št. 29.
Nedelia 19. fuliia
1936
Josip Korbans
Kralja sta razveselila
Ko se je do sitega najedel, je še enkrat v zahvalo začivkal, potem se je pa dvignil v zračne višave. Naravnost proti Medvedovemu hribu je nameril krila. Nikdar več S6 m vrnil v p&rk
iij-r-DJLj on HI ^nontepfg.
Z drevja je popadalo orumenelo listje. Goste deževne kaplje so tolkle po njem in posamezne lističe zabijale v zrr V čana peščena pota zapuščenega parka.
Odšli so poslednji gostje.
Visoka okna zdraviliškega doma so zastrta z rumenimi šaluzijami. Vse duri so varno zaprte.
Kakor zakleti grad v pravljici, bo do prvih solnčnih pomladanskih dni samevalo veliko belo poslopje . . .
Neke jasne, zelo mrzle zimske noči, ko se je mlečno bela mesečina prelivala po debelo blazinjenih paznikih in poljih, je Markec zaslišal »kovikanje sove.
»Jejhata, to je pa Čivko!« je ves razburjen vzkliknil. Vrgel je na se najpotrebnejšo obleko in planil iz sobe.
>Uuuuu!«
Strahotno otožno in votlo je klicalo v tiho mesečno noč.
> Čivko, Čivko!« je glasno odgovoril Markec.
»Uuuuu!« se je po kratkem molku vnovič oglasila sova. Sedaj že iz večje
daljave.
Od žalosti se je Markcu stisnilo srce. Kaj ji je storil žalega, da beži pred njim? Saj sta si bila vendar tako velika prijatelja! Od lastnih ust si je Markec pritrgaval meso, da je Čivku mogel zadovoljiti lačni želodec. Sedaj ga pa ni več blizu. Vse je pozabljeno! Rajo strada in prezeba r teh sibirsko mrzlih nočeh, kakor pa da bi brezskrbno živela v topli brodarjevi koči, nespametna živaL
Hrepenenje je raslo. Bolestno je prevzelo vso fantovo dušo. »Moram ga videti!« Ze se je poprijel preko reke napete železne vrvi, da bi po njej dospel na
oni breg. Toda že po prvih prijemih so Sa tako silno zapekle dlani in prsti na ivjastem želez ju, da ni mogel vzdržati
»Cof!« je na vse strani brizgnila voda. Do vratu so ga objeli in držali mrzli valovi, M jih je pa kaj krepko odrival in se naglo izkobacal iz neprijetne in nezaželjene kopel ji.
Prehlad . . . pljučnica . . . smrt . . . »Vigred se povrne?«
Kaj še!
Seveda, da je bil Markec pomehkužen mestni otrok, bi bila ta nezgoda nemara res usodna zanj. Ker pa je bil utrjen kmetski fant — in še telovadec po vrhu — si niti najnedolžnejšega nahoda ni nakopal Skodelica vročega čaja, ki mu jo je skrbna mati prinesla na posteljo, pa kajpada tudi ni bila na škodo njegovemu zdravju . . .
— 14 —
Minila so leta Marsikaj so izgladila, marsikaj preobrnila in iizpremenila . . .
Stari brodnik Tomaž je odšel v »Podzemelj« prevažat duše. Ko je »bela žena s koso« prišla ponj, je sedel v zapecku in počasi vlekel dim iz svojega preljubega vivčka.
»Ali me poznaš, prijatelj Tomaž?« je vprašala Smrt.
Stari brodnik se je nasmehnil.
»Dostikrat sem ti že zrl v votle oči. Kako bi te ne poznal!«
»Pa se me nič ne bojiš?«
»Po pravici povedano: prav nič . . . Veš, človek v mojih letih si želj miru in počitka. Rad pojdem s tabo. Samo tolikp še počakaj, da do konca pokadim. Skoda bi bilo tobaka.« Z nasmeškom in s pipico v ustih je umrl stari Tomaž.
Ako ima. človek čisto vest in svojce preskrbljene, se mu ni treba bati smrti
Stari Tomaž je bil tako srečen, da je imel oboje.
