28. številka. e za vse leto 16 gld., za pol leta 8 ghl., za četrt leta 4 gld., , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje na dom računa ■• kolikor po&tnina znaša. aaniia plačuje se oa ceunsiopne peut-Trsie po o ur., ee &c oznanuo jcmn k i a i usna, pu o *r. <•«• se dvakrat, in po 4 kr., <'•»• se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredn iStvo in upravni&tvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hi&i „Gledali&ka utolba". U pravni Stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vs< za po vso administrativne stvari. Minister Kallay pred 18 leti. Navadno se trdi, da vsed presnovljanja človek v treh ali vsaj v sedmih letih premeni svoj značaj. Je li temu v istini pri vsakem posamičniku tako, kdo bi to trdil, interesantno pa je vsekako, ako mej našim vkupnim ministrom financij in Bosne gosp. Kallay-em, knkeršen je bil pred 18 leti in kakeršen je danes, izvajnmo paralelo, ker pri tem poslu pridemo do zaključka, da vzgled Kallay-a ni baš redkost, temveč, da se z novim dostojanstvom menjajo tudi nazori in politična načela in da, ako se ozremo okolu sebe, vidimo mnogo tacih Kallay-ev — si licet parva componere magnis — v svoje) neposrednej bližini. Sedanji minister Kallav je 1. 1865 v Šentan-dreji nad Budimpešto napravil šolsko ustanovo v znesku 300 gld. z določenim pogojem, da se vsako leto dve tretjini obresti nakažete onemu učencu ali učenki, ki bode najbolj vešč srbščine, jedna tretjina pa onemu otroku, ki bode najbolj znal pravoslavni katechizem. Da se sam oBvedoči o napredku Šent-andrejske dece, prišel je 18G5 1. sam k izpitu in bil jako slovesno vzprejet. V svojem pozdravu poudarjal je tamošnji župnik, kolike zahvale je vreden mož, ki ni član Šentandrejske občine, niti pravoslavne cerkve, pa je dal tak velikodušen dar na korist srbske omike v Ogrskej. Kallay zahvaljevaje se za nazdrav s čistim srbskim naglasom in povzdignenim glasom izavil je, da: „ako hočemo, da nasproti svojim sosedom ohranimo svojo na rodno ličnost in ako nečemo biti žrtev vedno večjega inostranega upliva, treba, da se z vsemi silami potezamo za večji napredek na po'ji splošne omike To pa mi sinovi različnih narodnostij samo tedaj dosežemo, ako brez ozira na razliko drug drugemu kot pravi bratje pomagamo. Baš to bil je z jedne Btrani uzrok, da sem, akoravno Magjar po jeziku, v jednej srbskej šoli napravil dve mali ustanovi. A jaz pravim, semo z jedne strani, kajti pri tem vodila me je tudi ona simpatija, katero že davno go jim za vse Slovane v obče, osobito pa za plemeniti in junaški narod srbski." — Človek bi skoraj svojim očem ne veroval, kajti kaj jednacega je dan danes v Ogerskej nemogoče. A to še ni vse. Po izpitu obdaril je siroto, ki je najbolje odgovarjala, z dvema cekinoma, drugej pa je dal jednega, ker tisto leto še ni bilo obresti od njegove ustanove. Popo-ludne odpeljala se je družba na goro k vrelcu „stara voda", glede katerega obstoji običaj, da se vsakdo krsti, kdor pride prvikrat k „starej vodi". Tako se je tudi takrat zgodilo. Vesela družba zbrala se je okolu vode, snela pokrivala, se prekrižala in pela svete pesni. Mej tem pa je pop (prota) zajel vode iz studenca in blagoslovivši jo, oblil z njo Kallay-evo glavo rekoč: „krštajet sja rab božij Srboljub, vo imja otca i sina i svjatago duha, amin." „Živio Srboljub!" zaorili so klici po vsej družbi, katere vsi člani vzprijeli so novo ime „rodoljub1*. Splošni izrazi navdušenja in bratov-ske ljubezni pojavljali so se v vsej družbi