne do- VVCLJ«! . ~ “'ti «-«J- zoritve in zatof.0 ^alg pričakovanega prid' ' V naših moramo vedno računati f sušo. zato naj si kmetje da nam dolgoletne ^šnje zapovedujejo: Zgodw Mentana je najprimernejša ** Ila^e sončne obmorske kraje Povećati hektari ^nose ! V Istrskem i® pov- prečni donos P**!; e 12 stotov na hektar. To A,?'!110!!0, če pomislimo, da ,delaIe ne- tofdru®e v katere obdeioV1 Jugoslaviji 36 v ^a hek- cem. Nazivi goS^’e®osPa so nekoč uporablja**», Plemiče in orili?niWp .. ^ Spočptkn lllllillllllllllllllllll O Or. Mirko Rupel ogovori jeziku Na željo nekaterih bralcev, naj bi kaj več povedal o pomenu besed, kaj prvotno pomenijo, kako so nastale itd., se hočemo po-baviti danes s pomenoslovj|m. Znanost, ki se ukvarja s pomenom besed , se imenuje pomeno-slovje ali semantika, Določiti natanko obseg tega pomena ni lahko Težko je ne le pri soznačicah n. pr. napraviti — narediti — storiti ali tepsti — tolči — biti, težko je tudi pri tako določeni besedi, kakor je n. pr. oče, ker misli vsakdo na drugačne lastnosti svojega očeta. Ce pa vsebuje beseda Se Čustveno vsebino, jo je Se teže opredeliti. Koliko zločinov, nesporazum in tožb so izzvale besede, čeprav niso bile izgovorjene v zli nameri. Vzemimo le besedico ti, ki jo dahne zaljubljenec svoji izvoljenki («ti moje vse!») ali zatuli isti zaljubljenec znancu, če se je o njegovi izvoljenki neugodno izrazil («ti, ti — pazi se!»). Z etimologijo (etimologija — besedoslovje, izvajanje besed) določamo besedam njih osnovo, koren. In če primerjamo mea seboj besede, ki so nastale iz istega korena, dobimo prvotni pomen. Besedi: vrteti, vrniti, obrniti (iz ob vrtnih), vračati (iz vrat-jati), vreteno, vrat, vrsta (iz vrt-ta) so vse iz istega korena vrt. Tem besedam je skupen pomen «sukanje, vrtenje»: vrteno se tako imenuje, ker se suče ali vrti; prav tako vrat, ker pregiba, vrti glavo; vrniti se, vračati, obrniti pomeni «povračati se na isto mesto, kjer se je začelo vrtenje; vrsta je to, kar se suče, se vrti v krogu, kar je zaokroženo, kar je v nekem redu. Prvotni pomen se spreminja, kakor sem že nekoč razložil, tako, da se prvotni izraz zaradi kake podobnosti prenaša na druge predmete. Gotovo se še spominjate zgleda, voda vre iz zemlje — voda vre v loncu — ljudje vrò iz kina. Temu pravimo metafora. Spominjate se tudi, da se prvotni pomen spreminja tudi tako, da se ime (n. pr. brod) enega predmeta (prehoda) zamenja z Imenom drugega predmeta (prevoza) zaradi odnosa, ki je med njima. Temu pravimo metonimija. To pa je le ena vrsta sprememb prvotnega pomena. Vzrok jim je podobnost predmetov ali kak odnos med njimi. Kakšne so druge spremembe, zakaj se pomen spreminja? Vsaka beseda ima svoj čustveni ton. Izražanje čustev je prej kakor izražanje misli; jok n; pr. je pred govorom. Močno čustvo, afekt je tisto, kar sili ne samo otroke, marveč tudi odrasle, da spregovorimo, še preden nas misli naženejo k izražanju. Čustvo je torej vzrok sprememb, zakaj pri mirnem izražanju, ko hočemo, da bi nas drugi dobro razumeli, ostanemo pri navadnem pomenu besed. Pri razburjenem govoru pa prilagajamo, t. j. spreminjamo pomen. Pri tem uporabljamo besede iz območja svojega zanimanja. Glasbenik n. pr. bo dejal, da je v zakonu disharmonija ali nesoglasje, da so odnosi napeti (kakor strune na njegovem instrumentu), politik bo vsako novotarijo, n. pr. tudi v umetnosti, imenoval revolucijo itd. Dostikrat stvari nočemo imenovati s pravim imenom, ublažujemo preostre izraze iz ozira na okolico, na druge. To so evfemizmi. Ljudje pravijo n, pr. hu-diman, hudik, namesto hudič, pri moji kokoši namesto pri moji duši itd. Posebno previdno se izražamo v spolnih zadevah. Dalje pravimo, da je kdo vesel ali okajen ali da je pregloboko pogledal v kozarec, namesto da bi rekli, da je pijan; podobno rabimo nenadarjen namesto neumen, nelep nam. grd, pravimo, da diši nam, da smrdi, rečemo umobolnica namesto norišnica itd. Spomnimo se daljp reklame, kjer uporabljajo pretirano lepe besede, da bi se prikupili kup- in odličnike. sDočetka ni imela slabeg^ "lena kakor danes. Tudi tira",^ esPot prvotno nista pome,,,a ru£ega ko vladarja. Redkei'ie izvršila sprememba '»n smislu, tako n. pr. je minister prvotno samo s‘ Potem so ki so jih povzročili (i,ni stanovi. Latinsko po' menilo prvotno1^ . lka sploh, šele v cerkvi ie q Se<*a dobila današnji Ponie^J^Ma (o^j lat. granum (!\ 2 * Pomeni prvotno jabolko y 1 (granatno jabolko); tako * v taI- granata in franc, granat' Pjaškem jeziku pa je dobi»» ’ nata nov pomen: topovska * ' napolnje- na z železnim zrÌe., V vojaškem jeziku je tudi ■ . oficir dobila svoj posej*|no 'rien' zakaj oficir je bil PfV „ ak uslužbenec; prav mai°r spočetka vsak^-. v ,cga (lat. major-večji, 'J(ho pa^"10 raka (žival), P0^; ta b°- lezen istega '^niškega j!2iL.Se je razširil iz ^ , J 2>ka. Važne so tud'^ besMaS0<3°Vin' ske sprememP6’»., tunom na olju, na trdo kuhanimi 'jajci ali okisanimi gobicami in kumaricami. Okusen Jajčni ponvičnik v sk,em 5 J3*, dodaJ med mešanjem 5 dkg tuna v ilju ki Sl ga dobro zmrvila in dobro premešala s sardelno pašteto ter l žličko bele moke, odišavi z nekaj listi kadulje, še enkrat premešaj in pusti potem počivati. Nato raztopi v veliki Naučimo otroka jesti korenček dva nezdravnika, šlezijski kmet Prisnic in danes po vsem svetu zna. ni župnik Kneipp, začela med ljudstvom poudarjati važnost vode za zdravje. Bila sta pa le empirika, to se pravi, da sta brez vsake za to potrebne izobrazbe na poskusih na sebi spoznala učinek i'de na organizem, nista pa mogla svojih izkustev znanstveno utemeljiti. Sele pozneje so se začeli baviti s tem vprašanjem strokovnjaki. Za različne bolezni je pripravna tako topla kot mrzla t'oda, mnogokrat pa uporabljamo vodo kot zdravilo tudi v obliki pare ali ledu. Mrzla ix)da se da z uspehom uporabljati kot odvajalno sredstvo pri lenivosti črevesja in kroničnem zaprtju, v takih prbnerih je priporočljivo, da zjutraj na tešče popijemo požirkoma četrt do pol litra vode. če nam teče kri iz nosa, v lijmo vodo za tilnik in dvignimo roke! Za klistiranje P1'* trdovratnem zaprtju priporočajo, da dodamo votli nekaj kapljic glicerina oli pa košček mila. Ce ne moreš p rnoči spati, spij kozarec sladkane vode, ki ji po možnosti primešaj žličko baldriano-ve tinkture! Obkladki blažilno vplivajo pri glavobolu in ugrizu raznih žuželk, ravno tako pa tudi pri izpahu in izvinu, zlasti še, če smo vodi dodali ocetnokislo glino. Za grgranje in izpiranje se s pridom uporablja voda, ki smo ji dodali Vodikov prekis ali Va kuhali v. njej slezovo listje. Najučinkovitejša zdravilna moč vode so kopeli. Vroče kopeli z dodatkom raznih zdravilnih zelišč ali soli ne vplivajo samo blagodejno, temveč so često učinkovito zdravilo. Tudi izmenične kopeli, ki se zlasti uporabljajo pri revmatizmu in protinu, so priljubljeno zdravilo. Oboleli ud držimo v 45 stro-pinj - topli vodi 5 do 10 minut, na to prav toliko časa v mrzli vodi ter ta postopek do štirikrat ponovimo. Tudi pri ’ gnojenju, predvsem pri črvu na prstu je vroča veda odlično sredstvo, oboleli prst pomočimo za trenutek v vročo vodo in takoj se bodo bolečine olajšale. Znano je, da so topli ob-kladi zelo koristni pri želodčnih in črevesnih krčih, vnetju žolčnika, bolečem mesečnem perilu ter podobnih težavah. Taki obkladki, posebno če jim deda;,io nekoliko lanenega semena, mehčajo razne tvore, ki tako na hitro dozorijo in se predre. Prav tako priljubljeni in učinkoviti so vlažni obkladki pri mrzlici ter pljučnici. Ženam pa priporočamo v času m,ene, ki je pogosto polna raznih težav, dnevno kopel nog v mrli vodi. Omeniti je tudi treba, da je vrela voda, zlasti pa para dobro razkuževalno sredstvo. Mlačna voda se pa uporablja predvsem za klistire, grgranje in razna izpiranja, led Pa za hladilne obkladke. Dr. S. S. ZDRAVILNE RASTLINE PRESLICA Rumeno korenje je našim gospodinjam že davno znano, vendar pa ga niso upoštevali kot samostojno jed, temveč bolj kot dodatek in začimbo Za juhe in mineštre. Ko-renjčkov ugled pa je sHno narasel v dobi odkritja vitaminov. Učenjaki so namreč dognali, da je pì'avo skladišče teh prepotrebnih dopolnil človeške hrane. Važen pa je zlasti za pravilno rast otroka, za zloglasni rahitis, ki povzroča, da otroci zaostajajo v rasti, dobivajo krive tanke noge, zvite hrbtenice in škrbaste zobe. Skoraj vsa zdravila imajo zaradi zgoščene množine zdravilnih snovi več àli manj neprijeten okus, tako i tudi naš korenje ek, otrok ga ne I mara jesti surovega, kot bi ga mo-rui, s kuhanjem s e pa uničijo dra-ponvi 5 dkg masla In vrzi vanj spo-1 r/fCerii vitam‘ni- To povzroča pretita jajčno zmes ter peci kakor g^\nlavicE .mnoff,m staršem in tako me navadi. Spečeno jed potresi s parmezanom ter ponudi z jabolki ali pomarančami. Ta Jed je zelo redilna. neki znanec poprosil za navest danes se tega ne kesa: njegov S?