190. številka. Ljubljana, v sredo 21. avgusta 1901. XXXIV. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ograke dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez poBiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Ce se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat aH večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Volilno gibanje. Volitve in učiteljstvo. »Slovenec« že nekaj časa sem udarja na svojo razglašeno harfo ter ji izvablja sirenske glasove, s katerimi hoče privabiti slovensko učiteljstvo v svoj tabor. Dobro ve, da ne gre njegovo žito tako v klasje, kakcr so pričakovali sejalci tega žita. On tudi dobro ve, da mu je jako velika ovira v tem njegovem poslu zavedno učiteljstvo po deželi, in da, dokler tega ne zvabi v svoj tabor, je ves njegov trud »bob v steno«. V 188. številki objavil je »Slovenec« ponatis iz »Slovenskega Učitelja« — pač bi bilo vsejedno, ko bi ga »Slov. Učitelje ponatisnil, ker je bil ta spis skovan v uredništvu »Slovenca« — ker žival se spozna po dlaki — po firmi »Volitve in učiteljstvo«. Spisek nosi znak »Slovenčevih« fraz, in duševni njegov oče ni mogel prikriti svojih zvez ž njim. Pisec trdi v tem spisu, daje učiteljstvo načelno ločeno — joj, joj, Slomškarji — pa načela!! — da je velik del učiteljstva v srcu gotovo na strani katoliško-narodne stranke —-je-menesta! slava Rontgenu--da se je antipatija do katoliško-narodne stranke učitelj-stvu usilila (s pomočjo nirnberškega lija), da se je liberalno časopisje laskalo učitelj -stvu itd. itd. Dalje čveka pisec tega članka, da stremi slovensko učiteljstvo po ločitvi cerkve od šole (cerkev je identična po »Slovencu« veri), a dostavlja modro, da je slovensko učiteljstvo precej retiriralo pri tej zadevi, in da »zahtevamo sedaj le od — cerkve nezavisno šolo«, to je, da se v šoli ne podere to, kar se v cerkvi sezida. In koncem zahteva pisec, da ugodi i njegova stranka, da bodi »učiteljstvo gmotno trdno in izobraženo«. »Tako učiteljstvo bode ponosno na svoj stan, in ne bode sledilo liberalnim frazam o svobodni šoli in ne bode verjelo njihovim obljubam, s katerimi priklepajo revno učiteljstvo nase, da je izkoriščajo v svoje politične namene. LISTEK. Po Rusiji. (Popotne Crtice. Spisal G. S.) (Dalje.) Nikomur izmed svojih rojakov pa ne svetujem potovati po Ruskem brez priporočilnih pisem, katera je lahko dobiti; taval bi okoli, ničesar ne videl in spoznaval. Brez znanja ruskega jezika je potovanje po Ruskem mučno. S priporočilnim pismom se lahko obračaš na vsakega, ker sloveča prijaznost in gostoljubnost Rusov do tujcev ni bajka. Življenja po gostilnah in kavarnah v avstrijskem pomenu ni. Restavracije so za tujce; Rus le redko poseda pri časi piva; neoženjenec poobe-duje ali povečerja in odide. Življenje je osredotočeno v domačem krogu. Staro in mlado se zbira na rodbinskih »jour - fixih«. Družabne igre, šale in neprisiljeni pomenki teh večerov so se mi tako omilili, da nikakor nisem pogrešal gostilne. Bolj pozno se podaje čaj in sladčice. Ti sestanki tra-jejo čez polnoč. Prav za prav od majnika naprej v Petrogradu začenjajo »bele noči«. Čital sem pismo z doma ob jednih ali dveh po polnoči brez luči. Hišniku se ponoči za odpiranje vrat ničesar ne plačuje, vezna vrata so odprta. Prišedši v Kolikor besedij, toliko fraz ali pa — lažij. »Slovenčevi« uredniki morajo pač imeti jako kratek spomin, ako menijo, da privabijo s takimi frazami v svoj tabor slovensko učiteljstvo — onih par »pajacev«, ki jih že imajo pod svojem okriljem, jim pra\ iz srca privoščimo, ker pregovor pravi: Povej mi, s kom občuješ, in povem ti, kdo si. — Taki ljudi, ki mečejo vsak trenotek jedino-le polena pod naše noge, takih ljudij pač ne moremo smatrati pravimi prijatelji. »Slovenec« pač javno priznava, da je večji del slovenskega učiteljstva na strani liberalne stranke, in to mu tudi z zadoščenjem potrdimo. Prijatelji, povejte nam le, ali se bode mogel značajen učitelj, ki ima nalogo vzgojati značaje, odkritosrčne ljudi, pajdašiti s takimi korifejami, kakor so vaši velmožje, ki ste jih vzdignili na svoj ščit, oziroma katere ste morali vzdigniti. Ne mislite, da značajno slovensko učiteljstvo pozabi če-s noč vse one psovke, ki jih je nagromadil v svojih predalih »Domoljub« ali pa »Slovenec«, na rovaš vsemu slovenskemu uči-teljstvu. Ne, in stokrat ne! Ali pa misli mogoče prijatelj »Slovenec«, da se bode slovensko učiteljstvo klanjalo brezpogojno onemu istemu diktatorju, ki je na osod-nem shodu — Stein-Kamnik — dne ln, avgusta 1900. pital slovensko narodno učiteljstvo — toraj ravno čez leto dnij nas pa »Slovenec« vabi v svoj tabor — z »najhujšimi kričači, ki čez tretjo ali četrto šolo niso mogli naprej, s tistimi, ki se prištevajo radi svojih sijajnih neuspehov na gimnaziji k ,i n t e 1 i g e n c i j i'«. In slovensko učiteljstvo ne bode tudi nikdar slepo za žigalo kadila takim značajem, ki morajo sedeti v državnem zboru kakor egiptovske mumije — a la Šusteršič, Žitnik, Venca j z. Odstranite najprej take može, take dvomljive značaje, potem šele skušajte apelovati na slovensko narodno učiteljstvo. Dokler se pa tako slepo pokorite takim političnim mrtvecem, je pa vsak apel zastonj, vsako zbližanje nemogoče. Petrograd, poiskal sem takoj prvi dan jako dragega ruskega znanca, ki me je prav srčno sprejel, poljubivši me po stari ruski navadi. Moral sem ostati pri za-vtraku (zajuterk), ki se navadno podaje ob llih, poldvanajstih dopoldne. Na prvi pogled sem zapazil neprisiljenost in ljubeznivost ruskega »kučegazde«. Obljubiti sem mu moral, da bom dotlej prihajal obedovat vsak dan. V mojih premislekih je videl zapadno ozkosrčnost. V tej hiši sem spoznal odličen krog visokih častnikov, pisateljev, glediščnega cenzorja in dramatičnega umetnika. V družbi se vsi razgo-varjajo o slovstvu in godbi, manj o politiki in dogodkih, ki napolnjujejo časopise. Akoravno so znali vsi francoski, so vendar govorili splošno le ruski. V družbi se nihče ne briga za neznanega gosta, dokler mu ga ne predstavi kučegazda. Obeduje se okoli šeste ure popoldanske, obed začne z »zakusko«. To je ruska posebnost. Izpiješ čašico »vodke« (žganjice) na dušek, k čemer prigrizneš razne pikantnosti: kavijara, slanih ribic, sira, vse v povzdigo teka. Posebne ruske juhe so »šči« iz presnega ali kislega zelja s smetano, in »boršč«, juha s peso. Smodke se na Ruskem v obče ne kade, zato pa so cigarete dosti boljše kakor pri nas. Na Ruskem ni tobačnega monopola, Antipatija do »katoliško- (rekte-kleri-kalno) narodne stranke« se nam pa ni nikakor