Uredništvo in upravnfšta:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Naročnini! listu:
Celo leto....................12	K
Pol leta......................6	K
Četrt leta....................3	K
Mesečno..................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inseratì ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za siovensko ljudstvo.
Št. 48
Maribor, dne 26 aprila 1912.
Letnik IV.
Lukacs v zadregah.
Novi ogrski ministrski predsednik nima najprijetnejših ur. Ded'š£ina, ki jo je prevzel po Khuenu, je zfelo nehvaležna. Niso samo odnošaji napram Hrvaški, ki jih je tako enodušno obsodila avstrijska javnost, zelo otežkujoči,. ampak tudi razmere na 'Ogrskem niso nič posebno razveseljive. 'Že se splošno govori, da se je Lukaoseva akcija izjalovila. Sestavil si je sicer svoje ministrstvo, toda ra^an tega nima ni-kakegpi jamstva- za normalni potek državnozborskih sej ter pikjakih garancij, da bodo 'hramboe in vulil-no-relormne predloge sprejete, Da se je LukaiCsevo misijo smatralo za dvomljivo tudi iz gotove qgrske strani, priča članek, ki ga prinaša dunajska ^Information“ od dobro informirane 'osebnosti. Vi glavnem se glasi : „Okolnosti, ki so bile merodajne za imenovanje pl. Lukacsa, za ministrskega! predsednika in za. sestavo novega, kabineta, še niso pojasnjene. Marsikaj javnost še ne ve in raldi tega ne more vsega pravilno presoditi. Grof Khuen je predlagal« Lukacsa za svojega naslednika, toda« vendar se ni izvršilo njegovo imenovanje v znani petkovi «avdijenci, Pio avdi-jenci se je razgojvarjal Lukacs z ! grofom Berchtol-dom, .z finančnim ministrom Bilinskim in konečno še s pl. Auffenbergom ter grofom Stiirgkhom, ki nista ne na Ogrskem in tudi ne v vladni stranki dobro zapisana. Se le na to, v petek zvečer, se je izvršilo Lukaesevo imenovanje, a v soboto je pisal „«Pester Lloyd“, ki stoji novemu ministrskemu predsedniku zelo blizu, da so doprineäene opoziciji „težke žrtve.“ Kaj naj to pomeni ? Lukacs prihajjai v (glavnem s programom in ministri svojega prednika, tedaj ne z AuL tenberghjiusthovim 1 provizorijem obrambne reforme, ampak z definitivnim zakonom; on prihaja z razširjeno, a ne splošno volilno pravico, ki odgovarja, Just-hovemu stališču, ter samo z delnim tajnim glasovanjem; on prihaja s šestmesečnim provizorijem skupnega proračuna; on prihaja s podporo najhujših nasprotnikov gospoda iJmstha in grofa Tjisze. Kje in kakšne so „jtežke žrtve“, ki so doprinejšene opoziciji, in za katere naj bi prenehala obstrukcija? V resnih ogrskih krogih se računa, da je v iratkjem, Času pričakovati odstopa Auffenbergovegai in Stiirgkjhovega, ker /vlada prepričanje, da vojnlega ministra ; in .sv-strijskega ministrskega predsednika ni težko najti,
med* «tem ko bi bil vladar v naj večji zadregi, 6e bi hotel dobiti naslednika za Lukacsa. Niso tedaj stvarne, temveč bolj vsakdanje žrtve, ki se jih hoče doprinesti madžarskemu parlamentu. Vsekakor značilna 0-kjolnost. Druga stvar, ki vsekakor pade v oči, cta se Lukacsev kabinet, ki je danes takorekoč že kompleten, še le za teden dni predstavi zbornici in bo prej predložil, svoj program voditeljem strank in camera earitbitis. OČividno je, da ima Lukacs marsikaj, kar mora skrivati in tajiti in to vzbuja dvorne.
Tlako izvostitelj „Information.“ če stvari tako stoje, potem je pač prav inalo upanja, da. bi Lukacs izvedel ono, česar ni mogel' izvesti grof Khuen. Jasno je, da so razmere na Ogrskem, še vedno zelo zavožene in nejasne. Gotova klika hoče, da ostane za vse čase na krmilu, a to nasprotuje nafjprimitivnej-šim zahtevam pravičnosti. Zakulisna borba mažarske aristokratske in buržoazijske« oligarhije vstvarja vse težkoče, ker noče dati ljudstvom na Ogrskem njihovih pravic. Upajmo pa, da klika v tem ne bo zmagala in znamenja tudi govore za to.
Sadovi justicu© uprave na Spod. Štajerskem.
Interpelacija poslanca dr. VerstovŠeka« in tovarišev na ekscelenco justičnega ministra in na ministra notranjih zadev radi konfiskacije „Straže“ štev. 33 od dne 18. marca.
Članek „Sadovi justične uprave na Spodnjem Štajerskem“ pribija dejstvo, s kakšnim iviznemirjen-jem je slovensko ljudstvo na Spodnjem Štajerskem vzelo na znanje zadnja sodnijska imenovanja. Dotično, mesto se glasi: „Veseli nas vest o sklepih občinskih predstojnikov celega' ormožkega okraja. To je možatost; samo še upamo, da se takoj pokaže dejanski ta možatost, Justični minister dr, pl. Hochenbur-ger, ki je, nalstavil narodnega odpadnika zp«, naslednika. našega priljubljenega sodnika dr. Preskerja v okraju z 9i& odstotki Slovencev, je dobil, že odgovor od občin samih, ki« hočejo ustaviti vse čelo prenesenega delokroga, v kolikor jih v to ne veže zakon. Ta pojav poštenih, za splošni blagor delujočih predstojnikov je pomemben. Radovedni smo, kaj poreče \vla-
ča k temu odporu med ljudstvom. Skrbeli bodemo, da bode vlada dobro poučena o tej zadevi,
V Ormožu se je torej že dvignil ves okraj; sledile bodo pa še druge občine; kajti to je najprimernejši odgovor, ker ne pomagajo opravičene tožbe. Oglašajo se pri poslancih že občine za nasvete; hočejo uravnati svoje uradovanje po vzgledu kokarske občine. Ta občina, vrne namreč vsak nemški dopis, naj bo od katerekoli oblasti. Če se bo to izvedlo, na celem Spodnjem Štajerskem, bodo pri vladi' vendar začeli premišljevati o slovenskem uradovanju. Le računajmo na prste, koliko občin imamo na Spodnjem Štajerskem! Kokarska občina je zadnji teden vrnila okoli 20 odlokov, ker so bili nemški. Če bi vse občine tako delale«, je vse uradovanje z oblastim v nekaj tednih onemogočeno. Do tega bo dovedel s svojim sistemom občine, kakor dokazuje sklep predstojnikov ormožkega okraja«, justični minister Hbchenburger.“ Ker je državno pravdništvo v Mariboru hotelo z zaplembo dotične številke „Straže“ zabraniti priob-čenje teh dogodkov, se obračajo podpisani na ministra z vprašanjem:
1.	Je ekscelenci znana konfiskacijska praksa državnega pravdništva v Mariboru napram slovenskim listom?
2.	Kaj hoče ekscelenca ukreniti, da! se ho smelo neznosne razmere pri sodiščih na Spodnjem Štajerskem podvreči javni kritiki v listih?
Slede podpisi.
Denar in zopet denar.
Država in posamezne dežele, vse trpi pod pomanjkanjem denarja, Posla,niec. dr. Steinwender je 0-belodanil poročilo, katero predloži finančnemu pod-odseku in v katerem pojasnjuje stanje deželnih financ ter podaja svoje nasvete za, saniranje.
Finance avstrijskih kronovin so v obče obupne. Skupaj znašajo letni deficiti dežel okroglo 90 milijonov kron, pa bodo še narasli, ker je v nekaterih deželah treba zvišati učiteljske plače.
Vlada je pripravljena/, pomagati deželam^ severa na ta način, da bi od te pomoči imela še sama korist. Vladni načrt zia pomoč deželnim financam meri na to, da se zviša davek na žganje za celih 50 h in da se podržajvi davek na pivo,, dežele pa bdi naj
POOIUKl' MK. Nemi hlapec.
(Konec.)
Ali — žalobtno je bilo stanje v mestu in cerkvi božji.H enrik je sporočil papežu: ako krona njega in soprogo za cesarja, tedaj hoče mirovati.
Toda Gregor je zavrnil kraljevo ponudbo, ker je poznal njegovo slabost in verolomstvo.
Tečaj pa je posadil nemški kralj ravenskega škofa Gisberta na papeški stol ter ga« dial kronati na praznik Marijinega, oznanjenja, Osem dni pozneje pa je izpolnil novi papež Henriku njegojyo željo.
«„iSlepar je kronal lopova“, takjo so govorili celo nemški vojaki, med tem ko so naiznanjali zvonovi rimskega mesta narodu ta svetoskrunstva,
Stemnilo se je.
Po odmoljenih psalmih se je naslonil papež na okno, zroČ proti zahodu, proti vatikanskemu griču. Tam se je dvigal visoki stolp stare Petrove cerkve v nočni zrak bolj na levo pa veli kairska, ladija Petrovega «doma, zroč naslednika ti. (tega. na kojega grobu stoji.
Soparna je bila noč, votlo se je razlegal žvenket orožja, čulo se je razgrajanje tujih vojakov, oblegajočih Angeljski grad/
Na papeževo dušo je legala težka tuga. Nizko je sklonil glavo, oprl se ob steno, iz notranjosti pa so vreli vzdihi na dan,
«„«Žalostna mi je duša“, so mu zašepetale ustnice, „lin bolj me teži bremen, kakor alicer. Sovražniki se bližajo, nevarnosti se večajo. In tvojega služabnika zapuščajo vsi prijatelji, kakor so zapustili tebe nekdaj apostoli. Tiudi najz-Vestejši se motijo v meni. Prigovarjali so mi k miru, kjer ga ni, k popustljivosti'napram Henriku ter me imenovali svojeglavega, vladoželjnega in prepirljivega, ker se nisem raf/nal
po njihovih kratkovidnih nasvetih. In Rimljani sami’ so v isti zmoti. Oni imenujejo «mir, kar je izdaja in kolnejo tistega«, ki jim je pravi prijatelj. Dovolj, o Gospod, je bremen, ki si mi jih na«ložil —“
In počasi se je nagnila Gregorjeva glava na lakti, sloneče na oknu. ITako se je mudil papež «tolgo, nepremično, la zopet je pričel tožiti:
„Ti veš, o Gospod, da nikdo ne ljubi bolj miru, kakor tvoj služabnik in da« dam rad življenje za mir. in vendar se moram bojevati, bojevati celo življenje. Zakaj, o Go/Jpod, si naložil meni to nalogo, a ne komu drugemu, vrednejšemu in močnejšemu? Zakaj si poklical mene, da srdim kneze in vladarje tega sveta, s tem, da hočem čuvati red v tvoji cerkvi? Zakaj s? nisi vzbudil Jeremije ali Izaije« mesto mene . . .“
«„iToda ne“, in Gregorjeva postava se je vzpela, „odpusti mi, o Gospod, slabost in malosrčnost, pokropi me. Ne, hočem, kar ti hočeš! lig ljubo ml bo, če sramote moje ime in Žalijo mojo čast, da le izpolnim, kar mi ti nalagaš, da se ustanovi ft voj e kraljestvo . . . Pravico in svobodo |tvoje« cerkve in neveste, o Bog, Kristus, hočem va,rovati in braniti do poslednjega« diha mojega življenja«. In Čeravno preti nevarnost, vse izgubiti, na-te hočem zreti in ne izgubiti poguma ter prenašati potrpežljivo vse, tudi one, ki me napačno umevalo.“
Bližali so se korald; videti je bilo svit bald te in kaplan je poročal:
..Duhovnik, prihajajoč od svetega Petra, te prosi, najsvetejši oče, da ti sme sporočiti važno vest.“ Gregor je namignil, naj vstopi.
Vstopil je starček in šepetajoč obvestil papeža. Ta je stopil osupnjen nazaj, dvignil roke k nebu in goreč „Deo grati as“ mu je prikipel na ustnice. Nato je poklical svoje spremstvo in velel starčku:
„povej, kar ti je ukazano, da se Vzbudi v tužnih in malosrčnih prsih zopet noVa nada in novo upanje ; “
In starček je začel:
-„Gd nedelje septuagesime prihaja vsako jutro zgodaj, ta/koj ko se odpro vrata cerkve sv. Petra, nek spokornik, odurne vnanjosti, suh in bled, kakor Jar nez v puščavi, in je tam do večera, ko se vrata zar pro Neprenehoma kleče moli in kakor se zatrjuje, se sosti celi dan, zvečer še le zavžije nekaj malega. In tudi zadnje tedne, ko je vdrl Henrik v mesto, se ni da! pregnati, dasi je moral mnogo prolrpeth d udi danes, ko je bil, kralj na svetoskrunski način kronan, je spokornik klečaJ in molil. Ko je stopil Henrik iz cerkve, pa je oni vstal; bil je strašen v svoji velikosti.- Ozrl' se je na Henrika in «tudi ta vanj potem pa je za,klical dozdevnemu prosjaku:
„Kdo pa si ti, da si mi upaš pot zastavljati?“
,„(Izobčen sem“, je odgovoril tujec s strašnim glasom, („izključen iz cerkve; tebi, Henrik, pa želim, da se vrneš naza.j, k miru.“
Potem se je obrnil spokornik v stran. Kralj se je kljubovalno smejäl, spremljevalci pa so planili na onega, Čudaka ter ga smrtno ranili, tako da je seda,j na smrtni postelfi v infir.mariju. Priznal je svoje grehe ter se javno obtožil strašnih zločinov. Toda« spo-kjpr&l se je in skesal tako, kakršne so bile njegove hudobije. In ker je nevarnost, da Še to noč premine, sem prišel po njegovem naročilu sem k tebi, najsvetejši oce, in te prosim«, da ga vsprejmeiš zopet v sv. cerkev, iz katere si ga pred tremi leti izobčil zaradi umora škofa Stanislava. Spokornik je bivši poljski kralj. V zaupanju na Boga in zasluženja Zlveličarje-va ne obupa«, ampak te kleče, prosi odpuščenja za zločine in posebno za umor Gospodovega svetnika.“ Klic. presenečenja se je razlegel po sobi. Gregor pa je govoril:
„«Vpričo Boga in vseh navzočih odvežem Boleslav,a, prejšnjega kralja, izobčenja in vyseh cerkvenih kazni ter vseh grehov in zločinov, tebi pa ukazujem, da sporočiš to odvezo izpokorjenemu kralju. Jaz pa hočem prositi Boga, da mu da tudi telesno zdra-
dobile primeren 'delež od čistega dohodka. Od državnega davka na pivo naj bi deželo dobivale 1 K od hektolitra. Češki, ki še nima deželne naklade na pivo, bi bilo s tem znatno pomagano,
Davek nfai žganje je že zdaj silno visok in dobivajo dežele 20 vinarjev od vsakega hektolitra. In Vlada hoče zvišati davek na žganje od 90 vinarjev na 1 K 40 vin., torej za 50 vinarjev, dežele pa naj bi dobivale poleg dosedanjih 20 vinarjev še 40 vin., 10 vinarjev poviška pa naj bi ostalo državi, Dosedaj so vse dežele skupaj dobivale od državnega davka na žganje 21,000.000 K, po novem načrtu pa naj bi dobivale na leto 60,000.000 K.