«-? zobe, nima glist, in tudi sicer je zelo odperren proti raznim bolez. nim. Pri zdravljenju s korenjem so dognali, da otroci, ki uživajo korenje, nikdar nimajo glist, ker jih prežene zoprni okus. Seveda pa je pi'Oblem, kako doseči, da bo otrok korenček rad jedel. Vemo, da postanejo mnoge snovi sitno neprijetnega okusa in vonja, prav prijetne dišave, če jih razredčimo. In tako sem dognal, da je dovolj, če korenček na polovico razredčimo s poljubnim sadjem, n. pr. s češnjami, s čimer postane ko-renjčkov neprijetni okus naravnost prijeten. Ni pa potrebno, da ko-renjček nastrgamo; otrokom je všeč hrustajoče sadje, ker draži rast zo-, bovja; zato naj otrok uživa Jcorenj-čefc lear s češnjami ali grozdjem. Da otroka prevarimo, mu damo najprej samo koren, ki ga ob stra-1 mo sadja, pa pomešamo nastrgan neh odrežemo, torej le sladko sre- j korenček s sladkorjem ter limoni- Preslica je čudna rastlina, kot neko malo iglasto drevesce Je, nikoli ne požene cveta, samo zgodaj spomladi poženejo iz zemlje posebni rume-no-zeleni poganjki brez listkov. Ti poganjki so zelo važni za razmnoževanje preslice, nimajo pa semen, ker preslica ne cvete. Tudi za zemljo preslica ni kaj prida. V zemlji ima izredno dolge 'korenine ter poganjke in ti daleč naokoli izsesavajo vse, kar se. le izsesati da in more rastlina s pridom uporabiti. Zato jo kmet nič kaj s prijaznim očesom ne gleda. Toda kljub temu ima preslica tudi svoje velike prednosti in more človeku močno koristiti. Stari dobri župnik Kneipp, ki mu je bilo zelo mar človeško zdravje, je mnogo rastlin preizkušal, kako morejo ugodno vplivati na človeško telo. Dolga leta je preizkušal In razglabljal. Preslico je med zdravilnimi rastlinami postavil na odlično mesto. Pa ni bi! samo Kneipp, tudi ni bil on prvi, ki je oznanil svetu zdravilno moč preslice. Ce listamo najstarejše knjige in zapise zdravnikov pred davnimi stoletji in tisočletji, bomo povsod našli In brali o preslici in njeni moči. Moderna veda je seveda točno raziskala preslico in to na moderen način Najprej je modernega kemika zanimalo, kaj neki ima to svojevrstno zelišče v sebi. Ugotovili so tanin, razna barvila, alkaloid, ekvizetin, pa .e oksal-no, jabolčno in posebno preslično kislino, smole, grenke snovi in veliko kremena. No, kremen je kar otipljiv, če primemo v roke preslico, že kar čutimo, kako je trda. Ce jo vržemo v plamen, bo sicer zgorela, toda iz-gorina se bo še vedno držala skupaj in ohranila obliko žive preslice, ker kremen ne zgori in še pozneje, ko je zgorelo ono, kar je zgoreti moralo, še drži skupaj obliko žive rastline V časih ko še niso poznali smirkovega papirja, so naše stare matere poje zraven dve češnji. To se najbolje obnese pri otrocih, ki jih še nismo silili jesti korenja ali pa, ki ga sploh ne poznajo. Lahko dajemo otrokom sesekljan korenček z raz. nim sesekljanim sadjem. Ce nima- dico, ki nima neprijetnega okusa. ' nim sokom in otroku sc bo zdelo vendar pa tudi vitamine. Otrok naj ] d« je dinjo. vsakokrat, Jco ugrizne korenček,] k /C. čistile ognjišča in lonce samo s preslico — po kateri so namreč razdeljena kremenova zrnca. Ta kremen je v preslici zelo važen. Jetičnim dajejo kalcij da prepoji bolno načeto staničje. Priporočajo preslico. Isto, kar naredi kalcij, naj bi naredil tudi kremen in baje z nič manjšim uspehom. Zato priporočajo takim bolnikom, da uživajo sveži sok zmečkane preslice ali pa čaj iz preslice, najbolje pa je še, vsakokrat pred jedjo použiti žličko prahu, ki je narejen iz posušenih in v droben prah zmletih preslic. Da ustavlja sveži sok preslic kri, je stara, prastara stvar. Ce teče kri iz nosa, naj se ti je ulila iz ust, naj krvavi maternica alt nerodna zlata žila, sveži sok iztisnjenih preslic bo gotovo krvavenje ustavil ali pa vsaj močno ublažil. Izkušnja je tudi pokazala, da obkladki iz zmečkanih preslic blažilno vplivajo na krčne žile. Toda nikar ne mislite, da je to že vse. Preslica velja tudi kot odlično zdravilo za ledvice. Ce ni kaj v redu pri izločevanju vode v tvojem telesu in da so temu krive ledvice, le zaupaj se preslici. Lepo jo skuhaj in nekaj krat dnevno pij, če ni že kaj posebnega in preslica ti bo pomagala. Nekateri razlagajo, da ne vplivajo zdravilne snovi v preslici naravnost na ledvice,marveč na vranico. Vranica je važen oddelek v upravi našega telesa. Od tu gre v telo večina belih krvnih telesc, ki uničujejo škodljive mikrobe, ki silijo v naje telo. Pri jetiki, pravijo da kremen res koristi, da pa koristijo tudi one snovi, ki silijo vraničo, da pošilja v kri več belih krvnih telesc, ki z večjo silo /ro in uničujejo pogubne bacile jetike. Tudi v veterini ima preslica dobro ime. Tam zelo radi zdravijo čire in rane živali, tako da jih potresejo z zmlelo posušeno preslico. Kadar gre mimo preslice, spomni se je. Utrgaj jo, posuši jo, pripravi si sok. Vse hrani na suhem, hladnem, zračnem prdstoru. Preslic je več vrst, pazi le, da ne nabereš one ob vodi-Nabiraj samo preslico, ki raste ob njivah, ob poteh in ne na vlažnih krajih. T. P. * * * : Klorovo vodo hraniš samo v slekle- j nicah iz temnega stekla. Stran naših kmetovalcev nupini TEDNIK 11 ŠKUOPLiiNJE^ tlrueeva hržfce proti krompirjevi peronospori V naših krajih se goji precej zgodnjega krompirja. Obdelujemo ga tudi precej skrbno, a to obdelovanje je navadno omejeno le na pletev in osipanje, škropljenje a modro galico proti peronospori pri nas skoraj niti ne poznamo ali pa ga izvaja le malokdo, čeravno ima med trtami posejan krompir in ko škropi trle, poškropi istočasno tudi krompir z modro galico, vendar pa je zelo potrebno, ker peronospora napada vse vrste krompirja in v vseh legah, posebno pa v nižinskih in vlažnih. Peronospora zmanjša pridelek in ga tudi poslabša. Prvi znaki peronospore so bledo -rumene lise na zgornji strani in belkaste na spodnji strani listov. Lise postajajo vedno bolj rumenkasto-rjave in ako je vreme vlažno in toplo se lise širijo in združujejo. Barva listov postaja vedno bolj temna, listi sami pa se začnejo krčiti. Bolezen se pojavi tudi na steblih, kjer opazimo rjavkaste in črne lise. po steblih preide bolezen tudi na gomolje. Kjer je podnebje kolikor toliko suho in kjer tla prepuščajo vodo, tam nam peronospora na krompirju ne povzroča mnogo skrbi; drugače pa je v mokrih letih in v težki vlažni zemlji, kjer nam peronospora na krompirju lahko uniči skoraj ves pridelek. Proti krompirjevi peronospori se borimo s škropljenjem. Za škropljenje uporabljamo 1 do 1 in pol odstotno raztopino modre galice in apna. Krompir poškropimo z navadno trtno škropilnico. Pri Sicropljenju pa moramo paziti, da poškropimo kolikor mogoče spodnjo stran listov, kar doseže/no tako, da jrodaljšamo navadno cev škropilnice z drugo cevko, ki je zavita v kotu 00 stopinj, s takim škropljenjem dosežemo dvakratni uspeh, in sicer: dobimo večji pridelek, bolj trda gomolje, bogatejše s šlcrobom in s suhimi tvarinami, zaradi česar tak krompir tudi laže ohranimo, škropljenje z modro galično-apneno brozgo bi morali posplošiti in ga začeti izvajati kot onega proti trtni peronospori, zavedajoč se, da bomo le na ta način popolnoma obvarovali krompirjeve njive proti tej glivični bolezni. Vedite, da je škropljenje krompirja potrebno, kdor pa ni o tem popolnoma prepričan, naj vsaj poizkusi, posebno ako bo vlažno vreme te dni še trajalo. DETELJA PREDEMO (NADALJEVANJE IZ ZADNJE ŠTEVILKE) Nažinov za zatiranje predenice je več. Najzanesljiveje je, da pokosimo deteljo na okuženem mestu in vsaj Se poi metra naokoli, ter pustimo pokošeno