usilila, ker upamo, da nas smatrate vendar za tako razsodne, da vemo soditi črno od belega. Ne mislite, da imate pred seboj ono slepo maso analfabetov, s katero se tako radi bahate pred svetom, ki ne pozna slovenskih razmer, duhovniškega terorizma, da stoji slovenski narod v ogromni masi za vami. To antipatijo ste nam sami usilili, in ni nam treba hoditi niti čez mejo kranjske dežele, in da se je slovensko učiteljstvo tako hitro in v tako ogromnem številu odvrnilo od vas, krivda je pač na vaši strani. Ni naša naloga, da bi pogrevali zopet vse one neslanosti, ki jih je obelodanil »Domoljub« ali pa »Slovenec« v svojih številkah proti slovenskemu narodnemu učiteljstvu, in ki so jih posneli izvankranj-ski klerikalni listi, a la »Gorica«, »Primorski List«, »Slovenski Gospodar« in »Novi List«, ne, temveč pribiti hočemo le dejstvo, da vaša stranka sploh nima in n i imela še nikdar srca za ljudsko učiteljstvo sploh, in to že iz principa ne, ker dobro veste, da vaša slava in vaša v 1 ad o h 1 e p n o st mine z onim trenutkom, ko bode ljudsko učiteljstvo gmotno in duševno na oni stopinji, na katero so želi povspeti in za katero stremi že dolgih trideset let. Zakaj niste že takrat odprli vse zapornice svoje dobrohotnosti napram slovenskemu ljudskemu učiteljstvu, ko je še ječalo v sponah konkor-datske šole. Zakaj niste takrat osvobodili, vi odkritosrčni učiteljski prijatelji, slovenskega učitelja vseh skrbij, in zakaj niste odvezali svojih napolnjenih mošnjičkov ter dali ljudskemu učiteljstvu plačo, da bi mu ne bilo treba prepevati po onih lukulnih obedih, kakor je moral dobropoljski Kav-čnikov Andrej. Smešna pa je opazka »Slovenčevega« pisca, da je govoril ta ali oni klerikalec v prid šolstva ali učiteljstva. Kdaj li neki? Mogoče takrat, ko se je šlo za poldnevni in cigarete se posamezno ne prodajejo. Po dokončanem obedu je ruska šega, poljubljati domači gospodinji roko, pri čemer poljublja ona na glavo. Kučegazdo zahvaljuješ, podavši mu roko. Potem se v salonu nadaljuje zabava prav neprisiljeno. Tu se nikomur ne zameri, ako, vzemši časopis v roke, začne čitati. Otroci, ki se odpravljajo spat, izginjajo na tihem, in tudi ostali gostje se izgube na ta način, da se družba ne moti z večnim postavljenjem. Nekaj ur po obedu servirajo čaj. Samovar stoji navadno na mizi pred hišno gospodinjo ali domačo hčerjo, ki naliva gostom. Položaj avstrijskih Slova nov je izobraženim Rusom znan; posebno zanima češko vprašanje vse kroge. Pripovedovanje o slovenskih razmerah, na primer o nesramnih napadih na naše zastopnike v tržaškem mestnem svetu, o brutalnosti vsega celjskega moba o priliki poseta čeških dijakov vzbujalo je samo začudenje, da se morejo dogajati taki škandali v »zapadni« kulturni državi. Posebno se pa je prikupil tisti »akade-miško olikani« nemški doktor v Celju, ki je opljuval slovensko damo. Smehljaje so pravili, da žive sicer z Aziji, vendar da takih šeg nimajo pri njih narodi na naj« nižji stopinji izobraženosti. Pri profesorju L., znanem slavistu, našel sem jako velik krog drugih uče- pouk ali za jednorazrednice. Ali pa mogoče sedaj, ko se je šlo za meščansko šolo v Postojini. Pač, tedaj ste se ogreli v dež. zboru za to šolo, ker ste se morali pod pritiskom javnosti in bližajočih se deželnozborskih volitev — no, kako je bilo v finančnem odseku, o tem molči javnost. Saj se poznamo, prijatelji! Istotako smešna je pa tudi trditev »Slovenčevega« pisca, da je retiriralo slovensko ^učiteljstvo pri »framasonski zahtevi« »ločitve cerkve od šole«. Dozdeva se nam, da so piščevi možgani vsled letošnje tropične vročine precej retirirali v njegovej «možgarni« in upajmo, če nam stvarnik pošlje še drugo poletje kako pasjo vročino, pride ta moč slednjič še do tega spoznanja, da bode znal, da slovensko učiteljstvo ve ločiti cerkev in vero, in da stoji slovensko učiteljstvo še vedno na istem programu, kakor je stalo od nekdaj in da ni retiriralo niti za mišjo dlako ne. Program liberalne stranke — v takem pomenu kakor si ga smatramo mi, ne kakor ga tolmačijo liguorijanski učenci — je pa identičen našemu programu. Kdor nasprotuje temu, nasprotuje nam. In upamo, da se sedaj razumemo. Višek smešnosti je pa dosegel »Slovencev« pisec s trditvijo, da hočejo klerikalci učiteljstvo gmotno trdno in izobraženo. Sleparji! Oglejmo si jih v istini! Deželi Tirolska in Predarlska sta znani, da imati deželni zastopstvi, ki sti po ogromni večini klerikalni. V teh deželah ima kle-rikalizem svojo domeno. In učiteljski prijatelji okrog »Slovenca«, obelodanite že jedenkrat le suhe številke učiteljskih plač, ki jih dobiva tamošnje učiteljstvo iz klerikalnih rok. Potem vas bodemo sodili. In trditi vendar ne morete, da tam službujejo izključno rudečkarji; prav pohlevne ovčice so vam, njih največje veselje je, ako zamorejo pobirati samo drobtince od miz, ki se nahajajo po »revnih tirolskih župniščih«. In če ste v istini tako navdušeni njakov — slovanskih lilologov. Med njimi me je posebno zanimal prof. Korš, ki zna skoraj vsega Prešerna na izust. Korš razume do pičice vse misli v njegovih umotvorih in ga prišteva svetovnim pesnikom. V bogati knjižnici prof. L.-a našel sem med drugimi knjigami tudi »Blei-weisove Novice« in prvo izdajo »Prešernovih poezij«. Jako hvaležen sem tudi znani, za »ljubljanski ruski kružok« jako zasluženi slovanofilki gospej D., ki me je vvedla na zasedanje »Slavljanskago bla-gotvoritelnago občestva«. Iiilo je na pravoslavni praznik svetih bratov Cirila in Metoda in proslavljal se je tedaj spomin največjega slov. vojskovodje slavnega »Suvorova«. Pred otvoritvijo seje se je obrnilo vse občinstvo (med njimi posebno mnogo častnikov) k sv. podobi, nahajajoči se v desnem gornjem kotu vsakega javnega lokala, in pevski zbor zapel je me-lodijozno cerkveno pesem. Še-le po tem cerkvenem aktu je otvoril neki general sejo. Govorniki, sami častniki, proslavljali so nevenljive zasluge Suvorova za domovino, omenili, da je vžival veliko ljubezen med vojaki in spoštovanje pri ino-zemcih. V zgodovinah nemških gimnazij pri nas se seveda Suvorov komaj omenja. Pevski zbor završil je slovesnost, zapevši »Kde domov moj« in »Liepa naša domovina«. Občinstvo je burno ploskalo. pristaši zboljšanja gmotnega stanja učitelj-stva, naročite svojemu generalissimu, da pritisne — vsaj ima toliko moč kot prvi krščanski boritelj, drugače naj se gre pa v Rim pritožit, če ga ne bodeta slušala — na dr. Kathreina in fabrikanta Rhomberga, da delujeta pri svoji stranki na to, da se da tirolskemu in predarlskemu učiteljstvu take plače, da bode gmotno trdno. Dokler pa tega ne storite, ste pa le navadni, pa prav navadni frazorji, ki vam nihče ne verjame . . . Bodoči tedni bodo potekali na Kranjskem v znamenju boja... Človek, ki ima sploh kaka trdna načela, ne more ostati indeferen-ten, ampak se mora pridružiti narodno-napredni stranki. Tudi učiteIjstvo bode v boju, in bode stalo vsled svojih načelv ogromni večini v vrstah nar.