Vlada hoče namreč najprej sebi zagotoviti zanesljiv letni dohodek iz davka na žganje in bo od tega 'davka najprej pobrala, kar gre njej in le ostanek se razdeli na dežele. Ker je pa gotovo, da bo vsled zvišanja tega davka konsum žganja v,s(aj v prvih letih znatno padel, znajo dežele še dolgo čakati, predno dobe ves svoj delež.
Nadalje naj dobe dežele za šolske in zdravstvene namene posebne državne prispevke' in sicer po eno krono za vsakega prebiralca, kar bi znašalo skupaj 28,500.000 K. Seveda mora država ta denar in še vse, kar sama potrebuje, 1 dobiti potom novih davkov, ki naj bi nesli na leto nad približno 60 mil. kron.
Dr. Steinwender se zavzema v svojem poročilu za to, da bi morale 'dežele dobiti koj, ko dfobi novi davek na žganje veljavo, ves nanje spadajoči znesek tako, da bi izpadek vsled manjšega konsuma zadel državo, za pokritje tistih 28,500.000 K, kateri znesek naj da država deželam v Šolske in zdravstvene namene, pa predlaga nove dajtke.
Med temi novimi davki jih je nekaj, ki so povsem opravičeni, proti dvema pa je odločno ugovarjati. Steinwender hoče zvišati davek na sladkor, torej na velepotrebno živilo, dasi je davek na sladkor v Avstriji že danes strahovito visok. Dalje pa hoče zvišati pristojbine, torej vse to, kar mora Človek plačevati pri najmanjšem opravku vsakdanjega življenja, dasi so te pristojbine že d|ahes grozne. Davek na žganje bo obremenil najširše in najrevnejše sloje, zvišanje davka na sladkor in višje pristojbine pa bodo zopet v največji meri zadele tiste: plasti, ki imajo najtežji boj za obdtanek.
Finančne skrbi države in dežel so velike, stiska je vedno bujaj; a za take pomočke ne m’oremo pa imeti nobenih simpatij.
Atentat na graško vse-učelišče odbit.
Nestrpnost profesor j,e v filozof sik^e fakultete na graškem vseučilišču je že tolika, da so hoteli zabraniti v predavanju „die Vortragskunst“) nenemškim vseučilišcnikom obisk tega predavanja. Poslanca dr, Jankovič in dr, Verstovšek sta zadnji teden posredovala pri naučnem ministru v tej zadevi; ker pa minister ni takoj dal povoljnoga odgovora, se mu je javilo, da bodo slovenski poslanci zainteresirali vse slovanske poslance za skupno akcijo vseh Slovanov,
Včeraj je poslanec dr. Korošec porabil priliko in v debati za italijansko fakulteto hudo bičal to nestrpnost nemško-nacionalnih profesorjev v Gradcu,
jim očital kršenje zakonov in postavil v pravo luč hvalisäno nemško kulturo ter „Lehr- in Lernfreiheit“ na vseučiliščih, za katero se sicer tako potegujejo nemško-naeionalni profesorji. Naučni minister je obvestil takoj po dr. Koroščevem govoru slovenske poslance, da se je načrt za predavanja pomotoma potrdil in da je učno ministrstvo že odposlalo odlok, v katerem zahteva, da se mora to s prihodnjim tečajem predrugačiti ter da bo v slučaju, če se ne uda fakulteta, varovalo odločno „Lehr- in Lernfreiheit“ in ne bo dopustilo, da bi bili izključeni Slovani od* kaklega predavanja.
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 24. apjrila.
'Zbornica je danes končala prvo branje službene pragmatike državnih nastavljencev, ki je bila na to izročena odsieku, T!a se najbrže sestane še tesom tedna in sestavi svoje poročilo na ppdlagl dosedanjih 'debat in pogajanj. Med vlado in odsekovimi sklepi pa obstojle važne principijelne diference, da je čimprejšja rešitev uradniškega vprašanja jiajkjo,, jako negotova.
Zbornica bo morala imeti mnogo samozatajeva-nja, da odpravi v drugem branju mnoga nasprotst-va med njo in vlado ter kpnečno reši to vprašanje.
V	parlament pa so tudi danes prihajale iz Budimpešte vznemirljive vesti, ki poročajo o težavni situaciji novega ministrskega predsednika dr. pl. Lu-
_ kacsa. Na drugi strani pa sili na Ogrskem zopet bramimi provizorij v ospredje. Med tem, M> bi se z brambnim provizorijem poboljšal Lukacsev položaj, bi pa, bilo z istim ogroženo stališče avstrijskega mj-nistrsikega predsednika grofa Stiirgkha.
V	avstrijski zbornici nima brambni provizorij skoro nobenega prijatelja, pač pa zelo mnogo nasprotnikov.
Parlamentarna situacija postaja vedno bolj težavna in parlamentarno kolesje že slišno Škriplje.
Dalmatinski poslanci so se odločili zaustavljati redno delovanje, zlasti v posameznih odsekih. V o-brambnem odseku je danes imel poslanec dr. fUre-siČ-Pavišič dolg obstrukcijski govor. Dalmatinski poslanci pa dobe skoro nepričakovane zaveznike.
Italijani se hočejo postaviti nasproti vladi v najostrejšo opozicijo zaradi tega, ker je bila danes njih pravna fakulteta v proračunskem odseku žalostno pokopana.
Začetkom zbornične seje je odgovoril minister notranjih zadev na interpelacijo ' češkega poslanca Kadičaka, glede pobijanja pijanosti in je poudarjal, da je omejitev pijanstva 'edinole in bistveno mogoča z vzgojo in izobraževanjem ljudstva ter s pomočjo zasebne inicijative.
Minister notranjih zadev, baron Heinold, pa je nadalje tudi odgovarjal na interpelacijo* posl. Mandiča glede ustanovitve posebnega ambulatorija za brezplačno zdravljenje ishiasa in revmatizma. Minister je izjavil, da je za tako brezplačno zdravljenje dovolj preskrbljeno na dunajski kliniki in da vlada ne more podpirati interpelantovih idej..
Dalje je zbornica danes izvolila tudi 52članskl vodnogospodarski odsek, kateremu je bila odkazana predloga o gališikih vodnih cestah v podrobno posvetovanje.
Koncem seje je vložil dalmatinski poslanec Bi-ankini ostro interpelacijo na justiČnega ministra glede sjedanje konfiskaeijske prakse v Dalmaciji proti hrvaškemu časopisju, ki ostro piše q Čuvajevi diktaturi. Interpelant vprašuje ministra: „Ali se je Čuvajev režim prenesel' tudi v Dalmacijo?“
Proračunski odsek.
Proračunski odsek je danes končal generalno debato o vladni predlogi glede ustanovitve itaLijjans-ke pravne fakultete. Odsek je z 33 proti 7 glasovi prešel v specijalno debato. V tej je odsek sklenil s 23 proti 18 glasovi, 'da se predloga o italijanski fakulteti odkaže posebnemu pododseku v nadaljno podrobnejšo razpravo.
Brambni o d s e k.
Dne 23. t. m. je razpravljal brambpi odsek o brambni predlogi. Predlog soeialdetopferatičnega poslanca Habermanna, ki je predlagjal,i da se ta točka umakne iz 'dnet iiega. reda, je bil z veliko večino odklonjen; istotakjo predlog socialnega demokrata Das-zynskega, ki je zahteval, da se naj preloži razprava o brambni predlogi na dobo po sklicanju delegueij.
GoVoril je tudi ministrski1 predsednik grof Stürgkh, ki je naglašal, da se vrše , ragprave o brambni predlogi v prav dobrem znamenju. Povčlar-jal je, ua je upravičeno upanje, da bo brambna predloga v polni meri sprejeta, ker se že tudi v onstranski državni polovici jasni na temnem političnem obzorju.
K predmetu je govoril še poslanec dr. Žitnik, nakar je bila seja zaključena.
Za H u j d o š a n e.
Poslanci Brenčič, P i Š e k ter tovariši so vložili na ekscelenco notranjega ministra interpelacijo radi posestnikov v Hujdošah, okiraj Ptuj, katerim se hoče vzeti po sili njihova posestva, katera sb poprej že veliko let vživaii, a jim sedaj to brani politična oblalst. Že dvakrat je bila komisija na licu mesta, drugokrat c. kr. okrajno glavarstvo sicer ni hotelo povabiti Hujdošanov,. Čeravno je imelo ukaz od c. kr, namestništva, da se te pokliče, a še vedno zadeva ni vrejena.
Dne 24. 9. 1910 je bila prva komisija na licu mesta. Vodil jo je komisar dr. Neuwirth. Hujdošani so zahtevali od njega, naj se jim vendar 'dajo nazaj stare pravice. ;To jim je komisar odbil z utemeljevar njem, 'da nimajo nikakoršne pravice do tega otoka, kar seveda ni res.
Drugikrat je bila komisija sklicana na 24. 4. 1911, a tudi tokrat se ni nič ukrenilo, da bi se vendar enkrat razsodilo, komu sploh sliši zemlja. Tudi
o.	kr. okrajno glavarstvo strankam ni nikoli poslalo nobenega sklepa, tako da se niso mogli pritožiti na višje inštance.
Podpisani stavijo na ekscelenco notranjega ministra vprašanje:
1.	Je ekscelenca voljan skrbeti zato, da se to sporno vprašanje vendar enkrat reši?
2.	Je ekscelenca voljan ukazati1, da se lastninska pravica posestnikov a!Hujdošah varuje!»
vje, kakor mu je ozdravil dušo. Tebi pa, o dobrotljivi Bog, ki vodiš človeška srca, kakor studence po strugi, se zahvaljujem za to neizrekljivo tolažbo. In nihče naj si ne drzne dvomiti“, vzklikne Gregor z žarečim očesom, „da je Bog pri svoji cerkvi in da(bo dal nji in svojemu namestniku v času sile prostost.“
Gregor se je obrnil in odšel v svojo sobano, starček pa je odšel k sv. Petru opravljat svojo težko službo.
* *
♦
Pisale se je leto 1092 po Kristusu.
Oster veter je bril po ozki dolini Gsojški na; Koroškem; nad jezerom je ležala megla, gosta, da bi jo lahko z rokp zajel. Pršil je rahel dež, vmes pa so padale snežinke.
Ob jezerski obali je stal tih samostan; v njem so bivali pobožni sinovi sv, Benedikta ter molili in se pokorili za se, a še bolj za sKmje grejšne sobrate. Le redko je zašel sem kak potnik. Tu je vladala samota in krepost.
Komplet je bil ravnokar končan, ko je bilo dano znamenje, umirajočemu pomoči v poslednjem trenutku.
„Nemi hlapec umira“, so šepetali bratje, zbirajoč se pred bolnikovo sobico.
Vrata so bila še zaprta.
Pri umirajočem je bil oče Teuho že celo uro in bratje so se čudili temu, ,„jsaj je hlapec vendar nem.“
Tedaj so se vrata odprla in opat je poklical dva najstarejša meniha, naj vstopita, potem pa je zopet zaprl celico.
Kakšna tajnost naj bi pač bila! ?
Nobeden ni mogel popolnoma krotiti svoje radovednosti, ko so kleče molili pred durmi.
Slednjič se je soba zopet odprla.
V opatovem naročju je počivala glava ubogega hlapca, opat je pa Ijtibeznjivo prigovarjal umirajočemu. Oba meniha sta pa na drugi strani klečala,
Ker jte bil bolnik že previden, so pričeli moliti molitve za umirajoče. Zdaj pa zdaj je prodeče dfvig-nil preminevajoči roki. Molili so zadnjo molitev, sub-
venite — k ločitvi. Nepfremično je ležal trudni umirajoči.
Zdajci naenkrat pa je dvignil proseče še svoje
roke.
„(Sveti Stanislav, prosi za-me ! “ je izgovoril jasno in razločno — nemi hlapec. Nato je pa mirno zaspal.
Opat je spoštljivo poljubil čelo in roke umirajočemu, potem pa je kipela proti nebu vroča molitev zanj.
- Nato so se zbrali vsi prebivalci samostana v cerkvi; tu jim je povedal ppat, da so bili priče velikega čudeža milosti.
Spomnil jih je, kako je prišel umrli pred osmimi leti iz Rima s pismenim priporočilom, naj bi se ga vzprejelo za hlajpca, kako pridno in neutrudljivo je opravljal najtežja dela v hlevu, na travniku in na jezeru, kako vesel je bil, da je mogel biti Radnji v samostanu, kako .zadovoljen je bil' z najskromnejšo hrano in najmanjšim počitkom, veseleč se, da more trpeti.
«In ves ta čas je veljal pri nas za nemega, nikdar ni izpregojvoril besedice, kakor živ mrtvec je bival v naši sredi, odmrl sebi in svetu“, je dejal o-pat in potem še končal: ,* „iXn ta naši malospokovani hlapec ni nihče drug, kakor bivši poljski kralj Boleslav, ki se je pokoril za svoje grehe in posebno za umor škofa Stanislava. V Rimu ga je odvezal papež Gregor izobčenja in tu pri nas je naštel kraj pokore. Vse to mi je zaupal umrli kralj in mi dal v potrdilo resnice dvoj, pečatni prstan ; v božjo čast in nam v vzgled pokore sem smel vse to Vam razkriti. In ker nismo mogli častiti umrlega v življenju, ga višaj pokopljimo z vsemi kraljevskimi častmi.“
In tako se je tudi zgodilo.