deteljo na mestu, da se posuši, nato pa jo sežgemo. Da bolj gotovo zgori tudi vsa predenica, prinesimo na okužena mesta še slame, Iti jo z deteljo vred skurimo. Nekateri celo polijejo vse skupaj s petrolejem. Nato prekopljemo precej na globoko ves prostor, lako da pridejo morebitni preostali deli predenične rastline globoko v zemljo, kjer ne morejo več škodovati. Ce pa iz kakršnih koli razlogov ne smemo sežgati z deteljo okužene predenice kar na mestu, jo moramo skrbno v kaki rjuhi zavito znositi z njive, da se nam med potjo ne raztre-..o nc okuži. Najbolje je, znositi s predenico okuženo deteljo na pot ali na cesto in jo tam Sežgati, ko se posuši! Na noben način pa ne smemo s Predenico okužene detelje pokrmiti sli pa vreči v steljo ali na gnoj, niti ne na kompost. Zavedati se moramo da b; na ta način predenico samo širili! Posebno priporočljivo je zatiranja predenice s sežiganjem na Presajanje Večkratno presajanje ali Ptlti-*aaje mlajših rastlin je v vrtnar-*tvu zelo važno, posebno pa v «Vetličarstvu. Za nas prihaja le v l>Pstev pikiranje pri nekaterih ze-lenjadnlh rastlinah. S pikiranjem rastlinice ojačimo, ker jim obenem prikrajšamo glavno korenino. Tako prisilimo rastlinice, da poženejo več stranskih koreninic. Posebno priporočljivo je pikiranje za paradižnike, zeleno (šelin) cvetačo •in pa tudi za druge kapusnice. Zelenjadne rastline piklramo, ko ®° razvile prva dva para lističev, ,ahkq pa tudi nekoliko pozneje. Da Preveč ne poškodujemo, jih mo. ramo z ročno lopatico ali s klinom Privzdigniti in potem izruvati Izruvane rastline pikiramq na dobro Pripravljeno zemljo v razdalji 5 do O cm. Pikirane rastline na rahlo Poškropimo s postano vodo in jih zasenčimo. Dobro je tudi, če jih Večkrat na dan poškropimo. Rastlinice, vzgojene pod steklom, guramo prej utrditi, preden prlde-Jp na stalno mesto, da nam pozneje ne zaostanejo v rasti, oziroma, da zaradi spremembe celo ne posu-‘Ujo,- mestu in s prekopavanjem pri prede-, niči na lucerni. Lucerna namreč ostane na enem in istem mestu več let. Ce torej na okuženem mestu zemljo prekopljemo na novo in zasejemo, bomo v naslednjih letih tudi na tem mestu lahko kosili. Poznamo pa tudi celo vrsto sredstev, s katerimi pokončujemo predenico. Na prvem mestu omenjam zeleno galico, s katero škropimo okužena mesta. Raztopina mora biti 15 do 18 odstotna. Ta raztopina uniči vse nadzemne dele detelje s predenico vred ne pa deteljnih korenin. Seveda je treba deteljo najprej pokositi in skrbno odstraniti z njive, da ne raztresamo predenice, a preostalo strnišče poškropimo prav izdatno. Enako učinkovito je škropljenje, da prilivamo kislino vodi, ne pa obratno, ker se sicer lahko pripeti nesreča! Nadalje priporočajo zatiranje predenice s kalijevo soljo. Nadalje imamo tudi protipredenične caffarove pripravke, ki so se dobro obnesli! Skrben gospodar, ki deteljišča pregleduje, opazi in uniči predenico pred prvo deteljno košnjo. Pri košnji namreč je skoraj nemogoče tako postopati, đa se ne bj s predenico okužena detelja kolikor toliko zmešala med neokuženo. To je tembolj, ako predenica že napravlja seme. Vsekakor moramo vsaj po prvi košnji takoj zatreti predenična gnezda, iz detelj-nega semena pa odstraniti in uničiti kolikor mogoče vse, kar jc okuženega. Močno okužena deteljišča je najbolje takoj po prvi košnji preorati. Dober gospodar se bori proti pre-denici, ne da bi ga kdo k temu silil. 2al to ni zadosti. Dokler se bodo našli zanikrni kmetovalci, ki pustijo, da se predenica po mili volji bohoti po njihovih deteljiščih in morda celo sosedom prodajajo s predenico okuženo — vse dotlej tudi dobri in skrbni gospodarji ne bodo docela varni pred to zajedavko! Treba je torej vedno skrbno pregledovati svoja deteljišča, da se morda ni zanesla vanjo predenica, čeprav smo sami sejali zanesljivo čisto seme, treba pa je pregledovati tudi sosednja deteljišča, in — če gospodar zlepa ne mara — prisiliti ga, da predenico zatre. Tudi naj gospodar naroči koscem, da javijo gnezda predenice. In kar nam bo v boju proti prede-nici najbolj koristilo, ponavljam še enkrat: kupujmo seme detelje pri zanesljivih semenarnah in trgovinah, ki nam nudijo res zajamčeno čisto seme brez predenice. Hotel sem torej opozoriti naše kmetovalce na to hodo zajedavko deteljišč, ker sem se ne dolgo od tega prepričal na lastne oči, da imamo tudi v naši najbližnji okolici, kakšno njivo okužfeno po predenich Hruševa hržica (Cantarinja py-rina) je po nekaterih krajih velika škodljivka na hruškah. Odrasla mušica je komaj 4 do O mm dolga, rumeno-sivkaste barve. Ta mušica poklada jajčeca na cvetno brstje proti večeru ob sončnem zahodu konec meseca marca. Samice odlagajo bela jajčeca, 12 do '15 po številu v še zaprt cvet. Na istem cvetu lahko najdemo jajčeca več samic. Valilna doba je kratka; v približno štirih dneh se izležejo črvički, ki Se. zarijejo v plod, ki se poveča in nekako popači. Ko hruške proti koncu aprila odcvete-jo, z lahkoto opazimo napadene hruške, ki so debele in temnejše barve. V drugi polovici maja je razlika med zdravimi in bolnimi hruškicami vidnejša in sicer zato, ker zdrave rastejo hitreje, bolne pa zastajajo y razvoju. Vsaka bolna hruškica vsebuje kakih 20 črvičkov. Ko črvički dorastejo zlezejo iz ploda pri muhi, popadajo na tla, se zarijejo kakih 8 do 10 cm v zemljo, kjer se zabubijo. Bube, ki so rjavo - rumenkaste barve merijo okoli 3 mm. Tako prezimijo; mušice pa izletijo na spomlad. ZATIRANJE: Za zatiranje tega škodljivca nimamo sredstev; imamo samo preventivna. Hruške, ki kasno cvetejo, ne napadajo mušice. Zelo važno je pokončavanje okuženih hruškic, ki popadajo na tla in tudi tistih, ki še vise raz vej. Skrbno jih poberemo in oberemo ter vržemo na ogenj. Direkten postopek, § katerim pokončamo tudi jabolčnega zavijača, obstoja v tem, da razkužimo zemljo. V ta namen nam dobro služi ogljikov žveplec (50 do 100 gr. na kv. m), ali pa kalijev solfokarbonat (300 gr. na kv. m.). Tudi namakanje zemlje, ki je pod krono s 5 odstotno katranovo emulzijo, ki naj se izvrši meseca junija, j« koristno. Dobri uspehi se dosežejo tudi z Exaltorra (15 gr. na kv. m.) in z Agrocide V Solplant (10 gr. na kv. m.) Sredstva kot so na pr. Tiogamma, Exal itd. v prahu ali tekočem stanju, redno shajala v cu-krarni, prebirala slovanske romantične pesnike in se navduševala Za slovansko ljudsko pesem, kasneje tudi za zapadnoevropske moderne poete, in si medsebojno ocenjevala lastne verze. Iz sive hiše ob Ljubljanici je prijateljska družbica kaj rada krenila na Ljubljansko polje proti Stepanji vasi in Fužinam, se potapljala v lepote pri-votle in se šele Qb mraku vračala u mesto. V mladem Murnu, ki ni nikdar Poznal toplote družinskega ognjišča, se je ogiasilo tudi hrepenenje Po ljubezni. Lepo in razvajeno dekle iz ljubljanske meščanske in trgovske hiše je kakor nekdaj Primičeva Julija Prešernu postalo poetu-proieiarcu Murnu romantični ljubezenski ideal. Ob meglenih jesenskih večerih je Murn hodil na Mestni trg in čakat vdano, kdaj bo lahko ugledal skozi zavese razkošno razsvetljenih oken tenjo svoje boginje Alme. Osmošolci ljubljanske gimnazije so tisto leto izdalt pesniški zbornik z naslonom «Na razstanku». V njem je objavil venec pesmi, posvečenih svoji izvoljenki, tudi Murn in ji Poklonil izbran, v rdeče usnje vezan in zlato obrezan izvod. Almin odgovor je Murn prejel po tretji osebi na Dunaj, kamor je medtem odšel nadaljevat študije. Zahvalita Se mu je za pozoi-nost in odvrnila, da nima nič proti temu, če ji mladi pesniki dvorijo... Murna je ta odgovor težko prizadel. Razočaral se je nad človeško ljubeznijo in skoraj bi izgubil vero « človeka in njegovo plemenitost. 'Tudi visokošolski študij gospodar-*tva in prava, ki mu ga je določi-,* s* J « r«*« J 1-, ~ «v košeno in z meglami zavešeno je. sensko polje; v nedogled segajoča zasnežena, ravnina, kjer se za hip oglase kraguljčki, da je nato tišina še obupnejša; zimski večeri, ob katerih v daljavi praznično pozvanja, nekdo pa samcat in zamišljen sedi ob ognjišču, ki ugaša; dolge, črne noči, ob katerih ves svet x>o-čiva, le drobna grlica v. kletki nemirno gruli: vse to so zunanji ustrezajoči okviri, v katere pesnik vlaga svoja lastna notranja občutja otožnosti in osamelosti, hrepenenja po človeški sreči ter slutnje svoje prezgodnje, nasilne smrti. Ko pa Murn zapusti mesto in odide na deželo, se ves razživi, barve postanejo svetle in sončne, toni sproščeni in igrivi. Tedaj slika naše kmetske domačije z izbami, kašča, mi in rožami; zdravo kmetsko delo na polju preko vseh letnih ča- ske nedelje in svatbe v pražnjih oblekah, bleščečem nakitu in pisanih trakovih; na.