-napredne stranke, le peščica vstraja v vrstah klerikalno-rimske stranke, ki zastopa res klerikalno-inter-n a c i j o n a 1 n a, žlinderska in tihotapska načela. In slovensko značajno učite Ijstvo — čeravno gmotno revno — je ponosno na svoj stan in ne bode sledilo klerikalnim frazam o naklonjenosti učiteljstvu in ne bode verjelo njihovim ob lj ubam, s katerimi hočejo priklepati revno učiteljstvo nase, da jo izkoriščajo v svoje politične svrhe. Ljudski učitelj. Iz Notranjskega. Svetovno znane Hrenovce so nam dale dne 18. t. m. težko pričakovana klerikalna kandidata. »Slovenec« v št. 188 bobneče naznanja, da se je ta dan zbralo okoli 200 zavednih Notranjcev — le škoda, da nam ne pove tudi, koliko je bilo župnikov in kaplanov in koliko »zavednih« Notranjcev in iz katerih okrajev — ki so z navdušenjem sprejeli kandidaturo dr. I. E. Kreka in Fr. Drobnica iz Nove vasi pri Blokah. Da so bili na na tem shodu v istini le »zavedni« Notranjci, je moral pač »Slovencev« dopisnik posebno povdar-jati, ker mi »nezavedni« Notranjci bi nikakor ne hoteli poslušati »ožlindranega« dohtarja in cirkniškega boksarja. Živela taka zavednost! »Slovencev« dopisnik objavlja, da je g. Fr. Drobnič razvil »kratko in jedrnato« svoj program, da kandiduje temeljem programa katoliško - narodne stranke, in ker se mu je le ta (kandidatura namreč) ponudila od katoliških notranjskih mož — — o je! — v črnih suknjah iz Ljubljane. Dopisnik pa zamolči — mogoče je pa pozabil, če je bil — skrivnostno-sladko ginjen — če se je tudi prvi evropski socijolog dr. E. Krek toliko ponižal, da se je prikazal onim »zavednim« 200 Notranjcem, da bi ga imeli čast gledati iz obličja v obličje. Dozdeva se nam pa, da se mu je to dozdevalo odveč, kajti on dobro pozna svoje socije in »za- Žalibog, da sem se pripeljal v Petro-grad že h koncu glediščne sezone. Vendar sem imel priliko, videti v Aleksan-drinskem carskem gledališču »Revizorja«. Prostrani Talijini hram je bil natlačen , vsi prostori razprodani. — Še dandanes vzbuja ta imenitna Gogoljeva nar. igra velikansko navdušenje med ruskim občinstvom. »Bravo« in »bis« — klici so se razlegali po gledališču in zavesa dvigala se je včasih po šestkrat. S posebnim ponosom govore Peter-buržani o svojem baletu, kojega baje ne prekaša nobeden drugi v Evropi. Po leti prebivajo premožnejše rodbine na »dačah« t. j. na letoviščih, dočim se v mestu in okolici vršijo »guljanja po sadam« (vrtih). Ti vrtovi so zvečer navadno polni zabaveželjnega občinstva. Finost toalet in okusni lišp dam (dame iz boljših krogov se tod ne zabavajo) dokazuje, da petrograška »jeuneusse doree« v tem obziru ni manj razvajena kakor n. pr. praterska. V pokritih letnih glediščih sem slišal opere: »Evgenij One-gin«, »Boris Godunov«, »Pikovaja dama«, in »Knjaz Igor«, dočim so se istočasno predstavljale na odkritih odrih kratke igre; tu plešejo in prepevajo nar. pevci, nastopajo žonglerji in akrobati, in se pre-kopicavajo razni pajaci. (Dalje prih.) vednost« katoliških (oh!) volilcev. Tam velja geslo: Voli, pa molči! Zamolčati pa ne moremo Se jednega dejstva: »Slovenec« tako rad in vedno povdarja, da je tudi on zato, da kmet voli kmeta; in sedaj se pa lahko očitno vidi »Slovenčevo« frazerstvo in njegova sleparija. Kaj res ne premore cela Notranjska vsaj dveh mož, ki bi bila sposobna kandidirati na podlagi »katoliško« (?)-narodnega (? !) programa. S tem sta se »Slovenec« in njegova garda razkrila očitno pred slovenskim svetom, da njih stranka obstoja na Notranjske m iz samih analfabetov in duhovnikov. In stara dva poslanca, ali nista več zrela za ta posel. — Dozdeva se nam, da sta imela svoje misli o »ožlind-ranem poveljniku in njegovej kohorti«, zato sta zapadla nemilosti v roke. Trdimo pa lahko mirne krvi, da je Franc Drobnič prišel do kandidature ravno tako kakor »vol do sedla«, za stafažo in za »pesek v oči«. In notranjski kmet sedaj lahko sprevidi, kje je je boljša volja, pomagati kmetu ali pri »ožlindranej« stranki »Šu-steršie & Vencajz«, ali pa pri narodno-napredni stranki. Naš shod v Št. Petru je bil pa že ves drugačen kakor v »Hrenovih — vicah«. V Št. Petru je bil v istini zbran cvet notranjskega kmeta — ni nam bilo treba ljubljanskih dohtarjev in tudi ne župnikov in kaplanov — se ve v Hrenovicah je imel pa prvo besedo dr. Žlindra in boksar iz Cerknice pa Žgurjev Tone. Velepomembni shod se je zvršil z živijo-klici svetemu očetu — katere je izustil dr. Žlindra kot kranjski namestnik. Upajmo, da obrodi ta shod obilo sadu, da kmet notranjski spozna, da zamore v deželnem zboru zastopati kmeta le kmet, ne pa pop; tor a j živela kmetska poslanca Arko in Ambrožič. Naša stranka. IV. Trgovina je dosti koristi donašala. Zvezalo se je s trgovci več dežel. (Hansa.) In bogat je postal, upnik je bil vladarjev in drugih mogotcev, bogat je kluboval tudi vsegamogočnemu katoliškemu duhovniku. Trgovec je vzel produkcijo meščanskih obrtij v svoje roke. Z večjim denarjem je stvarjal večjo produkcijo, več zaslužka. Ker mu gre za večje dobičke, je prijatelj vsega, kar človeške moči izloča. On je boter pri krstu vseh mašin, njegov denar jih dela. Mesta postanejo pod njegovim vodstvom, — trgovec postane aristokrat meščanstva, — bogata, z vsemi udobnostmi življenja preskrbljena. Trgovec deva denarni promet v red. Red je zdaj potreben. Trgovec je oče menjice, on pošlje ladije na vsa morja, svoje potnike v vse svetove. Škoda, da nam prostor ne dopušča, da podamo statistične date o svetovni produkciji, o prometu v zdajšnjem gospodarstvu, videlo bi se, da je gospodarstvo katoliškega duhovnika v svojem največjem sijaju prava beračija proti zdajšnjemu. Pa vsaj vsak vidi, kako je, saj izseljenci v Ameriki to velikansko gospodarstvo razvitejših narodov in njega razvoje vedno bližje spoznavajo. Pravi duševni berač je katoliški duhovnik prošlosti in njegova posvetna žlahta proti tem velikanom organizacije dela, produkcije, konsuma. Seveda so učenjaki, katerih katoliška grmada ni mogla več zažigati, ker je meščan jih varoval pred sv. Arbuezi (ta strastni inkvizitor je bil za svetnika proglašen) — ker je meščan, oziroma njegova večja omika