Ničesar slabega mu ni mogla očitati vest. Ves čas svojega dolgega življenja je delal dobro in se ogibal hudega. Največjo skrb, glede bodočnosti njegove ljubljene hčere, mu je v zadnjem letu odvzela srečna usoda. To se je zgodilo tistega nepozabnega dne, ko je spremljal svojega »kebrčka« v cerkev k poroki, prepričan, da je bodoči zet pošten ki plemenit mož, & bo najlepše ravnal
s hčerjo in po najboljših močeh skrbel za njo.
Kočo na bregu je starec prodal občini, lastnici broda. ki je ravno radi i brodarstva imela največje zanimanje i za njo in je največ ponudila. Izkupiček in vse prihranke je na dan poroke izročil hčeri, ta pa — invalidu Lovrencu, svojemu možu. ki je tik zdraviliškega parka gradil svoj lasten dom in nujno potreboval denar.
Da.,. invalid Lovrenc je zidal hišo.
Ko je bogati lastnik zdravilišča prišel nekoč pogledat na svoje posestvo, ga je njegov ravnatelj opozoril na Lovrenca:
»To je pa tisti mož, ki je Njegovemu Veličanstvu kralju poslal citre.«
Bivši plemenitaš se je z invalidom spustil v prijazen pogovor, in ko je Lovrenc omenil, da bi s svojimi prihranki rad kupil parcelico, na kateri bi si »kadar pridejo boljši časi«, postavil svoj dom, mu je rekel lastnik:
»To željo vam pa rad izpolnim. Kar povejte, koliko potrebujete.«
In tako je Lovrenc za čudovito nizko ceno dobil lep kos pašnika ... Ko je kmalu po tej imenitni kupčiji pisal na- . rodni poslanec iz Beograda: »Vaša prošnja za prodajo tobaka bo ugodno rešena«, je svetoval Tomaž:
»Zdaj pa le brž po zidarje!«
Ko je bila hišica dograjena in vrt urejen in njivica prvič posejana, so napočili za bivšega brodnika najlepši dnevi Delal je, kolikor je sam hotel in si je tudi sam izbiral delo, M ga je najbolj veselilo. Najraje je žagal in cepil drva. Sicer je pa posedal pred novim čebelnjakom, po zim j pa v zapecku
In tako je torej dekla božja Smrt poiskala dobričino Tomaža v njegovem najprijetnejšem kotičku.
Dolgo so iskreno žalovali za tajim vsi trije: hči. zet in vnuk . . .
Markec se z vso resnostjo pripravlja na svoj poklic. V lepi črni natakarski obleki, s trdim belim ovratnikom in črno kratko kravato, je kaj prikupen mladenič. Na njegovo in zdravnikovo priprošnjo so se tudi Matildi odprle duri zdravilišča. Pomaga v kuhinji Pridno in čedno dekle imajo vsi radi
Bobek in Lisička
Lisička. Bobek — hola hop — _
ko. da jn je izstrelil top — ju skokov fant uči igraje, o bratje, to so hude vaje!
Poglejte, kaj se je zgodilo, —
na drugo stran se prevrnilo--
po zraku vam frči Lisička, ko da je lahkokrila ptička . . .
— mojstra v skokih
Pa Bobek našel je koščiSko in z njo pobegne pred Lisičko, se na gngalnieo požene, sioer rešitve ni nobene.
f
In se je uravnala pravo — — zadela fanta je na glavo ... Boš pomnil, fant, in se solzil, ker psa skakanja si učil!
Angel Karajličev:
»Dobri ded Gane"
Na kraju gozda, v stari slamnati kolibi s svetlimi okenci, sta živela ded Ga-ne in baba Ganka. Baba Ganka je garala noč in dan, gospodinjila je v Koči, predla volno, pretepala z vretenom umazano mačko, pletla nogavice in jih nosila v mesto na prodaj, zaslužila tudi po kakšno drugo paro. kolikor je treba za kruh, a ded Gane ie poležaval kot beg. Valjal se je po travi v najbolj hladni senci in mislil, kako je Bog lepo ure-
dil ta svet. Eni naj delajo, drugi pa naj jedo, kar jim prvi pnneso v usta.
