VESTNIK Poštni urad 9020 Cetovec Vertagspostamt 9020 Ktagenfurt ; izhaja v Cciovcu Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETNIK XXXViii CELOVEC, PETEK, 18. NOVEMBER 1983 ŠTEV. 46 (2149) Ob postavitvi novih raket v Angtiji: Namestitev novih raket ogroža mir Smrtonosna oboroževaina spiraia se od ponedetjka naprej spet vrti. Ameriška vojaška administracija je v ponedeijek izkrcata v Veiiki Britaniji prve jedrske rakete. Na ameriškem oporišču Greenham Com-mon biizu Londona so namestiti prve rakete tipa Cruise Missaii (govori: krus misaji), ki nosi vsaka v svoji konici 16-kratno razstreiiino moč hirošimske bombe. Skupno naj bi jih namestiti v Angiiji 160. Tudi na Siciiiji se pripravijajo na namestitev 112 raket v kraju Comiso. Nizozemska, Beigija in ZRN naj bi siediie. Italija: Pertini za zaščito manjšine Trenutno se začenjajo spet obravnave predloženih osnutkov za zaščito narodnostnih manjšin ter etničnih in jezikovnih skupnosti v Italiji. Sicer so osnutek zakona v zadnjih letih že obravnavali v italijanskem parlamentu in drugih komisijah, postopek pa je bil prekinjen, čim so pred volitvami razpustili parlament. Te dni je enotni delegaciji Slovencev v Italiji odgovoril italijanski predsednik Pertini, ki je v svojem pismu izrazil željo, „da bi bil postopek za dokončno izdelavo zaščitnega zakona hiter in da bi se v čimkrajšem času uresničila zakonita pričakovanja avtohtonega slovenskega prebivalstva tržaške, goriške in videmske pokrajine za zaščito njegove identitete na osnovi ustavnih določil." Srečanje narodnosti posvečeno informiranju Dane: :e v Moravcih pri MuMki Soboti začenja osmo stečanje narodno:ti sosednih dežei, ki bo tokrat po:večeno vpraSanju informiranja. Srečanja, ki ga tokrat organizirata komisija za narodnostna vpraSanja in obmejne stike pri pomurskem medobčinskem svetu SZDL in samoupravna interesna skupnost za prosveto in kuituro madžarske narodnosti Murska Sobota — Lendava, se bodo tudi tokrat udeiežiie narodne skupnosti iz Avstrije, ttatije, Madžarske in Jugoslavije. V dveh dneh bodo posamezne delegacije manjšinskih organizacij imele priložnost, da razpravljajo o dveh plasteh problematike intormiranja: o obveJčanju znotraj narodne skupnosti same v njenem jeziku in o sprotnem in objektivnem obveJčanju o življenju narodnosti v jeziku večinskega naroda. Ti koraki atlantskega pakta, ki jih morajo menda storiti, ker jih ogrožajo jedrske rakete tipa SS-20, so izzvati med prebivatstvom ostre proteste. Sovjetska zveza in države varšavskega pakta pa so odgovorite, da „se ne bodo odrekle boju za mir" in opozorite, da so prisitjene odgovoriti na postavitev novih ameriških raket s postavitvijo raket v NDR in Češkoslovaški, da bo s tem spet vzpostavljeno ravnovesje. Protesti v Angliji in Itaiiji To hladnokrvno ravnanje vojaških strategov je predvsem v neposredno prizadetem prebivalstvu izzvalo močan protest. Predvsem napad na Grenado je močno vplival na javno mnenje Angležev glede evroraket. Po najnovejših raziskavah se je delež ljudi, ki nasprotujejo namestitvi raket povečal. 9 od 10 Angležev zahteva vsaj dejansko, fizično kontrolo nad raketami, da Američani ne bi imeli možnosti sprožiti rakete iz njihovega ozemlja brez dovoljenja Angležev in ne da bi Anglija bila vključena v morebitna vojaška dogajanja. Kako odločno hoče nastopiti angleška vlada proti nasprotnikom jedrskih raket pa priča grožnja obrambnega ministra Heseltina, da vojaki lahko streljajo na vsakogar, ki bi na letalskem oporišču Greenham Common prodrl do bunkerjev z raketami. V italijanski poslanski zbornci je te dni tekla burna razprava o namestitvi 112-ih ameriških manevrir-nih raketah, ki jih predsednik itali- janske vlade Bettino Craxi zagovarja, „ker sovjetske rakete merijo na Italijo." Po razpravi se je tudi večina poslancev izrekla za namestitev raket na Siciliji. Razpravo o raketah je zahtevala KPI skupaj z drugimi levimi strankami, da bi prodrle z dvema predlogoma, in sicer: ženevska pogajanja naj bi podaljšali za leto dni in v tem času naj ne bi namestili ameriških raket v Evropi; in drugič, k pogajanjem naj bi pritegnili vlade evropskih držav, članic NATO in varšavskega pakta. Ob začetku razprave (v ponedeljek), je pred poslansko zbornico policija večkrat napadla nekaj sto pacifistov, ki so demonstrirali proti namestitvi novih raket. Pri tem so bili pretepeni tudi številni časnikarji ter celo poslanci. Kljub težavni situaciji — saj namestitev raket že neposredno pripravljajo — pa mirovno gibanje vztrajno zbira podpise za ljudsko glasovanje proti namestitvi raket. Sto-tisoče Italijanov je to zahtevo že podpisalo. A/jrrk namestitvi prvik raket v Angliji nada/jnjeta oke ve/esi/i svoj „dia-/og" v Ženevi. O najresnejši svetovni situaciji po dragi svetovni vojni je govoril kivši predsednik Zdraženik narodov Wa/dkeim v sredo na Dana-ja, ko se je sestal novoastanov/jeni Akcijski svet 23 kivšik državnikov, (med njimi tadi Afitja Aikičič) ki so si postavi/i nalogo iskati poti za nadaljevanje dialoga in izkod iz napete svetovne sitaacije. SODELUJEJO: 9 Mešani pevski zbor SPD „Rož" iz Šentjakoba v Rožu # Moški pevski zbor SPD „Radiše" # Moški pevski zbor SPD „Zarja" iz Železne Kaple # Pevsko instrumentalna skupina KPD „Drava" iz Žvabeka # Mladinska pop-skupina ZMEDA SPD „Danica" iz Šentvida v Podjuni # Milka Hartman — Janko Messner — Andreja Močilnik (klavir) — Eda in Silvija Velik - Reinhard Sellner, kantavtor z Dunaja PREBERiTE Kriza v svobodnjaški stranki str. 2 OVP vztraja na stari manjšinski politiki str.2 140-letnica rojstva A. Einspielerja str. 3 Naša partizanska pesem slr.4 Pogovor s Hanzijem Weissom str. 5 Pogovor s Peter Handkejem str.6 Občni zbor na Radišah in v Kotmari vasi str.8 Pri vseh takih obletnicah nas lahko zavede običajno pojmovanje proslav v napačno vrednotenje takih dogajanj po naših slovenskih organizacijah, zakaj nehote se nam vsiljuje personificirajoča