Letna programsko volilna seja občinskega sveta ZS Ljubljana-Šiška Odgovorni za nadaljnji razvoj samoupravljanja »Ker so se družbeno-ekonomske razmere in s tem pogoji gospodarjenja tudi v tem obdobju ne-nehno zaostrovali, je bilo vedno bolj pnsotno odlo-čartje ali pa želja po odločanju mimo delavcev po nesamoupravni poti in to o vprašanjih, ki imajo bi-stven vpliv na pogoje m rezultatedela. Dejanski vpliv samoupravnega delegatskega odločanja se je zožil do tolikšne rnere, da tega ne smemo več dopuščatt. V organizaciji sindikata, kot najbolj množični delav-sko razredni organizaciji. moramo še bolj odločno na organiziran način znotraj samoupravnega m dele-gatskega sistema delovati s ciljem, da bo povsod m na vseh nivojih več samoupravnega odločanja« S temi besedami je Cebek Maks, predsedntk ob-činskega sveta ZS Ljubljana-Šiška pnčel program-sko-volilno sejo občinskega sveta ZS Ljubljana-šiška, dne 26. rnarca 1984. V nadaljevanje pa dodal: »Vse preveč gradiv nosi oznako .zaupno m .strogo zaupno , kot je bilo v zadnjem primeru. ko je šlo za seznanjanje z rezultati pogajanj delegacije ZIS z IMF Tak način je nesprejemljiv, ker bitke za stabilizacijo vključno s pokrivanjem obveznosti do tujih kreditorjev ne bomo dobili za zaprtimi vrati, pač pa jo lahko izborimo z mobilizacijo in napon vseh ustrezno motiviranih delovnih Ijudi. Zato je pa zelo pomembna pravočasna in kvalitetna mformacija. Tudi gradivo na mizo postaja pr^pogosta praksa. Če ugotavljamo, da je orgamzapija sindikata naj-bolj množična delavsko razredna organizacija. potem mora biti tudi jasno. da je ta organizacija na čelu s svojimi orgam od 00 ZS naprej najbolj odgo-vorna za nadaljnji razvoj samoupravljanja z delova-njern delegatskega sistema. Ševeda ima pn idejnem delovanju predvsem znotraj sistema ZK *e posebej odgovorno nalogo.« » Ob nalogah, ki so predlagane v p"?dlogu pro-gramazadelovanjeOSZS, njegovi.i c .janovin ob-činskih odborov dejavnosti za leto 19 je vsekakor potrebno postaviti na prvo mesto povsem konkretno nalogo, ki izhaja iz obsežne analize o delovanju de-legatskega sistema >n skupščmskega sistema, ki smo jo pripravili in sprejeli na februarskem zaseda-nju vseh zborov občinske skupščine, to pa je: "Pomagati in spodbujati osnovne organizacije ZS preko izvršnih odborov, da z odločno politično akcip in delovanjem znotraj samoupravnega in de-legatskega sistema odpravijo z analizo ugotovljene slabosli m zagotovijo normalno delovanje temeljnih delegacij m konferenc delegacij« V uvodu k poročilu o delu cbdnske organizacije ZS Ljubljana-Šiška v preteklem letu je predsednik občinskega sveta opozonl tudi na to. da uresničeva-nje politike dolgoročnega programa gospodarske stabfeacije postaja vse bolj zahtevna, pa tudi ak-tualna naloga Torej v ospredju ostaja naloga za še večjo proizvodnjo in večji izvoz na konvertibilno tr-žišče m nevarnost za zmanjševanje vseh oblik po-trošnje. Še se bomo srečevali s tistimi, ki razmišljajo, da sedaj n> čas za samoupravljanje. Takšna razmiš-Ijanja moramo odločno zavračati, ker nam je praksa že večkrat potrdila. da brez razvitih samoupravnih odnosov in brez aktivnega delovanja DPO, ki \e pogoj prvemu, tudi ni napredka. Glede na dosežene rezultate za leto 1983 bi bili krivični, če ne bi priznali, da je velik del OZD kljub zaostrenim pogojem zelo dobro postoval. pa tudi nji-hove razvojne usmentve so jasne, naj nekatere na-vedem: TZ Litostroj. tekstilne tovarne, Lek, Donit, Iskra Center za elektrooptiko, Iskra IEZE, POZD Tiba in drugi. V omenjenih m podobnih organizacijah je tudi socialna varnost zaposlenih delavcev ugod-na. Predsednik občinskega sveta ZS je osvetlil tudi nekatera vprašanja pri izvajanju kadrovske politike. še