Ko je hladnj jesenski veter začel stresati orumenelo listje z dreves in ga razsipata po zapuščenem in žalostnem polju, je baba Ganka rekla svojemu dedu: »Ded Gane, pojdi v hosto, poseči tam kakšno drevo, da naju preskrbiš z drv-mi, da bova imela s čim podkuriti ogenj. Roke imam vse trde od mraza, še nogavice mi ni moči plesti, vsakčas mi igla pade iz rok. Idi, prosim te!«
Ded Gane je vstal, se počehljal za vratom in dejal: *Mar je za mene tak posel — sekati
drevesa in jih nositi na plečih?!____«
»Poberi se mi hitro!« ga je napodila starka, — »pet para mi letos nisi prinesel v hišo.«
Leni starec ie vzel sekiro, jo vrgel na rame in se odpravil v g^zo! po drva Dolgo se ie klatil po ogoHem gozdu se oziral na vse strani. st™:li fj Ve sredi starega gozda kakšno tanjše drevesce
— Ici bi ga tanko posekal in iahKo nosu — 111 luuauiije se je oduamu:
cj, eJt ves iio^cl sem nioidi preiskati, preucn sem Le uasel, se je razvejem m ustavil pred vuko, tani\o jeliiu s Kiai-Kinti vejicami, ravno Ko sveča.
»Kaj 01 rau od mener« ga je vprašala jelka.
»Posekal te bom, drva nimamo, vidiš* — se je nasmejal dea uane.
Mlado drevesce je zatrepetaio. Z nie-govai ve;ic so se kot metuljčki usule nežne rumene iglice.
»Usmili se me ded Gane, nikar me ne poseči!« je zašepetala jelka. -"Glej, kako mlada sem še! Nisem se še nasliša.a spomladanskega ptičjega žvrgolenja, bistre jutranje rose, ki me je kopala kot mati, malih pisanih cvetk, loi so našle zavetje v moji kratki plavi senci. Čemu da me posekaš? Veš K, da še nisem videla sonca? Ko dorastem in se popnem iznad vrhov starih dreves, svojih sosedov, — stegnem roke proti njemu, vsrkam vso njegovo toplino in svetlobo, razgledam ves lepi božji svet naokrog in ko nasiitim svojo dušo in svoje oči, takrat pridi in me poseči.«
»Ej, betica stara — se oglasi izza hrbta deda Ganeta dren, ki ga je bila strela razklala na dvotje — »kaj bi sekal tega mladiča, mene ti rajši poderi. Letos me je sveti Elija udaril po sredi srca. Od tega nesrečnega dne. ko me je zadela ognjena strela, sem začel hirati.
n
Ko pride zima in pritisne mraz — izdihnem. Bolie. da si vzameš mene.«
Ded Gane se obrne in pogleda na razklani dren. Bil je ogromen in črn. Pa zmaje z glavo*
»Nisi ti za mene,« pravi. »Prvič nimam časa, da bi te posekal, ker si debel in trd ko kremen, drugič pa nimam hrbta, da bi te nosil. Moj hroet ti je nežen. z.meraj sem ga čuval v senci. Ni se navaduil nositi težKe hlode.
»Usmili se naše sestrice, in rajši po-beri naju,« sta se oglasila dva majhna jurčka, kii sta rasla pod jelko. Zvečer ti baba Ganka skuha sladko gobovo juhi-oo. Zelo sva okusna.«
Ded Gane ju pogleda, pa ni razumel njunega govorjenja, zato ker se v šoli ni učil gobjega jezika.
Vzdigne sekiro in zamahne.
»Joj, mamica!!« zastioče jeilka in dih ji zastane. Udarec sekire jo podere na tla.
Ded Gane se skloni, pobere mlado drevesce, ki mu iz stebla privre bela kri, zadene si ga na rame in jo mahne proti domu. A ko gre skozi robidovje, se mu jelkine vejice zapleto med trne. Starec se razsrdi, zamahne s sekiro in
ji odkreše vse vejčice. V rokah mu ostane še gladka polica, — steblo mlade jeičice. iš palico in sekiro na ramenu se odpravi ded Gane proti svo.ii kolibi.
Na pragu ga čaka baba Ganka.
»Kje imaš drva?« ga vpraša.
»Tu jih imaš,« pravi ded Gane in jH pomoli svojo palico.
Baba Ganka zgrabi palico in se zadere nadeni:
»Kaj, tole palčico si mi prinesel, naj z rajo kurim celo zimo? Noč in dan se mučim, da bi imel kaj deti v usta. ti se pa ne potrudiš, da bi vsaj eno mo;o željo izpolnili. Sram te bodi!«
Stemnii se ji pred očmi.Vzdigne po-rajkeli in začne iztresati kožuh lenega deda.