predstava o nečem kakor o nekom, ki si je nabral visoko število let in zaslug in se skratka sedaj stara. To bi bilo zelo zgrešeno, ker praznovanje naše kulturno prosvetne osrednje ustanove ne more biti zgolj šablonsko ponavljanje uglajenih takih zadev. Vsaka obletnica SPZ je potrditev stalno se porajajoče nove kulturne volje in eksistenčne trdoživosti z najsodobnejšimi idejami in s poletom mladosti, kot so otroci mladost ob svojih starših in priletni-kih! Naša 73-/etnica $PZ je radoživost koroške slovenske mladine, svetlega in mladega upanja v našo narodovo bit, ko je živa in mlada naša vera v slovensko koroško bodočnost v nas vseh! Vzrokov je dovolj, da smo sončni in optimistčni ob našem slavju, zakaj to obdobje se razteza skozi našemu slovenstvu sovražna leta, da se moremo in moramo samo ča-4iti, da moramo strmeti, da okča-dajemo sebe in sorojake, svojce in prednike in znance, da so tukaj . . . z nami vred sončni in optimistični! Samo kratko se zamislimo v obdobja, kot so cesarska leta do konca prve svetovne vojne, potem razburkana prva avstrijska republika, ki utone v diktaturi 1934 do 1938, nato nacistična doba, pa še deset let britanske zasedbene cone po letu 1945 — vsega skupaj kar deset let vojnega časa — kakšni katastrofalni časi! In kaceti in davno prej že prerokbe o totalnem zgi-notju naše narodnostne skupine v' tej koroški deželi! A . . . kljub vsemu: Ti in tvoji otroci, najtrdnejši rojaki in svojci so ostali in bodo ostali, vseeno, da imamo še znotraj nas tudi osip in teritorialno ali miselno odselitev, vseeno . . . naša trdoživost se je že tolikokrat izkazala in nas je obdržala! Ob bežnem pogledu na razvoj v preteklosti in ob realističnem ugotavljanju perspektiv za bodočnost kulturnega dela in življenja koro- ških Slovencv se vsiljuje večdimenzionalna problematičnost: a) Razvoj koroških Slovencev so žal v veliki meri že vedno do- ločali zunanji faktorji, določeni po zgodovinskih silnicah, ki so naše prednike oblikovale, da smo danes, kar smo: zamejska obrobnost! b) Ta večdimenzionalnost razkrinkava tudi, kar naši predniki niso storili, da so se bolj zanimali le za posestniškega človeka, manj pa za delavca, ki je moral s trebuhom za kruhom v svet in v čim hitrejšo asimilacijo. c) Da slovenske organizacije samo zbirajo narodno zavednost, kjer je bila že od doma prirojena — same pa je niso mogle dosti utrditi. Zakaj ne? č) Dandanes pa je opažati trend po čim večji in hitrejši identifikaciji v družbi, ki je v naši deželi in državi različna glede na ostanke velenemške miselnosti. d) Kljub pluralistični družbi in vedno številnejšim stikom po sve- tu (zlasti tudi med evropskimi narodnostnimi skupinami) na podlagi odprtih meja in znanju čim več jezikov postaja vedno bolj pomembna izhodiščna točka materinščine/ e) Iz mladih slovenskih intelektualcev izžareva tu in tam tudi na teren nazaj težnja po prioritet; s/ovenske HMteriMŠčiMe, kar neposredno utripa skozi poživljena slovenska prosvetna društva v določenih krajih. Danes je to dvoje naša najnujnejša naloga: 1. Aa/tarnost in ^vaiitetMost vsakega posameznega funkcionarja od osrednje organizacije do zadnjega društvenika na terenu. 2. Predvsem pa prioriteta slovenske materinščine/ Ob teh nalogah in njunih rešitvah se bomo oblikovali, bomo rastli in se izboljševali — da izpričamo življenjsko voljo ne samo do preživetja današnje in jutrišnje generacije, ampak da dokažemo sebi in sosedu in svetu svojo koroško slovensko ka/tarno moč/ To je tvoja in moja, vaša in naša 73-ietnica $PZ/ Va/entin Poianšek Ob 75-letnici SPZ Kriza pri svobodnjakih - kriza za koalicijo? Če drži stari izrek, da je vsaka veriga samo tako močna, kot njen najslabši člen, potem velja ta izpoved še prav posebno za trenutno politično konstelacijo v Avstriji. V prvem tednu proračunske debate, ki je doslej potekala bolj dolgočasno in še ni doživela nobenih viškov, se že izlušča strategija ljudske stranke, edine opozicijske stranke v parlamentu: z vso močjo se zaganja proti malemu koalicijskemu partnerju, v katerem vidi najslabši člen vladne verige. Pri tem igra ljudska stranka na vseh političnih klavirjih: uporablja tako parlament kakor tudi izvenparla-mentarna sredstva, kot zlasti njej naklonjeni ..neodvisni tisk". Svobodnjaki se še nikakor niso znašli v novi vlogi vladne stranke. Zlasti jim trenutno manjka vsakršna samozavestna samoidentiteta: kaj so, kaj hočejo biti? Zato boj med liberalno strujo in nacionalno strujo še ni končan. Predvsem se bi rada Steger in Frischenschlager (čeprav se je ta „ liberalni" obrambni minister pred nedavnim udeležil srečanja bivših SS-ovcev na Zgor- KEL proti Haiderju Kako dolgo bo koroški deželni svetnik Jorg Haider še izrabljal svojo pozicijo za lastno okrepitev znotraj FPO, sprašuje v zadnji tiskovni izjavi predsednik KEL, Karel Smolle. S svojimi izpadi proti Slovencem in s svojo poudarjeno nemškonacionalno linijo vznemirja južnokoroško turistično gospodarstvo, ki nima interesa, da bi se spet razvnel narodnostni konflikt. Zato predlaga Smolle naj napravijo iz Haiderja deželnega svetnika brez portteuilla (brez odgovornosti). Smolle obžaluje pravtako, da stopa predsednik ljudske stranke v haiderje-ve nemškonacionalne stopinje. Vse kaže na to, da bodo volilni boj za de-želnozborske volitve bili spet na hrbtu manjšine. Steger zahteva disciplino Do konec prihodnjega leta naj bi bit izdelan novi program svobodnjaške stranke, je dejal te dni predsednik FPO Norbert Steger, ki je napovedal osebne razgovore z vsemi kritiki znotraj stranke, da bi odpravi) nastala nasprotja. Če po tej poti ne bo šlo, bodo morali slediti ostrejši ukrepi, je dejal Steger (npr. ukori, odvzem funkcij, ali celo izključitve). Steger je demonstriral v javnosti odločnost uvesti v stranki spet disciplino, nedvoumno pa je tudi poudaril, da je liberalizem eden najpomembnejših stebrov svobodnjaške stranke, kaj naj bi danes pomenila .nacionalna komponenta