osmešila to sredno-veško neumnost in brutaliteto, katoliškemu duhovniku odvzel njegove moči, — bil najizdatniši pomagač pri stvaritvi in organizaciji novega gospodarstva. A ti učenjaki so morali naučno šaro katoliškega duhovenstva prej stran vreči, predno so mogli kaj vrednega storiti. Naj se reče, da je vsak razvoj človeštva jedna stopnja do poslopja, ki se zove kultura 20. stoletja, organizatorično delo katoliškega duhovnika je le bilo v prvih stoletjih kmetske države do 9. stoletja kaj prida. Pa pravo podlago tega lepšega gospodarenja podal je največji organizatorični talent kmetijstva v srednjem veku, Karol Veliki. Lahko so se tedaj kmeti nasitili. Trgov, mest ni ie bilo in s nest i se je moralo vse. V slabi letini so pa kmetje stradali, da je po njih pokalo. Ko mesta, trgi z večjo trgovino nastanejo, postane katoliški duhovnik oderuh. On iznajde desetino. Parceliranje, razkosanje kmetskih zemljišč mu je ljubo, ker vsak kos plačal je desetino. Ko nastanejo trgi, zamore feudalec svoje pridelke prodati. Veleposestnik postane, v lastni režiji ima ista. Nenasitljiv je zemljišč. Kmeti so imeli dosti skupne zemlje v zadružni obliki. (Markgenossenschaft.) To zadrugo feudalci razderejo ter vso zemljo svojim posestvom pridenejo. Potem kradejo, ropajo kmetom pod raznimi tituli zemljo. (Bauern-legen.) Kmeta popolnoma osužnijo. (Leib-eigenschaft) Kmet je pritiklina zemljišča. Dobro, bogato hočejo v grajščinah, v ško-tijah, v samostanih živeti, kmeta derejo s svedrom. To je najhujše oderuštvo, kar ga od Kristovoga rojstva zgodovina pozna, ker trajalo je skozi šeststo let. Kupci zamorcev so lepše ž njimi ravnali, ker so jih kupiti morali. V 8. stoletju že nastopajo trgovci. Ponižno se morajo še gibati. Plačati morajo feudalni gospodi veliko davkov. Imenovalo se jih je: Pfeffersacke. A trgovci se ojačijo, pritegnivši rokodelce iz kmetije sebo v svoje naselbine, v mesta in trge. Od 12. stoletja naprej vedno jačji postanejo meščani in katoliško duhoven-stvo mora stopiti v defenzivo. Sovraštvo mej obema raste in ni več premostljivo. V IjJ ubijani. 21. avgusta. Dr. Jožef Kalzl f- Bivši finančni minister Thunovega kabineta in najodličnejši voditelj mlado-češkega kluba, vseučiliški profesor dr. J. Kaizl je umrl nagloma vsled zapletenja črev v Miskovcu. S Kaizlom je izgubil češki narod velikega modernega socialnega politika in učenjaka, avstrijski parlament pa sijajen talent in najdejavnejšega poslanca. Dr. Kaizl je spisal kot praški vseučiliški profesor in kot poslanec mnogo socialnopolitičnih in narodnogospodarskih del v češkem in tudi v nemškem jeziku. Pisal je tudi v časopise o davkih, železnicah, narodnem gospodarstvu, o nagodbi z Ogrsko, avstrijski valuti in dr. L. 1885. je bil izvoljen prvikrat državnim poslancem, a svoj mandat je odložil že 1. 1887., ker se je sporekel s tedanjo staročeško večino radi Gautsche-vih šolskih ukazov. Ali 1. 1890. je bil izvoljen iznova, in Kaizl se je pridružil mladočeškemu klubu, v katerem je postal kmalu vsled svoje velike nadarjenosti, učenosti in radi svojega prijaznega nastopanja najodličnejši član. Dne 8. marca 1898. je bil imenovan finančnim ministrom v Thunov kabinet, v katerem je ostal do 2. oktobra 1900. Odlikovan je bil z redom železne krone I. vrste in cesar mu je pisal, da ga pokliče v kratkem zopet v vlado. Kot poslanec je potem Kaizl delal z vsem vplivom na to, da so se prežalostne razmere v parlamentu izboljšale vsaj toliko, da je mogel drž. zbor delati. To je zasluga Kaizlova, ki se je sploh trudil, da se dožene sprava Čehov in Nemcev na zadovoljivi podlagi. Zadnji svoj govor v parlamentu je imel o zakonu vodnih cest. Kaizl je bil velik sovražnik fraz in sentimentalnosti, zato je govoril vedno kot realist, iz glave in ne toliko iz srca. Govoril je pred vsem duhovito in stvarno, a tudi ognjevito. Bilje silna delavna moč, kakoršnih ima parlamant malo. Umrl je 46 let star in zapustil mlado vdovo z dvema hčerkama 2 do 5 let. Car Nikolaj na Francoskem. Nenadoma je došla vest, da je Lou-bet povabil carja Nikolaja, naj se vdeleži francoskih manevrov, in da se je car vabilu odzval ter obljubil, da pride. Francija pokaže ruskemu carju svoje čete na suhem in svojo bojno mornarico, za katero je žrtvovala v zadnjih letih toliko milijonov. Car pojde na Francosko, kar je dokaz tesne zveze obeh držav. O posetu carja pri nemškem cesarju je zopet vse tiho. Vojna v Južni Afriki. V deželi Swazi imajo Buri vzlic vsemu terorizmu Angležev prijatelje. Swazijci podpirajo Bure in so jim bili pri naskoku na mesto Brennersdorp izdatna pomoč. Naskočili so pozicije Steinackerjeve konjice. Buri so mesto docela požgali in odnesli velik plen. Steinackerjeva dolžnost je bila krotiti Svvazijce, a imel je premalo mož, in vsled podnebja mu je poginilo mnogo konj. Angleški listi poročajo, da ni v Oranju nobenega odpora več, in da se klatijo okoli le še male četice Burov. Delarev in Smuts odideta baje v Kaplandijo ter so jima pridruži tudi De\vet. »Daily News« pišejo, da prestolni govor molči o dimenzijah ustaje v Kaplandiji, ker se hoče prikriti, da je usoda Južne Afrike odvisna od uspeha te ustaje. Proklamacijo Kitche-nerja obsoja in zasmehuje tudi ta list. V taboriščih ujetih Burov davi smrt grozno. Zlasti otroci umirajo trumoma. Junija meseca je umrlo med 1000 otroci do 334 otrok, v juliju pa med 1000 celo 393 otrok. Tudi ženske umirajo v ogromnem številu. Očividno je, da Angleži nalašč ne store ničesar proti kužnim razmeram v teh taboriščih, samo da pomrje čim več potomcev Burov in čim več žensk. Taka je angleška kultura! A Evropa vse to trpi! Dopisi. Iz Idrije, 20. avgusta. V soboto so se uprizorili pri nas »Rokovnjači«. Ker dobro poznamo vrle sotrudnike našega »dramatičnega društva«, smo vedeli že naprej, da nas čaka izreden užitek. Ali vse naše nade, vse naše pričakovanje je bilo nadkriljeno. Lahko rečem s ponosom, diletantski odri ne napravijo povsodi kaj takega. V nabito polni hiši vršila se je cela igra tako lepo, da je vstrajalo vse občinstvo — dasi je bila grozna gnječa in vročina — do konca. Da bi bili Vi videli mlade vojake, gospod urednik, divili bi se bili njihovemu sigurnemu nastopu in njihovemu slavčjemu petju. Verjemite mi, nikakih simpatij nimam do vojaščine, v ta regiment bi pa vstopil takoj, pod takim generalom in bobnarjem bi šel oduševljen v boj. Sejmarji, originalni birič ter rokovnjači s Tončkom so bili tako izvrstni, da je občinstvo gledalo ne le z očmi, ampak še celo z ustmi. Ako Vam rečem, da je bil Vaš ljubljanski Mencej mnogo