vsled tega veselega in pobožnega čina in dvakrat krščeni Srboljub pravil je svojej materi in svojim prijateljem, kako ga je pretreslo to slovesno dejanje. Ko se je družba vrnila v mesto, čital je mestni be-ležnik članek, kateri je v nekih novin&h napisal Kal-lay pod naslovom : „Glas iz Ugarske o pitanju narodnosti", v katerem se poudarja vužnost narodnostnega vprašanja, ki se ne more rešiti jednostransko, temveč v sporazuml.jenji z vsemi narodnostmi, kar se pa doseže le tedaj, ako bode na obeh straneh vladala pravičnost, ako bodo z rešitvijo tega vpra sanja zadovoljeni Magjari, a tudi Slovani. „Zaradi tega me je že toliko let neprestano v največjej meri zanimal jezik, življenje in zgodovina Slovanov v obče, posebno pa Srbov, kojih književnosti sem si v poslednjem času najbolj posvetil. Zares, morda noben naro I ne zaslufci toliko, kolikor Slovani, one pozornosti, ki je v novejšem času v Evropi na nje obrnena. Naglasa na dalje, da morejo Magjari že po geografskem položaji le tedaj računiti na boljšo bodočnost, ako napredujejo s Slovani roko v roki, ako so vsi: Magjari, Srbi, Rumuni, Hrvati in Slovaki zavzeti za svojo domovino itd., ter pravi naposled: „Složimo se tedaj, to nam bodi splošni odziv! Složimo se slobodno, dostojno in brez vsake strasti, nepozabivši na svoje osobne koristi in tudi nikdar izgubivši izpred očij ono, kar sreča in blagostanje domovine terja od nas vseh brez raz-ike. — Toliko smemo reči že zdaj naprej: da bodo Magjari v vsakem slučaji o zahtevah hrvatskega naroda kot prijatelji vodili račune. Naj nam verujejo bratje Hrvati in z njimi vsi drugi narodi drugega jezika, ki žive v našej občnej domovini, da se budemo mi še le tedaj zadovoljnimi smatrali, kadar bodo taisto tudi ostale narodnosti od svoje strani mogle reči o sebi." — Vse to se danes čita, kakor kake lahke sanje; postopanje Magjarov ne kaže nikake bratovske ljubezni, vse narodnosti hočejo se šiloma pomagjariti in glavna naloga numjarske politike je, cepiti in ščuvati južne Slovane mej seboj. Kako je danes mišljenje g. Kallay-a, se niti domnevati ne more, a to pa znamo, da je v Bosni odpravil skoro vse hrvatske uradnike, kar pa morebiti ni pisati vse na njegov račun. Ako pa se še zdaj drži prvotnega programa, utegnil bi s časoma postati „herr der Situation", ko bode prej ali slej nazaj potisnen magjarski šovinizem. Politični razglcni. ItfofraiiJe ilvkelv. V Ljubljani 5, februarja. Hud getu i odsek dr/,;uiic zbornico nadaljeval je v četrtek svoja posvetovanja o na-učnem budgetu. Poročevalec Jireček predlaga, da se naj za učiteljska izobraževališča 99UO gold. manj nastavi, kakor vlada želi. Dr. Ton kl i izrazi željo, da se zida novo poslopje za učiteljišče v Gorici. Russ graja knjige za pripravil ke, k.jr so vedno učenejše; nekateri pripravniki dovršili so meščanske šole in dobe potem v roko knjigo, katere ne umejo n. pr. slovnice s kavuistnimi definicijami. Knjige naj bi se nekoliko oniej-le. Prej so bile knjige osem do deset let v rabi, zdaj pa se vedno LISTEK. Junak našega časa. (Roman M. Lermontova posl. J. P.) Bela. (Dalje.) Pečorin me je pogledal, zmajal z glavo in uda ril konja z bičem. Bila sva samo jeden streljaj od jezdeca. Njegov konj bil je slabši od najinih, kljubu vsemu priganjanju pomikal se je le počasi dalje. Takrat, mislim, spomnil se je svojega Karagosa. V polnem diru pomeril je Pečorin . . . — Ne streljaj, zaklical sem mu; prihrani svoj strel za drugo priložnost, saj ga tako ujameva. Oh, mladost, mladost! Kako si