pa bo treba na novo določiti, je menil Steger. Proti Stegerju se je v zadnjih dneh oglasil tudi Haider, ki se je hvalil z uspešnostjo svobodnjaške nacionalne politike na Koroškem. njem Avstrijskem — kar mnogo pove o njegovi liberalnosti) znebila sozvoka „večno včerajšnjih", medtem ko pravosodni minister Ofner (še vedno iz njegovih ust ni bilo slišati priznanja k avstrijski naciji!), v zveznih deželah pa Haider in Gotz kujejo bolj nacionalno linijo. Tako je zadnji teden Steger na partijskem kongresu salzburških svobodnjakov celo grozil s svojim odstopom, če ne bi prišlo do večje discipline med njegovimi strankarskimi soborci. S tem pa presega ta kriza v FPO meje neke majhne stranke in dobiva tudi druge dimenzije: Steger ni samo predsednik FPO, temveč tudi podpredsednik vlade in s tem steber trenutne koalicije. Vse dosedanje izkušnje svobodnjakom v vladi - razen nekaj ministrskih stolčkov — niso kaj prinesle: hudo so sprva izgubili pri volitvah v Innsbrucku, pozneje na Nižjem Avstrijskem; polom pri salzburških volitvah v marcu prihodnjega leta že predvidevajo. Nacionalna baza svobodnjakov, in baza je nacionalna, ne liberalna, odklanja sodelovanje s socialisti. Če bodo svobodnjaki, kar je tudi pričakovati, na Koroškem jeseni pridobili glasove in morda celo mandate, potem bo to ura za Haiderja: kot predsednik edine deželne organizacije, ki napreduje, bo v tem primeru segel po predsedstvu v zvezni stranki; potem pa je verjetno tudi koalicije konec — če ne bo razpadla že prej, kar ni nemogoče in kar si mnogi, posebno socialisti v socialistični stranki, čimprej želijo. Ljudska stranka opazuje razvoj s samozadovoljstvom in ga po močeh podpihuje, kot dokazuje zlasti umazana igra okoli sodnika Ellenber-gerja, ki je s svojo razsodbo v aferi Ludvvig hudo razjezil razne politike ljudske stranke: vse to samo dokazuje, da vse lepe besede, ki jih govorijo mandatarji OVP niso nič bolj kot prazne: samostojna, neodvisna ..iustitia" samo tako dolgo, dokler ni prizadet črni deželni glavar. V aferi AKH so pravosodnemu ministru Brodi očitali, da je preveč posegal v sodnijske zadeve, zdaj očita Graff pravosodnenmu ministru, da ni posegel; smešna vloga, ki jo igra ta meščanska stranka, ima le eno tragično komponento: da bo po možnosti pri prihodnjih volitvah postala vladna stranka in se bo z njo nadaljevalo isto, kot smo že vajeni od te koalicije: obremenitve za malega človeka se bodo stopnjevale, davčna darila podjetnikom pa se bodo povišala. fra-ter OVP vztraja na starih manjšinskih konceptih ..Vztrajali bomo na našem konceptu" je dejal novoizvoljeni predsednik koroške OVP Stefan Knafl na sobotnem 18. deželnem partijskem kongresu, ko je govoril o manjšinskem vprašanju. V bistvu velja ta izpoved ne samo za manjšinsko vprašanje, temveč tudi za druga področja, saj partijski kongres ni prinesel nobenih bistvenih novosti. Glede izbire besed je bilo sicer opaziti, da se opozicijska stranka še nadalje na videz hoče približevati koroškim Slovencem (pri tem je čutiti tudi določen vpliv dunajske strankine centrale) toda v bistvenih političnih vprašanjih in pri dvojezičnem šolstvu ljudska stranka vztraja na vstopu Slovencev v sosvete ter zahteva spremembo v zvezi dvojezičnega pouka. Dunajski vpliv je bilo čutiti, ko je Knafl priznal, „da je za zasedbo določenih delovnih mest znanje slovenskega jezika nujno", ponavljal pa je staro trditev, da se nemški šolarji počutijo pri pouku diskriminirane. To je po izjavah Knafla vzrok, da bo treba v bodoče razpravljati o novih pravilih za pouk slovenščine. S tem se Knafl vključuje v kampanjo nemškonaciona-lističnih sil po središčnih šolah za koroške Slovence. Kljub temu je Knafl izjavi), da gleda ljudska stranka „na slovensko narodno skupnost zelo pozitivno" iz česar sledi, da naj gremo v sosvete, kar bo imelo menda za nas zelo pozitivne posledice. Sprožil je tudi misel, da se naj bi nadaljeval pogovor v deželi, na način kot je bil začet pri televizijski diskusiji o filmu „Vas ob meji", tega razgovora se naj bi seveda udeležili ne samo Slovenci in za- stopniki treh strank temveč tudi ..domovinski krogi". Knafl je v svojem govoru pozval tudi k poglobitvi stikov med Furlanijo, Koroško in Slovenijo, kar naj bo neposredni prispevek k miroljubnemu razvoju Evrope. V ostalem je ljudska stranka ponavljala odklonilno stališče do deželnega proračuna za leto 1984, pripisovala pa si je skoraj vse iniciative in predloge na področjih, kjer je Koroška v zadnjih letih dosegla napredke. Kot izpoveduje geslo strankinega kongresa pa si želi ljudska stranka „več srca, več poguma in več fantazije"! Za predsednika stranke je z 96 odst. glasov bil izvoljen spet Stefan Knafl, kot namestniki pa so bili izvoljeni Hans Schumi, Ruth Kern in Leo Uster. Pol leta po redni deželni konferenci Mlade generacije socialistične stranke je bila potrebna izredna deželna konferenca, ker je odstopil dosedanji predsednik Peter Am-brozy, ki je sedaj sekretar koroške SPO. 3000 članov iz približno 100 krajevnih organizacij je na tej konferenci zastopalo 176 delegatov, ki so v diskusiji obravnavali prevsem vprašanje zmanjšanja privilegijev v gospodarstvu in pri politikih, 35-urni delovni teden in vprašanje mirovnega gibanja. Pri volitvah za novega predsed-ni mlade generacije sta bila potrebna dva postopka, ker pri prvem niti Wurzer niti Gerhard Mock nista dobila večine. Končno so se delegati odločili za Gerharda Kreisky: Arafatov konec zakrivil Zahod Iz Libanona se lahko razvije katastrofa s svetovnimi razsežnostmi, tako in podobno je v zadnjih mesecih ocenjeval bivši avstrijski kancler Krei-sky napeto situacijo v Bližnjem vzhodu. V daljšem članku v „Profilu" je Kreisky sedaj ocenil trenutni skoraj brezizgledni položaj PLO in njenega voditelja Jassira Arafata, katerega politični cilji so spodleteli. Čeprav bodo morda premostili sedanjo težavno situacijo, je Arafatu spodletelo, ocenjuje Kreisky. Arafat, ki