Ded Gane jo udari od hiše in jame bežati čez pusto jesensko polje.
»Oh, sai pravim!« si misli, »težki časi so prišli za dobre L'udd, kakor sem jaz!«
Razvedrilo za počitnice
Napravimo si vrtiljak
Poleti stikajo otroci vsepovsod, kako bi še našli kakšno novo zabavo. Mi si napravimo vrtiljak. Kaj enostavna je ta reč. Visok steber zabijemo v zemljo,
& a
stati mora čvrsto, kakor da je zazidan. Zgoraj mora biti vanj zabit močan okrogel klin. To je os. Da zmanjšamo drgnjenje, pribijemo na les okrog osi širok železen obroč Nanj položimo primerno ^lo. bodi že leseno ali železno, h kole-
su pa privežemo primerno število vrvi različne dolžine — in že je vrtiljak gotov. Vsak izmed nas popade svojo vrv, poskoči naokrog, da pride kolo v pravi tir. potem pritegnemo noge in se veselo vrtimo v beli dan. Enostavna je ta reč in zabavna, res- Toda napraviti jo je treba z največjo previdnostjo. Steber mora biti zares močan, in če treba ga podpremo od vseh štirih strani. Os mora biti dobro zabita, vrvi močne in dobro privezane. Najbolje bo seveda, če vam pri postavljanju vrtiljaka, kakor ga kaže naša slika, pomaga oče ali stric.
In šotor si postavimo
Kaj bi si delali stroške, ko gre vse tako enostavno in poceni. Ni dvoma, da imate doma kakšen star vrtni solnč-nik, pa če tega ne, vsaj kakšno veliko pisano marelo. To lahko porabite za streho in si kaj hitro napravite lep in praktičen šotor na vrtu ali ob vodi. Palico podaljšate v toliko, da lahko stojite pod ostrešjem, če podaljšek zabijete v
zemljo- Stranske »stene« napravite iz platna, ali kakršnega koli blaga. Slika vam kaže. kako je platno treba prikrojiti, sešiti in ob dežnik pritrditi. Šotor
r/6Jt>.
Je seveda treba tako pričvrstiti k zemlji. da ga ne prevrne prvi sunek poletnega vetra- Zagotavljam vas, da se boste v takem domačem šotoru in okrog njega imenitno počutili.
LVINKO BITENC:
Izlet na šmarno goro
S prav posebnim veseljem uživajo zlato prostost vsi tisti, ki so se med letom pridno učili in zvesto izpolnjevali svoje dolžnosti. Velike počitnice so zanje bogato plačilo, veselo zadoščenje za trud v šoli.
Ali ste že bili na Šmarni gori, tej priljubljeni izletni točki v bližini Ljubljane?
Poromajmo v duhu na Šmarno goro!
Pot iz Ljubljane na Šmarno goro ni dolga in ne težavna, toda bogata spominov na preteklost, zavita ponekod v čar pravljic in legend.
Ko smo zapustili mesto, se odpre pred nami ljubljansko polje. Mahnemo jo v severno smer in kmalu smo na meji Gorenjske, v Št. Vidu. V tej fari je pred več desetletji župnikoval zna-čajni narodni župnik Blaž Potočnik, pesnik in skladatelj mnogih pesmi. Go tovo poznate besede in nar>e\ znane »Zvonikarieve«. Konec se glasi" Kdor hoče živeti
in srečo imeti, naj dela veselo in moli naj vmes.
Samo nekaj korakov od Št. Vida in že smo v Vižmarjih. Pri tej vasi se svet zniža. Po strmem klancu <->ridemo navzdol v ravnino, ki se širi na obeh straneh ceste prav do Save.
V zgodovinskem kraju sm... Na znamenitem »vižmarskem taboru« se j^ v preteklem stoletju poganjal slovenski narod za svoje pravice. Slavni narodni možje so govorili na tem taboru pred tisočglavimi množicami.
Prispemo skozi vas Brod, tik ob obali Save. Že ime vasi pove, da so nekdaj, ko še ni bilo mostu, prevažali ljudi, živino in tovore na brodu preko reke. Tudi Turki so baje prekoračili Savo na brodeh, ko so plenili po bližnjih vaseh tam okoli. Ali poznate zgodbo o mladi pogumni deklici iz Skaručne, ki je zaprla tolpo Turkov v klet? Priklicala je ljudi, ki so potem obračunali z zaprtimi tički.