prenagla ob nepravem času! „Pok!" in krogla zadela je konja v zadnjo nogo. Konj je poskočil, zmajal se in pal na kolena. Khzbič planil je raz konja in videli smo, da > imel v rokah žensko s zakritim obrazom. Bila je Bela, uboga B»la! Kričal je nama nasproti v svojem jeziku, in potegnil je nož . . . niti trenutka nisva smela izgubiti; ustrelil sem tja v en d«n, in moja krogla zadela ga je najbrž v pleča, kajti povesil je roko. Ko se je razkadil dim mojega strela, vidim, da je ležal ronjeni konj Q& tleh in Bela poleg njega. Kaz-bič je pa urno pol.ral svojo puiiko in planil proti grmovju; kakor mačka splazil se je na neke skale Rad bi ga bil izstrelil od tam doli, a nisem imel časa basati, hitela sva k Beli. — Bila je bleda kakor smrt, in kri lila jej je iz rane. Prokleti razbojnik ! Ko bi jo bil vsaj zabodel v srce, da bi bila hitro umrla, a kakor pravi ropar zabodel jo je v hrbet. Nič se ni zavedla. Raztrgala sva jej pajčolan in obvezala z njim njeno rano. Zaman poljuboval je Pečorin njena ustna, — nič več se ni aavedla. Zašel je zopet konja in jaz položil sem pre-denj nesrečnico. Prijel jo je za roko in počasi sva odjezdila. Ko sva že dolgo molčala, rekel je Pečorin: „Čuj Maksim Maksimič, če ne bova hitela, ne prineseva žive v trdnjavo.u — Prav imate, odgovoril sem mu in pognala sva konja. Pri trdnjavinih vratih čakalo naju je že mnogo ljudi j. Nesla sva nesrečnico v Pečorinovo stanovanje, in poslala sva po zdravnika. Bil je sicer pijan, vender je prišel, pogledal njeno rano, potem pa i/javil, da ne bode več jeden dan Žva. A v tem se je zmotil . . . „Ali je zopet ozdravela V" vprašal sem vesel stotnika. — Ne, odgovori mi. zdravnik se je le toliko zmotil, da je živela še dva dni. „Povejte mi no, kako jo je mogel odpeljati Kazbič?u — Takole: Dasi je bil prepovedal Pečorin Beli, šla je vender sprehajat se iz trdnjave. Bilo je jako vroče, zato usedla se je pri reki na kamen in umivala nogi v vodi. Kar plane iz grmovja Kazbič na njo, zamaši jej usta, ter odpelje v grmovje, kjer je bil pustil konja. Mej tem posrečilo se jej je je- menjavajo in imajo včasih budalosti v sebi; takojjeta car-in carica v Moskvo stoji n. pr. v neki trki knjigi: „Deviška starost, traje od 16. do 21. leta". (Veselost) Naravoslovie se večjidel na pamet uči brez nazorov Mnogo učencev ne razumi knjig; jako bi bilo torej treba, da se vse knjige temeljito revidirajo in iztrebijo. Pri na-Blovu .podpora vednostnim svrham" graja Suess nedostatno podpiranje vladine uprave. Možje kakor dr. Holub morajo s privatnimi predavanji prislu zevati si sredstva za svoja znanstvena potovanja. Zeithammer se strinja s predgovornikom, a pravi, da je tudi doma še mnogo mnogo posla; tako se n. pr. čisto nič ne pospešuje znanstveno preiskovanje Češke. Dumba priporoča podporo umetnosti i naročili in zahteva v ta namen v ekstraordinarij nastaviti 25 000 gld. V pravoKoduem odseku obravnavala se je v navzočnosti barona Pražaka peticija nižjeav-strijske odvetmške kamore o reformi odvetniškega reda in sodnijskega postopanja. Po njej naj bi se izdala nova postava, da smejo v vseh krajih, kjer sta dva odvetnika ali pa jeden odvetnik in jeden notar, privatni pooblaščenci le pri bagatelnih obiavnavah pred sodnijo posredovati, iz-jemšj postavne pooblaščence, sopruge in prokuriste. Nadalje zahteva peticija, da se ima odpraviti po stava, ki brani odvetnikom posredovati pri obligatornih razsodiščih in pa da se ima pri sodnijskem adjustiranji pristojbin za advokate povprašati za mnenje odsek odvetniške kamore. %'iianjo dr/ave. y.