šo zemljo, ki jo Murn doživlja v vsej svežosti in polnosti njenih barv, vonjev in zvokov. Da, Murn je tudi muzik, ne le slikar! Preberite z občutkom njegovo «Sentjanževo», kjer opeva čare slovenske kresne noči, ali pa «Vlahe», molovsko balado o težkem Življenju revnih istranskih Čičev, pa boste videli, kako glasbeno u-činkujejo njegovi vokali in refre-ni! Kakor je njegovo občutje pogosto čisto preprosto ljudsko, tako tudi njegov slog, pesniški izraz pogosto spominja na našo ljudsko pesem, pri kateri so se vsi naši moderni s pridom učili: Kakor roža na poljani vsa mi v svatovskem bleščiš, ali greš mi v svate, dekle, ali sama se mbžiš? Oj, ti dékle, dékle moje, pojdi, pojdi za menoj, kakor veter z drobno travo jaz igral bi se s teboj! Murn-Aleksandrov je velik pesnik tudi za današnji čas, čeprav nima izrazito socialnih mo-tivov in pesmi za «današnjo rabo», kakor n. pr. njegov prijatelj Zupančič. Poezija zajema in mora zajemati življenje v vsej širini, zato morejo biti in so vedno bile njen predmet tudi ljubezen, hrepenenje, osebna bolečina, priroda, domača zemlja in ljudstvo. Murnova lirika ni zaverovana samo vase in ni izraz pokvarjenega meščanskega človeka, zato ni ne individualistična in ne dekadentska. Naslonjena je oblikovno in vsebinsko na naše ljudstvo, ki je še vedno neizčrpna zakladnica za našo besedno, likovno in glasbeno umetnost Dr. JOŽA MAHNIČ ISTRSKI KOMPONIST IVAM MAimfi - MIMmi slavi 70 letnico življenja in 50 let umetniškega delovanja V preteklem mesecu je istrski komponist Matetiž-Ronjgov y največji skromnosti praznoval 70 letnico svojega življenja jn 50 letnico dela na kulturno-prosvetnem dviganju mladih generacij ter zbiranju in ustvarjanju istrske glasbene folklore. Osnovno znanje o glasbi je dobil V učiteljski šoli v Kopru, kjer je vodil dijaški pevski zbor in učiteljski orkester. Višjo glasbeno izobrazbo si je pridobil na Dunaju in pozneje v Zagrebu na Hrvaškem državnem konservatoriju. Ivan Matetič-Ronjgov je kot prvi komponist, ki je svojo ustvarjalnost zasnoval na skoraj nepoznani istrski melodiji, je moral najrdj rešiti problematiko strukture istrske folklore, proučiti in označiti njene tonske karakteristike in šele potem začeti svoje pomembno glasbeno delo. V tej smeri je Ivan Mateti^ izvršil veliko raziskovalno delo, zbirajoč in zapisujoč si istrske narodne pesmi na osnovi ka-terilvje izdelal teorijo iširske glasbene folklore. Leta 1925 je Ivan Matetič postavil teorijo o istrskih skalah nato pa je poln moči in zanosa pristopil k ustvarjanju svoje življenjske zamisli; umetniško izoblikovati istrsko narodno glasbo jn ji dati dostojno mesto na koncertnih deskah. K tem.' delom so se priključil številni dvospevi s spremljevanjem klavirja in kompozicije za glas in klavir, izmed katerih je najpomembnejša «Galjotova pesan» na besede V. Nazorja. Leta 1939 je bila tiskana v Beogradu «Cakavsko-Primorska pesmarica» za mladino vseh vrst šol. S postavitvijo Čakavske glasbene folklore na koncertne deske je bil zaključen prvi del umetniškega delovanja Ivana Matetiča-Ronjgova. Gradeč na osnovi in y duhu folklore je Ivan Matetič istočasno postavil tudi široke osnove za najmodernejšo kompozitorsko smer v hrvatskem glasbenem Ustvarjanju; postavil je temeljni kamen za nadaljnji razvoj sodobne realistične in napredne hrvaške glasbene umetnosti. Drugi del njegovega umetniškega poslanstva - ohraniti našo lepo glasbeno folkloro — je morda še važnejši od prvega. Najvemejši čuvar te «čudovite muzike», zanimive po svoji melodiji in rjtojih . in bogate po svojih skalah, so išopile».' Ta narodni inštrument je do danes ohranil originalne istrske in Primorsko narodno pesem, vzniklo v davnini pod težkimi pogoji, ko so v teh krajih gospodarili tuji nasilniki in z vsemi silami poskušali izbrisati nacionalni značaj slovenskega življa ter uničiti njegovo narodno kulturo in umetnost. Sedaj deluje Matetič Ronjgov že tretje leto na reški glasbeni šoli kot predavatelj teoretičnih predmetov in harmonije, razen tega pa se bavi tudi s kompozicijami. Izmed zbornih kompozicij, ki jih je ustvaril po osvoboditvi,’ se skoraj po vseh festivalih in prireditvah poje njegova «Pjesma slobodi» (slišali smo jo tudi na Dnevu slovenske kulture v izvajanju koprskega pevskega zbora). V znak priznanja na svoje delo je Matetič nedavno prejel od ljudske oblasti večjo denarno nagrado. Pomembnemu jubileju zaslužnega umetnika se s čestitkami pridružujejo tudi tržaški ljubitelji in gojitelji njegovih del. PROSVETM ŽIVLJENJE na Goriškem pod Italijo Slovencem pod Italijo stavijo uradni in neuradni krogi še mnogo hujše ovire na pot njihovega kulturnega in prosvetnega razvoja, kakor pa se to dogaja v Trstu. V Beneški Sloveniji p a je sploh nemogoče govoriti o kakršnem koli kulturnem življenju, ker manjka zanj osnovna podlaga, ljudskošoiska izobrazba v materinskem jeziku in tem manj morejo obstajati kakšna prosvetna društva, pa čeprav z minimalnim kulturnim programom. Na Goriškem si je po padcu fa-šizipa naše ljudstvo zopet uredilo svoje šolo in poživilo skoro dve desetletji popolnoma zadušeno prosvetno življenje. P0 povratku Italije V te kraje skušajo seveda oblasti več ali manj prikrito te pridobitve polagoma odvzeti in uničiti. Vendar pa je prosvetno življenje na Goriškem, vkljub vsem oviram še vedno dovolj živo in razgibano. V prvi vrsti so tu pevski zbori in dramske skupine, katerim so se letos pridružile še nove, kakor n. pr. v Doberdobu, kjer je takoj v začetku pristopilo k delu okrog 30 članov. Največja ovira za uspešen razvoj dramskih odsekov je pomanjkanje osrednjega žarišča V Gorici. Odkar so nam ponovno vzeli ljudski dom, smo ostali brez osrednje dvorane, ki bi lahko poživila prosvetno življenje v jnestu samem in s tem vplivala tudi na naše vasi. Fašistično-šovinistična nestrpnost praktično zabranjuje vsako našo kulturno manifestacijo v mestu, kar je najbolj jasno pokazal primer razbitja Prešernove proslave lanskega februarja. 1 Zato je naše kulturno življenje prisiljeno, da si išče zavetja po gu-riških predmestjih. V Pevmi so si uredili prosvetno dvorano, ki pa komaj zadostuje za krajevne potrebe in je premajhna za prireditve večjega merila. V Standrežu pa so za poletno dobo postavili oder za predstave na prostem. V nedeljo 4. t. m. so na tem odru prvič nastopili člani prosvetnega društva iz Standreža. ki so naštudirali Zupančičevo «Veroniko De-seniško». To delo je ■ obsežno in težko ter nikakor ni primerno za podeželske odre in njihove igralce. Vendar pa moramo priznati, da Sq se ti zadnji potrudili in se še kar dobro odrezali, čeprav jim je Zupančičev jezik povzročal še znatne težave. Vsekakor so napravili leP napredek v primeru z lanskim letom, ko so tudi nastopili na prostem z «Miklovo Zalo». Ljudstvo je prihitelo iz vse okolice in do kraja napolnilo obsežen prostor pred' letnim odrom. Igri so sledili z velikom zanimanjom in čeprav je , trajala predstava dobrih šest ur, se niso niti naveličali, niti dolgočasili, Zato bodo moral; igralci delo v kratkem zopet ponoviti. Oder je popolnoma prenovljen ter odgovarja vsem kolavdacijskim predpisom. Tudi scenerija je nova; napravili so jo domačini po originalnih predlogih. Lepi kostumi la! dobe Celjskih grofov so tudi mnogo pripomogli k uspehu. V četrtek 8. t. m. pa je priredil mladinski pevski zbor Glasbene le v Gorici na istem odru v Standrežu svoj pevski koncert olj zaključku šilskega leta, o katerem bomo še naknadno poročali. I. M, QQS3Q33Sia Film • šah • radio PROSVETA" (ned fyudófoùto, j V petek 16. t. m. je članstvo PD «Vojka Smuč» na občnem zboru pregledalo svoje dosedanje delovanje, ugotovilo razmere, katerih sedaj živi, svoja sedanja prizadevanja in si začrtalo svojo nadaljnjo pot. Na tem občnem zboru