Pri mrliču je stala vedno straža, a grob so mu izkopali pod Marijinem oltarjem. Tu je bil pokopan z vsemi slovesnostmi, ki so bile mogoče.
Opat pa je govoril pri pokopu o vezeh greha, ki odtuje grešnika domovini, kakor so izgubljenega sina ter ga zavajajo v vedno hujše zmote in mu od-
vzamejo kraljevske pravice do našega življenjskega cilja. Govoril je o domotožju, ki žene grešnika nazaj k usmiljenemu očetu in vsi namoči ' so bili globoko ginjeni.
* *
*
Več kakor osemsto let je minilo od tedaj; a samostan stoji še, četudi prenovljen in prezidan v teku časa. Kdor pride k Vrbskem jezeru, naj pohiti tja Čez gorovje in videl bo Osojsko jezeru in samostan, ki je sedaj vojašnica.
V severni steni cerkve je votlina, zagrajena z železom, a v nji je kamen z napisom (v latinskem jeziku);
„Boleslav, kralj Poljske, M: je umoril sv. Stanislava, krakovskega škofa,“
Pod tem kamnom pa vodi votlina-v notranjost cerkve.
In na stotine Poljakovi prihaja vsako leto sem, obiskat grob svojega starega kralja.
Prav je imel papež Gregor: molitev umorjenega svetnika je rešila morilca, ki se je za svoje zlp-čine tako zelo pokoril, da nikakor ne more biti pozabljen.
Romanje k sv. Joštu na Lisco.
i	Spisala Pepica Senica.
Mnogim čitateljem .„Straže“ je znana visoka go-ra Lisca (996 m), ki se mogočno šopiri sredi drugih spodnještajerskih hribov in gora. D>ap(i se ne more kosati z visokim Stolom ali lT(riglavom, vendar Jopa tudi paši hribolazci kaj dobro poznajo. To je razvidno iz tega, da ima leto za letom vedno več prijateljev, ki jo z veseljem pridno obiskujejo. Pa kako tuđi ne, saj nima Spodnje-Stajerska gore, iz katere bi se nudil ljubitelju narave lepši razgled, kakor ravno z nje. Srce ti veselja zaigra,, ko stopiš na njen *rh in se oziraš po krasni, želeni Štajerski,
Zato mislim, da bodo cenjeni bralci tem pafzlji-vejše sledili mojim vrsticam, mojem prvem „^omanju“, ko sem hotela na vsak način poskusiti veselje hribolazca,
Dunaj, 25. aprila.
DaPaSnja šeja je bila kratka. Razprava o referatu justičnega odseka, zadevajoča zvišanje eksekucije prostega minimuma, se je vršilja povsem mirno in gladko. Poslanec S/el'iger pravi, da ta zakon, ki ga je v sedanji obliki izdelala gosposka zbornica, ne ustreza sicer vsem željam, toda pomeni napredek. Izjavi, da bodo socialni demokratje glasovali za ta zakonski načrt; istotako se je izrek 1 poslanec dr. Ofner, nakar je bila predloga sprejeta v drugem in tretjem branju.
Tikli zakonski načrt o zakonitem priznanju Islama po hamefitiškem ritu se je sprejel brez debate v drugem in tretjem branju.
Po rešenem dnevnem redu se je nadaljevala debata o nujnem predlogu za deformo liišno-najemnin-skega davka, Poslanec dr. Dinghofer je označil to roRritto kot nujno potrebno, da sej odpombre pomanjkanju stanovanj.
Razprava je bila nato prekinjena in vršila se je volitev v vòdno-gospodarski odsek.
Po piteSitadjU vložka je bila seja končana.
Prihodnja seja se vrši danes ob 11, uri predpoldne.
O d s e k i.
Razun plenarne seje so zborovali čfanes tudi razni odseki. V brambnem odseku pod predsedstvom poslanca Pogačnika se je nadaljevala, generalna debata o brambni predlogi. Govoril je tudi minister pl. Georgi. 'Tudi budgetni odsek je imel sejo in je razpravljal o centralnih računskih zaključkih. V podod-seku socMno-zararovalnega odseka je bil za referenta izvoljen naš poslanec dr. Krek. Razun teh so zborovali tudi železniški odsek, justični ojdsek in vo-dopravni odsek.
Ogrsko,
Ministrstva trgovine je odgodilo zgradbo dalmatinske železnice, s katero bi se imelo pričeti že te dni. Pred mesecem je bil radi gradnje te železnice perfekten dogovor z bančno skupino ter od kralja že sankcijoniran ter bi se imelo pričeti z gradnjo mimo sabora. 'Za vzrok odgoctenja se navaja, da na Hrvaškem vladajo take razmere* da se je moral uivešti komisarijat. S tem se hoče pritiskati na Hrvate.
t,,iAz Est“ piše, da bodo Hrvatje takrat dobili to železnico, kadar nastanejo v Hrvaški takle politične izpremembe, da sle napralvd popolen mir ter bo tudi zgradba dalmatinske železnice ena točka koncesij Hrvatom
♦ *
Listi priobčujejo cesarjeva lastnoročna pisma na Khuena in Lukacsa. Položaj, o katerem govorimo na uvodnem mestu, je še nerazjašnjen.
Ceško-nemška spravna pogajanja.
Iz Prage:
Ker je češka državno-pravna stranka sklenila odpoklicati poslance državnega zbora,, so češkonem-Skfl spravna pogajanja prišla v velekritičen štadlj. Bati se je, da se pogađanja zopet razbijejo. Ce se to zgodi, bo to imelo velik vpliv tudi na parlamentarne razmere na Dunaju.
Galicija.
Kakor poročajo iz dobro informiranih krogov, bo obsegala cesarska naredba, ki naznanja ustanovitev rusinske visoke šole, istočasno tudi priznanje poljskega značaja starega vseučilišča v Lvovu.
Bolgarija.
„Rusko Slovo“ priobčuje interesantno novost, da bo kronanje bolgarskega carja Ferdinanda preloženo. iTia svečanost bi se imela vršiti meseca avgusta, zajedno s proslavno 251etnice vlajdanja Ferdinanda in posvečenjem katedrale Aleksandra Nevskega. Med .tem je bilo kronanje odgođeno zaradi gotovih, cerkvenih predpisov, ki zabranjujejo pravoslavni cerkvi sodelovati pri tej svečanosti. Cerkveni kanoni, pravi „Rusko Slovo“, ne zabranjuje bolgarski pravoslavni cerkvi dati blagoslov kakemu katoliku. Toda pravoslavna cerkev ne more kronalti katplika-vladarja, dokler se z bolgarske ne dvigne šizma in dokler se tej cerkvi ne prizna samostalnosti. Tjorej je treba, da se prej bolgarška eksarhija pomiri z v izseljenskim patriarhom. Dokler se ta sprava ne iž(vr-ši, more biti car Ferdinand kronan samo brez navzočnosti vaseljenskega patriarha, ruske cerkve in pa Rusije. V Bolgarski, pravi list, vedo to dobro, zato skušajo na vsak način pridobiti patriarha za odpravo šizme z bolgarske cerkve.
Rustia,
Ministrski svet je odklonil predlog 40 poslancev ruske dume, da naj se dajo ženam politične pravice Zlasti se je izrekel ministrski svet proti priznanju volilne pravice ženam za rusko dumo.
Angleško.
Balfour je sprejel od vseučilišča v Glasgow« ponujeno mu mesto vseučiliškega profesorja. Svoja predavanja prične Balfour v letu 1918 ali pa Še-le v letu 1914.
Dunajske volitve*
Dunaj je včeraj pokazal, da ni bil prirastek kr-ščan sko-fsocial n ih glasov pri volitvah pretečeno sredo le slučaj, ampak da na Dunaju zopet prodira kr-ščanskja misel. Za 11 ma.ndato(v se je bil ljut boj, 11 krščapsko-socialnih kandidatov se je borilo zoper naval združenih nemških svobodmislecev, socialnih demokratov in judov. Samozavestno so trobila Čifuts-ka glasila ,v svet, da je pogin krščanskim socialcem gotov. V najboljšem slučaju so jim še prerokovali bore tri mandate. Ali prišlo je drugače! Krščanski so-eialci so si priborili sedem mandatov, socialni demokratje samo tri in freisin le en mandat. K temu pa še pride, da so krščanski socialci vzeli rudečkarjem njihovo za nepremagljivo smatrano trdnjavo, okraj Meidling, ki je že od nekdaj volil socialnega demokrata. Ta poraz jih je hudo zadel, ker je za nje usodno predznamenje za prihodnje deželno in državnozborske volitve.
Ni nobenega povoda, da bi še nasprotniki krščanskih socialcev bahali s priborjenimi mandati. V notranjem delu mesta, kjer so največ delali z judovskim denarjem, je dobil kandidat velekapitala Möißi, komaj borih 70 glasov večine. .Četudi je ponudil požarni brambi 2000 K, je dobil pri ožji volitvi ravno toliko glasov več, kakor je bilo ,pri prvi volitvi oddanih socialno-demokratičnih glasov. V drugem okraju je propadel krščanski sodialec vsled vedno bolj naraščajočega židovstva. V okraju Simmering, je dobil, socialni demokrat večine 200 glasov, in v okr. Fünfhaus le tri glasove. Ker se pa mpogo krščanskih, socialcev vsled nečuvenega terorizma «(ploh ni moglo poslužiti svoje volilne pravice, je ta (volitev popolno-
Bilo je na dan sv. Martina,
Že na vse zgodaj, ko se je še vs!e zibalo v sladkem; spanju, me prebudi moCčan ropot. Hitro skočim iz postelje, hoteč se prepričati, sem li sanjala, ali je resnica., da je nekdo močno udaril po vra|t!ih moje spalne sobe.
„Kdo je? Kaj, da ni miru danes? Kdo pa'tako razbija?“ zakličem razburjeno.
„No, saj res, sedaj se pa še' kregaj, mesto, da bi se brž opravila. Misliš, da je Lisca mali hribček? Rajši se brž obleci, kajti voz je že pripravljen!“
„Moj Bog, ali slišim prav, sestra Micika je že oblečena, a jaz pa Še spim.“
„Ro, no, le ne klepetaj mi preveč, draga sestrica, saj bom tudi jaz kmalu gotova.“
Oddahnila sem set, ko sem zaslišala korake odhajajoče sestre.
„Ta je pa lepa;“ si mislim, „po, začetek romanja, k sv. Joštu je prav slab. Bog ve, kaj še vse pride, prodno bom gori.“
Nisem imela mnogo Časa za premišljevanje — hitela sem gte oblačit.
„Hm. Čudno je pa vendar, da imam Čisto mokre lase od potu, saj o sv. Martinih vendar ni vročina, kakor o kresu! Ob, saj sem že čisto izmešjana od samega veselja.“
V	tem trenutku se odpro vrata, in glej — sestra se mi začne smejati na, ves. glas.
Gledam jo nekaj časa začudeno, a; naposled jo vendar jezno vprašam, kaj da mi ravno danes tako „nazaj“ postavlja.
V	burnem/ smehu mi poci)a ogledalo, češ:
„(Ugani! Poglej se!“
Nisem vea'ela, ali bi se smejala, ali bi se jezila pri tem pogledu.
Brž potegnem iz glave — mokro brisačo, ki jo sem med svojim premišljevanjem in veseljem dala na glavo mesto Šala.
Ha, ti si torej vzrok, da imam mokre lase!
(Mislila sem sestri pojasniti še vso zadevo, ali ona mi brž namigne, naj'vendar hitim, da ne zamu-dive slovesnosti pri Sv, Joštu.
Ubogala sem.
Predno je še preteklo Četrt ure, drdral je voz po beli, ravni cesti.
Ker je bilo jutro jako mrzlo, se ni ljubilo nikomur govoriti, najmanj pa še meni, ker me je mokra brisača pripravila v slabo voljo.
„Ali bomo kmalu na Črnem, potoku ?“( vpraša me čez nekaj časa sestra, ki ni poznala še te poti.
„Da, kmalu bomo tam“, odgovori voznik, ki je celi čas zdelial na vozu.
„Ali pridem zvečer tudi po vas?“
„Da, le pridi točno ob pol Šesti uri; ni pa treba priti do mosta, ampak počakaj has pri Deželaku.“
„Kaj, bomo prišli tako poznb nazaj?“ poseže hitro sestra vmes.
,„iDa, saj nam ni mogoče prej priti. Poglej, ód Črnega potoka imamo dobre tri ure hoda na goro, predno pridemo dto yv. Jošta.4 In potem se zamudimo še na Razborju pri stricu. Da bi nič skozi dalnjogled ne gledali, tudi ne moremo strpeti. Bog daj, da bi le vreme takšno ostalo kakor je.“
„(Plovej mi pa vendar, draga sestrica, ali je cerk(vi!ca sv). Jošta na vrhu Lisce, ali pri vznožju, in zakaj je danes gori slovesnost?“ vpraša zopet radovedna Micika.
„(No, že vidim, da si jako radovedna. Cerkev sv. Jošta stoji visoko na Lisci, vendatr je še pa četrt ure hoda, da prideš čisto na vrh. Ker je pa danes Martinova nedelja, imajo tam gori veliko slovesnost in sicer vsako leto.“1
„Ali je to farna cerkev?"
„Kaj še, podružnica je razborške fare."
„Zakaj pa imajo ravno na Martinovo nedeljo gori mašo?“
(Konec prih.)
ma neveljavna in bo vložen zoper njo protest.
Celo drugače pa stoji s krščansko-socialnimi kandidati, ki so prodrli z večino od 1000 do 1500 glasov. Izvoljeni so: Weidinger, Schwarz, Fraß, Angeli, May, Ry!kl in /vodja krščanskih đjelavcev Kuii-sehak, ki je pri tej volitvi dobil pad 1500 glasov več, kakor pri prvi volitvi.
izid je ta-le: Od 21 mandatov četrtega volilne ga razreda dunajskega občinskega sjveta pripada krščanskim socialcem 11 mandatov, socialnim demokratom 9 (med temi mandat s tremi glajsovi večine) in „freisinu“ en mandat, kupljen Z judovskim zlatom. Tokrat so dobili krščanski socialci nad 2000 glasov več, kakor pri prejšnji volitvi!
Tudi nas veseli ta lep vspejh dunajskih kršč. socialclev in izražamo nado, da bodo Dunajčani ludi v bodoče korakali po nove vspehe, po nove zrnate!
Raznoterosti.