Ob vznožju Šmarne gore smo. Dva vrhova, Grmada in Šmarna gora čepita tam kakor bi kdo poveznil dve velikanski skledi.
Pravljica pripoveduje, da je bil nekdaj samo en vrh. Pa so ljudje iz okoliških vasi nekoč silno raztogotili velikana Dovježa, ki je prebival ob samotnem obrežju Save. Iz jeze je velikan Dovjež z enim samim skokom planil na vrh gore. Ta se je udrla pod njim in velikan je izginil v goro. Na tistem mestu je nastala usedlina, ki deli Šmarno goro v dva vrhova.
Na Grmadi so ljudje zažigali svarilne kresove, kadar je pretila nevarnost pred Turki.
Vedno više se vzpenjamo na goro. 7.c smo pri drugem znamenju. Zadaj za znamenjem sc pozna v skali okrogla vdolbina. Legenda pravi, da je to odtis Marijinega kolena. Ko je namreč šla Marija v svoje šmarnogorsko svetišče, je pri znamenju počivala in pokleknila na skalo. Pravi iica pa ve povedati. da je konj turškega poveljnika usekal v skalo s kopitom, ker se ni mogel premakniti naprej. Še zdaj se pozna odtis podkve.
Dospeli smo na vrh. Na vse strani se nam odpre krasen solnčen svet. Da se še poveča radostno raznoloženie, zazvone zvonovi. Mogočno done, a tako lepo vendar ne, kakor so peli prej-
šnji zvonovi, ki so morali na žalostno pot v — svetovno vojno.
Ko smo se nekoliko okrepčali, obhodimo prostor kroginkrog cerkve in uživamo razgled. Ljubljana s starodavnim gradom, z nebotičnikom, vasi, gričevje, bele ceste, srebrni pas Save, gorenjski snežniki in daljni obronki gora — vse to se odpira pred našimi očmi.
Doli med boršti, nedaleč od seve-ro-vzhodnega vznožja Šmarne gore štr-le na nizkem hribu v zrak razvaline smledniškega gradu. Med tistimi razvalinami menda še dandanes slišijo, takole ob mesečnih nočeh, pritajeno ječanje in vzdihovanje. Pravijo, da se je grajska gospodična nekoč pregreši-
j la nad kmeti tlačani s tem, da jih je po nedolžnem dala bičati. Zdaj ne najde miru v grobu in hodi vzdihovat med preperelo zidovje. Šele takrat da bo konec njenega prekletstva, kadar bo v cerkvi na Šmarni gori zazvonilo poldne ob dvanajstih. (V šmarnogorski cerkvi zvoni namreč poldne ob polu dvanajstih.)
Ali je tod okoli še kak kraj, ki bi ne bil ovit s pravljičnim čarom?
Saj je vse stvarstvo prav za prav ena sama velika knjiga, polna čudežnih bajk in pravljici Srečen je tisti, ki zna čitati iz njel Mi smo prebrali samo en list; do konca pa je ne bo prelistal nihče na svetu.
pišejo
Strah me je pred groznim košem
Ko pišem pismo Tebi predragi stric Matic, je vedno hudo meni, a ne za prazen nič.
Pred groznim Tvojim košem, strah me vedno jel Zato pa — kadar pišem, naježijo se mi lasje.
O, ko bi zdaj že velik bil! Zdrobil bi koš v prah. Jutrovčki! Tedaj bi minil, naš velik strah!
Kos Vladko, dijak v Mariboru
Moje potovanje na zvezde. Moja pokojna babica mi jle pravila, da ob rojstvu : vsakega človeka zažari na nebu nova zvezdica. Kadar pa umre, se tudi njegova zvezda utrne v neskončni prostor. Jaz sem si poželel obiskati mojo zvezdo. Čakal sem torej skrivnostne kresne noči. O mraiku sem sedel na klo-pici pred hišo. Krog mene so letale svetlikajoče se kresnice. Zaznl sem se v nebo. Izmed "oblakov so mi mežikale Bveocfice in ime vabile v višave. Pozabil sem na vse okoli sebe, in nevedoč kdaj sem se znašel med njimi. Plavajoč po neizmernem prostoru sem iskal mojo zveadioo. Težko Jo je bilo dobiti izmed
tolikih. Naposled sem jo ugledal, ko je ravno vstajala iz svoje posteljice, stkane iz mehke bele meglice. Videl sem tudi Tvojo zvezdo — dragi stric Matic. Še malo večja je od moje. Njen blesk mi je skoraj jemal vid. Komaj sem za-mogel prečitati Tvoje ime, ki je zapisano z zlatimi črkami nanjo. Veseli se — stric Matic — ker se Ti ne bo še tako kmalu utrnila! — Šetanje med zvezdami me jie skoro uspavalo. Tedaj sem se vrnil in v sanjah mi jie moja zvezda ljubeznivo vrnila obisk.