so se člani pobavili v izčrpni razpravi tudi z vsemi problemi slovenskega življa na Tržaškem ozemlju. Predmet tega razpravljanja so bile šola, počitniške kolonije, priznanje enakopravnosti slovenskega jezika itd. Iz vsega tega se je razvila živahnu diskusija o bodočem delu. Društveno delo se namreč ne more razvijati tjavdan temveč mora sloneti na živi stvarnosti, članstvo se je mno goštevilno zbralo k temu občnem zboru. Dejstvo, da je društvo v zadnjem času priredilo z lastnimi močni nekaj zelo lepih in prisrčnih prireditev, 'kljub neugodnim KRONIKA V Ateljeju «Jadran tilm» zaključujejo snemanje novega programa Kerempuhovega Veselega teatra. Ta kratki film prikazuje na satiričen način aktpalne notranje in zunanje politične dogodke. Kmalu bodo pričeli snemati nadaljnji? Kerempuhovega teatra, ki prikazujejo nastanek bukareške Resolucije Informbiroja. «Jadran film» jo nedavno končal snemanje dokumentarnega filma «Zadruge» po scenariju in režiji Obrada Gluščeviča. Istočasno snemajo tudi film «Dogodki y Rasi» v režiji Rudolfa Sremca. Makedonsk filmsko podjetje «Vardar film» snema med drugimi tudi film o socialistični pre-obi-azbi zapadne Makedonije, kjer grade danes velik hidroicombinat, in kjer žive poleg Makedoncev tu-dipripadniki siptarske manjšine. Po znani Nušičevi satiri, «Muha» snema «Avala film» kratkometražni umetniški film z istim naslovom. V zvezi s proslavo 150 letnice mesta Washington bodo prvič javno predvajali stereoakopški film po sistemu Viterama Izumitelj sistema je Fred Waller. Pri tem sistemu gledalcu ni treba nositi naočnikov. Sistem temelji na istočasni projekciji treh posnetkov s pomočjo treh projektorjev, ki so razvrščeni v predvajalni dvorani v določeni razdalji. razmeram, in da je članstvo na tem občnem zboru pokazalo tako veliko zanimanje za vse naše probleme in za življenje društva, nam }e jamstvo, da se bo društvo tudi v brdočnosti uspešno razvijalo v duhu požrtvovalnosti in ljubezni do slovenstva in do svobode. Sledilo bo svetlemu vzoru Vojke Smucove, tržaške partizanke, katere ime društvo nosi. * * * V nedeljo 18. t. m. sla bili dve prirediti'! slovenskih šol in sicer rojanske osnovne šole in sveto-ivanskega otroškega vrtca. Sveto-ivanski gojenci otroškega vrtca so s svojim prostodušnim, ljubkim in prisrčnim nastopanjem, brez vsake zadrege pokazali, koliko lepega in dobrega so se v tem letu naučili. Zborno petje je zelo lepo učinkovalo in zelo izraziti so bili prizorčki z zdravnikom, mucko in miško in zaključni prizor domačih živali, v katerem so seveda zopet nastopili malčki v lepih kostumih. * * # V Rojanu je obsegal spored šolske prireditve 14 točk. Spored so izvajali otroci naravno, preprosto in z velikim navdušenjem ter ljubeznijo. Celotna prireditev je bila, lahko rečemo, posvečena materi, njeni ljubezni in njenim žrtvam za 'otroka. Otroci so izpovedali svojo ljubezen do matere. Obe prireditvi so obiskali starši in prijatelji otrok v tako velikem številu, da so bili prostori premajhni. a s Ob zaključku šolskega leta je bila v ponedeljek 19. t. m. ob 19 uri druga javna produkcija gojencev glasbene šole Glasbene matice v dvorani krožka «Circolo ricreativo Postelegrafonici» v ul. Gaiatti. Ta produkcija nam je pokazala s številom gojencev z neposrednim podajanjem in s pestrim ter obširnim programom znaten na predele. Tako je ta Produkcija na-zornèje od prve prikazala delo Glasbene šole. Tudi zahtevnost ne. katerih skladb na tej piodukciji je bila večja kot pri prejšnji živahnejša, bolj sproščena, bolj interpretativna in manj šolsko formali, stična zlasti pri nekaterih klavirskih solističnih nastopih in pri šti. riročnem izvajanju. Gojenci so nastopili s klavirskimi, violinskimi, harmonikarskimi skladbami in ena gojenka tudi s solo petjem. Le čudno se nam zdi, da so nastopili strmo trije gojenci med tolikimi gojenkami. Menda ne misli doraščajoči moški svet, da je ukvarjanje z glasbo le potrata časa in nevredno moža. Spored je obsegti 28 komadov. Gojenci so se učili pri dr. Gójmirju Demšarju, Milanu Pertotu, Stanku Maliču, Ubaldu Vrabcu, Emi Vrabčevi, Karlu Boštjančiču, ki so vsi dokazali, da so sposobni, vestni zanesljivi glasbeni vzgojitelji in da so jz veliko ljubeznijo poučevali. Iz filma: «Vragova lepota»: Micbel Simon kot dr. Faust (Mefisto) ter Gerard Fhilipe kot Henrik (Faust mlajši) “Vragova lepota,, Ze od 16. stoletja dalje so motivi iz zgodbe o skrivnostnem dr. Faustu, ki je svojo dušo prodal hudiču, nudili snov za nešteta literarna in tudi glasbena dela. Tako je n. pr. Anglež Marlow že leta 1589 napisal dramo «Tragična zgodba dr. Fausta», med najznamenitejše literarne obdelave Fau-stove zgodbe pa spada nedvomno Goethejev:a tragedija «Faust» iz leta 1808. Film «Vragova lepota», ki ga je režira! Rene Clair se naslanja predvsem na omenjeni drami; dejstvo pa, da se Faust z Marge-ritino pomočjo reši večnega pogubljenja, ga približuje Goetheju. Se precej momentov v filmu spominja na Goetheja: tako n. pr. duševni preobrat, ki nastopi v Goethejevem Faustu tedaj, ho posluša pomladnega jutra velikonočne zvonove...., v filmu, ko Mefisto odkrit'a Henriku bodočnost in vidi, da bo delal zločine «za srečo ljudi». Ali vrsta satiričnih scen, ko Mefisto in Henrik postaneta vplivna državnika, dalje spreminjanje peska v zlato; tudi Margarita iz filma spominja z nekaterimi lastnostmi na Goethejevo Margerito, vendar vse te zveze niso bistvene. V Goethejevem Faustu nastopajo nešteti problemi: predvsem problem spoznavanja človeka, njegove vloge v naravi, v odnosih do družbe .njegove omejene moči, problem dobrega in zlega. Goethe se je dotaknil najbolj perečih vpmšanj, ki so mučili njega in | njegovo dobo ter ga imamo lahko za nosilca ideologije na prehodu 18. in 19. stoletja. Kaj pa René Clair in njegov sodelavec Salacrou? Ta dva izhajata s cerkveno-re-Ugroznega stališča, zato ne pride do zveličanja na osnovi načela, da doseže odrešenje tisti, ki je vedno stremel k odkritjem; Henrik se namreč reši, ker se je krščansko skesal, spreobrne se, ki vidi v zrcalu pi-ihodnost, odpove se zadoščenju, ki bi ga imel z delom, odpove se 'napredku, ne glede na to, ali prinaša dobro ali zlo. Zanika torej znanost. Problem bi moral pokazati, v kakšni smeri naj bi n, pr. uporabili a-tomsko energijo, moral bi torej nakazati pot k življenju in ne k smrti. V Goethejevem Faustu vidimo, kako se človeške sile Pojavijo, razvijajo, kakšne ovire premagujejo, kakšno usodo doživljajo in kako vpliva na posameznika, na naravo zgodovine in družbo. Medtem ko ironična variacija Fausto, vega mita v filmu hoče poudarili analogijo s sedanjostjo, zaide v abstraktnost, njegova vsebina je izven problemov našega časa. Clair torej ni prinesel tega, kar smo pričakovali, vendar mu jo snov služila za vrsto domislic. Film Je bogat s situacijsko komi-ko, ne manjka mu tudi ironije. Človeške slabosti ironizira predvsem Mefisto, ki pa s svojo dobro-voljnostjo ne kaže niti sledi de-monstva. Odlično ga je predstavljal Michel Simon, ki prednjači pred ostalimi igralci glavnih vlog. Težko rešljiva študija Znanj šahovski komponist Kub-bei je sestavil dokaj težko rešljivo študijo, ki jo prinašamo v naslednjem. Beli; Kbl, D/5, Sg4 (3) Cmi: Kh3, De7, Sc5, a4, cG (5) Beli na potezi dobi! Naloga je težavna, ker ima črni tnateriaino premoč. Edino njegov kralj je osamljen in Y nevarnosti, da pade v matno mrežo. Jasno pa je, (la beli ne sme dopustiti črnim figuram do igre. Vse bi potem propadlo. Napad na črnega kralja mora biti neprekinjen. Crneinu kralju ne smemo dati počitka. Takoj pa moramo ugotoviti, da direktnega mata ni. Cmi kralj nam bo ušel preko šahovnice ng levi rob nad svoje ligure. Kaj nastane takrat? Prva poteza je izsiljena. 1. Sg4-e3+ Druge možnosti ni. Kh3-g3 2. Df5-g4+ Kg.3-f2 3. Dg4-f4+ Kf2-e2 Zopet edino prosto polje. 4. Df4-fl+! Ke2-d2 Skakača kralj ne sme vzeti. Po Del pade clama 5. Dfl-di-f Kd2-c2 Crni kralj je po ozki poti zbežal in išče zatočišča in varstva med svojimi figurami. Vedno manj imamo upanje na uspeh. V trenutku, ko mislimo postaviti zopet začetni Položaj ip iskati drugih problemskih možnosti, misleč, da smo skrenili s prave Poti, pa nam pokaže pozicija skrito nadaljevanje. Študija je lepo zasnovana. 