Ker naš list v sredo zavoljo 1. majinkajipe more iziti, so bo prihodnja Številka ^Straže“ izdala ne v pondeljek, temveč v torek ter bo s prilogo obsegala 6 strani.
Iz poštne službe. Poštna aspirantinja Marija Krell v Celju je imenovana za poštno oficijantiuju v Celju.
Liberalni preroki. Liberalci ne znajo nikdar misliti z lastnimi možgani, ampak so kakor opice, ki vse posnamejo. Zlasti žive naši liberarci v duševni odvisnosti od dunajskih židovskih šmokov, Tako tudi sedaj glede dunajskih občinskih volitev. Ker so dunajski židovski listi pisali, da krščanski sociale! ne dobe pri' ožjih volitvah več kot eden ali dva mandata, zato piše tako tudi „Slovenski Narod.“ V svoji številki od dne 25. t. m. prerokuje to glasilo slovenske „inteligence“ kar debelo tiskano, da krščanski socialci ne bodo, „kakor vse kaže pri ožji volitvi prodrli niti v enem okraju.“ In drugi dan zmaga res 7 krščanskih soclialcev. Kdor še tišvjomi, da niso liberalni listi najbolj informirani in da niso pri njih .zbrani najinteligentnejši ter najpametnejši ljudje, je pač ... — prosto, mislite si, kar hočete, saj ni težko pogoditi.
Kako so smešni. Pri dunajskih občinsk'ii volitvah so združili nemški svobodomiselci na svoje kandidate 22.620 glasov in od 21 mandatov so si priborili reci in piši enega! Kljub tej očividni blamaži svobodomiselstva se židovsko in liberalno časopisje vseh narodov potaplja v blaženosti. Rekord je pa dosegel, kakor navadno, seveda v neumnosti „(Slovenski Narod.“ To glasilo slovenskih „(naprednjakov“ — piosim, odkašljati se, je dovoljeno — je radi „Vspe-ha“ dunajskih pajteles in jajteles vse srečno in že vidi vse liberalno, napredno. V svoji številki od dne
25.	t- m. piše: „(Dunaj, srce države, torej ni več klerikalen, ajmpak liberalen, napreden.“ Seda,, v spomladi se 'bržčaa liberalcem možgani prenavljajo, zato pišejo take bedastoče.
Nemška pristranost. S privoljenjem 1 naš/ega deželnega odbora priredi naučno ministrstvo v dneh od dne 5. avgfusta do dne 7. septembra na deželni poljedelski šoli v Grottenhofu pri Gradcu Ötedenski nadaljevalni kmetijski tečaj za ljuđsko-Šolske učitelje, Vpoklicani učitelji bodo imeli v internatu imenovanega zavoda prosto skupno stanovanje, hrano in postrežbo. Razun tega dobe udeleženci pogrnjene potne stroške in podporo v znesku 60 K, Udeleži se tečaja lahko 20 učiteljev, ki poučujejo na nemških šolah v krajih, kjer se peča prebivalstvo s poljedelstvom, Kako pridejo samo učitelji nemških šo, do tega;, da se smejo udeležiti tečaja? S kako dvojno me-rii meri zopet tukaj deželni odbor? Ali so slovenski učitelji_rnogoče_ manj vtredni kot nemški? Liberalni in štajerčijanski izdajalci slovenskega ljudstva bodo ta deželni odbor seveda še dalje zagovarjali.
Razpust graškega, mestnega sveta. Mestni svet graški je^ imel včeraj svojo zadnjo sejo, v kateri je prečital župan razpust občinskega sveta ln imenovanje c, kr. namestniškega svetnika, bivšega okrajnega glavarja na Ptuju, pl. Underraina, vladnim komisarjem.
Ajitialkoholično gibanje. Notranji minister Hei-nold je Odgovoril dne 24. t. m. na interpelacijo glede boja proti pijančevanju. Minister je opozarjal na dejstvo, da je ta predloga skoz in skoz ponesrečena in je naznanil, da je vlada že objajvito razne naredbe proti temu gospodarskemu in socialnemu zlu. Vse to pa ne bo imelo učinka, če se družba ne bo zavedala, da je za boj proti alkoholizmu treba posebne pomoči vse javnosti.
Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju so v Času od dne SL marca do dne 18. aprila 1912 darovali : 100 K : tržaška, posojilnica in hranilnica; .30 K: dr. Ivan Kimovec v Trstu iz kazenske poravnave proti Izaku Luttwaku; po 20 K: posojilnicai v Konjicah in hranilnica, in posojilnica v Dolu na; Štajerskem; po 10 K:	Gabrijel Jelovšek,
Mihael TojmšiČ, tovariš Lenarčič, kmečka posojilnica vrhniške okolice, vsi na Vrhniki, dr. Valentin Fle-rin, okrajni sodnik v Žužemberku, Peten Zink, okr. sodnik v T/rstu, ojr. Leopold Poljanec, profesor ' v Krčevini pri Mariboru; po 5 K: Ignacij Šega, višji strojni komisar v Ljubljani, J.i in A: Majdič v Kranju, Josip Verbič, Ivana Jelovšek, J. R. Hočevar in
J.	Oblak, vsi na Vrhniki; 8 K:	Josip Kunstel na
Vrhniki; po 2 K: dr. Pavel Skaberne in Lovro Kragelj, oba na Vrhniki, Anton Suša, trgovec, Vdktor
Pofsnlk, notar, in neimenovan, vsi v Senožečah; po 1 K: Anton Novak, sodni oiicijal, IvVm Mlakar, restavrator, Anton Bradel, respicijent finančne straže, Franc Schweiger, davčni asistent, Anton Dolenc, davčni oiicijal, Ivanka Kariž, neimenojvana, Rudolf Klacna, davčni upravitelj, Maks Moravo, posestnik, Edvard Picek, okrajni sodnik, Vencelj Ardo, trgovec, Franc Zadnek, trgovec, Ivan Zelen, trgovec, Josip Meden, posestnik, Hinko Suša, posestniki, VI. Suša, visokošolec, Fani Kuralt, Franc Suša, posestnik, Mina Mahorčič, vsi v Senožečah. Vsega skupaj 302 K. Izrekajoč iskreno zahvalo vsem darovalcem in nabiralcem, opozarja društveni odbor, da bo moral meseca majnika zopet razdeliti med revno di-jaštvo nad 1000 K, radi česar nujno potrebuje na-dalnjih podpor. Podpore naj se pošiljajo na naslov blagajnika: dr. Stanko Lapajne, dvorni in sodni odvetnik, Dunaj, I„; Bräunerstrasse 10.
Najvecji sovražnik narodnega gospodarstva.
Gospod urednik, danes sem se namenil napisati nekaj vrstic o stvari, ki se še nikdar ni obravnavala* v Vašiem listu, ki pa je za naš narodni obstoj največja nevarnost. To je namreč alkoholizem. Vsled pijančevanja preti našemu narodnemu gospodarstvu pogin. Alkoholizem posega globoko v narodno gospodarstvo. Zato bi bilo napačno, ajjko bi Vaš list o tem velevažnem vprašanju nikdar ne pisal. Veliko se dandanes dela. m zboljšanje gmotnega stanja. Ustanavljajo se posojilnice, živinorejske zadruge, izvršujejo se razne melioracije itd., a gotovo je, da vse zadruge in vse melioracije ne bodo mnogo pomagale, če se bo ljudstvo udajalo pijančevanju. Brez alkoholnega vprašanja se socialno vprašanje ne bo rešilo.
Ali je alkoholizem res talca nevarnost za narodno gospodarstvo?
Da, velika nevlarnost. T'u le nekaj dokazov, da narod peša vsled alkoholizma:
Pije se veliko. Ljudje pijo, če jim je vroče, pi-jo, Če jim je mraz, pijo, če so veseli, pijo, če so žar lostni itd. Vsaka (najmanjša stvar je ljudem zadosten vzrok za pitje in zapravljajo se pri tem ogromne svote, Vzemimo nekaj zgledov.
Delavec zapije vsak dan samo 10 vinarjev na žganja. V enem letu zapije 36 K, v 10 letih 360 K, v 40 letih se z obrestmi nabere blizu 4000 K. To je že zelo lepa svota za delavca.
Kmet ali obrtnik zapije vsako nedeljo in vsak praznik le 1 K. Recimo, da je nedelj in praznikov na leto 60. Ako bi te kronice deval v hrajnilnico, bi imel po preteku 10 let z obrestmi vred blizu 6000 K.;
Premožnejši kmet, meščan ali večji obrtnik zapravi vsak dan le 1 K, na leto Japije 360 K, v 10 letih 3600 K, v 40 letih z obrestmi vred okrog —
35.000	K.
Ali niso te svote velike?
Zapijo se ogromne svote. Dr. Hoppe je izračunal, da so leta 1895 v kulturnih državah ljudje izpili opojnih pijač za 13 milijard frankov. V Nemčiji se v,šako leto zapije do 4 milijarde, tv Avstriji pa do 3 milijarde. S to svoto bi lahko držaiva vzdrževala vse vojaštvo in vse uradništvo in še marsikaj drugega koristnega.
Koliko zapijo Slovenci? Nekdo je izračunal, da vsako leto nad 100,000.000 K. Na Krajnskem se, zapije za 33,000.000 K zadacanega* alkohola vsako leto.
Piva popijo Kranjci do 6,000,000 K. Večina piva se uvaža iz drugih dežel.
Tudi žganja se v veliki' večini uvaža iz tujih nemških tovfarn.
Lahko se trdi, da se uvaža na Kranjsko alkoholnih pijač v vrednosti do 12,000.000 K. 'Torej gre vsako leto iz dežele 12,000.000 K za tuj alkohol,' s katerim se naše ljudstvo mori. V 10 letih da to 120 milijonov Won. Ako gredo leto za letom milijoni iz dežele, je jasno, da mora dežela sčasoma popolnoma obubožati. Leta 1900 je bilo na Kranjskem vknjiženih dolgov za 126,000.000 K. Bog zna*, koliko milijonov tega dolga je povzročil alkohol ? Od leta 1868 do 1892 je bilo na Kranjskem 10.190 zemljišč prodanih, večinoma vsled pijančevanja; gospodarjev. Četudi se v deželi izvršuje mnogo melioracij, vendar vse te melioracije niti od daleč ne morejo poplaviti izgube, ki jo imamo vsled .alkoholizma. Pribito je, da je dežela za kakih 12,000,000 K vsako leto ubožnejša.
Napačno bi bilo, ako bi računali v škodo, ki jo napravlja (alkoholizem, sapio svote, ki jih ljudje izdajo za pijačo. Vsled pijančevanja pride mnogo ljudi v ječe, v prisilne delavtnice, bolnišnice, norišnice, hiralnice. Mnogo otroki pijanskih starišfev pride v sirotišnice. Vzdrževanja vseh teh dobrodelnih zavodov stane deželo na tisoče. Ako bi ljudie ne pili nezmerno opojnih pijač, bi vsi ti zavodi veliko veliko manj stali. Tisoči kron narodnega premoženja se morajo vsled' alkoholizma porabiti za prej naštete zavode.
Cas je dražji kakor zlato, je dragocen zaklad, ki ga mora človek vestno in skrbno izrabiti za 'delo, za napredek človeštva. Le žal, da tega dragocenega zaklada mnogi ljudje ne izrabljajo in ti so pred vsem alkoholiki. Koliko dragocenega, časa mnogi pivci in pijanci zapravljajo! Po gostilnah in kajvarnah posedajo, delo v pisarnah, v delavnici ali na polju pa zaostaja. Zato pa tudi gre vse gospodarstvo rakovo pot.
Koliko je prepirov in tožb, ki imajo svoj vzrok v pijanosti! Koliko je potov k raznim sodnim obravnavam!, Koliko ljudi sedi leta in leta po ječah vsled pijače! Zares, alkoholizem je velik ropar časa. Narodno gospodarstvo hira, ker ljudje ne izrabljajo časa za potrebne in koristne stvari.
Za telo človekovo je največji kapital zdravje. Toda alkoholizem povzroča nešteto bolezni in spravlja človeka v prezgodnji. grob. Francoski učenjajk Floureus je opazoval žalostne posledice pijančevanja ter je rekel: i,,|Moški ne umirajo, ampak se more.“ Na Nemškem jih umrje vsled pijačevanja 8.000 ljudi, na Angleškem do 100,000 na leto. V Avstriji nimamo Statistike, a umrje jih vsled pijače gotovo nad 50.000, med njimi Slovencev gotovo njad 1Ò00. „Zaradi pijanosti jih je Že mnogo umrlo.“ (Sir. 37, 38.) Pijanec oslabi, tudi njegovi otroci so slabotni in podvrženi različnim boleznim. Ker ljudje veliko pijo, degenerirajo. Pijansko ljudstvo hiti proti svoji pogubi. Koliko nesreč se zgodi vsled pijanosti. Vsakdo lahko razvidi, d‘a pijansko ljudstvo ne more napredovati na gospodarskem polju. Ne da se izračunati, kako neizmerno veliko škodo ima naš narod, ker (vsled pijače naše ljudstvo hira.
Proč z alkoholom!
v
Štajersko.
Mariborske novice.
Ipavčev večer. Vabila na („(Ipavčev večer“ dne
5.	majnika so že na potu k prijateljem! slovenske u-metnosti. Iz programa posnemamo sl|edeče: Dr. Bern jamin Ipavec .(18291-1908): 1. a) Kdo je mar? Moški zbor s spremljeivanjem klavirja, b) Ej tedaj! Mešan zbor. 2. Slavnostni govor. Govori gospod dr. Schwab iz Celja, 3. a) Mak. b) Pomladni večer, c) Menih, d) Nezakonska mjati. Samospevi s spremljevahjem klavirja. Poje gospod dr. Bela Štuhec. Dr. Gustav Ipavec (1831—1908): 4, a) Vse mine, b) Milada c) Kukavica. Mešani zbori, 20 minut odmor. Dr, Josip Ipavec: 4. Možiček. Pantomima. Dirigira gospod skla’ datelj. Začetek ob 8. uri zvečer. Pesmi, ki jih poje čitalniški zbor, so vzete iz prve in tudi iz zadnje dobe skladateljevega ustvarjanja, tako ' da nudi sliko njegovega razvoja in napredovanja. Nihče naj n© zamudi si preskrbeti pravočasno vstopnice, ki se dobijo pri gospođu Weìxl-nu, trgovcu, Zgornja Gosposka ulica 33.