slabši, Vaš Mozol pa ne dosti boljši od našega, mi tega gotovo ne boste šteli v zlo; kajti, kar je res, je pa res. Tudi Bojčevi kupleti so vzbujali splošno zadovoljnost in veselje. Kaj pa Polonica? Ne rečem drugega, kakor: srečen vsak Nande, kogar bo njegova Polonica tako rada imela, in komur bo tako ljubko pela, kakor je pela gdčna. A. L. svojemu sinočnjemu Nandetu. Tako zna le ona! Blaž bi rekel, da bi bilo tako petje tudi dobro za zadnjo popotnico, gotovo bi nihče težko ne umrl, ako bi na smrtni postelji poslušal take vilinske glasove. Da sta imela Jošt in Jera dobro kapljico, mi pač ni treba omenjati, škoda da nista mož in žena! Tretje dejanje je sicer najdolgočasneje ali kedor se zna vživeti v svojo vlogo s čustvom, ta je tudi takim prizorom kos. G. pl. Basajeva in gdčna. Rezika ter posebno gosp. Štefan Poljak so storili vse, kar je bilo mogoče storiti na njihovem mestu. Ljubka nevesta in prikupljiva tašča! Ko bi vedel, da so se resnični rokovnjači res tako izborno zabavali, kakor naši v »črnem grabnu«, pa bi jim bil nevoščljiv. Ne le, da jih je Nona s svojim izbornim, a težkim petjem imenitno zabavala, imeli so še drugih krasnih tovarišic, ki so jim pomagale preganjati dolgčas. Nande je igralski talent, zlasti v liričnih prizorih. Kako je bil nežen pri svoji Polonici, kako trd pri svojih rokovnjačih. Neprekosljiva sta bila s Štefanom, ko je Nande omenil svojo mater. Vse občinstvo je imelo rosne oči. Glasno ihtenje pa se je čulo v zadnjem dejanju, ko je prišla Polonica s culico v roki, da bi sledila svojemu ljubčeku, in gotovo je vsakdo imel sožalje z lepim parom, ko se je nesrečna Polonica zgrudila na tako kruto preganjanega Nandeta. Tudi Vi bi bili jokali, ako bi imeli kaj srca, pa ga nimate. Pohvalil bi še marsikoga, pa ni prostora. Največ zaslug za tako srečno uspelo igro ima g. režiser Mozol in gdčna. Polonica, ki je vojake tako izborno organizirala. S svojim svetom nam je obilo pomagala tudi g. Maša Grumova iz Trsta, ki je celo nastopila v »črnem grabnu« in največja prijateljica idrijskega gledališča g. Fani L. Druga predstava se vrši v torek, tretja naibrže v nedeljo. Klerikalci so nas bojkotirali. F« G. T. Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. avgusta. — Zaradi tatvine „Rodoljuba" ]e bil tudi v drugi instanci obsojen posestnik in občinski odbornik Ivan Berglez s Tičevega pri Ponikvi, samo kazen mu je vzklicno sodišče znižalo na 10 kron. Kradel je pa le in vsled obsodbe izgubi tudi občinsko odborništvo. Ukradel je bil občinskemu slugi več izvodov »Rodoljuba«, katere je imel spravljene v občinski pisarni. — Slovensko gledališče. Priprave za bodočo gledališko sezono, koje pričetek je določen na 22. septembra, so končane ter sta drama in opera z današnjim dnem pričeli s skušnjami. Dramske gkušnje vodita režiserja gg. Dobro-volny in Verovšek, operne pa novo -engažovana kapelnika g. T ornaš, doslej večletni kapelnik narodnega gledališča v Brnu, in g. Mitro vic, učenec dičnega skladatelja »Zrinjskega», Iv. pl. Zajca, ab-solvirani praški konservatorist, rodom iz Dubrovnika. Vrhovno muzikalno vodstvo opere poverilo se je g. Tomašu. — Program bodoče sezone je sestavljen in se bode objavil v kratkem. — Hmelj na Kranjskem. V naši deželi je hmeljarstvo neznano in tudi dobri ekonomi so prisegali na to, da se v nas nikdar ne udomači. A vendar se je pokazalo, da utegne hmeljarstvo postati lep vir dohodkov vsaj za ljubljansko okolico. Bivši tovarnar g. Janesch se je pred dvema letoma lotil poskusa, udomačiti na ljubljanskem polju hmelj. Tak poskus je kaj riskantno podjetje in zahteva veli-feih žrtev. Gosp. Janesch pa se ni ustrašil ne truda ne znatnih stroškov in danes ima zadoščenje, da se mu je njegov poskus bolje obnesel, nego je morda sam pričakoval. Zadnje dni je marsikdo pohitel ven na ljubljansko polje nasproti tovarni za klej, da vidi, kako se dozoreli hmelj trga in suši. Gosp. Janesch je nasadil tri parcele, ki merijo skupaj nad 9 oral, ter sezidal povse moderno urejeno sušilnico. Hmelj je letos izborno uspel in je to pač dokaz, da sta svet in podnebje ugodna za hmeljarstvo. Gosp. Janesch si je s tem poskusom pridobil resnično zaslugo za kmetijstvo v ljubljanski okolici. Pri njem se napredni kmetovalci lahko prepričajo, da hmelj uspeva, pri njem se iahko nauče, kako je s hmeljem ravnati in če se bodo ravnali po tem izgledu, imeli bodo sčasoma lepe dobičke. Gosp. Janeschu gre toplo priznanje, da se je poprijel težkega, a dobičkonosnega hmeljarstva in upeljal v naši deželi novo kul-Juro, ki bo v občno korist. — Davkoplačevalci Sv. Jakoba okraja se uljudno vabijo na prijateljski sestanek glede zgradbe novega iupnišča pri Sv. Jakobu, ki bode jutri v četrtek dne 22. avgusta ob 8. uri zvečer v gostilni pri g. Herm. Češnovarju na Dolenjski cesti. — Koncert na Bledu. V sredo, l-i. t. m. vršil se je na korist zdravniškega doma na Bledu koncert, kateri je donesol sodelujočim lep moralen, namenu pa lep iinancialen vspeh. Vsi prostori koncertne dvorane bili so že davno pred začetkom koncerta razprodani, in mnogo občinstva zvečer ni moglo dobiti prostorov. Veliko privlačno silo skazal je pač na občinstvo dobroznani in izvrstni blejski pevski zbor, kateri je v svojem zares lepem delovanju pod vstrajnim, požrtvovalnim in v vsakem oziru vzglednim vodstvom nadučitelja g. Frana Rusa že mnogo hvale in priznanja prislužil. Tudi sedaj izrekamo značajnim in za slovensko lepo petje vnetim pevcem in pevkam tega zbora odkritosrčno priznanje in pohvalo. Pri svojem nastopu v krasnih slovenskih narodnih nošah pel je zbor Foersterjevo »Ljubit o«, po Žirovniku harmonizovano narodno pesem »Kukovica« in Sattnerjevo pesem »Na planine« tako ubrano, razumno, z lepim glasovnim materialom in fino nijansirano, da se na deželi, kolikor je nam znano, daleč na okrog ne najde tako izborno izšolanega zbora, kakor je blejski. Naj bi pač v interesu slovenske kulture in lepega narodnega in umetnega petja tudi nadalje vedno tako ustrajali sebi in slovenskemu narodu v čast in napredek! Moški solokvartet tega zbora pel je krasno tudi Sattnerjevo priljubljeno pesem »Pogled v nedolžno oko«. Poleg zborov vzbujali so mnogo zanimanja tudi solisti koncerta, ki so se vsi odlikovali in mnogo priznanja dosegli. Bili so: pijanistinja gospa Gotter-Klar, koncertni pevki gospa Jul. dr. Ferjančičeva in gospodična Mira Dev; koncertni pevec, barito-nist, gospod Julij Muhr in v mešanem so-lokvartetu tudi gdč. Minka Moos ter gg. Fran Rus in Fran Pianecki. Ne moremo se spuščati v podrobnosti in ocenjevanje vseh posameznih točk, izjavljamo samo, da so vsi sodelujoči napravili občinstvu velik umetnišk užitek in dosegli popolen vspeh! Po koncertu razvila se je prav animirana plesna zabava, katere so se udeležili domači in tuji zdraviški gostje v mnogobrojnom številu. Zdraviška godba, katero je letos sestavil član dunajske dvorne opere, gospod Karol Jeraj, je prav dobra in je v koncertu pod vodstvom kapelnika gospoda Sobotke fino nijansirano izvajala Schubertovo ouverturo k operi »Roza-munda«. — Nemci pa znajo krasno pačiti slovenska imena. »Prager Tagblatt« je imenoval v št. 256, str. 6. našo »Crno prst« — »Schvvarzer Finger«!! — Nasilen razgrajač. 