6. Ddl-c2-f ! Bojazni, da nam kralj uide na odprto polj« ni, saj ne sme na .14, ker sledi Se3-f5 šah ni šeh; G. — - - Kc3-b4 Prava rešitev je skrita in je ne moremo takoj najti. Nadaljujmo pogumno z napadom na kralja, pa se nam bo glavni udar sam pokazal. 7. Dc2-b2-t Sc5-b3 Na Kb4-a5 aledi 8, Se3-c4-{-, Ka5- aG, !). Db2-b6 mat. Cmi kralj je med svojimi figurami. Toda baš tu ga doleti usoda. 8. Db2-a3+!! Kb4-a3: Napadena je bila tudi dama na e7 in kralj mora žrtev sprejeti. 9. Se3-c2 mat. Jugoslavija premagala tudi Finsko Po zmag; n;d Švedsko, je jugoslovanska šahovska reprezentanca odigrala v preteklem tednu dvokrožni dvoboj na 10 deskah proti reprezentanci Finske in zmagals z velikim rezultatom 16: 4 točke. Prvo kolo je dalo rezultat 9:1 za Jugoslavijo, v drugem kolu pa so Finci nudil; mnogo jačji odpor in dosegli 6 remijev. Posamezni uspehi so: Ghgorič - Becjc 1:0, remis Trifunovič, Pirc - Ojanen 1:0, remis Rehar - Mieli 1:0, 1:0 Ing. Vidmar Salo remis, re-mis Puc Kailo 1:0, 1:0 Milič — Vestrinen 1:0, remis Matanovič — Niemela 1:0, remis Ivkov — Solin Id), 1:0 Tot — Laisari 1:0 remis Na drugi deski je igral prvi dan Trifunovič, drugi dan Pire, ker sta oba odigrala po eno simultanko. Pirc je proti 30 finskim šahistom po štiriurni težki borbi dobil 22 partij, 4 izgubil in 4 remiziral, kar je vse kakor zelo lep uspeh za jugoslovanskega mojstra, ker je nastopilo tudi mnogo prvokategornikov. Trifunovič pa je rabil 5 ur z rezultatom: 20 partij je dobil in 10 remiziral. Tako visoka zmaga Jugoslavije nad Finsko, ki je za Švedsko najmočnejša ekipa v Severni Evropi, predstavlja nov, krasen uspeh jugoslovanskega šaha v inozemstvu. Jugoslovansko moštvo je pokazalo kvaliteten šah in veliko borbenost. Razmeroma najtežja borba pa čaka jugoslovansko reprezentanco prihodnje dni na Nizozemskem, kjer se bodo srečali jugoslovanski reprezentanti y prav tako dvokrožnem dvoboju na 10 deskah z nizozemsko reprezentanco. SPORED ODDAJ V TEDNU od 23.6.50 do 29.6.50 Poročila v slovenščini vsak dan ol> 7.00 (ob nedeljah ob 7.30) 13.00 19.30. Poročila v italijanščini vsak dan ob 6.45 (ob nedeljah ob 7.15) 12.45 19.15 in 23.00. Poročila v hrvaščini vsak dan ob 18.45. Pregled tiska v italijanščini vsak dan ob 14.30. Pregled tiska v slovenščini vsak dan ob 14.45. Politične aktualnosti v italijanščini vsak torek, sredo, četrtek in petek ob 17.30. Jutranja grasba vsak dan ob 6.30 do 6.45 (ob nedeljah od 7.00 do 7.15) in od 7.15 do 7.30 (ob nedeljah od 7.45 do 8.15). PETEK: 23.6.50. 12.00 Vedra opoldanska glasba. 12.30 Klavirske skladbe. 13.15 Poje zbor tehnične srednje šole v Ljubljani. 13.45 Ljudska univerza: Boj za An-tarktido in Arktido (slov). 14.00 Igra vaški kvintet. 18 Športni pregled (ital). 18.15 Evat-Brandl Trio. 19.45 Sindikalna vprašanja (ital). 20.00 Uganite kaj igramo (ital). 20.30 Slušna igra (ital). 22.00 Novo jugoslovansko gospodarstvo Skadrsko jezero (slov). 22.10 Večerni koncert. SOBOTA: 24.6.50. 12.00 Haydn: Simfonija št. 99 v F- duru. 13.15 Pevski koncert baritonista Franceta Langusa. 13.45 Gospodarski pregled (ital). 14.00 Igra Mali ansambel Radia Ljubljane. 18.00 Pionirska ura (ital). 18.30 Glasba za najmlajše. 19.45 Borbene in partizanske pesmi. 20.00 Hrvatski kulturni pregled (hrv). 20.30 Hrvatske pesmi. 20.45 Politični pregled (slov). 21.00 Veder sobotni večer (slov). 21.30 Igra zabavni orkester Radia Ljubljane. 22.00 Potovanja po socialistični Jugoslaviji (ital). 22,15 Male skladbe velikih mojstrov. NEDELJA: 25.6.50. 8.15 Iz klavirskih koncertov. 9.00 Kmetijska ura (slov). 9.30 Kmetijska ura (ital). 10.00 Folklorna glasba. 10.45 Oddaja za Bujščino (hrv). 11.13 Pester solistični spored. 11.45 Našim ženam (slov). 12.00 Glasba po željah (slov). 13.30 Pionirska ura (slov). 14.00 Glasba po željah (ital). 17 Oddaja za podeželje: 1. Pogovor v dialektu: 2. Anderson (obletnica); 3. Pred novo žetvijo. 18.30 Smetana: Češki plesi. 19.45 Slovenske narodne in u-metne pesmi. 20.15 Skladbe italijanskih avtorjev. 20.45 Politični pregled (ital). 21.00 Iz opernega sveta. 22.00 Športni pregled (ital). PONEDELJEK: 26.6.50 12.00 Opoldanski koncert. 13.15 Poje mezosopranistka Justina Kralj-Vugo-va. 14.00 Francesco Molino: Trio za flavto, violo in kitaro. 17.30 Športni pregled (slov). 18.00 Glas mladih (ital). 18.15 Iz klavirskih triov. 19.45 Simfonični plesi. 20.15 Operne arije in dueti. 20.45 Iz tržaškega ozemlja: Trst V Maršalovem planu (slov). 21.00 Vesela ura (ital). 21.45 Pojejo znani italijanski pevci. 2ZOO Življenje jugoslovanskih narodov (hrv). TOREK: 27.6.5« 12.00 Laiiek opoldanski spored. 12.30 Poje slovenski sindikalni kvintet. 13.15 Pester solistični spored. 13.45 Kulturni pregled (ital). 14.00 Pester spored izvaja orkester Radia Ljubljane, p.v. Filipa Bernarda. 18.00 Ljudska univerza (ital). 18.15 Skladbe Friderika Chopina. 19.45 Kulturni pregled (slov). 20.00 Opera. 22.30 Nočni koncert. SREDA: 20.65«. 12.00 Opoldanski koncert. 13.15 Iz Mozartovih del. 13.45 Gospodarski pregled (slov). 14.00 Igra veseli kvintet. 18.00 Z našim ljudstvom (ital). 18.15 Čajkovski: Labodje jezero. 19.45 Slovenske narodne pesmi. 20.00 Male skladbe velikih mojstrov. 20.30 Radijski obzornik (ital), 20.45 Poje tenorist Janez Lipušček. 21 Igra zabavni orkester Radia Ljubljana. 22.00 Življenje jugoslovanskih narodov (ital). 22.35 Iz starejših opernih baletov. ČETRTEK: 29.6.5». 12.00 Iz opernega sveta. 13.15 Popularne skladbe italijanskih skladateljev. 13.45 Našim ženam (ital). 14.00 Igra Stojan Stenovič s svojo kapelo. 18.00 Koncert pianista Marjana Lipovška. 19.45 Slovenska orkestralna glasba. 20.35 Jezikovni pogovori (slov). 20.30 Poje tržaški komorni zbor p.v. Ubalda Vrabca. 21.00 Radijski obzornik: Borba kolonalnih narodov (slov). 21.15 Koncert sopranistk* Blanke Dežman in Noni Zuneca. 22.00 Feuilletons (ital). SIRITE SLOVENSKO KNJIGO! Fizkultura • uganke SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO liigoslovansfei mtomiaS o d 1 i «c rt o Samo Se en dan nas loči od pomembnega svetovnega prvenstva v nogometu, ki vzbuja po vsem svetu Že toliko časa izredno zanimanje. Vse priprave so končane, ogromni stadion je pripravljen, preskrbljena so prevozna sredstva, stanovanja za igralce, novinarje, strokovnjake in inozemske gledalce. Vsa brazilska javnost napeto sledi športnemu tisku, živahno komentira, kdo bo letošnji prvak, razpravlja o moči, tehniki in lepi igri posameznih reprezentanc. Rio de Janeiro, kjer je glavni sedež nogometnega prvenstva, je praznično o-krašeno z zastavami držav-udele-Ženk, tudi trgovine so vse v znamenju velike tekme. Določenih je za sedaj IT sodnikov iz Evrope in določeno je tudi že število brazilskih sodnikov. Novi svetovni prvak rri v vi • v . • 1 • Irzaski športniki gostujejo v FLRJ V Ljubljani je bila v nedeljo mladinska nogometna tekma med reprezentancama Ljubljane in Trsta. Naši mladinci so pustili v Trstu štiri najboljše igralce, kar se je igri seveda naša ekipa bila verjetno kar na hitro izbrana in ni imela tudi dovolj treninga. Odlikovali so se po izrednem startu, s katerim so domaćine prekašali, pri napadu pa niso imeli prave povezave in odločnosti. Ljubljančanom se je poznala trdna in dosledna vaja, atletska priprava in dobra povezava med odseki. Prvi Polčas se je končal z neodločenim Izidom 1:1, v drugem pa so igralci izgubili s 4:1. V Beogradu sta se srečali košarkarski ekipi beograjskega Železničarja 'n Tr,sta, ki je na turneji po FLRJ. Železničar zaseda četrto mesto v lestvici jugoslovanskega prvenstva in je zaradi Izredne natančnosti v tem srečanju tudi zmagal. Tržačani so sicer krasno zaigrali, a premočnemu železničarju niso bili kos. Igra se je kon-.