Cvetlični dan. V soboto dne 4. majnika in v nedeljo dne 5. majnika predpoldne imamo v Mariboru cvetlični dan. Nemški listi poročajo, da je vsa prireditev v dobrodelne namene. Kakor izvemo, je vsa stvar popolnoma v nemŠkonacionalnem 'duhu in bo tudi dobiček šel v te namene. Toliko v znanje!
Slovensko gledališče v Mariboru Slavno občinstvo !v Mariboru in okolici opozarjamo na znamenite izvirne preiskave Članov ljubljanskega, gledališča, Vprizore se novosti, ki so dosegle v Ljubljani ponovno največji, vspeh in sicer v Soboto dne 27, t. m. „Reka“, v nedeljo dne 28. t. m. burka .jNebesa na zemlji“ in v torek dne 30. t. m. .„Tlekrna“, izvirno delo gospoda Antona Funteka, Začetek vselej ob 8. uri zvfečer. Predprodaja vstopnic za vse predstave pri gospodu Weixl-nu, Zgornja Gosposka] ulica. U-pamo, 'da bo slavno občinstvo kakor vedno tudi tokrat z obilnim obiskom počastilo naše mile goste. Rodoljube iz (Maribora, in okolicte prosimo, da z živahno agitacijo delujejo za številni poset. — Odbor Dramatičnega društva.
Obsojen zdravnik. Obitelj Sch. je poklicala, tukajšnjega praktičnega zdravnika in izvedenca za ženske bolezni dr. Kartina, da bi pomagal gospej, ki je bila pred predčasnim porodom. Dr. Kartin se je odzival temu pozivu, ter je skušal odstraniti sad, ki je bil, mimogrede povedano, že mrtev. Odstranitev je bila tem nevarnejša, ker je imelo mrtvo dete takozvar no „povprečno“ lego. Dr. Kartin je operiral celih 6 ur, ne da bi bil poklical na pomoč Še kakšnega tovariša. zdravnika, ali pa zahteval, da se prepelje bolno mater v mariborsko bolnišnico. Se le tekom 6. ure, se mu je posrečilo odstraniti mrtvi sad in sicer kos za kosom. Gospa, Sch. je bila vrhu tega še v stan nju takozvane „otroške mrzlice“1 in je kmalu nato — umrla. Vsa zadeva je prišla pred okrajno sodnijo, a je bil dr. Kairtin — oproščen. Proti tej oprostitvi je vložilo c. kr. državno pravcftništvo priziv in prišlo je do nove obravnave. Pri tej je rekel dr. Kartin, da bi ne bilo imelo pomena, klicati druge plomoči, ker bi bil moral vsak drugi zdravnik delati to, kar je storil, on. Ta izvajanja je pai ovrgla izjava visokošolskih izvedencev, ki je naglašala, da že to ni bilo pravilno, da je dr. Kartin ves čas delal le z roko, a ne z zato določenimi instrumenti. Dr. Kartin bi bil kot zdravnik s Šestnajstletno prakso moral vedeti, da to ni bilo dopustno v tem slučaju. Tudi je bilo časa dovolj, da bi se bilo prepeljalo bolno mater v najnujnejšem slučaju vi graško (bolnišnico,* saj je vendar potem, ko dr. Kartin ni mogel več pomagati, iz Gradca brzojavno poklicani dr. Sdherfler Še našel bolnico. \semu temu je oporekal Kartin, Češ, da je moral operirati z roko in ne z instrumenti, ker bi bila v zadnjem slučaju nevarnost, da rani mater. Ne glede nato, pa je dovoljeno operiranje z orodjem le tedaj, če je dete živoj n mati v stanju boŽJasti, 'da je torej fv nevarnosti življenje obeh. Dopustnost tega zadnjega je pa tudi radi tega silno nevarna, ker se lahko rani ali mater, še lažje pa dete. Da, za poslednje je
nevarnost, da se je razkosa. Vsem tem izvajanjem dr. Kartina sodni dvor seveda ni bil v stanu zaupati, ker so ugovarjala izvajanja visokošolskega izve-denca-strokoivnjaka. Dr. Kartin je bil obsojen na 50 K (!) globe, v slučaju neiztirljivosti na 5; dni zapora in povrnitev, sodnih stroškov.
Bratstvo socialnih demokratov. Kako čudno • stopajo socialni demokratje s Svojimi tovariši, ’ drugega prepričanja, nam kaže naslednji Pri stavbenem mojstru Nekrepu v Maribc službi več socialdemokraških zidarjev kjer jih ni več rabil, pred velikonoto žbe. Ohranil pa je med drugimi ■* ka Bračko, ki je zaveden krščan
daini demokratje so takoj lopnili p
. šlu-juudovi-mec. Součku, češ, d<-as je odpi’
je nahujskal gospoda Nekrepa, da kar pa seveda ni res, ker je gospodi Nekre^ noma po lastnem nagibu to storil, ker jih bil. Da bi si ohladili svojo jezo, so ne1' ji nahujskali podružnico zveze zito	uru,
naj Bračka izključi. Bračko je že	plačeval
v to strokovno zvezo,- ki je v roki ^inih demokratov, tedenske doneske. Socialni mokratje hočejo sedaj proti Bračku izvesti neusmiljeno bojkot in zahtevajo od zidarjev, da tam, kjer dela Bračko,, ne sme delati noben drugi delavec. Na ta način bi radi ti rudeči petelini uničili Bračka, a se bridko motijo. Poštenega delavca mirnega značaja rad vsak sprejme v delo. V „(Arbeiterwille“ so posvetili rudeči kolovodje temu slučaju dolg dopis in zabavljajo proti katoliškemu prepričanju vrlega zidarja. Reveži 1 so osmešili le same sebe, ker Bračko bo tudi kljub huj-skarifam služil z zidarstvom svoji družijni kruh. Iz tega slučaja se zopet zpfozna ljubezen socialnih1 demokratov do delavstva, ali pa pravzaprav strastno sovraštvo rdečkarjev proti drugače mislečemu delavskemu drugu.
„Slovenska Straža“ ima vi pondeljek dne 29. t.
m.	zopet svoj običajni družinski večer pri gospodu Kirbišu.
Celjske novice.
Stavbeni mojster Lindauer, o katerem se je govorilo, da je izginil, se je po dvadnevnem odhoöfu zopet (vrnil.
(Volitev župana celjske okolice, ki bi se imela vršiti, kakor so poročali nekateri listi, pretečeni’ pondeljek, se ta dan ni vršila. Na občini še baje nimajo niti uradnega obvestila, da se je odpovedal gospod Sušnik.
Obiskovalcem gostilne pri „Belem volu“ priporočamo, da naj pri plačevanju zahtevajo računske listke „Slovenske Straže“ v prid obmejnim Slovencem!
Celje. Podpore za razstavni sklad Slovenskega čebelarskega dVuštva za Spodnje-Stajersko so podarili üo sedaj : gospod Ivan Jurančič, čebelarski potovalni učitelj, 50 K; posojilnica v 'Mariboru 20 K; Ljudska posojilnica in hranilnica v Celju 20 K; posojilnica v S/v. Benediktu v Slov. goricah 10 K, za kar se jim izreka tem potom iskrena zahvala. Slovenski denarni zavodi in korporacije, spominjajte te za narodno gospodarstvo velevažne prireditvr vsaki najmanjši dar se bode hvaležno spre' razstavljalni odbor: Kosi, blagajnik.
Izpred sodišča. 211etna dekla M	.z
Jurldoštra, ki je izvršila tatvino pri g	,a Če-
čeku v Gaberju, je bila obsojena na* št	^ecev te-
žke ječe.
Ptujske novice.
Jurijev sejem dne 23. t, m. je bil precej dobr0 obiskan. Kupcev je bilo od vseh krajev dovolj, a ponujali so tako nizke cene, da je večina prodajalčev gnala svojo živino domov. Zla krave se je ponujalo do 50 vinarjev kg, za vole je bila najviišfja cena 72 do 78 vinarjev kilogram. Pač pa so imeli konji visoke cene.
Gostovanje ljubljanskih' igralcev v Ptuju. V sredo dne 1. maja vprizore po sVojih prejšnjih gostovanjih že dobro znani igralci deželnega gledališča v Ljubljani v Narodnem domu v Ptuju zanimivo igro: „Nebesa na zemlji.“ Začetek ob 8. uri zvečer. Komur je kaj za zabavo, naj pohiti tai dan v Ptuj !
Mraz, ki je že doslej napravil velikansko škodo posebno na* zgobhjem sadju, začenja sedaj zopet strašiti.
Iz cerkve. V nedeljo dne 28. t. m. se bo v mestni župnijski cerkvi proizvajala (yri pontifikalni sv. maši ob 10. uri Jos. Greg. iZjangelnova maša* v cast sv. Ludviku, op. 59, pri darovanju se bo pel Kiren-nov solospev „Hone Jesu“, op. 5*6.
Krčevinsko bralno društvo priredi v nedeljo dne 28. t. m. svojo predstavo s sodelovanjem dekliške zveze v dvorani Narodnega doma s* sledečim vs-poredom: 1. „Pevčeva spomladianska“ od Sai. 'Špindler. 2. „Sijaj lunica“ od Vjodopivca. 3. Prolog in 4. igrokaz gNa Marijinem srcu.“1 Začetek točno ob !44. uri popoldne. Ker je igra jako lepa in vstopnina nizka, se nadeja odbor, da bo tudi udeležba temu primerna.
Ljutomerske novice.
Bralno 'društvo za ljutomersko okolico je vpri-ziorilo v nedeljo dne 21. t. m. krasno narodno igro:
i,,Krivoprisežnik“ z veliko dovršenostjo, kar je pripisovati v prvi vrsti izbornemu vodstvu ter navdušenosti za igro sploh. Vse uloge so bile v spretnih rokah. S posebno rutino so pogodili svojo ulogo krivo-
prisežnik (Zadravec AL), Fran (Karba J.), zidarka (Erjavec), Andrej (Panič) in Veronika (Zadravec A,). Kritikovati pa moramo oni del občinstva, ki je motil z neumestnim smehom pri najbolj tragičnih prizorih. Novemu gospodu režiserju vaja čast in hvala!
Smrt. V nedeljo dne 21. t, m. smo položili v hladpi grob uglednega moža, kmeta 'Marka Bežana iz Babinec, ki je nagloma umrl v 58. letu svoje starosti. N, v m. p.!
Gledališče. 'Opozarjamo še enkrat na gösto\4a-nje igralcev deželnega gledališča iz Ljubljane, ki biodo v pondeljek dne 29. t. m. v KjukovčeVi dvorani vprizorili1 velezlaniinivo biurko „Nebesa na zemlji,“ Priporočamo poset posebno našim tržkim in okolišr kim diletantom, kateri se bodo pri tej priliki marsikaj naučili. Cena prostorov: sedeži I, vrste K 2,20,
II.	vrste- K 1.5(0, III. vrste K1.20, Stojišča 70 vin. Blagajna; se odpre ob 8. uri; začetek igre ob 549. uri zvečer.
Drugi kraji.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo dne
28.	t. m. ima Dekljška zvezja svoj mesečni poučni shod s petjem, deklamacijami in poučnimi govori. Vse članice in druge mlajdenke,, pridite polnoštevilno na shod!
Sv. Martin pod Vurbergom. Tjukajšnja Dekliška zveza priredi v nedeljo dne 28. t. m. v društvteni sobi na novem odru zanimivo igro „;Cašico kave.“ Vi topiàri a za prvi sedež 60 vinarjev, za drugi sedež 40: vinarjev, za stojišče 30 vinarjev. Ztačetek ob 544. uri popoldne. Prijatelji poštene zabave 1 se uljudno vabijo!
Ormož. Odvetniški izpit je napravil v T(rgtu s prajv dobrim vspehorn gospod dr. Ferdo Lašič in bode otvoril odvetniško pisarno dne 1. miajnika t, 1. v Ortaiožu v hiši ormoške posojilnice. Gospod tìr. Lašič je domačin, zato se od njega nadejamo,. ' da bo bolj Čutil z našim ljudstvom, nego drugi „dragi“'prisiljene!.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Tukajšnja Mladeniška zveza ima v nedeljo dne 28, t. m., po večernicah, v gostilni gospoda 'M. Cafa svoj tretji redni občni zbor s tem-le; vsporedom: Slavmfostlni govor, poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja, volitev novega odbora, sprejem novih udov, slučajnosti in nasveti. Nazadnje p'ai še dve šaloigri: „pred sodnikom“ in „(Ženin Miha.“ Sodeluje tudi domači pevski zbor. Vstopnina je prosta, Domačini in sosedje, zlasti mladeniči, so uljudno povabljeni. Pridite, vam gotovo ne bo žal!
Sv. Barbara v Halozah. V nedeljo dne 28, t. m. bo velika veselica pri gospodu Reicherju ob 3. uri popoldne. Govoril bo državni poslanec gospod Mih. Brenčič. Igrale se bodo igre: „Skriven zaklad“,, „Oh ta Polona“, „Kmet in avtomat.“ Vmes bo pevski zbor zapel marsikatero lepo pesmico. Vstopnina 60 v. za sedeže, 30 v za stojišča. Kdor se hoče imenitno nabaviti, naj pride.
Konjice. Tajnik konjiškega bralnega društva je imel prijletno priložnost videti v Slov. Bistrici vpri-zoritev. dr. Krekove igre „ITturški križ“ od vrlih deklet in iantov tamošnjega izobraževalnega društva, Igrali so prav dobro. Korajžni slovenjebistriški fantje in nevstraišena dekleta so na povabilo gospoda tajnika našega društva takoj obljubili, priti v Konjice gostovat in vprizorit lepo igro. Mogoče se bo to zgodilo dne 12. majnika po večernicah, kar bomo že poročali, opozarjamo pa že sedaj Konjičane na; to prireditev, katere naj noben ne zamudi.
Št. Jurij ob južni železnici. V nedeljo dne 28. t. m. priredi tukajšnja kmetijska; podružnica poučni shod. Na vsporedu je:	1. Poročilo o občnem zboru
kmetijske družbe v Gradcu. 2. Predavanje gospoda ravnatelja Belle-ta o kmetijskih dpievnih vprašanjih.
3.	Razgovor in nasveti. Po zborovanju se vrši odbo-rova seja, Zborovanje se vrši ob 3. uri popoldne v gostilni Andreja Vrečkota. Povabljen vsak, kdor se zanima !