posebej pa ocenil delovanje zveze društev upo-kojencev Ljubljana-Šiška, ki povezuje več kot 12.000 članov in ravno med njimi je veliko aktivmh v samoupravnih organih in DPO v KS. občint m mestu. Še posebej je bil izpostavljen delegatski sistem, pri katerem prihajajo do i2raza slabosti, ki imajo koren v slabem in neodgovornem delu temeljnih de-legacij in konferenc delegacij, kar nam kaže tudi udeležba v zboru združenega dela na zadnjem za- sedanju občinske skupščine, ko je zaradi volitev bila potrebna dvotretjinska večina. Zaradi komaj dosežene dvotretjinske večme v zboru združenega dela je potem, ko je pn volitvah predsednika m podpredsednika skupščine občine bil v tem zboru samo en g!as proti in en glas nevelja-ven, to pomenilo, da nobeden ni dobil potrebnih dveh tretjin glasov »ZA« intako nista bila izvoljena. To pa v nadaljevanju pomeni ponavljati volilni posto-pek, začenši s lazo evidentiranja. Občmski svet ZS je sprejei in podpri pobudo glede na ugotovitev. da v tem primeru ni šlo za nezaupanje kandidatoma, pač pa za problem udeležbe, da po-novno evidentira za možna kandidata — za predsednico skupščine občine Ljubljana-Šiška tovanšico Anko Tominšek in — za podpredsednika skupščine občine Ljublja-na-Siška tovariša Boška Vugrinca. Občmski svet ZS je glede dogodkov na zadnji seji občinske skupščine sprejel tudi naslednjo oceno in pobudo: 1. Zaradi odsotnosti delegatov v zboru združe-nega dela \z konferenc delegacij, katerih nosilci so: Donit DS SS, Dekorativna, Agrostroj DS SS, Iskra IEZE DS SS, Iskra Avlomatika TOZD Trženje, Lito-stroj TOZD TVN IN TOZD Montaža, KOT, IKO TOZD SKIP, Standard-operativa, PAP TOZD IRR, Usluga, Hotel llirija, Športoprerna, Ernona Malopro-daja, Iskra ElektrcrvezeTOZD TTS, ŽG Šolski cen-ter, je bila povzročena nepopravljiva politična in si-ceršnja škoda za delovanje družbeno političnega m v tem samoupravnega delegatskega skupščmskega sistema občine. 2 Nalagamo izvršmm odborom osnovmh orgam-zacij ZS m konferencam 00 ZS v prej omenjenih OZD. da o zadevi lazpravljajo, ocenijo lastno odgo-vomost, odgovornost temeljnih delegacij in konfe-rence delegacij, odgovornost vodij delegacij m kon-ferenc delegacij, odgovornost tiste strokovne službe ali delavca, ki je v OZD odgovoren za organiziranje samoupravnega in deiegatskega delovanja in odgo-vornost vodilnih in vodstvenih delavcev. Na osnovi sprejete ocene naj izvršni odbor in konferenca OO ZS sprejmejo ukrepe za ugotovljeno lastno odgo-vornost. predlagajo delavskemu svetu TOZD IN DO ukrepe za odgovornost drugih, sprejmejo svoj lasten načrt aktivnosti za odpravo slabosti in predlagajo delavskemu svetu načrt ukrepov za odpravo slabo-sti v delovanju delegatskega sistema zaradi neod-govomega dela nekaterih. O aktivnoslih, ugotovitvah in ukrepih na| izvršm odbor in konferenca OO ZS tekoče obveščajo ob-čmski svet ZS. da bomo po naših članih lahko nepo-stedno sodelovali pn tej aktivnosti. V nadaljevanju letne seje je stekla bogata razpra-va, v kateri so se razpravljalci dotaknili predvsem naslednjih področij delovanja sindikata: — ocena poročila o delu občinskega sveta, — informiranje v sindikatih, — aktivnosti smdikata pri ustanavljanju klubov upokojencev, — obvladovanje cenovne politike in naloge smdi-kata. — ocenitev stanja delegatskih odnosov v občim, — uveljavljanje delitve po delu bo možna ? aktiv-nejšo vlogo vseh, ne le sindikata. — stanje v gradbeništvu, — pozornost je potrebno usmenti v uveljavljanje inovacijske dejavnosti v OZD, — delovanje organov delavske kontrole, — delovanje smdikata znotraj socialistične zveze delovnega Ijudstva v bitki za stabilizacijo, — ocena sprememb delovnega časa. V nadaljevanju seje so člam občinskega