se bori za res neodvisno palestinsko državo, pa po oceni Kreiskega ni propadel zaradi lastne nezmoglji-vosti. Njegova odprtost napram Zapa-du mu ni prinesla rezultatov, Zahod mu je odgovoril le z arogantnim zavračanjem Tako je zahod odločilno ojačil nasprotnike Arafata. V tem vračanjem. Tako je zahod odločilno zale, da niso v stanju zmanjšati napetosti v kriznih žariščih, pravi Krei-sky. Mocka, 30-letnega železničarja iz Št. Vida. S to izvolitvijo je — prvič v zgodovini te organizacije — poverjen predsednik izven Celovca-Nekateri ocenjujejo to tudi kot lahek „upor proti centrali" in rahel premik na desno. Glavni referat na kongresu je imel deželni glavar VVagner, ki je govoril o ..sijajnem položaju na Koroškem" ter poudaril, da bo stranka morala v bodoče bolj izpostavljati svoje ideološke temelje, ker obstoja sedaj že nevarnost, da ljudje vidijo v njej le še servisno stranko. Brez dvoma bi bilo izpostavljanje socialističnih načel pravilen korak, saj ravno manjšinsko vprašanje najbolje dokazuje, katere sile prevzemajo v deželi iniciativo in odločajo smer politike. Novo vodstvo M!, generacije v SPO Srečanje novinarjev Slovenije V Rogaški Slatini so se konec zadnjega tedna zbrali novinarji Slovenije, da bi se udeležili novinarskih študijskih dnevov z razpravami o vlogi novinarjv v socialistični samoupravni družbi, o rezultatih in ciljih gospodarske stabilizacije in o trenutnem družbenem političnem položaju v Jugoslaviji. Vsakoletnih študijskih dni, ki so posvečeni spominu nekdanjega predsednika Zveze novinarjev Jugoslavije Slovenca Mitje Gorjupa in jih prireja Društvo novinarjev Slovenije v sodelovanju z republiško konferenco SZDL Slovenije, so se udeležili tudi slovenski novinarji iz Koroške in Italije. Prve razprave pod naslovom „no-vinarski izzivi" so obravnavale vlogo novinarjev v samoupravni družbi, vpraševale v kolikšni meri lahko vzpodbuja novinar samoupravno ravnanje ljudi in v kolikšni meri je novinar partner politike in ali je ta politika sploh pripravljena se dovolj odpreti do sredstev javnega obveščanja. Šlo je tudi o tem ali poročanje večkrat ni preveč forumsko in premalo življenjsko. V tej prvi živi razpravi so sodelovali predsednik SZDL Slovenije Franc Šetinc, sekretar CK Zveze komunistov Slovenije Miha Ravnik ter predsednik ZK Ljubljane Jože Smole. Drugo predavanje je bilo posvečeno aktualnemu ekonomskemu stanju Slovenije ter bodočemu uresničevanju dolgoročnih načrtov za stabilizacijo jugoslovanskega in slovenskega gospodarstva. Predsednik slovenske vlade Janez Zemljarič, ki je imel uvod v to razpravo, je kot enega najvažnejših ciljev za prihodnje leto označi! znižanje — letos zelo visoke — inflacijske mere. Menil pa je tudi, da nobeni čudeži ne bodo rešili Jugoslavije, temveč samo trdo delo in redno odplačevanje dolgov v tujini. Na popoldanski okrogli mizi pa so še gospodarski strokovnjaki iz svojih specifičnih vidikov osvetlili trenutno gospodarsko situacijo. Na zaključni razpravi, v soboto, je spregovoril član predsednstva CK ZKJ Mitja Ribičič o aktualnem druz-benopolitčnem trenutku v SFRJ razlagal stališče CK ZKJ o trenutnem položaju. Poudaril je, da vid' CK tri temeljne naloge: obrambo političnega sistema samoupravljanja, uresničevanje stabilizacije ter da K treba spremeniti metodo političnega dela komunistov. - KSŠŠD Koroška - študentje Anonimnost posameznika je v veiemestih zeio močno prisotna. Biio je že dosti znanstvenih razprav o tem pojavu - probiem pa še vedno ni rešen. Nevarnost preti, da se čiovekova osebnost - zaradi pomanjkovanja komunikacijskih sredstev, inštitucij — ne razvija, temveč kioni vsakodnevnemu ritmu veiemesta. Čiovek postane objekt ne pa subjekt veiemesta. S tem povezano je pri priseijencih drugih narodnosti zguba tastne identitete, padanje zavesti o pomenu uporabe materinega jezika in — asimiiacija. Kaj pomeni anonimnost gledana iz vidika ohranitve narodnosti za nas koroške Slovence? Sledi specifično za Dunaj — naloga Kluba slov. študentov in študentk na Dunaju zajeti vso slovensko mladino, ki prihaja na Dunaj. Vprašanje, ki se ob tem stavku vsiljuje je, uspe Klubu pritegniti slovenske študente (-tke)? Zadovoljiv odgovor bomo dobili le ob upoštevanju in razpravi raznih dejavnikov. Odveč je reči, da si klub prizadeva zajeti vse študirajoče. Osnova tega namena je nadstrankarstvo, ki naj omogoči vsej „bodoči slovenski inteligenci" vključevanje v klub, neglede na njih svetovno- in družbenopolitične nazore. Ob vprašanju dejanskega nadstrankarstva v Klubu prevladujejo na Koroškem in na Dunaju zelo nasprotujoča si mnenja. Nekateri krogi vidijo v klubu le „postojanko Kladiva", „čredo družbenopolitičnih utopistov", ..popolno zanikanje zapisanih demokratičnih načel" ipd.; skratka obstaja mnenje, da je klub pod izrednim komunističnim pritiskom in odbor ima le izvrše-valno funkcijo. Ne morem, razen po ustmenih izročilih, oceniti klub v preteklih letih. Govorim lahko samo o dobi konfrontacije mojega letnika s klubom. Zgoraj omenjenim očitkom lahko samo toliko pritrdim, da delujejo v klubu tudi komunisti. Njih vpliv na neposredno dogajanje v klu- bu je v zadnjih letih padel. In nikoli ne bomo dopustili, da bi katerakoli skupina že, prevzela oblast v klubu. Vzroki za takšna mnenja so po mojem induciranje posameznih prilik na situacijo v klubu, neinformiranost o klubskih razmerah in predsodki. Za živ primer jim je srečanje novega odbora z NSKS (30. 3. '83), ko je nek udeleženec s strani NSKS izrazil željo, da naj skrbimo v klubu, da pripadniki ALd ne bodo diskriminirani. Jasno moram povedati, da ni moj namen ustvarjati polemike (osebno cenim osebo) in nesporazuma med nami, poskušam prikazati le del vzdušja o klubu na Koroškem. Dejstvo je, da smo v klubu razpravljali o volitvah (pred in po diskusiji z zastopnikoma ALd in KPA dne 22. 