19. t. m. ponoči je razgrajal v novomeški kavarni na trgu vinjeni in duševno abnormalni Jožef Jereb, ki je udaril redarja, ki je prišel ponj, z vrčkom po roki ter ga ranil. Redar se je moral braniti s sabljo ter je sunil razgrajača v nogo in prsi. Vzlic temu ni mogel ukrotiti besnega Jereba in je moral priti še drug redar na pomoč. Jereba so na to obvezali in prenesli v bolniščnico, kjer je še istega dne popoldne umrl. — Železnica Grobelno-Roga-tec do hrvaške meje se bode kmalu začela graditi. Podjetniki so že vložili prošnjo za dovolitev gradbe Železnica se začne graditi še letošnjo jesen in drugo jesen bo izročena prometu. — Požari. 18. t. m. po 7. uri zvečer je začela goreti prazna hišica mlinarja Jak. Končine v Kralj. Dolini. Hiša je pogorela in ima Končina 200 kron škode. Bržčas je nekdo nalašč zažgal. — Istega dne dopoludne je gorelo pri kajžarju A. Guzelju v Srednji vasi pri Škofji Loki. škode je za 1000 kron. Zažgala je Guze-ljeva žena iz sovraštva do moža. — 16. t. m. pa je udarila strela v hlev Andreja Lapajneta v Ideršku pri Logatcu. Vnel se je tudi kozolec in gospodarsko poslopje. Zgorel je vol. Škode je za 7000 kron. — Konji splašili. Mariji Perko splašili so se konji na Zaloški cesti Mariji Varagi pa pred sv. Petra župniščem. V obeh slučajih so konji stali sami, in so vsled mimo gredočega električnega voza splašili. Nesreča se ni nobena pripetila, raztrgala se je le oprava. — Aretovan radi goljufije. Policija je aretovala radi goljufije zasledovanega Pavla Rvbeckega z Moravskega. Ry-becky nabiral je po Ljubljani milodarov za društvo za izobraževanje krščanskih učiteljev na Dunaju. Rybeckega jo zasledovalo deželno sodišče v Lincu. — Aretovan radi oskrumbe je bil Franc Geršin, hlapec iz Spodnje Šiške. Vračal se je nekoliko pijan z dolenjskega kolodvora in se pridružil 121etni M. H., katero je zvabil, da je šla ž njim po Gruberjevi cesti v Streliške ulice, kjer jo je potem prijel za roke in jo peljal po Strmi poti, češ, da mu pokaže pot v Šiško, na Grad, ter ji je dal 20 vinarjev, da je raje šla. Opazila ga je neka ženska pri dejanju, katera je začela upiti; on pa je popustil deklico in zbežal nazaj v Streliške ulice, kjer ga je stražnik aretoval. Izročili so ga deželnemu sodišču. — Povozila je danes dopoludne na Poljanski cesti posestnica Jera Gregorič iz Zadvora 85 let staro Marijo Lampe, katero so z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnico. Lampe je gledala električni voz, kateri je ravno vozil mimo. Gregorič je vozila počasi in tudi gledala električni voz, pri tem pa je zadela Lampetovo z oje-som nad desno oko. — Napad ponoči. 17. t. m. ponoči sta bila posestnikova sinova Fran in Ivan Zaje v Šmartnem ob Savi napadena in hudo ranjena. Oba so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Orožništvo je prijelo več fantov in jih izročilo deželnemu sodišču v Ljubljani. — Tatvina. V neki gostilni na Rimski cesti je ukradel nekdo Iv. Jenčeku srebrno uro iz žepa. Verižico, katera je bila nikelnasta, mu je tat dal nazaj v žep. — Strela je ubila 15. t. m. po- poludne na travniku oOletno Nežo Korošec iz Stražišča pri Logatcu. — Muhojedec. Imenom načelni-štva I. društva ljubljanskih po-streščkov smo naprošeni pojasniti, da oni pod splošnim imenom »postrešček« imenovani »muhojedec« ne pripada omenjenemu društvu, ampak društvu »ko-misijonarjev« (z rudečimi kapami). * Proslava Karol. Svetle. Dne 11. avgusta odkrili so na hišici v Dolnjih Pasekah pod Ještedom spominsko pločo največji češki pisateljici Svčtli. Ondi je Svčtla, ljubimka celega naroda, posebno pa dijaštva in mladega ženstva, stanovala po svoji poroki 16 let, namreč v rodi-šču svojega soproga, in iz življenja je-štčdskega ljudstva izbirala si je nepo zabna umetnica najlepše slike za svoje romane. * Iz Crispijevega življenje. Malokdo učaka v svojem življenju toliko nasprotij, kolikor jih je doživel rajni laški Bismark. Pregnanec je bil svoje dni — pozneje pa je postal prvi minister v isti deželi. Prva žena bila je perica — in je svojo hčer dala knezu. V svoji mladosti je napisal navdušen slavospev »himna na Krista«, na smrtni postelji je zavračal svetotajstva, le hči mu je v zadnjem tre-notku pritisnila hladno razpelo na usta. V svoji mladosti je beračil za službo s šeststo lir, pozneje je cele milijone dobil iz bank. Žurnalist z mesečno plačo 40 lir je vodil pozneje krmilo velike države, veliki puntar je dobil pozneje najvišje rede in postal ljubljenec kraljev. * Dva vzornika nista bila župnika v Marcorengu in v Rocci Pii. Sodišče v Turinu je župnika Evg. Dezzanija radi tatvine, poneverjenja in goljufije obsodilo v ječo za 6 let in 9 mesecev ter na globo 800 lir. Župnik je okradel in ogoljufal lastno cerkev, svojega hlapca in neko pobožno žensko. — Župnik Salvatore De Mais pa je bil pred sodiščem v Sal-moni obsojen v ječo za 3 leta. Popravil je očetov testament sebi na korist in zlorabil več žensk. * Berolinska morala. Te dni je zasledilo redarstvo v Berolinu veliko število bogatih tvorničarjev in druzih podjetnikov, kateri so povabili že često-krat v posebne sobe neke restavracije 11 žensk ter so imeli tam orgije, kakoršnih ni možno popisati. * Slučaj telepatije. »Le Journal« je priobčil sledeči dogodek: Grof Suvarov, sodni v Ne\v-Yorku, je predsedoval te dni neki razpravi. Nenadoma je vskliknil: »Bog, žena in hči mi potujeta po morju, besni vihar, ah, zadela ju je strela. Pomoč!« Občinstvo je mislilo, da je sodnik zblaznel. Odpeljali so ga domov, a mej potom je neprestano javkal, da mu je ženo in hčer ubila strela. Zdravnik ga je miril in tolažil, da to pač ni res, a sodnik se ni dal utolažiti. »Stene sodne dvorane«, je dejal, »so se prej kar odprle in videl sem razburkano morje, razsvetljeno od ognjenih bliskov; na krovu ladije stojita moja soproga in hči, kar udari strela in obe sta se zgrudili na tla.