Št. Jurij ob Tajboru. Naše bralno društvo vodijo letos sledeči odborniki:	Jpsijp Lončarič, Franc
Zdolšek, A. Culk, Fr. Lukman, Fr. Lesjak, Anton RanČigaj, B. Drolc, Anton Križnik, Jakobi Orešnik. Drulštvo je priredilo letos že 4 poučne shode in *sno skloptično predavanje. Posebej še omenjamo, daj je na zadnjem poučnem shodu navdušeno in živahno razpravljala predsednica dekanijske zveze deklet, Ttere-zika Šketa iz Braslovč, kako naj dekleta neutrudno delujejo v svojih zvezah za izobrazbo svojega in drugih uma in volje. Naš dobro izvežbani pejvski zbor nam pod vodstvom vrlo znanega organista Drolca zar poje za uvod in konec kako njarodno ali umetno, da je res prijetno pri naših sestankih in so prostori Še vsikdar napolnjeni. Društvo, ki je staro že 22 let, je bilo skfraja v liberalnih rokah. Zjajto ima v pravilih na primer, da smejo člani vpeljati v društvo le „-olikane“ tujce, da smejo v drušjtveno sobo zahajati poleg Članov le „omikani“ gosStje itd. A kdo je po liberalnih nazorih .„olikan in omikan'“1, to itak vemo, A kako se vendar razmere spreminjajo ! Danes ima vsakdo pravico udeleževati se društvenih prireditev, le po svoje olikani in omikani liberalci nimajo, nika-kega zmisla več za izobraževalno ljudsko delo. Z;ato ni čuda, da jih nihče ne mara,
Šoštanj. Igra „Deseti brat“ se priredi v nedeljo dne 28. t. m., točno 'ob 3. uri popoldne v gledališki dvoragi hotela „Avstrija.“ v Šoštanju. Opozarjamo na ugodno zvezo z vlaki.
Mozirje. (Razno.) Z veselim srcem smo letos že pričakovali bogatega rodovitnega letal in posebno naša lepta, sadna drevesa so nas s krattaim cvetjem pozdravljala kakor nevesta. Oh, kako so nam srca že radostno kipela*, a sedaj ne vemo, če nam slabo in mpzjo vreme ne uniči vseh naših nad in upov. Naš okusni sad, ki daleč na okoli slovi, za kar gre v prvi vrst čast in hvala našemu 'delavnemu nadučitelju gospodu Praprotniku, ki žrg/juje toliko časa in lepih drevesc naši mladini vsako leto, je res nekaj,, kar dela človeku veselje. — Zanimivo je, kako se pri nas nekateri ljudje za, nič drugega ne brigajo,, kakor da pobijajo klerikalce. Zadnjič je naša stara mozirska posojilnica zavrnila in odbila prošnjo za podpox o šolski kuhinji, kii se je ustanovila tukaj z velikim in pa marljivim trudom gospoda dr. Hohla). Posebna zahvala se mora izreči njemu za to plemenito delo, kakor tudi višem, ki so kaj darovali; tudi se pa mora na tem mestu grajati, da nima stara liberalna mozirska posojilnica, ki se toliko hvali s svojim reser-vefondom, par kronic za tako dobro reč. Enoglasno je bila odbita prošnja, bržčas ker sami „klerikalni“ otroci' jest hodijo. Kmetje, tukaj lahko spoznate svoje prijatelje! Hvala Bogu, da. imatje tudi tukaj danes že svojo kmečko posojilnico, ki vam rafia postreže in je tudi dala 20 K za šolsko kuhinjo.
Ljubno. Zopet enkrat bomo imeli priložnost, da se prav od srca nasmejemo, ker nam mislijo naši vrli diletantje prirediti gledališko predstavo, Ker se pa tudi jaz raci' udeležujem gledaliških predshfN ki jih priredi naše bralno društvo, zato sem vprašal, kje in kedaj bo kaj, pa sem od popolnoma zanesljive- stra-ni zvedel, da bo predstarvd prihodnjo nedeljo, to je dne 28. t. m., v stari šoli, ob 8. dri popoldne. Kdor se tedaj hoče pošteno razveseliti, naj gotovo pride, mu ne bo žal. Prepričan sem, da bodo naše igralke in igralci rešili častno svoje uloge, kakor so jih že do zdaj vsakokrat, kadar so nastopili. Na, svidenje!
Luče. Karo bomo šli majnika? Izlet napravimo v Luče, kjer bodo igrali - igro „(Lurška pastirica.“ Kedaj? V pravem času naznanimo,
Brežice. Za kmečki tabor [v; nedeljo dine 28. t. m. vlada v celem okraju veliko zanimanje. Udeležba bo ogromna!
Brežice. V' nedeljo cine 28. t. m. po večernicah priredi izobraževalno društvo v Nar. domu igro s petjem „Fabijola in Neža.“
Iz Savinjskih alp. ^Molčanje lepo res je, modro delo, —- Ki misli: kar ne peče te, ne gasi! — Z njim človek sitnosti ne nakopa si, — Celo koristi svoje bo imelo. — A vendar, bratje, meni bi se zdelo: — Molčali smo dovolj, prisili sq časi, — Da jasna, krepka se beseda zgjalsi, — Ki reče: iTo je Črno, to je belo!“ — Te besede iz Stritarjevih „Dunajskih sonetov),,) so mi prišle na misel, ko sem prebral v „Narodnem Listu“ od dne 18. t. m. dopis iz gornjegrajskega okraja, in so mi poda le povod, Ta zapišem nekaj o našem okraju, katerega razmere aooro poznam že mnogo l‘et. Kot prvo izrečem, da je popolno neresničen ta-le stavek „Nerodnega) Lista“ :	„V
našem črnem kotu delajo nekaj let sem duhovniki na vse pretege, da bi dobili vpliv na' vse javne korpora-cije, bodisi v občinah ali v okrajnem zastopu.“ Naš okraj nam domačinom ni „črn kot“', to vem, ker sem od rojstva iv tem okraju; ako je pa vam, liberalna gospoda, ki delate tukaj liberalno politiko, svobodno vam, da greste od nas s trebuhom za kruhom, kakor ste k nam prišli. Rečem pa, iida je Melika drznost, da hoče peščica liberalne gospode nas domačine komandirati, ko vendar- le od „klerikalcev“ živi. Zakaj, liberalna gospoda in gospodski kmeti, so.vam ravno duhovniki v občinah in okrajnem zastopu — resa Ar očesu? Ali niste imeli že učiteljev, notarjev in zdravnikov, a še nisem nikoli bral, da. bi se sedaj tako znaišali nad njimi, kakor nad duhovniki. Poznamo se in aaito nadalje trdim, da je debela laž, da „delajo nekaj let sem duhovniki na vse pretege, da bi nobili vpliv na vse javne korporacije, bodisi v občinah ali v okrajnem zastopu.“ Kaka nedoslednost liberalne politi kujoče gospode! Kdor je domačin, tukajšnji rojak, kakor sem jaz, dobro ve, da je bito v poprejšnjih letih v občinah več duhovnikov, kakor jih ie zdaj. Le to vam povem, liberalni nefvedneži, da so bili v kokarski, bočki, ljubenski, gornjegrajski itd. občini duhovniki — in zdaj? In v okrajnem zastopu so bili več let duhovniki zastopniki, odborniki, celo načelniki! Ali morebiti na Škodo obSin ali okraja? Dokažite! Saj so vendar pri zadnjih volitvah delali liberalci na to, da bi dobili več duhovnikov v okrajni zastop, ker so sami liberalci i,,!na vse pretege" delali in si prizadevali ter celo volili — duhovnika. In kje, liberalna gospoda, je logika in pametno ravnanje ? Z'akaj to neumno pisarjenje po liberalnih Časopisih o duhovnikih, o katerih „Narodni List" lažnjivo piše:	„Duhovniki ne plačujejo nie vinarja okrajnih
citoklad.“ Ali se ne pravi to, liberalna politikuj-oča, gospoda, ljudi slepariti, ko vendar (vsakdo dobro ve lahko, da gornjegrajska grajŠČina in župniki tega o-kraja plačujejo več okrajnih doklad, kakor Vsa druga politikujoča liberalna gospoda v okraju! Zato pa pravim, da so izmed inteligence duhovniki najbolj o-pravičeni biti zastopniki v okrajntem zastopu, kakor tudi v občinskem odboru. Nadarbindka posestva ima-jo vsi in bolj vedo, kakor taki, M nimajo ne („igrunta ne funta“, kakor pravi pregovor, kaj kmetu in tudi Rupniku pomeni to, Če mu toča pobije, ali suša požge, ali živinče pogine, kar se v gospodarstvu čestokrat dogaja. In kdo, politikujoča liberalna gospoda,
mi more to ovreči ? Ne vsajajte se torej povsod in ne Sleparite ljudstva, ker drugače vam z imepi dokažemo, kar smo sedaj samo splošno omenili. ‘,/Molčali smo dovolj, prišli so časi, — Dii, jasna krepka, se beseda zglasi — Ki reče: To je Črno, to je belo!“' -še.
Z Menine. Po zimi sem imel kopno, sedaj pa sem popolnoma v sneg zakopan, da nikamor ne morem med svet. Kaj čuda, da. ne izvem nikakih novic iz sršenovega gnezda. Le zadnjič sem ujel pogovor dveh lesarjev. Pravila sta o svojem društvu, strokovni zvezi, ali naj bo liberalna, ali; klerikalna, ali celo anarhistična, kakor je hotel nekdo, ki vleče bolj na drugo stran. — Judje so imeli nekoč navado, svoje grehe naložiti na daritvenega kozla, in ga peljati v puščavo v smrt. Takega „Sündenbocka“ so si izbrali tudi trški liberalci in jo s Pegazom na, čelu še pred vstajenjem popihali na, Kranjsko, kjer, so obliar jail spravni dan, ker so misijon v Šmartnem zamudili. Gneti je napravil' trdni sklep, eno butaro odložiti in gi je poiskal v Celju Juga (v Tieharjih je organiziral narodno delavsko društvo) za pomoč pri pogodbah in agitacijah, ker pesnik se je prehladil, ko je bil gnal Pegaza na sejm. Ker ni nič zbarantal, čaka, mrha še sedaj na šintarja. Trebalo bi novcev za abecednik, zakaj analfabetizem se roga moderni šoli. Tudi kravji zvonec bi trebalo na sodnijski dražbi prodati, da ne bo motil, kadar stranke, ki ne zmorejo ekspenzarja, žele brezplačnih pojasnil v zemljeknjižnih zadevah, ne pa priporočil notarske pisarne in liberalne posušiilnice.. Ce se to zgodi, potem bo liberalne glorije konec.
Solčava. Dozdaj so tujci radi obiskovali našo „štajersko Svico“, najbolj radi naravnih ikjrasot naših planin, iOdsihma! pa bo utegnila marsikoga privabiti želja, da se pouči na licu mešta o najnovejših pridobitvah in napredku modjerne tehnike ! O tem mu bo pričala naša nova stavba šolskega poslopja! Ce bo v bodoče hotela še kaka občina zidajti najmodernejše šolsko poslopje s kolikor mogoče velikimi in nepotrebnimi' stroški, naj si pride ogledat naše švicari-je, načrt pa si naj da potrditi od slavnega šolskega sveta za celjski okraj! Gliha vkup štriha! Zato tudi upamo, da dobimo tudi najmodernejšega učitelja, saj je bilo razpisano mesto učitelja, Šolskega voclje (do dne 15. maja t. 1.) v „Učiteljskem Tovarišu“1 in v „Narodnem Listu“1, v listih torej, ki stojita v vsakem oziru na, višku moderne laži-vede. |Že zdaj odločno odklanjamo kateregakoli „iTqvariše\rca“ ali pristaša celjskega, mo tovila. Naše ljudstvo je v jedru Še nepokvarjeno in odločno dovolj, da vsakega, takega učitelja ne bo smatralo za vzgojitelju; svojih otrok, ampak ga bo postavilo za puščavnika pod Raduho! Ali je slavni okrajni Šolski sivet namenoma prezrl naŠ’o katoliško učiteljsko glasilo in liste? — Radovednež.
Solčava. Zaročil se je gospod Valentin Vidar, po domače Paludnik, tukajšnji trgovec, z Justino Prelesnik, po domače Nemčevo, in Anton Prelesnik z Fi-lomeno Poličnik, po domače Breznikovo.
Brežice. Vieliki shod S. K. Z., ki se ga je nameravalo preložiti na majnik, se zla gotovo vrši prihodnjo nedeljo dne 28. t. m- ’ob 3. uri popoldne, po dohodu vlakov na dvorišču gostilne gospođa. Zorko pri kolodvoru. Govorita poslanca, dr. Benkovič in Pi-šek. Volilci, pridite mnogoštevilno !
Narodno gospodarstvo«
Tečaj za pridelovanje zelenjadi priredi kmetijska šola na Grmu dne .13., !14. in 15. maja t. 1. z naslednjim sporedom: V pondeljek dne 13. moja: od
2.	do 4. ure popoldne: Važnost pridelovanja zelenjadi na kmetih in v okolici mest. Naprava in razdelitev vrta. Obdelovanje in gnojenje zemlje. Od 4, do 5. ure: Razkazovanje šolskega vrta. V torek, dne 14. maja: Od 8. do 10. ure dopoldne:	Naprava gorkih
tleh. Pridelovanje sadik in zgodnje zelenjadi v gorkih legah in na prostem. Dobava potrebnega sèrne-na. Naročanje semena po cenikih. Kolobarjenje na vtrtu in medsetve. Od 10. do 12. ure dopoldne: Praktično razkazovanje po vrtu. Popoldne od 2. do 4. ure: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi za prodajo in domačo rabo. Od 4, do 5. ure popoldne ; PrialktiČno razkazovanje. V sredo dne 15. maj'a), od 8. do 11. ure dopoldne: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi (nadaljevanje). Od 11. do 12. ure dopoldne: Ofiranjevlanje in vkuhavanje zelenjadi za zimsko rabo. Popoldne od 2. do 5. ure: Vlkuhavanje zelenjadi v sadni kuhinji (praktično). — Oddaljenim in pddpore potrebnim udeležencem iz. Kranjske plača ravnateljstvo še stroške za pot do Novega mesta in za prehrano po 2 K na dan. Podporo dobi le tisti, kateremu se izrecno dovoli in ki zanjo do dne 5. mlaja po dopisnici prosi. Ker Me pripusti k teöajju le omjejeno število u-deležencev, se je zglasiti za ta važni tečaj samo o!o
5.	maja.