4. '83, socialisti so se iz vprašljivih vzrokov oprostili in so bili nasprotnega mnenja, vrhu tega pa so nekateri člani odbora volili ALd. db raznih prilikah (diskusija s Slovenskim vestnikom in Kladivom — NT in Nedelja sta se iz vprašljivih vzrokov oprostila — ocena svetovnopolitične situacije v sklo- pu diskusije „vloga mirovnega gibanja") smo bili klubaši različnega mnenja. To pa ni vzrok, da ob izdelavi programa, zasnovanju težiščnih točk in politične linije, ne najdemo skupnega imenovalca. Treba je namreč razločevati narodno problematiko od svetovnopoli-tične. Priznam, da to zahteva disciplino, nesebičnost, toleranco in da ne funkcionira vselej brezhibno. Ravno v tem vidim razumevanje kluba kot homogeno celoto, sestavljeno iz raznih trenj, katerih usklajevanje zahteva vedno znova vsebinskih diskusij. Na Koroškem med Slovenci ni tistega razumevanja za drugomislečnost rojaka. Vzroki so v veliki meri ne-premosteni zgodovinski dogodki, huda nasprotovanja in nezrelost v prenašanju (stvarne) kritike. Pri premostitvi teh ovir lahko igra Klub važno funkcijo, namreč vcepiti klubašem zavest, da bomo le ob dejansko zadovoljivem sožitju, razumevanju raznolikih pogledov in postavljanju narodne problematike v ospredje, tvorili zdravo enoto in zmožni se efektivno upreti vidnemu porastku nasilja proti slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Ta cilj je proces, ki zahteva svoj čas, od prizadetih pa politične zrelosti. Nadstrankarstvo je odvisno pfjd' vsem od angažmaja članstva. Zado voljen sem nad upravičenimi očita' članov(-ic), nasprotno me pa pf'Z* denejo skrajno površna mnenja o kD bu. Očitki, češ klub je zaradi rd^ barve teke, stolov in vrat politič" nesprejemljiv, nimajo nobene stvar"^ podlage, ker se v barvi ne zrcalita program in ne ljudje, ki zahajajo klub. Pri nekaterih imam vtis, . očitki do kluba imajo namen prek** vati njih političen desinteres. Da P upoštevamo predloge klubašev spitano, neposredno smo v preteklos dokazali in bomo tudi v bodočnos ^ Nujno potrebno pa bo, kar smo nemarjali, ustvarjati boljše stike n) , odborom in članstvom, jim razmere in jih navduševati za sode vanjevklubu. .t, V zadovoljstvo nam je, da 8) rahlemu nazadovanju števila študentov(-tk), znaten del hajajočih kaže zanimanje za h življenje. Naša naloga pa je, j"" diti program, kar se nam je na četku, deloma zaradi lastne, ^ zaradi izvenklubske krivde pones^ čilo, in možnost udejstvovanja P*"' delavi programa in uresničitvi P sebnih težišč. F(.n MTeser pretAftAi'^ 17 0-letnica roj stva A. Einspie! er j a Pred 170 leti - 13. novembra -se je v Svečah rodil politik, časnikar, šolnik, narodni buditelj in voditelj Andrej Einspieler, „oče koroških Slovencev". Njegovo ime zavzema vidno mesto v slovenski kulturnopolitični zgodovini. Bil je ena izmed najmarkantnejših osebnosti, kar smo jih v preteklosti imeli koroški Slovenci. Skozi štiri desetletja je bil osrednja osebnost političnega in kulturnega življenja na Koroškem, vpliv njegovega delovanja pa je segat tudi v vseslovensko politiko. Vzoren časnikar in urednik znamenitega političnega glasila ..Slovenec", ki je izhajal v Celovcu v času, ko niti Ljubljana ni premogla njemu podobnega. Einspielerjevo nesebično delo za narod se je pričelo po letu 1848, Nagrada za M. Haderlap Že v zadnji številki našega iista smo poročali, da bo letošnjo kulturno nagrado Koroške prejel znani pisatelj Peter Handke. To je pred kratkim sporočil javnosti kulturni referent deželni glavar Leopold Wagner. Častno nagrado bo prejel univ. doc. dr. Hans Sampl. Z zadovoljstvom tokrat lahko poročamo, da je med letošnjimi dobitniki tudi predstavnica mlade koroške slovenske književnosti Afgjg NgJerlgp, kateri k dodelitvi te nagrade iskreno čestitamo! Maja Haderlap bo pospeševalno nagrado prejela za književnost in veseli nas, da bo nagrado prejela prav v času, ko bo pri založbi Drava izšel njen pesniški prvenec. Nadaljnje pospeševalne nagrade prejmejo še Bruno Strobl (glasba), Heinz Peter Maya (upodabljajoča umetnost) in dr. Norbert Schulz (znanost). Nagrade bodo v okviru primerne svečanosti podelili 13. decembra 1983. ko so v Celovcu ustanovili „S!oven-sko društvo" in je postal njega tajnik, poverjeno pa mu je bilo tudi publicistično delo. V 60. letih je prav Einspieler po vzoru drugih ustanovil ..Čitalnico" tudi v Celovcu in v okviru te organiziral živahno dejavnost, med drugim tudi tečaje za pouk slovenskega jezika. Nič manj pomembno kot politično in publicistično je njegovo delo za šolstvo, ki je izhajalo iz spoznanja oziroma prepričanja, da je prav „šola, izobrazba vir blaginje in svobode ljudstva", da le osveščen, omikan in izobražen narod more biti srečen. Ob prelistavanju njegovih šolskih glasil (Šolski, pozneje Slovenski prijatelj) naletimo na misli, ki po več kot 100 letih niso izgubile na aktualnosti. Tako kot se je s pisano besedo v takratnih koroških in vseslovenskih glasilih potegoval za pravice koroških Slovencev, tako je kot poslanec z govorjeno besedo želel priboriti svojim rojakom to, kar jim je pripadalo. Če že naštevamo Einspielerjeve zasluge za narod in njega napredek, ne moremo prezreti njegovega velikega deleža pri ustanovitvi Mohorjeve družbe, ko sta leta 1852 skupaj z Antonom Janežičem realizirala zamisel Antona Martina Slomška. Kako žilav, nesebičen in vztrajen delavec za narodno stvar na Koroškem je bil, dokazuje še to, da je v visoki starosti, le nekaj let pred svojo smrtjo, ustanovil še svoje zadnje slovensko glasilo, to je celovški Mir. Ta je svojega ustanovitelja preživel za več desetletij. Seveda pa je tudi Einspieler pri svojem delovanju kot narodni buditelj naletel na kopico težav, ovir in zaprek, ki jih je moral premagovati. Pri tem mu je pomagal njegov kleni in energični značaj, „ni se dal upogniti nobeni sili, kar je spoznal za dobro in pravilno, pri tem je ostal, naj je bilo to drugemu všeč ali ne." Če z današnjega stališča in današnjih razmer na Koroškem presojamo in ocenjujemo njegovo vsestransko delo, ko se je kot