«j Turčijo in Crnofforo sklenile so Be glede mejne ureditve te-le določbe kakor se poroča „Pol. Cor.u iz Skadra: Na severovzhodne! strani skadrskega jezera ostanejo Turčiji vasi M .ta-gosk in Vladnja, mej t»m ko obdrži Čmagora vas Gošik in iz strategičnh obzirov za utrjenje Podgo rice tudi grič Vojna. Od Voine do Planice ostane mejna črta ista. kakor jo je nasvetoval mejnarodni komisijon za Kuči-Krajno, Grudo in Klementi. Gled« okrožju Gusnije Plava se obojestranski poverjeniki niso mogli sjediniti, ker ga hoče imeti Črnagora, sklice vaje se na nekdajšnii predlog grofa Cortija Turčija pa reklamuje Gusinje-Plava kot nadomestitev za Ulcinj. Kakor se čuje, trajal bo na 8rli«kcm parlamentarni odmor le malo časa; že meseca maja bodo namreč nove volitve v veliko skupščino. Ta Be bode potem meseca »unija sešla v kratko zasedanje, mej kate-im se bode tudi vršilo kraljevo kro nanje v samostanu Žica. Trdi se, da se bode pri tej priliki dalo mnogo suverenov zastopati po izrednih poslanstvih. — Radittalci v zvezi z liberalci ustanovili so si nov list „Aljaticou, katerega glavni nalog bode vspešno uplivati pri prihodnjih volilnih agitacijah Zjedinjena Opozicija uvideva važni pomen prihodnje skupščine in hoče na vsak mo^oč način naprednjaško stranko nekoliko oškoditi. — Kmalu se bode tudi zvršila volitev novega metropolita za Srbijo, ker ie dosedanji upravitelj, škof Mojsije, de-misijonirnl. Slednji ima malo upanja postati nasled nikom Milmjla, ker mu nedostaje globokega znanja in značaja V zadnji dan preteklega meseca v/prijel je m* U i car svojega vrnivšegi se ministra pl. Giersa. Zvečer bil je veliki ples v zimskem dvorcu. Prvo delo došlega ministra vnanjih ESduv bode najbrž di-plomatična i/java o njegovem sestanku z vodjami vnanjih poslov v Bcrolinu, Umu in na Dunaji, ka tera bod»4 v obliki okrožnice ruskim zastopnikom poudarjala sporazumljenje v vseh važnih vprašanjih ter občno zatrjevanje miru. — V sredi aprila potu kjer se bode slovesno blagoslovila stolna ce.kev Izveličarja. Vsi metropoliti in 12 nadškofov bod^s prisotnih pri tej svečano sti. — Termin za kronanje določen je definitivuo n& 27. dan maja meseca. V francoski kamori prebral je pravosodni minister Deves govor odsotnega ministra-prvosed-nika. V njem pravi Fallieres: S tem, da je leta 1873. grof Pariški pripoznal grofa C ham horda, potrdil je pravico obitelji Bourbonov in se je izdal za dediča republike. Vsled tega ima republika uzroka dovolj, da postane oprezna in se zavaruje. Vlada ne zahteva sumaričncga prognanja en bloc, kajti taka naredba imela oi značaj nasilstva in bi zadela tudi nedolžne osebe. Vojska ne more biti vznemirjena z določbo, namerjeno le proti nekaterim osebam. Ta določba celo osigura stopinjo vojaško, ker se ž ujo odstranijo nerednosti v avancementu. Sedanja postava nema skrbeti za slučaj, da bi kon greš vol 1 princa ; temveč je le oprezna obramba ter se ne protivi volji naroda. — Madier de M o nt. jao zagovarja predlog Floquetov in zahteva takojšno odstranitev prinčev. Kamora sklene potem z 396 glasovi proti 134, da se preide v specijalno debato o tem predlogu. Andrieux predlaga, da se prva točka zamenja z drugačno v katerej se izraža jednakost vseh državljanov pred postavo. Levica je govorniku večkrat utrgala besedo, na kar jej je Andrieux za-klical: Vi nemate pravice motiti me v imenu svobode. Govornik pravi, da doslej dežela ni veliko pa žila na pretendente; ta postava pa bo delala reklamo