Na upanje radi prajv iieliko dajejo ’ fin delajo našji kmetje,! trgovci in obrtnliki. Po^lušhjuio, kaj !i pravi o tem* pomoransko zadružno glasilo : Že več tet sem delujem (tako piše listu nek dopisnik) kot blagajnik kmečke hranilnice in posojilnice. Imel sem mnogo prilike opazovali blagodejno delovanje zavoda. Kolikokrat sem slišal zadružnike govoriti: Ce bi’ mi le plačali upniki vse tisto, kar mi glasom mojih knjig dolgujejo, mi ne bi trebalo iskati kredita pri posojil-
niči! Gotovo, velika rakr^na nlaših obrtnikov in trgovcev je, da ne morejo vsled tega nikamor,, ker dobe za svoje delo in blago vse premalo gotovine. Veliko so si tega sami krivi. Ako pošlje, obrtnik kako naročeno blfago ali izgotovljeno delo v hišo in se ga vpraša po računu, pravi: Saj ni nobene sile, denar bode,m že dobil ! Prodajalec stavi včasi to vprašanje, ker res ne bi rad takoj plačal, včasi pa bi plačal in si na tak odgovor odmisli. Denarja ne da nikdo rad od sebe. Ali zakaj pa ne bi odgovoril obrtnik: Prosim, plačajte! Ker. drugače Čaka vsled s/Joje napačne tooblese morebiti celo leto na denar. Tiako poslovanje pa ni pravilno, ne kaže nobenega pravega trgovskega duha in pelje lahko do občutnih^zgub. Mesto, dja bi se marsikateri stotak naložil v naših zavodih, pa morajo ti Še dajati posojila ! Z'atorej vi stran s takim lahkomišljenim, in negospodarskim poslovanjem! Gledajmo na vsak groš, ki si ga lahko zaslužimo ali prihranimo.
Ni nevarne starosti,
pač pa so nevarni letni Časi. Predvigred je najnevarnejša, jprinaša pavaajno največ pre-hlajepj. Kdor si noče pokvariti pomladanskega (veselja in zabrani vnetje v vratu, naj se navadi, da nosi vedno v žepu Faysove pristne Sodenske mineralne pastile. Skatljica stane 1 K 25 vinarjev. Dbbiš jih v vsaki lekarni in drožeriji. Pazi, da dobiš pristne!

Koroško.
Celovec. Vabimo na redni mesečni shod Slov. delavskega društva v Celovcu, ki sle vrši v soboto, dne 27. t. m,- ob 8. uri zvečer v mfali dvorani hotela Trabesinger. — Odbor.
Žvabek. Dne 28. t. m. se vjrši v Zv ab,eku obč. zbor živinorejske zadruge za, Žvabefc, Suho in okolico ob pol 8. uri popoldne v gostilni pri Klemenu. K obilni udeležbi vabi odbor.
Velikovec. Vabimo k občnemu zboru, ki ga priredi društvo (,jJ4pa“ v nedeljo dne 28. t. m. v Narodnem domu, točno ob 3. uri popoldne. Na vsporedu je poleg navadnega dnevnega reda tudi veseloigra: „Pri gospodi“, katero vprizorijo naša, dekleta. Ker že dolgo Časa nismo imeli nobenega zborovanja, zato vabimo vse člane in prijatelje našegai društva, da se občnega zbora udeležijo, kar let1 mogoče mnogoštevilno. Priclfe tudi govornik iz Celovca,. — Društveni odbor.
Primorsko.
Slovenci v Benečiji. Odkar je Načela italijan-sko-turška vojna, so naši sosedje dilno nervozni. Povsod vidijo nevarnosti za master Italijo. Njih nervoznost hudo občuti slovenska duhovščina na Beneškem. Očitajo ji, da ni dovolj patriotična. Vse jo šikanira, od videmskega prefekta do zadnjega karabinerja. Posebno pozornost so poslvetili Italijani onemu pičlemu številu slovenskih listov, ki prihajajo Čez mejo. Povsod stikajo za njimi. Uvedle so se preiskave in začela je prava persekucija vsega, kar je slovensko. Tako se godi Slovencem v ^svobodni“1 Italiji, Kaj pravijo k temu naši „zatirani“ Lahi?
Pomorska nesreča.
l.z g u b a.
Angleški listi objavljajo obširni seznam materijalnih izgub, ki jih je povzročila ta kfcutastrofa, Uničeno je bilo nad 700,006.000 K premoženja,. Toliko znašajo do sfedaj prečunjene izgube na blagu in denarju. Parnikovo opremo računajo na 32,000.000 K, njegove shrambe okroglo 4,000,000 K. Vr parnlkovi blagajni je bilo 60,000.000 K, I kolonijalno blago na parniku je znašalo 2,500.000 K, drugo blago 7,000.000 K, inozemskih demantov in draiguljev je imel parnik za 90,000.000 K, imovina in prtljaga pbtnikov pa še znaša tudi okroglo 40,000.000 K. Poštne pošdljatve so znašale 10,000.000 K. Potniki so bili zavarovani v skupnem zneskh za okroglo 500,000.000i K. |Tq pa so le glavne izgube. To kaže, da bo imela, ta katastrofa nevarne učinke tudi na denarnem in narodno-go-spodarskem polju.
f V r e š i 1 n e (mi č o l n u.
Pretresljiv popis podaja rešeni učitelj Beestey. Ko je ladij a trčila ob ledeno goro, so pasažirji komaj opazili in dolgo niso spoznali resnost položaja; čez nekaj časa se je še le množica zavedlja velike nevarnosti, v kateri se je nahajala. BeeSleyj sam jle skočil v rešilni čoln, v katerem pa je doživel drugo strašno sceno.
Čolna niso mogli spraviti iz obližja potapljajočega se kolosa ker nihče ni vedel in znal odrešiti čolnove vrvi. Gibati se tudi niso mogli, ker'je bilo v čolnu 60 do 70 ljudi in ga je neprestano metalo pjcoti ladij! nazaj. Naenkrat pa opazi Beesley, kako, so nad njim spuščali drug Čoln navzdol. Beesley jfe kričtel in tudi ostali v čolnu so vpili na vse grlo; toda nihče jih ni slišal in zmirom bližje in hitrejše se je spuščal rešilni čoln navzdol in nevalrnost, da bodo strti in zmečkani' med dvema čolnoma, se je zdelo neizogibna,.
,„Neki kurjač in jaz“, pripoveduje Beesley, „že sva lahko dosegla do drugega čolna, ko potegne kurjač naglo nož in z nadčloveško močjo jpreseka debelo vrv. Takoj so nas pograbili valovi ter nas odnesli od parnika* Bil pa je skrajni Čas, kajti komaj smo bili na varnem, je bil drugi čoln tudi že na tiSiiem mestu, kjer smo bili ravnokar še mi.
Izjava angleškega trgovskega ministra.
V poslanski zbornici je angleški trgovski minister Buxton, odgovarjajoč na različna vprašanja, izjavil, da so se takoj storili potrebni koraki, ela se sestavi preiskovalna komisija, ki naj z največjo; vestnostjo poišče vzroke katastrofe. Vzpričo izredne resnosti dogodkov smatra minister za, potrebno,^ da se poveri vodstvo preiskave možu visoke juristične veljave, ki naj s prisedniki tvori neodvisno preiskovalno sodišče. Med tem pa se svet za trgovsko paro-plovbo posvetuje o različnih nepriličnostih, ki so se pokazale pri katastrofi „Titanica.1“
Trgovski minister je nadalje naznanil, da se je preiskava katastrofe poverila lordu Morseyju, prejšnjemu predsedniku admiralitetnega oddelka naj^išje-ga sodnega dvora. Morsey bo dobil pooblastilo povat-biti priče. Pasažirji bodo, če bo treba, svoje izpovedbe podajli v Združenih državah*
Zalkonodajstvo in nesreča;
Iz NawrYorka poročajo, da je senat brez debate sprejel predlog, ki zahteva temeljito preiskavo zaradi katastrofe parnika „Titanic, Iz Washington a poročajo, da je trgovinski komite senata imenofval že podkomite sedmih članov, ki naj natančno preišče to nesrečo. Komite je že odšel v New-York in pričel s preiskavo.
Ponesrečeni Štajerci.
Na ponesrečenem parniku .„fljitanicu“ so se peljali v Ameriko tudi Anton Kink z ženo in otroci, njegov brat Vincenc Kink in sestra Marija, Kink iz Miihldorla pri Feldbachu. Njih očimi, Andrej Demut, ki je po smrti svoje soproge, matere, navedenih izseljencev, posestvo prodal in je sedaj v službi pn tvrdki Anton Thaller v Feldbachu, je dobil od generalne agenture za izseljence Kaiser in Komp. v Baz-lu sledeče pasmo:
„Gotovo ste že izvedeli po časopisju o grozni katastrofi parnika „Titanio,“ Na parniku je bila tudi rodbina, Anton Kink z ženo in otroci, in njegov brat Vincenc in sestra Marija Kink. Ti so odpotovali po našem posredovanju. Dobili smo brzojavno poročilo, da se je rodbina Anton Kink z ženo in otroci rešila, brat Vincenc Kink in sestra Marija Kink pa kako nadaljno poročilo, Vam biodemo to nemudoipa sta brezdvomno utonila, Ce dobimo o teh potnikih Še sporočili. V kratkem dobite gotovo natančnejše poročilo od svojega pastorka Antona Kinka,“
Vojska.
Italijanski g n e r al o p r o d Ur a n j u v notranjost,
Generial Ameglio objavlja M italijanskem .vojaškem listu „iPrepar,anione“ pismo, vi katerem se izreka odločno proti prodiranju V notranjost. Prodiranje bi pod sedanjimi političnimi in vojašikimli razmerami no bilo le pogrešno, temveč naravnost blaznost. S tem bi' Šli Italijani le Turkom na roko. Težkoče, ki jih trebfa premagati, so zelo številne. Za vspešno izvedenje prodiranja bi bili samo v Cirenajki potrebni dve novi diviziji. Poleg tega bi akcija zahtevala tudi velike financijelne žrtve.
Zia Ijtalijane je mnogo boljše, das se za sedaj, kakor morejo, utrde ob obrežju, 'zatirajo kolikor mogoče vojno kontrebando ter se lotijo organizacije domačinov. Kakor je bilo v Eritreji, bodo tudi v, Tripo’ litaniji in Cirenajki še le domačini s priišitedenjem denarja in krvi, pomagali osvojiti notranjost dežele* Za osvojenje Asmare je bilo treba Šest let in seveda bo tudi za predretje v notranjost Tiripoliifanije treba več let.
Direktorij za prihodnji teden v Lavant. škofiji.
28	Dom. 3. p Pasch. Solennità» (antea Patrocinami)
S.	Joseph Sp B. M. V. dupu 1. cd c Oet. c. a Off. ppr. 9. L. hom. et com. Dom. in L. (Ps. de Dom. I. rei. ppr., tem ad Hor) et M nt in Dir. In 2. Vesp. com Dom. et seq. Compì de Dom
29	Fer. 2. S. Petri M dupl. e. r Invit. Hym. $. de Coi.
Ant. Ps Hf- de Fer. LI. 1. N. Ine p lib Apoc. (e Dom. praec.) 2. et 8. N. ppr. le. Ad Laud, et Hor. oia. de Fer. a cap. de Coi. Or. ppr. com. Oct. in L. et M. Gl. Cr. In Vesp Ant. et Ps. de Fer. a cap. de seq. Com. praec et Oct.
30	Fer. 3. S Catharinae Sen. V dopi. c. a. oia. nt heri
not. (L1. 1. N. de Fer oce) Vesp. de seq. ut ppr. le. com. praec. Comp], de Dom.
1	Fer. 4 Ss. Philppt et lacobi App. dnpl. 2 cl. e. r. Off
ppr. LI. 1 N. de Dom. 4. p. Pa«ch rei. ppr Ad Laud et Hor. Ps. de Dom M. ut in Dir. (imp non die.) Vesp. ppr. le. c m. seq. (Ant. O Doet« r) C*mpl. de Dom
2	Fer. 5. S. Atthanasii Ep. C. E D dopi, e a oia. ut
Fer 2 not, (LI. 1. N. de Fer. occ ) Vesp, de seq (ppr, le.) coro, praec. (Ant. O Doctor) Compì, de Dom.
3	Fer. 6 Inventio S. Crucis dopi. 2 d. c r Off. ppr 9.
L et com. Ss. A*exandrì etc Mm. in L. (Ps. de Dom. ' ppr, item ad Hor.) et M. ut in D,r (imp. non die.) Iu 2. Vesp. (ppr. le.) com. seq. (in P L.) Compì, de Dom.
4	Sabb. S Fio riani M dnpl. c. r. oia nt Fer. 2. not. Vesp.
de seq Ant. et Ps de Sahb. rei. de Dom. (ppr. lo) com. praec., dici Oct S. Ioseph (ut in I. Vesp. Fest.) et S. Pii V. P. C. (h. a. simpl) Compì, de Sabb.

Tu Vam kažemo F e 11 e r j e rastlinski izvlečni fluid z znamko „Elsa-fluid“, kije, kakor smo se sami prepričali, bol utešujoč, zdravilen, osve-ževalen, mišičje in kite krepilen, ki ozdravi slabosti udov ter učinkuje proti vnetju ! On uteši protinske živčne, revmatične bolečine, bodljaje, bolečine zob, glave, hrbta in križa, utrujenost, oslabelost oči in glabovol, učinkuje poživljajoče in stori človeka, da kljubuje lažje raznim be-težnostim ter prepreči marsi-kako bolezen, katero povzroči prepih, prehlajenost,
n.	p/kašelj, hripavost, nahod, bolečine v vratu. — Pristen je le, ako ima vsaka steklenica ,Feiler1. 12 malih ali 6 velikih ali 2 specialni steklenici 5 K, 24 malih ali 12 velikih ali 4 specialne spceenice 8 K 60 v, 48 malih ali 24 velikih ali 8 steklialnih steklenic 16 K s poštnino vred.