politik, ljudski poslanec, publicist in šolnik ter organizator prizadeval utrditi v zatiranem koroškem ljudstvu narodno zavest in usposobiti to obmejno peščico slovenskega življa, da bo sposobna ohranjati svojo bit in svoj obstoj tudi v bodoče, moramo pritrditi misli, da njegovo delo ni bilo zaman, obrodilo je bogate sadove. Mladi slovenski likovniki v Beljaku Danes zvečer bodo v beljaški galeriji An der Stadtmauer odprli likovno razstavo, na kateri se bodo s svojimi deli predstavili mladi slovenski slikarji, kiparji in grafiki. Gre torej za nastop generacije likovnih umetnikov v Sloveniji, ki so se kot posamezniki in v skupinah že uveljavili v domačem kulturnem prostoru. To seveda ob dejstvu, da ima slovenski narod številne etablirane umetnike, ni tako preprosto, je pa z umetniškega vidika dobro, da se morajo mladi umetniki uveljavljati ob tako visoko razviti likovni umetnosti kot je slovenska. Zato je razstava v Beljaku gotovo zanimiv prikaz, ki obiskovalcu že nakazuje novo smer, kam gre razvoj slovenske likovne umetnosti, čeprav je pri tem seveda treba pomisliti tudi na razvojno pot, vsakega posameznika, ki od svojega začetka ubira razne oblike izpovedi dokler naposled ne najde svoje osebne umetniške govorice. Na razstavo, ki je odprta do 10. 12. 1983, vabi Avstrijsko-jugo-stovansko društvo kot prireditelj. Ogled )e-te toplo priporočamo tudi mi. AULA SLOVENICA CELOVEC, PAULtTSCHGASSE 5-7 vabi na GRAFiČNO RAZSTAVO JOŽETA SPACALA ki ]e odprta do 25. novembra 1983, od ponedeljka do petka od 13. do 16.30 ure. Prisrčno vabljeni! Koledar Au)e stovenice 1984 Stenski koledar Aule slovenice za leto 1984 so pravkar predstavili zastopnikom tiska. Je to že osmi po vrsti, ki bo gotovo našel številne odjemalce, da ga bodo namestiti v svojih domovih in drugih mestih. Društvu Aula slovenica je namreč tudi tokrat uspelo presenetiti, in koledar opremiti z deli znanega likovnega umetnika Franceta Miheliča. Dr. Mirt Zwitter je na predstavitvi poleg umetnika lahko pozdravil še njegovo soprogo, znano slovensko pisateljico ter Melito Stele-Mo-žina, ki je zbranim časnikarjem spregovorila o delu umetnika. Slednja je napisala tudi spremno besedo na zadnji strani koledarja. Kot znano, koledar Aule stovenice izide v treh jezikih, namreč tistega treh sosednjih regij Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine, torej slovensko, nemško in italijansko. Koledar ima tudi nevedene praznike vseh treh dežel in primerne izreke. Posebej je treba naglasiti, da je koledar Aule slovenice izšel v nakladi 5.000 izvodov, kar je izredno veliko, za založnika pa gotovo pogumno dejanje, ker ni tako enostavno prodati tako število v razmeroma kratkem času. Kljub temu koledar Aule slovenice gre dobro v promet; njegova cena bo okoli 130 šilingov, kar z ozirom na grafično zahtevni zasnovi koledarja ni veliko. Koledar Aule slovenice lahko dobite v vseh knjigarnah tu in onstran meje. O umetniški izpovedi koledarja oz. njenem avtorju Francetu Miheliču bomo obširneje poročali prihodnjič. M) IM KULTURA — Ml IM KULTURA —Ml IM KULTURA — Ml IM KULTURA Ob jubileju Slovenske prosvetne zveze Fragmenti spomina Ok vsgkem j«k!!ej« gre zg pogled ngzgj, Mg prekojeno por, Mg tiste tren«tke, ki se človek« vtisnejo kot nelzkrlsen spomin In po-stgnejo Jel njegovegg žlvljenjg. Če pri tem gre zg orggnlzgcijo, tgk poglej Mgzgj Jokl širšo JiTMeMzljo, ker gre zg osvet/jefgMje njene zgo-Jovlne. ToJg v tem zgplt« Me želim ostgt! pri ngštevgnj« JogoJ-kov, ki .so zgkeležen! t«J! v čgso-plsnlk ^roMl^gf?, IM ker koJo to gotovo rforlle kolj po^llcgMe oseke. Ok j«kllej« Slovenske prosvetne zveze želim osvetliti le nekgj /rgg-ntentov Iz mojegg JvgjsetletMegg Jelovgnjg v ngšl osreJnj! k«lt«rnl orggMlzgcljl. Ngjprej ki rgJ Mgglgsll, Jg sem z velikim veseljem stopil v krog !j«Jl, k! so se prlzgJevgll siriti slovensko k«lt«ro ng Koroškem. Stik! z lj«Jm! ng poJeželj« so ml vetfno znovg vllvgll nove moči, ki so zg ngporno orggnlzgcljsko Jelo silno potrekne. .Spozngvgnje k«lt«re, zlg-stl koroške MgroJne pesmi, njenlk sklgJgteljev, zkorovoJlj In pevcev ter Jr«glk orggnlzgtorjev k«lt«r-nlk prlreJltev, ml je veJno znovg Izzvglo okčnJovgnje ngJ tem, kg-ko požrtvovglno In nereklčno gojijo k«lt«ro In s kolikšnim Uegllz-mom prlstopgjo k stvgrl. Zgto ml t«Jl ni žgi števllnlk gr, Jnevov In večerov, ki sem jlk prekll z ngšlml prosvetgš! ng Jomgčlk prlreJltvgk, Mg gostovgnjlk gl! Jr«štven!k se-jgk. Kgjtl oJ tek lj«Jl sem se ng«-čll mnogo, preJvsem posl«šgtl In «poštevgtl mnenje sočlovekg. Nemogoče ml je ngvest! Imeng vsek oseknostl, s kgterlml sem se v tek Jvek Jesetletjlk srečgvg! In z njimi kil tesno povezgn, kgjtl poJročje Jelg Slovenske prosvetne zveze je zelo okšlrno. V prvlk letlk so tgko krgjevng Jr«štvg In centrglg kllg ng poti oknove; kilo je mnogo orggnlzg-cljrkegg Jelg, okčnl zkorl, jormlrg-nje novlk 'kgJrov je kllg glgvng skrk. Tep je okč«tek, če je v nekem krgj« potem spet ngrtgjg novg Igrglrkg sknplng, pevski zkor, tgm-kgrgsk! gll Jr«g gnrgmkel, Jg je spet zgžlvelo k«lf«rno Jelo. Ok vsem tem sem Jožlvljgl t«J! pove-zgvo z mgtlČMlm ngroJom, življenjsko vgžno popkovino slekerne ngroJne skupnosti, ki živi v zg-mejstv«. Zgto so meJsekojMg go-stovgnjg In rgzng srečgvgnjg s k«lt«rn!k! onstrgn meje zgrne ostg-!g nepozgkng Jožlvetjg; če t« rg-mo pomislim ng tlstg množlčng gostovgnjg ngšlk pevsklk zkorov v Sloveniji In Jr«g;k j«gos!ovgMtk!k repgkllkgk, gll srečgnje s plrgteljl, likovnimi KmetMiki, Igrglcl In številnimi preJstgvnlkl slovensklk k«lt«rn!k gstgnov oJ ZKOS, SNG Jo Opere, Univerze In tjg Jo gmg-tersklk k«lt«rn!k Jelgvcev. Vez z mgtlČMlm ngroJom se je krepllg ng stevllnlk poJročjlk In je t« J! Jg-nes sestgvn! Jel k«lt«rn!k progrg-mov slekernegg Jr«štvg In cen-trgle. Če je prej leti vsgkem« včlg-njenem« Jr«štv« kilo trekg pomg-ggtl ng vsek poJročjlk, zlgstl ok prlprgvgk prlreJltev gll korespon-Jence z oklgstml, so Jr«štvg polg-gomg