čala s 43:37. V nedeljo bodo tržaški lahkoatleti ■odšli v Ljubljano, kjer bodo tekmovali s tamkajšnjimi telovadci. Po skrbnem treningu upamo, da se bodo V. Sloveniji uspešno izkazali. * * » JfisloHsIii šporlii mmm v ìhmsIm tudi tečii iiiled V inozemstvu gostujejo štiri jugoslovanska nogometna moštva: kombinirano moštvo «Dinamo» — Crvena itvezda, ki nastopa pod imenom «Dinamo» dalje «Hajduk», «Sloga», in «Metalac». Preteklo sredo je «Dinamo», ki gostuje v zapadni Nemčiji, igral v Nuernbergu s tamkajšnjim moštvom *n ga premagal s 2:0 (1:0). V drugem s p r e J e 11 bo prejel poleg visoke denarne nagrade tudi umetniško izdelan meter visok srebrn pokal, vreden milijon italijanskih lir. Darovala ga bo prvaku Nogometna zveza Brazilije. Vsi igralci posameznih reprezentanc, ki so se plasirali v polfinale svetovnega prvenstva, so dosegli najboljšo formo, o njihovih treningih na široko pišejo vsi brazilski dnevni časopisi. Vidno mesto pa z vzema brezdvoma tudi jugoslovanska reprezentanca, ki je bila ob pri. hodu v Brazilijo nadvse pi-isrčno sprejeta. Dan po njihovem prihodu so vsi domači časopisi objavili velike reportaže, članke, fotografije in niso štedili z gostoljubnimi pozdravi. Ko pa so prisostvovali treningom jugoslovanskih nogometašev je že itak velika pozornost še bolj narasla. Strokovnjaki in predstavniki FIF-e Italijan Barassi je med drugim dejal, da smatra Brazilijo, Anglijo, Italijo in tudi Jugoslavijo za najresnejše kandidate za svetovne prvake. «Jugoslovani igrajo zelo lep in kombinacijski nogomet«, je pripomnil, Švedski sodniki so dali še bolj zanimivo izjavo; dejali so, da so jugoslovanski nogometaši najboljši v Evropi, da, boljši od Švedov in Angležev. Njihovo mnenje, ki so ga časoprisi seveda takoj objavili, je naletelo na odobravanje športnih strokovnjakov in javnosti. Tudi angleški trener VThittaker je opozoril, da spada med zelo nevarne tekmece tudi Jugoslavija. Italijanski trener Sperone, ki gleda zelo optimistično na bližnje srečanje svojih igralcev s Svico je tudi priključil jugoslovansko repi-ezentanco k najmočnejšim evropskim ekipam. Jugoslovanskim nogotnetašem želimo tudi mi, da bi na tem prvenstvu dosegli čim večje uspehe! srečanju je «Dinamo» v igri z ekipo «Muenchen 1860» doživel poraz z rezultatom 4:2 (3:2), tretje srečanje pa Je bilo v Essenu z domačo ekipo «Roth - Weiss», ki se je končalo neodločenp 0:0. Po turnirju v Saarbrueokenu, kjer je «Hajduk» osvojil tretje mesto, je splitsko moštvo odpotovalo na turnejo v zapadno Nemčijo. Prvo tekmo je odigralo v Koelnu z domačim moštvom ki ga je «Hajduk» premagal z 2:0. V petek se je srečal v Hamburgu z ekipo «Hamburger Sportvereinom», ki je odnesel zmago z 2:0 (2:0), v tretji tekmi z «Gladbachom» pa je «Hajduk» zopet zmagal z 1:0 (0:0). Po treh zmagah na Danskem je «Metalac» doživel v Borosu prvi neuspeh z neodločenim izidom igre 2:2, v srečanju z ekipo «Oestersund» pa je bil zopet prvi s 7:4. Sloga je dosegla na Švedskem tri zmage, prvo v igri z moštvom «Umao» 12:3, drugo z ekipo «Prisca Viljar» 5:2, tretjo pa z moštvom «Ernesvika» 5:2. JUTRI ZAČETEK KROŽNE DIRKE "Po Hrvatski in Sloveniji,, juhi ou uri aopo la n e uo na Kongresnem trgu v Ljubljani svečana otvoritev velike mednarodne kolesarske dirke «Po Hrvatski in Sloveniji«. Kolesarje bodo sprejeli zastopniki oblasti in fiz-kultume organizacije, nakar se bodo tekmovalci odpeljali v po-dravni vožnji po Ti/rševi cesti do Bežigrada, kjer bo start prve etape Ljubljana — Maribor. j tekmovali dve ekipi: prvo predstavljajo: Sellier Pio, Grio ' Alve-ro, Braico Innocente, Rebula Mano, Danieli Giuseppe, Della Santa Silver, Cardar Ahili j, drugo pa kolesarji Colja Boris, Fon-tanot Renato, Sclausero Nemari-no, Javornik Giorgio, Coretti Carlo, Rinaldi Walter in Cok Milan. Druga etapa bo šla iz Maribora v Zagreb, kjer bo na trgu Republike start tretje etape. Zadnja, t. j. sedma etapa Bovec — Liubljor-na, bo brez dvoma najtežja in najbolj naporna, ker bodo morali tekmovalci premagati 1.000 m relativne inšine in bodo imeli le enodnevni počitek v Opatiji. Cilj zadnje etape bo na letnem telovadišču v Ljubljani 1. julija, naslednjega dne pa bodo vsi dirkači nastopili v ulični vožnji, v kateri bodo prevozili 75 krogov. Kriterijska dirka bo še v Mariboru, Celju in Zagrebu. Dirka, ki bo razdeljena na 7 etap, bo sodeč po številnih prijavah inozemcev in močno zastopane jugoslovanske reprezentance, zelo zanimiva. Na tej tekmi ne bodo sodelovali pi'ofesionalci, temveč izključno le amaterji. Jugoslavijo bodo zastopala tri moštva, inozemce pa po ena ekipa iz Avstrije, STO, Francije, Luksemburga, Belgije. Prijavili so se tudi posamezniki iZ naslednjih držav Italije šest iz Turina, med katerimi je tudi lanskoletni najuspešnejši tekmovalec III. krožne dirke, ter trije kolesarji iz Ferrare, med njimi Zanotti, iz Danske in Jugoslavije. S STO-ja bosta V Opatiji mednarodna motociklistična tekma V celo vrsto prireditev in tekmovanj, ki jih prireja AvtomoJMlsko-mo-tociklistična zveza Jugoslavije, da bi popularizirala ter dvignila to športno panogo, spada tudi mednarodna motociklistična dirka, ki bo od 24. do 25. junija v Opatiji. Dirka bo brzinska in se bo razvijala na krožni progi, ki bo dolga 6.000 m. Del proge bo tekel na cesti Reka - Opatija, del pa na cesti Reka -Trst. Dva dni pred tekmo bodo treningi pod nadzorstvom športne komisije. Med ljubitelji motociklističnega športa vlada veliko zanimanje in so inozemski dirkači. Za tekmovanje z motorjem na 350 ccm so se prijavili inozemci: Francoz Marcel Perrin, ter Avstrijci Fritz Trella, Josef Halu-pa, Rudolf Runz Ernest Vogel. Od Jugoslovanov pa bodo s tem vozilom tekmovali: Stevo Cabraja in Vjeko-slav Jazbec. Največja borba se bo vsekakor razvila v kategoriji motorjev na 500 ccm, kjer bodo poleg Švedov Ing-var Nilssona, Atvare, Nils Johnsso-na, Švicarjev Edy Maiera in Benoit (dvojina), 6. ravnilo, 7. glasbilo,| valna potrebščina (narobe), 10. goral v Martuljkovi skupini, 20. široka cesta. SATOVJE 1. mezdno gibanje, 2. oblika glagola vkopati, 3. del pilotove opreme, 4. šega*«. 5. potujoči pastir, 8. šahovski izraz, 9. poljsko orodje, 10. revše, slabotnež, 11. zgodba, 12. slaven. 13. ponavljalni števnik. KRIŽANKA 'A i 3 k A 5- 6A ? SA 9 10 'K A u. <3 A ik “A A ll) n A )$ ,9a A Vodoravno: 1. polarni kraj, 5. predlog (srbohrvaško), 7. vojna (si'bohrvaško), 8. začetek abecede, 10. zlato (francosko), 11. oblika glagola ljubiti,(ital.), 12. predlog (ItaL), 13.od kovača, 14. avtomobilska znamka, 15. predplačilo, 16. romanski člen, 17. glej vod, 18. šl- Navpično: 2. samoveznica, 3. od Tamare, 4. prebivalci Itake, 5. ptica, 6. dišava, 8. žensko ime, 9. gorsko zatočišče. PREGOVOR V ŠTEVILKAH i. 2 11 14 12 7 5 2 2. 9 17 13 12 18 19 3. 4 13 1 17 8 5 4. 13 18 5 8 9 5 6 5. 4 2 12 4 10 5 G. 7 16 4 10 14 19 7. 3 14 12 18 11 8. 4 15 9 5 10 14 19 9. 15 5 3 18 12 10. 17 19 5 3 11. 6 17 9 5 Besede pomenijo: 1. vsak zave- den delovni kolektiv ga ima. 2. vrsta važnega gospodarskega podjetja, 3. sprememba vremena, 4. črtež, ki služi evidenci, 5. temelj, C. živo bitje, 7. točka na nebesnem svodu, 8. delo, posel, 9. mesto v Istri, 10. povelje, 11. reka v Sloveniji. Ob pravilni rešitvi boš bral v dugi (od zgoraj navzdol) in v tretji (od spodaj navzgor) vrsti navpično znan slovenski ljudski pregovor. POSETNICA Sterm Adam Kam potuje ta tovariš? ♦ REŠITVE KVADRATNA TROJICA 1. lišp, 2. idol, 3. šota, 4. Planica, 5. Igor, 6. cona. 7. Aragona, 8. obad, 9. Nada, 10. Adam. POSETNICA Prežihov: Požganica. MAGIČNI LIK 1. Golovec, 2. slanina, 3. sonoren, 4. ovirati, 5. Benetke. Musy-a ter Francoza Marcel Perrina nastopili tudi naslednji jugoslovanski dirkači: Drago Kamenar, ki je zasedel na nedavnem mednarodnem tekmovanju v Avstriji 6. mesto, Mile Bogosavljevič, Veljko Metz in Slavko Barbarič. Proga ima mnogo zavojev, ki ne dopuščajo velike brzine, kar bo jugoslovanskim tekmovalcem vse-| kakor v korist, sicer bi ne mogli biti kos inozemcem, ki s svodni vozili lahko dosežejo do 200 km na uro. Na mednarodnem teniškem turnirju za prvenstvo Dunaja je včeraj Palada v igri posameznikov premgal Avstrijca ; Weissa 3:6, 6:0, 7:5, Mitič pa avstrijskega Davis Cup reprezentanta Hu-berja 6:3, 6:1. V finalu je Mitič premagal Palado in tako osvojil mednarodno prvenstvo Dunaja v tenisu. 