« čez par dni pride brzojavka, ki je naznanila grofu, da mu je ženo in hčer ubila strela, in to baš isti čas, kakor ju je videl. Telefonska in brzojavna poročila. Gradec 21. avgusta. „Tages-post" piše, da postane Detela vzlic Susteršičevemu naporu zopet deželni glavar. Praga 21. avgusta. Deželni zbor češki se razpusti v kratkem. Praga 21. avgusta. Včeraj je imel izvrševalni odsek mladočeške stranke radi pogreba dra. Kaizla sejo. Na grobu bode govoril ali dr. Pacak ali dr. Stranskf. Ministrstvo bodeta zastopala ministra dr. Rezek in Bohm-Bawerk. Krsta s truplom dra. Kajzla je dospela včeraj v Prago, spremljal jo je okrajni glavar sobjeslavski. Rim 21. avgusta. Iz Francije izgnani jezuitje se nameravajo deloma naseliti tudi tu, kjer nakupijo hiše in posestva. „Tribuna" poživlja vlado, da tega ne dovoli, nego naj rabi zakon proti verskim redom, češ da so jezuitje nevarni kulturnemu, gospodarskemu in juridičnemu napredku v deželi. Pariz 21. avgusta. Car dospe v Pariz 17. septembra Pariz 21. avgusta. V nedeljo se je vršil na čast vojnemu ministru Andreju banket, na katerem je Audre povedal, da skuša neki monarhističen pretendent pridobiti armado zase in zanesti vanjo punt proti sedanji repu-bličanski vladi. Neimenovani pretendent je pisal več pisem poveljnikom raznih korov, a poveljniki so poslali pisma vojnemu ministrstvu. Ta razkritja so vzbudila veliko senzacijo. Monarhisti poživljajo Andreja, naj objavi imena. Splošno se misli, da je pisaril pisma vojvoda Orleanski. Car grad 21. avgusta Sultan noče ugoditi zahtevi francoskega poslanika radi francoskih trgovskih ladij. Razmere so čim dalje napetejše. Narodno gospodarstvo. Obrt in trgovina z žeblji in železnimi izdelki v Kropi in Kamni Gorici. Spisal nadučitelj Jo s. KoroBec. (Dalje.) Čim dalje se žebljarsko blago pošilja, tem več voznine se mora plačati in tem dražje mora trgovec blago prodajati, da mora s ceno izhajati in da ne daje v izgubo, ker z izgubo kakor je znano samo peki in mesarji hiše kupujejo v Ljubljani. Voznina do Podnarta pa se navadno računa po 40 h od 100 kg blaga. Pred nekaj desetletij je še bilo v Kropi življenje, da so se tržani pobahali, Kropa je mala Ljubljana. Takrat je šla barigeljca za barigeljco žebljev v Trst od ondot pa večinoma na Laško. (Barigeljca je mali sod z žeblji napoljen). Danes ne gre nobeden žebelj več na Laško vsled previsoke eolnine. Colnina znaša, če sem prav poučen 7 K ali 5 lir pri centu železnih izdelkov. Stare kupčijske firme imajo več kredita, kot nove. Vsaka tvrdka pa mora biti tudi solidna, sicer jo takoj druga solidna zaduši, ker nikjer na svetu ni toliko zavisti med trgovci, kot jo je med Kroparskimi oziroma Kamniškimi. Vsako naročilo se mora skrbno skrivati in čuvati, da sosed trgovec ne zve tvrdke, kamor je blago namenjeno. Danes sta v Kropi le dva trgo vskoizobražena gospoda namreč: Gosp. Karol Pibrovec, voditelj firme Jurij Magušar in Fr. Šolar, tajnik »Prve zadruge za žebljarske in druge izdelke«. Vsi drugi so postali iz navadnih kovačev trgovci. Na Angleškem so slične razmere, edino z razločkom, da tam gre delat akademik v razne tovarne in ko si pridobi nekaj prakse si sam ustanovi svojo malo tovarno z nekoliko delavci, ko pa pridobi kapital poveča svojo tovarno. V Kropi in Kamnigorici si trgovec pridobi delavce po množini naročil. Najstarejša firma v Kropi je sedaj Jurij Magušar, katera obstoji 25 let. Za njo ima največ delavcev »Prva zadruga za žebljarske in druge železne izdelke« pri katerej so trgovci: V. Klinar, Fr. Šolar in V. Šolar T. Pesjak drugi kovači niso kupčevali, kateri so pri zadrugi ali pa prav malo s tem, kar so sami naredili. Gosp. Luka Hafner ima 25 delavcev; Gregor Šolar izdeluje in kupčuje z verigami ima 12 kovačev. Manjše firme so: J. Gartner, F. Šmitek, Jan. Šmitek, Fort. Vari, Blaže Ažman, Šimen Mire izdeluje mašinske žeblje, Jakob Praprotnik, Jurij Habijan, kateri dobiva iz Španskega pisma v katerih se mu naznanja, kako se šac koplje in kje. Brez »beci« pa ni »šaca« in se tudi ne pove, kje je. V Kamnigorici ima tudi Kropar gosp. Jurij Magušar največ delavcev. Potem so firme J. Svetina, Luka Lazar, Miha Pesjak, Silvester Pesjak, J. Žvan, Ig. Bajželj in še nekaj manjših. Pazabljivosti se morajo oteti tudi kupčevalci berači. Ti nosijo po eno ali dve kili žebljev ves teden od hiše do hiše. Njih glavni »kšeft« pa je »fehtanje«, ker brez žebljev bi jim preskrbeli možje pravice stanovanje v »La-hovci«, kjer pa Radovljiško vodo 24 ur prav nič ne obrajtajo, mora že slaba biti. (Dalje prih.) Darila. Upravnlilvu naloga lista so poslali: Za družbo sv. Olrlls In Mstoda. Gospića Franjica Majzeljeva v Belicerkvi 4 krone 88 Tin. in sicer: 1 krono 64 vin. daroval 10. t. m. neki kandidat za deželni zbor, 3 krone 84 vin. pa bo darovali 17. t. m. trije agitatorji. — Vesela družba na Rimski cesti St. 12, 8 kron. — Gosp. dr. Ge-strin v Ljubljani nabral v veseli dražbi 4 krone. — Skupaj 16 kron 88 vin. — Živeli! Ceneno domač« zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praika", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež-koče prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po poBtnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DDNAJI, Tuchlauben Đ. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (2—12) Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: Dne 14. avgusta: Meta Bokal, dninarica, 49 let, naduha. — Lovro Dobrave, rudar, 68 let, jetika. Dne 15. avgusta: Helena Pogorelec, uboga, 18 let, jetika. — Pavla Šavs, črevTjarjeva hči, 3 leta, Skarlatica. Dne 16. avgusta: Marija Benčan, delavčeva žena, 55 let, srčna hiba. Meteorologično poročilo. Vtiin. nad morjem 806-9 m. Srednji Bračni tlak 786-0 mm. Eo > < Stanje Čas opa- baro-zovanja j metra v mm. t~ o O. > B <* Vet rovi Nebo 20 21 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 737 9 18 8 brezvetr. j oblačno g 738 9 15-5 si. jjvzh. megla Jj 737 6 25 0 sr. jjvzh. deloblač.U Srednja včerajšnja temperatura 20 3°, nor-male: 18'4°. Sinoči mimoidoča nevihta. Dunajska borza dne 20. avgusta 1900. Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4°, Ogrska zlata renta 4°/0...... Ogrska kronska renta 4*/„ .... Avstro-ogrske bančne delnice . . . Kreditne delnice ........ London vista......... Nemški državni bankovci za 100 mark 20 mark........... 20 frankov........ . . Italijanski bankovci ....... C. kr. cekini.......... 