postglg povsem sgmostojng, kgr je centrglo rgzkremenllo In s tem t«J! oJprlo možnost rgzvljg-njg novlk okllk k«lt«rnegg Jelg. Čestokrgt so prišle pok«Je prgv s strgnl krgjevnlk Jr«štev gll posg-meznlkov. Nekgj tek okllk Jgnes soji meJ nstgljene Jejgvnostl SPZ, ng primer llkovng kolonljg v Vuzenici gll glgskeng solg In se mgr-slkgj. Nepozgkng so gostovgnjg Opere, kgletg gll gleJgllščg, sgj so veJno Izzvenelg kot mogočng k«l-fnrng mgnl/estgcljg. V spomin« Imgm t«J! premiere slovensklk /11-mov v CelovcH In v Jr«glk krgjlk Koroške; toJg priti s slovenskim /Umom v klnoJvorgno v Celovca, ni kilo preprosto. Ne kom po-zgkll, kgko je kilo s cenz«ro, ko so /Urn „Do!!ng mir«" prepoveJgl! zg mlgJlno. Do slovenske knjige sem gojil veliko Ijnkezen. V okvir« SPZ sem Ml IM KULTURA — Mt IM KULTURA — se z njo srečgl In t«Jl z zgložnlško-orggnlzgcljske strgnl z IzJgjo vsg-koletnegg knjlžnegg Jgr«. Ng tisoče In Jesettlsoče knjig je šlo skozi moje roke. z! t«Jl t« včgslk ni šlo krez policijske cenznre. /zreJno sem kil vesel, ko je 5PZ nspelo, Jg je v svoj knjžnl Jgr Igkko vklj«-čllg t«Jl Jelg Jomgčlk korošklk gvtorjev. SPZ je prej leti rgzpl-sglg t«Jl lltergrnl ngtečgj, oJzlv je kil zelo velik. Nepozgknl so večeri, ki smo jlk skozi 20 let Jo-žlvljgll ok srečgnjlk s plsgteljl Iz Ngrlkorg. Dgnes zveni morjg neverjetno, g Jejstvo je, Jg je z Intkgrsklm oJrom ng Koroškem zgčelg S!o-venskg prosvetng zvezg In z Jljg-kl, ki so Jelomg stgnovgll v Jljg-škem Jom« orggnlzlrglg ne- kgj preJstgv, s kgterlml so uspešno gostovgll pri ngšlk Jrnštvlk. Ko mislim ng gleJgllško Jejgvnost, ne morem mimo uprizoritve Žižkove Nlklove Zgle ng prostem v 5vgtngk, ki gotovo ni le meni, gm-pgk vsem, ki so pri tej preJstgv! soJelovgl! In tistim, k! so jo okl-skgll, v spomin« kot ngjvečjg k«l-t«rng mgnl/estgcljg ng prostem, kgr smo jlk ng Koroškem Jožlvell. ieveJg Imgm v mlsllk t«J! «prlzo-rltev Prežlkovlk ^gmorgstnlkov ng prostem v ^poJnjlk Vlngrgk, k! jlk je 5PZ «prlzor!lg s soJoknlm! gle-Jgllšklm! In teknlčno Jovršenlml prijemi. Če sem «voJomg omenil pev-skg gostovgnjg v Sloveniji oz. /«-goslgvljl, potem m! prlJejo ng misel t«J! gostovgnjg zJr«žen!k pevsklk zkorov SPZ ng D«ngj In ng GrgJlščgnsko In kgjpgJg po!zk«s! ngšo pesem preJstgvltl večlnske-m« ngroJ« ng Koroškem. Pričel! smo v SentvU« ok Glin! In Jr«g!k krgjlk. To so k!!! prvi korgkl, povezgn! z «spek! — In ne«spekl. V tem primer« Jgnes že Igkko rečemo, Jg je s!t«gcljg že nekoliko koljšg, posekno, če pomislimo ng Inlclgtlvo prlreJltev okoli 26. ok-tokrg. Čeprgv je rgzvoj prlrejgnjg k«l-t«rn!k prlreJltev Jgnes ng Jr«gl, krez Jvomg višji stopnji, ok mlsllk ng j«k!!ej SPZ, nlkgkor ne morem mimo njene proslgve ok 70-letnlc! v Nestnem gleJgllšč« v Celovc«. Ne zgrgJ! množičnosti soJelovgnjg In «Jeležke, gmpgk zgto, ker je to kil posrečen prlkgz Jelovgnjg SPZ oJ njenegg ngstgnkg. Ok rok« te proslgve pg je kllg t«J! j«k!!ejng zngčkg, k! je Joseglg ngklgJo 73.000, kgr pomeni, Jg je SPZ z !zk«p!čkom /Ingnclrglg vse stroške, povezgne z j«k!lejem. V niz spominov ng moje Jelo-vgnje pr! SPZ seveJg ne morem mimo Jejstvg, Jg je v tek letlk prišlo t«J! Jo Intenzlvnejšegg soJelovgnjg z Jr«go k«lt«rno orgg-nlzgcljo, Krščgnsko k«lt«rno zvezo. Zelo so kllg «spešng gostovgnjg slovensklk gleJgllšč In Jr«g!k gnsgmklov, k! stg jlk orggnlzlrgl! oke centrgll. Kgz«mlj!vo pg je ok tem prišlo t«J! Jo rgznlk ngspro-t«joč!k s! mnenj In stgllšč, k! jlk vsgkg orggnlzgcljg zgstopg In krg-nl. To je le nekgj «tr!nkov, k! človek« v Mggllc! prlJejo v spomin, ko je trekg ngprgvlt! klter zgpls o Jelovgnj« ngše osreJnje k«lt«rne orggnlzgclje, k! letos slgv! svoj 73-letn! j«k!lej. Upgm, Jg je Iz tegg rgzvlJno, Jg je SPZ v tek Jvgj-setlk letlk, kgr sem Jelovgl v nje-nlk vrstgk, mgrslkgj storllg In prl-spevglg k rgzvoj« slovenske k«l-t«re ng Koroškem. Že «voJomg sem zgplsgl, Jg njen rgzvoj ne k! kil možen krez števllnlk Uegllstov ng poJeželj« In t«J! znotrgj SPZ. Ažoj Jelež je gotovo skromen, velik pg je kil vpliv SPZ ng rgzvoj moje osekne k«lt«r-ne rgzgleJgnost!. Zgto kom v ne-Jeljo z vso pozornostjo prlsostvo-vgl slgvnostn! prlrJltv! SPZ, v preprlčgnj«, Jg ko vsgkem« IzmeJ ngs okrepllg zgvest, Jg je k«lt«rg življenjski sok slekernegg ngroJg, Jg je zgnjo vreJno žrtvovgt! t«J! več kot nekgj prostegg čgsg. TnJrej Kokot Ml IM KULTURA — Ml IM KULTURA — Naša partizanska pesem je tudi danes pesem tistih, ki se borijo za enakopravnost in mir Po potdnevnem seminarju, ki ga je vodit prof. Branko Čepin, so se čianice in čiani Koroškega partizanskega pevskega zbora v nedeijo 6. novembra zbraii še na občnem zboru, da podajo obračun svojega deiovanja v minuii dvetetni deiovni dobi in da si obenem začrtajo tudi smernice za bodoče deio. Ugotavijaii so, da je mora! zbor v zadnjem času premostiti števiine težkoče ter prenesti razne kritike in napade, ki so prihajaii iz vseh strani. Kijub temu pa je uspešno razvija) svojo dejavnost, o čemer priča podatek, da je ime! v ietu 1982 kar 19 nastopov in tudi v tekočem ietu je dosiej nastopi! že devetkrat; v treh tetih svojega obstoja pa je KPPZ že več kot 40-krat na koncertih, prireditvah in ob drugih priložnostih zapet partizansko, deiavsko in borbeno pesem. Moški oktet iz Žirovnice gostova! na Obirskem Že vrsto let Slovensko prosvetno društvo „Obir" na Obirskem prijateljsko sodeluje z Moškim oktetom DPD ..Svoboda" France Prešeren iz Žirovnice-Breznice. Na več koncertih smo doslej že lahko poslušali pevce pri Kovaču. Vsako leto pa nas razveseljujejo tudi z udeležbo pri Pohodu na Obir v poletnih mesecih. Ob teh priložnostih nam seveda ravnotako zapojejo. Vseeno, ali njihova pesem zadoni na vrhu Obirja ali pa v Kovačevi dvorani — vedno so nam dobrodošli, vedno jih pridemo z veseljem poslušat. Tako ni čuda, da je bilo zadnjo soboto 12. novembra 1983 število obiskovalcev celovečernega koncerta z Moškim oktetom iz Žirovnice spet več kot zadovoljivo. Tokrat pa so pevci pripeljali