Janko Špende, uč. IV. razreda višje narodne šole na Jezici pri LjubljanL
POMLAD
Veter pihlja in trava šumi, se listje premika iz zatišja beži.
Na drevju tam poje pa roj naših ptic, pomlad oznanjuje z čvrčenjem pesmic.
Ob gozdu pa potok veselo šumi j a, za ptičico vsako pijačo on da.
Zdenka Fajdiga, 11. m. r. Kamnik
M anica:
Kdo je najmočnejši
Lovrek in Franček prosita strica, naj jima pove kaj zabavnega, na primer kakšno pravljico, uganko ali kar si že bodi. Šaljivi striček jima zastavi sledečo uganko:
»Katera žival je najmočnejša?«
»Brezdvomno lev,« modruje Lovrek, »saj je znano, da leva že od nekdaj imenujemo kralja živali.«
»Ne bo pravi,« mu oporeka Franček. »Ne lev, ampak slon! Ta je mnogo večji od leva in sploh je slon najmočnejši med vsemi živalimit«
»Nobeden ni uganil,« se posmeje striček. »Sicer ni podcenjevati ne leva, ne slona, toda najmočnejša žival je vendar — črv!«
»Kaj, —? Vi se norčujete! Kako neki —« bušneta oba dečka v strica.
»Takole, takole,« se pomuza striček. »Ali sta že čula kdaj, da bi lev in slon žrla črve? Menda še nikoli. Pač pa je obratno res. Kadar na primer pogine tam kje v šumi lev ali slon, je v njegovem truplu — kakor v vsaki poginuli živali — kmalu vse polno črvov. Zato je najmočnejša žival vsekakor črv, ki celo leva in slona sne!«
Dečka se spogledata ... Hočeš, nočeš, morata stricu — šaljivcu pritrditi.
Rešitev križanke „ščinkavec"
Vodoravno: 2. da; 3. lev; 4. kit; 5. srce; 6. one.
Navpično: 1. pav; 2. dete; 3. lice; 4. krn; 5. Sokol.
Rešitev novodobne posetnice
Silva Kovačeva.
Zanimivo obleganje trdnjave
Zastavimo vam nalogo, ki vam bo marsikdaj v družb; prišla prav. Rešitev ni najlažja, je pa zelo zabavna. Na mizo postavite kakšen štirioglait predmet, —■ škatlo od vžigalic, če nimate drugega pri roki. Štiriindvajset kositrnih vojakov je treba razpostaviti tako, kakor
I
kaže naša slika. Po tri in tri naokrog v osmih skupinah. Če nimate vojakov, potožite po tri in tri vžigalice. Ti hrabri vojščaki morajo osvojiti trdnjavo, ki so jo obkrožili. Ker pa jih je premalo, jim je treba poslati pomoč in sicer 8 vojakov (vžigalic), ki jih morate dodeliti tako- da bo tudi po pridelitvi ostalo navzgor in počez — ob vseh straneh — samo po devet vojakov- Poveljnik si je razbijal glavo, dodeljeval vojake sem in tja, nazadnje se mu je pa vendarle posrečila rešitev. Jasno, da bo to uspelo po nekaj poizkusih tudi bistrim glavicam med »Jutrovčki.«
Zlogovnica
Sestavi iz naslednjih 8 zlogov: al—čes —i—kar—lec—mr—nje—tka 4 besede pomena: 1. živalice; 2. sinjski vitez; 3. obrtnik; 4. zimski čar — da bodo dale začetne črke od zgoraj navzdol bitje, ki se večno žrtvuje, a končne črke od zgoraj navzdol nekaj, kar je vprav zaradi tega žrtvovanja večno.