Ob tej priliki tudi poudarjamo, da uporablja na tisoče ljudi proti bolečinam v žalodcu, krču, netočnosti, gorčici, tiščanju v želodcu, bljuvanju, slabostim, pehanju, napenjanju, zabasanju in raznovrstnim prebavnim težkočam s presenetljivim uspehom Fellerjeve odvajalne rhabarbara - kroglice z znamko „Elsa“-kroglice. — 6 škatlic 4 K franko in 12 škatlic 7 K 60 vin. franko. — Pozor pred ponarejanjem! Pristen fluid in pristne kroglice se dobe le pod naslovom:
E, V. Feller, dvorni lekar v Stubici, Elsastr.264 (Hrvatsko).

MOJA STARA
izkušnja je in ostane, da za odstranitev poletnih peg, kakor tudi za dosego in ohranitev nežne,mehke kože in belega polta ni boljšega mila, kakor je svetovno-znano Steckenpferd-milo, znamko Steckenpferd,od Bergmann & Co., Tetschen ob Labi. Komad stane 80 vin., dobi se v lekarnah, v drožerijab, v parfum, in sličnih trgovinah. Tudi se je zelo dobre obnesla Bergmanns Liliencreme „Manera“ za ohranitev nežnih, belih rok gospa; v tubah po 70 vin. se povsod dobi.	67
Razgled po svetu.
Zrakoplov v morju. Dne 14.' t. m. dopoldne je
naßel nek norveški parnik v Atlantskem oceanu zrakoplov „Centaure“, s katerim se je dan poprej dvigr nil v zrak zrakoployec Lelup kot udelieženeo zrakoplovne tekme v St. Cloudu. Čolnič zrakoplova je bil prazen. Domnevajo, da je Lelup utonil. Old 17 zrakoplovov;, ki so se pri tekmi dvignili jv zrak, se jih je 16 srečno spustilo nazaj na zemljo. Lelupov zrakoplov je po sporočilu ostalih zrakoplovcev zagrabil vihar in ga gnal proti jugu.
Dva zrakoplova skupaj trčila. Dne 17. t. m. sta trčila skupaj zrakoplova Stiploscheka in Zwickau v Johannesthalu pri Berolinu. Poslednji je ime? tudi svojo sestro sieboj. Zrakoplova sta se v zraku prekopicnila ter telebnila na tla. Vse tri osebte je vrglo iz gondol, kjer so obležale brezzavest ne na tleh. Njih stanje je smrfnonevarno. Dbai zrakfoplovaj sta popolnoma, zdrobljena.
Tla so se udrla. Iz New-Yorkja poročajo: Katoliška cerk(vena občina Harrington je slavila polar ganje zadnjega, kamna na novo zgrajene cerkve. In več sto vernikov je prišlo k svečanosti. Naenkrat ito se udrla tla in 300 oseb je padlo v globočino. Dose-daj so Izvlekli dva, mrtveca in več ranjenih ; 50 loseb so težko ranjene prenesli v bolnišnico. Se kakih 2!5|0 oseb je pod razvalinami in boje se, da jih je mnogo ubitih. Neposredno pred tem je prišla procesija, na čelu ji 15 duhovnikov, v novo cerkefv in ravno, ko je začel neki duhovnik pridigovati, se je zgodila nesreča.
Kaj zmore na Ogrskem — grof? Zinano je, kako je lansko leto ukazal ustaviti grof T(isza neki — vlak. Hotel je potovati v Budimpešto, a je prekasno došel na kolodvor) Vl,ak je bil že odšel. Tisza pa' je
zahteval od službujočega uradnika, da naj vlak takoj ustavi in pokliče nazaj na postajo, kar seveda uradnik ni hotel storiti, paß pa je storil to leden izmed asistentov, Oni ßas je dvignilo mnogo prahu po vsem Ogrskem tako postopanje grofa Tisze in ves demokratski tisk je zaradi tega ostro napadal obla*sit-nega grofa. No in sedaj je grof odgovoril vsem, ki so ga napadali, popolnoma po naßinu mažarskili aristokratov. Izposloval je pri držajvni železnici, da je ravnateljstvo kaznovalo vse one, ki niso hoteli na njegovo besedo ustaviti vlaka. Železnica je kaznovala vlakovodjo in strojevodja, ker ni staj hotela takoj ustaviti vlaka in se vrniti nazaj, zatem železniškega ßuvaja, ki je zaprl rampo in ni pustil Tiszove. kočije preko proge, ko je bil vlak že na kolodvjOru. kier je pač tak predpis. Da pa je stvar Še lepša, je imenovan dotični praktikant, ki je vlak ustavil, za uradnika ter je preskočil 2000 svojih tovarišev, ki bi morali biti imenovani prej kot on. Ako bi kak siromašen človek,ki bi se mu šlo za življenje in imetek, u-stavil vlak, sedel bi po predpisih v ječi. A ko je,pa grof T/isza proti predpisom ustavil vlak, so bili kaznovani vsi, ki so se branili ustaviti vlak. Taka je mažarska vlada !
Povodenj ob Mississippi Iz pokrajin dolenjega dtela Misfeissippija, posebno iz Arkansas a in Lui siane. poročajo, da je naraščajoča voda odprla naj novo več jezov in preplavila več 1000 kvadratnih metrov rodovitne, obdelane zemlje. Hudi palivi, ki drže že več dni, silno pospešujejo povodenj.
Milijonarjevi čevlji. Te dni se je v New-Yor-ku zopet gnetlo na tisoče otrok okoli hiše senatorja Sullivana, da prisostvuje ra.zdelitvi Čevljev in nogavic, ki jih Sullivan vsako leto deli v spomin na svojo žalostno mladost. Danes v Združenih držjavah se,-veroameriških ugledni, večmilijonski bogataš Sullivan je bil pred petdesetimi leti uboga, zapuščena sirota, ki je blodil po new-yoršk,ih ulicah in se je moral ostro boriti za vsakdanji kruh. V marsikateri mrzli noči je moral takrat bos hoditi po cestah New-Yorka in ni vedel, kam bi položil svojo glavo. In v onem času se je zaobljubil, da postane dobrotnik človeštva, ako bi se mu kdaj godilo dobro. Imel je vspehe pri svojem delu in vsakokrat, kadar mu je kaj preostalih je šel in kupil ubogim otrokom Čevlje. Svoje obljube se je držal celo svoje življenje. Sedaj pa, ko šteje njegovo premoženje milijone, povabi vsako leto vse uboge in potrebne v svojo hišo in oni dan, na katerega obdaruje 5000 ubogih otrok s čevlji in nogavicami, je zanj najsrečnejši in najlepši.
Koncertina (fina novejša
harmonika) še nova 8 lOO toni in lepim glasom, na katero se lahko vsakdo naući igrati tudi po sekiricah, se po ceni proda. Kupci se naj oglasijo pri A. Plnter v Slov. Bistrici.	120
Inteligenten kmetski sin
20 1st star, želi vstopiti na večjim kmetijskem possstsu v službo kot ud družine. Starisi, ki želijo pridnega, zvestega in pokornega sin», naj blagovolijo (poslati pismo pod „Zvesti sin F.“ poštuo ležeče (p .st-lagernd) Eisenerz. Zg Štajersko.
y.xxxxxxxxx
Na prodaji Nova zidana
hiša, 2 sobi, 2 kuhinje, zidana klet, dober studenec, 1600 m* zemlje. J. Nerat Tezno 91 Maribor.
z dobro obiskano, me-ni8Q Žano trgovino na prometnem prostoru v Celjski okolici se proda. Šteti je okoli 12.000 K, drugo ostane. Naslov Fr. Bacho, Celje, Gaberja 91.	lil
Pridnega učenca, poštenih starišev »prejme takoj g. Fr. Dachek, svečar, Manbor.	380
-■dsmmsmmmmemmmmm,,
DsInÉa u popravili
Velika zalaga tir, dragana-nesti, srebrnine Is optičnih
stvari po ysakf sani.
UH na abrase ! liiusir. stali mirni šmmtiffsm od 20 ds 208 K.
NiHwtft remoiit.-nra	K	g'60
Pristna srebrna ura	»	T—
Original omega ura	»	IS*—
Kuhinjska ura Bndiljka, nikiaste	■»	h— 3'—
Poročni prstani	žt	a,—
Srebrne verižic	‘S	2 —
.. Tei -stna jamstva — j
Nasi Dieting@r
Theod. FelraM
arar in očalar 447 ‘IlfftiOr, <te»Q88ka altea 28. ii®? distaine Is «-afere. r&g
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varslv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega "balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih
v.	*-,»>! tracltn bvinoTTAnit
SBuf A; TH21EEYA BALSÀM
^»ri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu jjn ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in [in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5 60.
Lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno
centifolijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet ; jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pr starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3 60 K.
Nareži se: Lekarna k angelju varibu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
Krompir, rumeni, rožni in beli, fižol, oves, domačo deteljo, lucerno, čebul-ček, krmilno peso, korenje, sploh vsa vrtna in poljska semena, zanesljive kaljivosti, najboljše vrste se dobijo v
Veletrgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki
Anton Kolenc Csšs
Graška ulica št. 22.
Istotam se kupi vsaka množina želoda in detelj nega semena domače detelje.
Na debelo!	Na drobno!
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesioniran vodovodni instalater
Ivan Rebek,
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadregam, občinam, korporacijam in za» sebnikom za penjena naročila, namreč za navadne, kakor tndi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobov» itd., Btedilna ognjišča vqph sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode, Prevzamem napeljavo vodovodov tz stndenoev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde injem vsake vrste tehtnioe, tudi premostne (Brfloken-wagen), prevzamem iste kakor tndi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno ______in solidno, vse po zmernih cenah._
OOOQOCXX1
V najstarejši narodni manufakturni
trgovini se vsšed smrti gospoda
Karola Vanič, Celje
Narodni dom X
prodaja vsakovrstno blago, kakor: možko in žensko sukno, druki, oksforti, platno vsaki širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. itd.
po zelo znižani ceni!
Velika množina različnih
ostankov pod lastno ceno.
xxxxxxxxxxxxxx: Pridobivajte naročnike !
Na debelo!
Veletrgovina s papirjem.
Na drobno !
•♦♦»e»'*-®-#
s
Goričar & Leskovšek
Celje : (iraška ulica štev. 7.
Zvezna trgovina
Celje, Rotovška ugšca štev. 2.
(Goričar E leskovi)

Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin.
Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade.

Edina šiajers. narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobtto
Franc Strupi

Celie
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba.
63
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4'/„°/ , proti tri mesečni odpovedi po 4s/«0/,,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojslpi :a sama.
Posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/0, na vknjižbo sploh po 5'/4%i na vknjižbo in poroštvo po 5s/«% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. iu vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila, se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Franc Kampuš, zg.PoUskava
Hiša. na prodaj.
Posojilnica v Gornji Radgoni proda; svojo tik kolodvora Gornja Radgona, na zelo lepem in prometnem prostoru stoječo enonadstropno kišo, v kateri se nahaja v pritličju dobro vpeljana trgovina, v prvem nadstropju pa je 'dfaoje lepih stanovanj, vsako obstoječe iz treh sob, kuhinje in drugih prikladnih prostorov. Pod hišo je velika vinska klet,
Sloiveinlski trgovci, ne zamudite ugodne prilike !
Natančneja pojasnila daje posojilnica^_122
Le pristna s to le 6lj
varstveno zr.amko
Rbsler-jeva
voda sa
zobe
je najboljša za zebe.
Dobi se povsod.
Steklenica 72 h.
za ženske in sukno za raožke obleke
zadnje mode razpošilja najceneje
Jugoslovanska rezpeilljaina
Eš. Stermecki v Celju it. 301
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Gostilna
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
ìWel», Gornje Avstrijsko.
z gospodarstvom vred, blizu Maribora, ob okrajni cesti, popolna koncesija, žga.pjetoč, trafika, posestvo arondirano, se radi rodbinskih razmer takoj zelo poceni proda. Cena le 14.000 K. Več pove upravniStvo tega lista.	92
M I' Prevzamem vsa deta M oeköraeijske, slikarske in W pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjHi cenah.
Priporočam
Izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emails, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.	194
svojo vebko zalogo manafaktnrnega, modnfga in platnenega blaga, svilene robce, kakor tudi druge vrste, vse najnovejše. Srajce, kravate, odeje perje, posebne pa psiporoésm cenjj odjemalcem veliko isber z® sv birmo belo in barvano blago vse pojato nizki ceni.
Gospodska ulica 5
Se priporočam za obilen obisk
Priporoča se največja in najcenejša svetovno pripoznana slovenska trgovina	95 ^
Schlüter
Katoličani !
Slovenci !
H kateremu krojaču se naj obrnem0£
los. Maculi
Maribor, Stolna ulica 3
nasproti Ljudski posojilnici.
Priporoča se preč. duhovščini in sl. občinstvu za obilen obisk; osobito se pnporoča gosp. abiturientom in maturantom za izdelovanje modnih salonskih oblek. Zagotavljam točno in pošteno postrežbo. Cene primerne Zaloga črnega- in modnega blaga, iz solidnih tovarn.
redilen, lahko prebavljiv, okusen, ostane dolgo svež, lep kruh in cen. Izdeluje	u
pekarna Berner
Koroška cesta, fìlialka v Tegetthoffovi ulici.
Razpošiljanje blsgs po vseh delih sveta. Vsak Slovence zahteva moj sovi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto.
Na tisoče jzahvalnih pisem sem prejel vsled dobre in^pešteae^po-strežbe.
Ni treba si glavo treti ! m 15 Hajboljše špecerijsko blajo,
g zanesljiva kalji va vsakovrstna
m semena
Ü voščenih in
Pozor Slovenci !
Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor:	Strang, ujzd, vrvi, vrvi
za perilo, mrež za seno in za o-
Glavna slovenska zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firniza in ::	lakov.	::
Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, :	Zaloga vseh rudniških voda. :
Priporočam sveža, deteljna, travna, poljska, vrtna in cvetlična kaljiva ::	semena.	22
sveč
dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri
troske postelje itd. itd
Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalniee in transimsije. :
Na d>? obno 2 Tc
staroznani tvrdki
fllllan Hočevar ^elje
tile farne cerkve.
Podružnice: Špljet, Celovec, Trst, Sarajevo In Ciorica :
Centrala : Ljubljana
Podružnica Ljubljanske Kreditne
Banke v Celju.
Delniški kapital: g milijon kfOtt.
Rezervni zaklad čez K 800.000 obrestuje
vloge na vložne knjižice po £MST
od dne vloge do dne dviga.
fieni, davek plačuje banka iz svojega.
čistih

!