9910 9890 118 70 95-80 11850 93 20 1675-639 — 23942'/, 117'15 23 45 1904 9105 1132 Zahtevajte Brinovec Frana Cvek-a v Kamniku. (1680-7) Trgovskega učenca iz dobre hiše, kateri je dovršil ljudsko šolo, sprejme v trgovino z manufakturnim blagom (1788-1) Franc Crobath v Kranju. *b«b a transito - magazin v Hnttnikn 2B49 6 minut oddaljen od dolenjskega kolodvora, zelo prostoren in suh, pripraven za kakega trgovca. Več se izve pri Ivanu Moliore-u, »ruberjeve ulice mi. S. (1786) Sprejme se s 1. event. 15. oktobrom trgovski sotrudnik manufakturist pri (1771—2) Češnik & Milavec v Ljubljani. Prednost imajo v Ljubljani službujoči. Enonadstropna hiša v Krakovskem predmestji, v kateri se nahaja prodajalna, in k njej spadajoči vrt, ki donaša dobre obresti, se pod ugodnimi pogoji proda. (1716—4) Natančneje pove iz prijaznosti Ivana Brenčič. Rimska cesta št. 8, v Ljubljani. Popolna oprava za špecerijsko prodajalni« dobro ohranjena, se po ceni odda. Natančni naslov pove tvrdka (12-151) Edmund Kavčič 7 LJubljani, Prešernovo ulice, nasproti pošte Domači izdelki. Zalogo vsake vrste solidno izdelanih bodisi koleselnov m najmodernejših kočij priporočam najtopleje. — Cenike pošiljam na zahtevo. FRANC VI»JAN9 izdelovalec vozov Ljubljana, Rimska cesta št. II. (1684-2) Za pomladno in poletno dobo priporočam gospodarjem in kmetovalcem kakor tudi raznim podjetnikom svojov veliko zalogo potrebščin za stavbe: portland in roman cement, železo za vezi, etorje, traverze, železniške šine, okove za vrata in okno, Irombe, eevl za vodovode, štedilnike (Sparherde). (428 - 27) Potem poljedelske stroje: »lamoreznlee, *;epeljiie, inlatllnlee, fino izdelane močne plu*-e, stroje za posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše trombe za gnojnico, in drugo potrebno orodje za poljedelstvo. Razno orodje za kovače, ključavničarje in mizarje. VuKroiiiu- križe, vlite kotle, Jeklo za svedre, tehnleein uteze, kakor veliko lzuer v kulilnjakl opravi itd. po jako nizkih cenah. Fran Stupica, trg*OTrixxa. sz jželeizulzn.© iti špecerijelaiiaaa. "telagrono.- Iij ubijana, Marija Terezije cesta št. 1, poleg gostilne Figovec. m g Preselitev obrti. Uljudno javim svojim odjemalcem in p. n. občinstvu, da sem se s svojim zavodom za uniforme preselil Iz Slomškovih nllc v lastno novo hišo na voglu Resljeve ceste št. 7. Zahvaljujoč spoštovane odjemalce za dosedaj izkazano mi zaupanje, jih prosim za nadaljno blagohotnost in beležim z velespoštovanjem (1701—5) Anton Reisner zavod za uniforme. gmJ~~ OI> jettnem se priporočana t/*/, jednoletnim prostovoljcem za iztjo-tovljenje uniform po najnovejših predpisih in zmernih cenah. ~3M Notarskega uradnika 1784 išče notar na deželi. 1 Naslov pove upravnistvo »Slov. Nar.«. Cts. kr. avstrijska dfe itiim žtUznlca. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. jnnija 1901. leta. Odhod lz IOnblJane jfi. kol. Proga con Trbli. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbil, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; cei SeJzthal v Aogsee, Solnograd, čez Klein-Beifling v Steyr, v Lino, na Dunaj fiea Amstetten. — Ob 7. nri 5 m ejutraj osobni vLk v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeate, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Krancove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Franzensfeate, Monakovo, Ljubno; cez Selzthal v Solno-grad, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz; cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Uunaj Cez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran2ensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga ▼ Novomcito In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 6. ari 55 m zvečer v Na v o mesto, Kočevje. — Prihod T LJubljano juž. kol. Prog-a iS Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Fran-zensfeste, Solnograda, Linca, Stevra, Auoseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteiua, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeate, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 38 m zvečer iz Podnarta-Krope.--Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lip&kega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Beba, Marijinih varov, Pimja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla., Proga is Novega mesta In Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob i. uri '-v. m popoludne iz Straže Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. - Odhod is Izubijane drž. kol. v C&ninlk. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri bC m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v Ljubljano drž. kol. Is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 4:J m zjutraj, ob 11. ari 6 m dopoludne, ob o. ari 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1393) M zelo najini papigi zeleni, sto v torek u ali. Kdor jih) ujame, blagovoli jih oddati proti nagradi v Slomškovih ulicah it. 5, II. nadstropje. (1790) Dobro ohranjeno špecerijsko opravo klipi (1786-1> Jos. Kordin v Ljubljani. P odpisani izjavlja, da za svojo ženo Marijo Krenile rojeno Kocjan ni več plačnik. Ant. Krsnik posestnik in mlinar v Lesah (1787-1) h. Št. 3. Naravni, iz alkohola napravljeni zavreti kis, brez primesi nevarne in neprijeten okus imejoče ccetove kisline, se dobiva pri J« J. 3(antz-u (1579-85 v Ljubljani, Rimska cesta štev. 16, Na prodaj so: 2 blagajni Wiese ter Wertheim & Wiese (1765-2) dalje aparat za kopiranje z mizo in angleški cyklostyl. (Ym^S^a^ Kje? pove upravnistvo »Slov. Nar.« Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo * *Mtiro lekarnarja Piccoli v Ljubljani dvornega založnika Nj. Svetosti papeža kot želoder kre|M*uJoee in tel*. \ / im - J aj «»«•«», dalje kot preti«% -ljenje in te- I lt»llll otl- e pospešujoče sredstvo posebno onim, L- Si ki trpe" na na-vadnem teleMiiriu /upi iju. Razpošilja se proti povzetju v Skatljicah po II. 12 in veC 8tekleniCic. (1368-41) Oglasni izvleček. Glasom odredbe oddelek 13, št. 1731, z dne 1. avgusta 1901 namerava c. in kr. državno vojno ministrstvo razne oblačilne in oroževalne predmete za c. in kr. vojsko nabaviti potom splošne konkurence. Glede natančnejših pogojev za to ponudbeno razpravo se opozarja na oglas, ki je bil v štev. 185 dne 14. avgusta 1901 tega lista polnoglasno prijavljen. (1744 25 Styria, franco skih Peugeot-, ^1 Austria-koles. Velika zaloga <101-64) pristnih Jos. Reit-STYRIAV hoffer sinov Pneumatik - katere nudim po i —«1 eenl, kakor tovarna. Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck). Najboljši šivalni stroji. Najnižje cene ln jamstvo! Z vsem spoštovanjem urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. 8 IS Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.