za nje. Govornik da občuduje principije revolucije, da pa ni prijatelj mal;h Robespierres-ov, ki parodirajo krvavo povestnico. — Niegov amende-ment zavrže se s 351 proti 100 glasom. — Cuneo d'Ornano in Granier deCassagnac nasvetovata vs^ki svoj amandement, pa ni bil nobeden v/.prejet. Na to se vzprejmo zaporedoma vsi trije članki vla dine predloge. Anatole Laforge razloži v imenu nekaterih poslancev skrajne levice, zakaj da ne glasujejo za predlogo; on roti prejšnje proscribirance, naj ne postanejo proscribirnjoči. Konečno vzprejme se vsa predloga s 373 proti 1(53 glasom. — Senat volil bode danes in četrtek komisijon za predposve tovanje pretendentovske postave. Jako se dvomi, da bi senat to postavo vzprejel ali pa jo bo vsaj bistveno predrugačil. — Grof Duc h & tel, fran coski poslanik na dunajskem dvoru, dal je baje svojo ostavko. Dopisi. ■ z Vlpavt? dne 31. januvarja. [Izv. dop.] Dne 28. t. m. je bil v Vipavi, v krasno dekorirani dvorani g. Jos. Žvokelj-na, prvi ples naše mlade vipavske požarne brambe, ali kakor se brambovci mej saboj baš boljše razumevajo, našega mladega vipavskega „fajerbera." Ples je bil tudi od „ne-fa jerbercov" prav dobro obiskan, in iztekel se je, izimši neko, pa ne od „moušofti" ampak od nekega gospoda oficirja izvršeno nedostojnost — prav v redu in prav veselo. Posebno lepo je bilo videti kako je „monšoft" — razume se, da večinoma iz priprostih roko lelcev in težakov rekrutirana, — s priprostim! necivilnimi dekletami iu ženicami prav pravilno „četvorko" plesala. Hvala za njih izvežbanje v četvorki, katero je gotovo kaj dosti truda stalo, gre gospodu Jos. Žvokeljnu, kateri je tudi snm „oficir fajerbera". Ples končal se je izimši že navedeno nedostojnost popolnem v redu Še le pozno v jutro. Čast monšufti! Marsikateri se bode čisti slovenščini tega dopisa čudil, pa predmet, okolo katerega se suče, zahteva tako slovenščino, kajti ves slovenski svet zvedi —- da vipavska požarna hramba nemškutari, saj se poslužuje v svojih vajah le nemške komande. To v Vipavi, tisti za ultra slovensko razupiti Vipavi! Tako je; in zakaj je tako? — za to, ker so nekateri izmej vodstva mlačni, da ne rabim hujšega izraza, da jim je našu sveta slovenska stvar popolnem npomadeu ali pa še manj. Sicer pa Bog vari misliti, da bi se naša vipavska požarna bramba kaj močno v brambiuem poslu „vadila"; to jej je postranska stvar, „soldatke se igrati" pa glavna. Ta dopis dregnil bode kaj močno v bitstvo vipavske požarne brambe, možda tako silno, da se bode za nekoliko časa razpršila. In to si mora ravno vsak pošteno slovensko misleči brano* bovec, vsak pošteno slovensko misleči Vipavec sploh želeti, knjti čemu je potrebno, čemu koristno to nemško spakovati je ?: Ako so v požarni hrambi elementi, kateri se ne morejo z domačo besedo strinjati, kateri vedno mislijo, da mora „komanda" za to nemška biti, ker se pri vojacih drugačne učili niso: ali ni mogoče brez njih izhajati? — Torej reorganizacije, radikalne reorganizacije je treba in te pričakujemo. Ako ima vipavska požarna bramba takega duha ostati kakoršnega je danes, potem je boljši, da je ni. — Pereat nemčurizem! X. Iz Ljutomera 1. februvarja. [Izv. dopis.] (Donesek k bojnemu načinu naših nemem'je v.) Dopis, katerega je priuesel „Slovenski Narod" lanskega leta iz Ljutomera o zadnjih volitvah v občinski zastop, je kaj hudo razkačil naše nem-čurje. Posebno se v jednega Slovenca zaletavajo, češ, da ga morajo od tukaj spraviti. Ta gospod, dr. V., c. kr. okrajne sodnije