s seboj kot napovedovalko in recitatorko Vero Smu-kavec, članico stalnega jeseniškega amaterskega gledališča. Pod vodstvom Marjana Jemca je oktet pel slovenske narodne, partizanske, srbske, dalmatinske in ruske pesmi, pa tudi renesančno Gallusovo skladbo „Glej kako umira pravični" v latinščini. Hvaležna publika je sproti s prisrčnim ploskanjem izražala zadovoljstvo in užitek. Pevci pa so se tudi res potrudili in izkazali, vsak posamezni član okteta se je namreč predstavil kot solist. Nekaj domačih poslušalcev, ki so sami tudi izkušeni pevci, so bili zelo presenečeni nad kvaliteto petja, ki se iz leta v leto še stopnjuje. Tako nas čaka gotovo še marsikatero prijetno gostovanje zabrezniških oktetovcev na Obirskem. Gamsovega Rudtna ni več „Danes lahko rečemo, da je program naših pesmi prodrl v širino in prepričal tudi tiste, ki so bili nekoč skeptični," je v svojem poročilu dejal predsednik zbora Lipej Kolenik. Spomnil je na težavne pogoje, v katerih je moral zbor delovati več kot dve leti. Za vaje ni dobil prostora v poslopju slovenske gimnazije (kjer so drugi lahko vadili!) in se je mora! stiskati v neprikladnih prostorih starega dijaškega doma. „Sedaj v novem dijaškem domu pa imamo vse pogoje, da bomo še bolj uspešno delali in prepevali pesmi, ki so se rodile v borbi in ki ne bodo nikdar zastarele," je naglasil tov. Kolenik, ki je pri tem odločno zavrnil neutemeljene kritike, da ima zbor nesodoben izbor pesmi in da mu le-tega diktirajo drugi, predvsem ZSO in ZKP. To ni res, je dejal predsednik KPPZ, kajti pesmi si izbiramo sami, od ZSO in ZKP, ki sta ustanoviteljici zbora, pa nasprotno v bodoče pričakujemo le še več podpore. ..Izkušnje nam ka- Na pianino Rožca nad Podroščico pri Šentjakobu v Rožu gradijo gozdno cesto, ki bo veiika pridobitev predvsem za kmete Pašniške zadruge Šentjakob (člani so tudi kmetje iz ro-žeške občine), ki imajo pravico paše na tej planini. Zaradi slabega dostopa na to planino — samo peš zaradi velike strmine — ni bilo mogoče vzdrževati planine, da je precej zanemarjena in se je zaradi tega kmetje le v zelo malem številu poslužujejo. Gozdovi od Jepe do Golice so bili do pred nedavnim last kneza Liechtensteina, ki pa je vse gozdove prodal. Nazvečji kos si je pridobil Ratz iz Kožentavre. Dobršen del gozdov je kupil tudi naš domačin hotelir Antonič z Reke, ki ima sedaj svoj lastni lov. Graditelj ceste na Rožco je Ratz iz Kožentavre in hkrati tudi novi žejo, da smo z naštudiranim sporedom naleteli pri naših ljudeh na ugoden odmev. Zato se tudi v bodoče ne bomo pustili komandirati od nikogar. Vemo, da je pot, ki smo si jo izbrali, težavna, strma in da se mnogi zaletavajo v nas. Vendar smo prepričani, da se nam ni treba OBVESTtLO Zveza koroških partizanov sporoča, da bo ime!a svoj REDN! OBČN! ZBOR v soboto 19. novembra 1983 s pričetkom ob 14. uri v prostorih novega dijaškega doma SŠD v Cetovcu, Mikschaiiee. Občni zbor bo s svojo pesmijo popestri! Koroški partizanski pevski zbor. Deiegati in gostje bodo prejeti pismena vabiia. Odbor lastnik gozdov med Golico in Babo. Zato ker je zgradil cesto na planino, so mu zadružniki dali pravico lova na tej planini. Prvič so načrtovali gradnjo ceste na to planino po prvi svetovni vojni, drugič pa pred petimi leti; obakrat pa zaradi neenotnosti zadružnikov ni prišlo do realizacije. No tretji zalet pa je bil uspešen. Drugo leto se bo že mogoče z osebnim avtom pripeljati na planino. Po vsej verjetnosti bo cesta za javni promet zaprta, pač pa jo bodo smeli uporabljati zadružniki in seveda lastnik. Ker je planina Rožca pravi smučarski raj, se bodo tam mudili tudi turni smučarji, ki bodo imeli po cesti lahek pristop na planino, kjer so zlasti spomladi med Babo in Petelinom lepe možnosti smučanja. bati za obstoj, če se bomo držali izročila partizanske in deiavske pesmi, ki je tudi danes pesem vseh tistih, ki se borijo za enakopravnost in mir." Zbor ima tudi za novo sezono predvidene številne nastope. Še letos se bo s svojim sporedom predstavil v raznih krajih Koroške, prihodnje leto pa ga čakajo veliki koncerti v Celovcu, Ljubljani in Trstu, kjer bo nastopal skupaj s tamkajšnjimi partizanskimi pevskimi zbori. Prav tako pa bi zbor svojo pesem rad predstavil tudi drugim narodom ter jo ponesel predvsem tudi med sosednji narod v deželi. V tej zvezi je predsednik Kolenik pozval tiste kritike, ki zboru očitajo, da prepeva samo v ..družinskem krogu", naj mu pomagajo utirati pot v druge kraje: Naš zbor je vedno pripravljen nastopati tudi v nemških kraj-jih, samo povedati nam morajo, kje in kdaj. „Seveda pa se je treba zavedati", je poudaril tov. Kolenik, „da smo partizanski pevski zbor in da imamo svoj program, od katerega ne odstopimo. Z našo pesmijo želimo opominjati zlasti mladi rod, da nobena cena ni prevelika za ohranitev miru in za sporazumevanje med narodi. Drago smo plačali, in to s krvjo, našo svobodo — zato jo bomo branili in prepevali tiste pesmi, ki so nastajale takrat, ko je bil naš narod skupaj z drugimi obsojen na smrt. V tem smislu apeliram na vse pevke in pevce, da bi tudi v bodoče in še bolj redno hodili na vaje, da bo zbor dosegel še večje uspehe." To željo je izrazil tudi predsednik ZKP Janez Wutte-Luc, ki je menil, da bo zbor ob skupnem in enotnem prizadevanju gotovo še bolj uspešno razvija! svojo dejavnost in izpolnjeval svoje poslanstvo. Po dolgi in deloma zelo živahni razpravi je bi) izvoljen nov odbor KPPZ, ki mu ponovno predseduje Lipej Kolenik. Ob koncu se je zahvalil dirigentu prof. Čepinu in ga prosil, da bi tudi v bodoče vloži! svoje sile in sposobnosti za usposabljanje zbora. Zahvalo je izreke! Slovenskemu šolskemu društvu in vodstvu dijaškega doma za gostoljubnost pod njihovo streho; zahvalo pa tudi ZSO in ZKP s prošnjo, da bi še naprej skrbeli, da bi se KPPZ lahko nemoteno razvijal in gojil pesem, za katere širjenje je bil ustanovljen. FTed $77:0 se 7M poMpdjf- ŠČK f LffMrtM pr; se