12. julija se bo Tržačan Mitri Tiberio srečal s svetovnim prvakom srednje kategorije La Motta za naslov svetovnega prvaka. Atletski klub «Crvena zvezda» iz. Beograda bo gostoval v Svici. Prvo srečanje b0 v Baslu 26, junija z domačim moštvom. Teniški dv.oboj Beograd: Monte Carlo se je končal z zmago Beograda 3:2. Na dvodnevnem mednarodnem plavalnem tekmovanju med zagrebškim: in dunajskim^ plavalci je zagrebška Mladost premagala dunajski plavalni klub Diana z rezultatom 83:60. V Beogradu je bil atletski dvoboj med moškima in ženskima reprezentancama Dunaja in Beograda. V skupnem rezultatu so zmagali domači atleti, s 33:66, dočim so Avtrijke zmagale s 56:59. Cera] je na progi 1500 m dosegel noy državni rekord v času 3:53.4, Marija Radosavljevič Pa je vrgla kopje 40, 67 m. Avstrijka Kla-nedxkyjeva je postavila nov državni rekord svoje države, ko je pretekla progo 800 m v 2:19,2. Nov češkoslovaški rekord je postavil Tošnar Zatopek na 100 m ovire v 14.6. V Parizu je na atletskem tekmovanju skušala ekipa Stade Fran-cais izboljšati svetovni rekord v štafeti 4x800 m, di ga imajo Švedi s 7:29.0. Poskus nj uspel za 0.4 sekunde. V srečanju za Davisov pokal v dvoje med Švedsko in Filipini, je švedski par Bergelin — Da-vidsson premagal filipinski par Ampon — Carmona z 6:2, 6:3, 6:3. V srečanju posameznikov je prav tako zmagala Švedska z 2:01/2. V igri v dvoje ' za Davisov pokal med Dansko in Francijo je danski par Ulrich 8 —1 Nielsen premagal Francoza Tromas — Rc-my z 7:5, 6:4, 12:10. v srečanju posameznikov sre je igra končala z neodločenim rezultatom 1:1. Teniski turnir v Wìmbledonu na Angleškem bo od 26. junija do 8. julija. V Saarbruckenu je nogometna reprezentanca Svice premagala reprezentanco Saara 1:9 (11:4). V Stockholmu sta postavila nova švedska plavalna rekorda Rask na 200 m prsno z 2:41, 6 in Abrahams-son na 880 yardom z 10:27.3. Prvak Jugoslavije v telovadbi je postal znani tekmovalec Miro Lon-gika s 55,70 prvenstvo v poljubnih vajah na orodju je osvojila Slovenka Neža Cerne s 55,45. Italija se je s 3 zmagami proti 2 v srečanju z Belgijo kvalificirala za Davisov pokal v evropski coni. Italijan Cucelli je premagal Belgijca Briehanta z 6il, 5:7, 6:4, 6:2. To je bila poslednja igra posameznikov na tretji dan srečanja. Zaradi telesne izčrpanosti se je moral Cucelli odpovedati nadatljnjim srečanjem. Je pa zagotovil, da bo 20. julija nastopil v Kopenhagenu v polfinalu z Dansko. Znani italijanski kolesarski tekmovalec Fausto Coppi, ki se je ponesrečil na 33. kolesarski dirki Giro d'Italia, bo začel s treningom V začetku avgusta. iMpr t - ■> ; Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Montecchl S Rokopisi se ne vračajo pi5& PIPI tijuba Pepa, draga znanka! Človek res ne ve v tej dobi, kje bi našel še primere nečloveški podli zlobi kominformovske zalege. To so ti kaj čudni tiči Zbrani z vseh vetrov ko nekdaj grajski valpti in biriči brez ideje in poštenja Z gòlo željo za nadvlado bližnjega in če mogoče za priložnostno parado. To je ves program skupine izgubljenih pustolovcev-In zato seve ni čudno, da odvisni so od novcev vsakovrstnih gospodarjev: včeraj še poslušni sluge slaboumnega Benita so pritiskali na druge naj si naglo oskrbijo črne srajce in sekire. Danes v. službi Meksikanca uporabljajo nianire iste kakor pod fašizmom. Zlepa nihče ne naseda sodrgi propadlih tipov, kajpada, zato je treba le s terorjem in nasiljem ter zahrbtno kaj doseči. V temo zvabiti človeka in napasti ga za pleči SINDIKALNA ALKIMIJA PRVI DELAVEC: Ali si ti zdi, da stradovito smrdi? DRUGI DELAVEC: Kaj ne bo smrdelo pri tej kominlormistčni sindikalni alkimiji. to velja pred Kom in j ormoni za nečuveno junaštvo. Vendar naj ti rečem, Pepa, podlost, zlobo in prostaštvo ljudstvo včasih tolerira, da spregleda vrste onih, ki počnejo Zla dejanja. Potlej udari po patronih in voditeljih škodljivcev, kakor se je to zgodilo že Z nacisti in fašisti. , Tudi zdaj ga bo minilo kmalu enkrat potrpljenje. Kam potem bo šel Viđali? S škvadro besnih pobijačev naj bi zopet ga poslali k Meksikancem. Tam naj uganja še naprej toreadbrja, kajti tu pri nas smo siti njega in še bolj terorja. Od teh misli vsa sem bolna in si ravno kuham kavo, da si malo potolažim slabe živce. Pepa zdravo! Iz kominformovskega tabora Kominformist A.:, Vse, kar je prav, ampak to, da zahrbtno napadejo in težko ranijo takega poštenjaka, idealnega antifašista, kakor je Bortolo Petronio, tega ne morem odobravati. . Kominformist B.: Kaj pa' hočeš? Ravno zato, ker jé vnet antifašist, ga je treba pobijati s fašističnimi sredstvi! NA POHODU Predsednik cone dr. Palutan je y posebnem pismu okoliškim slovenskim županom sporočil nadaljne omejitve uporabo slovenskega jezika. Morana in pavovo perje Čudno, kajng? Morana je človek, ženska in vendar se,kiti s pavovim perjem. Pa je res tak0 in ‘nič drugače. Ce pa Morana misli da ni tako,',pa naj pove kako je z lastnino hrvatske narodne noše, y kateri je igrala primadono nella pinetta dì Nànon. Ce pa bi se tega Mo. rana ne spominjala več, kar je z oziram na velikansko pozabljivost kominformìstoy zelo verjetno, bo zadevo pojasnila Kraška burja, ki je o zanimivi ih značilni usodi omenjene noše dobro poučena. Med vrstami Moderne pravljice. Dne 20. t. m. so našli na cesti pri Sv. Ivanu ranjenega nekega Renata Riboldi'-ja. Povedal je zanimivo zgodbo. Ugrabili so ga baje «Titovi agenti» in ga pobili. Vse to iz maščevanja. On, Riboldi je bil svojčas v zaporu v Zadru in da se reši zapora, se je obvezal, da bo šel v Trst 'in od tam s šifriranimi dopisi poročal koprski oblasti o dogodkih v Trstu. V ta namen je dobil v Zadru posebno . šifrirano abecedo. Todav Trstu je vso .stvar gladko prijavil policiji. In sedaj je, kakor rečeno, sledilo «maščevanje». "Zaščitnikom,, slovenske kulture Vsi vemo, da posamezni Slovenci pred vojno že so radi spoštovali kulturni molk, ker grozno so se bali fašistov. In zato so ždeli v senci. Odkar ima v. osebni evidenci kulturni naš napredek sam Viđali, pn ravno ti skrivači so postali njegout najposlušnejši učenci. Odtlej prirejajo Z vso vnemo šagre in publiki dele kulturne blagre razširjajoč ljubezenske popevke: ecin cin che bel...» in plese očarljive Spini poskočnice nadvse spakljive, kar sodi vse v poulične posevke. Iznajdljivi Miani Michele Miani je iznajdljiv mož. Zato je Trst za časa njegovega županovanja tako cvetel. Sedaj je objavil v «Voce Rèpubblicana» tole zanimivo iznajdbo: Od obale pri Gradežu do istrske Punta Salvore je samo 19. km. To pomeni, da jugoslovanska oblast cone B lahko nadzoruje ribarjenje prav do italijanske obale. Iz tega nujno izhaja, dp je rešitev iz te zagate ta, da se cona B priključi k Italiji! Bum!! dragi Miani, Prepozno si prišel. Gonja o coni B je že v arhivu. Zdaj imamo opravka z generalom Alexandrom. KOMINFORMIADA Pred dnevi so kominformistični škvadristi ponoči zanrbtno napadli tov. Petronia Brtola. Napad nanj je kominformistični tisk dalj časa pripravljal z vsakodnevnimi hujskaškimi članki. PRVI SKVADRIST: Napadli sa bomo od zadaj • Drugi SKVADRIST: Ne, kameratt, koininform nas Je vedno učil poštenja, napadli ga bomo vsi trije od * * * Med vrsticami. Na stotine ljudi vsak dan potuje iz ene cone y drugo. Posebno tudi lahko potujejo Italijani, ki v Trstu podpisujejo notarske zapisnike 6 «preganjenih» v coni B. (Vsaj tako je nedavno poročal nek italijanski list in citiral razne izjave). Edino oblastva cone B so tako prekleto nerodna, da ne morejo najti človeka, ki bi utegnil potovati in prenašati potrebne ilovice. Ne preostaja jim drugo, kakor da se poslužujejo šifriranega dopisovanja! In ti koprski revčki niso mogli najti bolj primernega človeka, nego je ta Renato Riboldi! Ni hudo, da take pravljice prinaša v dolgih kolonah «Giornale di Trieste», ni tudi hudò, da- jih ljudje čitajo in jim verujejo, hudo pa je, da jim nasede tudi famozna — najboljša policija na svetu! * »>« * Praznik sv. Nazarija. Dne 18. t. m. so slavili praznik sv. Nazarija, koprskega patrona. Sam tržaški škof se je potrudil in imel pridigo. Pridigoval pa ni o krščanski ljubezni ali o usmiljenem Samaritanu ali o zgubljenem sinu. O ne! Danes ima škof Santin druge pojre-be! Pridigal je o coni B in o strašnih «preganjanjih». Končno pa se je le tudi spomnil na boga, toda samo s tole besedo: Bog še ni umrl! On bo udaril vse zatiralce. * » * Med vrsticami. Res je: Mnogo, mnogo nekdanjih Santinovih pajdašev, zatiralcev slovenskega življa, je pravični bog že udaril. Z zanimanjem čakamo, kdaj pride Santin škof na vrsto.—