pristav, ni zakrivil nič druzega, kakor da se je očitno Slovenca deklariral. Vs". nemčuraki psi dobili so od svojih gospodarjev povelje, da lajajo nad tem gospodom. Cela četa „špicelnov" že več časa zasleduje tega gospoda na vseh njegovih potih. In ne zastonj! Strmeči svet izvedel je nekega dne, da so naši nemčurji „mit Sack uud Pack" odšli mej — denuncijante. Za-tožili so bili namreč omenjenega gospoda pri njegove) višjej oblastniji, a ker niso bili v stanu kakih pregreh tega gospoda navesti, so si pomagali s tem, da so mu svoje nataknili. Ta glasovit čin jim ni bil še dosti. Pred uekimi dnevi so gospodu dr. V. šipe pobili; dva kamna sta bila v stanovanje tega gospoda priletela. Ne bodemo se motili, da za tem novim činom zopet tičijo naši nemčurji! A proposl Ko je lani omenjeni dopis v „Slovenskem Narodu" izišel in se to pri nemčurjik izvedelo, bi ti bih radi čitali ta dopis. Kakor se nam je zagotovilo po prijateljih, so nemčurji za tega delj uekej izprideuej osebi iz mej njih naložili, naj jih preskrbi z dotično številko. Ta izvržek družbe podal se je v kavarno gospoda Sršena ter dotično številko v pravem pomenu besede — ukradel; — ukradel, ker ni verjetno, da bi bil ta gospoda kavarnarja zaprosil. Dalje v prilogi. denkrat za kričati; stražniki jeli so kričati in stre Ijati za njim, pa ga ni uikdo zadel ... Ta trenutek prišla sva s Pečorinom. „A zakaj hotel jo je odpeljati KazbičV" — Kako, zakaj ? Ker so vsi Čerkesi rojeni roparji iu tatje. Vse kar ni pribito, uzamejo, če tudi nič ne potrebujejo; to že samo radi ropanja. „Umrla je tedaj?" — Da, umrla je, a še le po dolgih mukah, in tudi mi smo mnogo trpeli. Okolu desete ure zvečer povrnila se jej je zavest. Sedela sva na njenej po-Btel|i. Komaj odprla je oči, mrmrala je že Pečo-rinovo ime. — Pri tebi sem, golobičica moja, odgovoril jej je ter prijel jo za roko. „Jaz umiram," vzdihnila je. Skušal sem jo potolažiti, rekel sem jej, da je rekel zdravnik, da vsekako ozdravi. — Zmajala je z glavo in obrnila se proti strni. Revica, kako rada bi bila še živela. Drugo noč jelo se jej je mešati v glavi, vročina silila jej je v glavo in včasih jo je pa stresel mraz. Bledla je. Govorila je o očetu, materi, bratu, in želela nazaj v gore, v svojo rojstno vas; potem je pa zopet govorila o Pečorinu, pridevala mu je vsakovrstna najnežnejša imena, in očitala mu je, da jo več ne ljubi . . . Poslušal sem jo molče in zakril obraz z rokama. A ves čas nisem opazil solze na njenih trepalnicah — ali se res jokati ni mogla, ali se je pa premagovala, ne vera. Jaz še nikdar nisem nikogar videl tako trpeti. Proti jutru nehalo se jej je mešati. Celo uro bila je bleda in tako slaba, da se ni nič ganila; j komaj smo videli, da diše. Potem se je opočila in [jela govoriti. A o čem? Tega ne uganete . . . Kaj tacega pride le onim na um, ki umirajo . . . Rekla je, da jej je žal, da ni kristjauka, da bi se združila njena duša s Pečorinovo na onem svetu, ter bila bi vsaj v raji njegova žena. Hotel sem jo krstiti pred smrtjo, in povedal aem jej to. Dolgo giedala me je, ne vede, kako bi se odločila, naposled je pa rekla da umrje v veri, v katerej je rojena. Tako minul je dan. Kako se je spremenila ona! Njena bleda lica so upala, njene oči se ra/sši" rile. V njej je gorelo, kakor bi jej bil potisnil goreče železo v prsi. — Naredila se je noč. Ves čas nisva se ganila od njeje postelje. Strašno je trpela, zdihovala in tarnala; a kadar so se jej le malo polegle bolečine, zagotavljala ie Pečorinu, da