sveta ZS sprejeli še zaključni račun občinskega sveta ZS za leto 1983 m finančni načrt za letošnje leto. Posebna pozornost je veljala volitvam. Najprej so člani občinskega sveta ZS razrešili osem dosedanjih članov občinskega sveta ZS, ki zaradi različnih ra-zlogov ne morejo nadaljevati z delom v občinskem svetu. Na novo pa so izvolili tudi osemčlanov občin-skega sveta ZS, ki so jih evidentirale osnovne orga-nizacije ZS, in sicer: Miro Hočevar, Avtomontaža TOZD Tovarna vozil Vesna Kovač, Zdravstveni dom Lj. TOZD osnovno zdrav varstvo Siška Ljubo Saje, Aero TOZD Tovarna celuloze Med-vode Bratislav Štojilkovič. TZ Litostroj TOZD Nabava Metod Tomažič, Iskra Avtomatika TOZD AVN Eva Tome, Integral DO Tovorni promet TOZD TP Svetlana Vovko, Zdravstveni dom Lj. TOZD osnovno zdrav. varstvo Šiška Valter Zavec, Iskra IEZE DS SS. Zaradi preobremenjenosti na delovnih mestih so bili razrešeni tudi štirje člani predsedstva OS ZS m namesto njih so bili izvotjeni: Helena Benedičič, VVO Najdihojca Peter Erman, Energetika TOZD Plinarna Vesna Kovač, ZD Siška Janez Rojic. IKO TOZD TRATA Avtomatika. Na novo oblikovam občinski svet ZS pa je nato izvolil predsednika, podpredsedmka m sekretarja občinskega sveta ZS. Za predsednika je bil izvoljen tovariš Maks Cebek, ki je že dosedaj opravljal to dolžnost. V oceni, ki jo je sprejelo predsedsivo OS ZS, ko je za predsednika evidentiralo tovanša Maksa Cebka, je rečeno: Z odgovormm odnosom do vloge in nalog zveze sindikatov je tovanš Maks Cebek s svojo neposred-nostjo. odkntostjO in izredno zavzetostjo opravljal dolžnost vodenja občinske organizacije. Odlikuje ga predvsem kritični odnos do izraženih problemov, po-javov in odstopanj, pn tem pa vedno upošteva, da je delavec najpomembnejši. V teh zaostrenih družbenoekonomskih razmerah smo bili priča mnoginn problemom, ki so jih nareko-vale predvsem težave ekonomske narave m so vpli-vale na razpoloženje delavcev. V vsem tem obdobju ugotavljamo. da je bil občinski svet vedno in aktivno vpet v ta razreševanja. predvsem po zaslugi velike angažiranosti predsednika. Pn vseh teh razčiščevanjih pa je veliko m po-membno pnspevai tovans Cebek. Tovanš Cebek je pomembno pnspeval tudi k us-klajenemu delovanju sindikata in ostalih družbeno-političnih organizacij na ravni občme in ustreznega povezovanja v okviru mestnega sveta ZS Za podpredsednika občinskega sveta ZS je bil izvoljen tovariš Pcxibevšek Miro, rojen 1937 leta, zaposlen v TZ Litostroj TOZD PUM. Zaupanje si je pridobil z dolgoletnim delom v samoupravnih orga-nih DO. predvsem pa z delom v sindikatu, sajje bil predsednik 10 00 ZS m nato tudi predsednik kbnfe-rence 00 ZS v DO Litostroj. V mandatnem obdobju 1978— 1980 je bil član mestnega sveta ZS Ijubljana in je tudi član Sveta za življenjske in delovne pogoje delavcev pri RS ZSS. Je član občinskega sveta ZS m predsedstva OS ZD od 1982 leta in tudi član družbeno političnega zbora skupščine občine Ljubljana-šiška. Bil je tudi delegat na IX. kongresu ZSS leta 1978 v Mariboru in IX. kongresa ZSJ leta 1982. v Beogradu. Naloge podpredsednika bo tovanš Podbevšek opravljal neprofesionalno. Za sekretarko občmskega sveta ZS Ljubljana-Šiška pa so člani občinskega sveta ZS soglasno izvolili tovarišico Vesno Kovač. rojeno \950. teta, zaposleno ZD Ljubljana TOZD Osnovno zdrav-stveno varstvo Šiška. » Dosedaj je opravljala številne politične naloge v OZD, predvsem v sindikatu, saj je bila dve leti pred-sedruca 10 OO ZS in od leta 1982 tudi predsednlca sindikalne konference v TOZD ZD Ljubljana-šiška. Dosedaj je bila tudi predsednica občmskega od-bora sindikata delavcev zdravstva in socialnega skrbstva in se je leta 1982 udeležila kot delegat X. kongresa ZSS v Ljubljam.