jej je bolje, ter ga pregovarjala, da naj gre spat, polju-bovala mu je roke in vedno gledala za njim. Proti jutru obšel jo je oni strah, ki naznanja »mrtno uro. Zopet se jej je jelo mešati v glavi, odtrgala je obvezo, iu kri ulila se jej je iz rane. Ko smo jo zopet obvezali, pomirila se je malo, ter poprosila Pečorina, da jo poljubi. Pokleknil je poleg njene postelje, rahlo privzdignil njeno glavico ter pritisnil poljub na njene že mrzle ustne. V tem trenutku oklenila se ga je strastno okrog vratu, kakor bi hotela oddati dušo v tem poljubu .... Oh, bila je sreča za njo, da je umrla! Kaj bi bila počela, ko bi jo bil zapustil Pečorin. Prej ali slej bi se bilo to zgodilo. (Dalje prih.) 1? r>iu vciionciiiilH ai uuu Taki in jednaki fini naših nasprotnikov kažejo, kr.ke qualitaete da so. Siromaki Slovenci smo tukaj, celo po noči nimamo miru: ker še „Nochtbochtaru po nemško kriči! Domače stvari. — (Konfiskacija.) Zadujo (27.) številko našega lista zaplenilo je državno pravdništvo zaradi uvodnega članka z naslovom: „Kako nemški c. kr. deželni šolski svet štajerskim Slovencem kruh reže u — (Resnici čast!) V Laibacherice današnjoj (28.) številki objavlja se razsodba klavne c. kr. deželne sodoije kot, tiskovne oblasti, v katerej se navaja, d- se je 20. številka našega lista zaplenila zaradi članua z napisom: „Ein Beamter i s t tiberfltissig1' in končavšega z besedami „Jedcr Beamter i s t tt b e r f I tt 88 i gtt, Temu nasproti uso-jamo se odločno protestu vati, xajti članku z na-vedonim napisom nikdar pisali neumno, se manj pa moremo trpeti, rta se nam politika goropadni atavek „Joder Be-amter imt tiberfliitssiff**, ker b tudi teh besed v vseh petnajstih tečajih našega lista zaman iskali. Ker se konfiskacija 20. številke več popraviti ne da, zahtevamo s tem javno, da se omenjene javno proglašene neresničnosti s faktično resnico spravijo v soglasje. — (Župan ljubljanski g. Grasselli) bil je v četrtek 1. t. m. od p res vitle ga CC s ar j a v avdijenci vzprejet. — (Trgovinski minister) potrdil je volitev gosp. Josipa K u š a r j a predsednikom in gOBp. J. N. Ho raka, podpredsednikom trgovinske in obrtne zbornice kranjske za 1. 1883. za nekaj časa restavracije, mislimo, da smo povedali glavnih točkah vse. kar smo opa/ovali in da smo jako veseli, da je bil „Vodnikov" ples v ljubljanske] Čitalnici zopet tako izboren kakor svoje dni. — („Špehovka" pevskega zbora ljubljanske Čitalnice) na debeli četrtek bila je dobro obiskovana, program pa za ta večer prav srečno sestavljen, akoravno bi se morda v bodoče priporočalo, sestaviti krajši spored, ker je vsekuko neugodno, ako se pri še tako eksaktoih predna šanjih pogreša pozornost, ki je vsa obrnena le un ples. Razen izvrstnih zborov „Ustaj rodea in „V naravi'' (E senhut) je posebno dopadel J. Burga rell-ov rPu.ntni potpouri", v katerem o gg Kiein, Razinger, Pfdiil. Stege.ar in PaternOiter po s\ojih opravah in po svojem prednaianji izzvali veliko ve selust in še večje priznavanje. Kompo/icija morala se je ponoviti in navzočni gospod Bkladatelj bil je burno izzvan. Mej poznejiini točkami pel se je I ve terospev „Srčna mrzlica" posebno izborno, a „ Žabja kautat-t" dnevu primerna, imela je največ obeudo vateljev. prekosil jo je samo še ples, ki je bil jako živahen in trajen. (Slovensko gledališče.) Kljubu temu da zadnje dni predpusta veselic kar mrgoli, je vender igra „Požigalčeva hči" precej dobro napolnila gledališče in nam dala priliko leonstatovati, da ima dramatično društvo jako nadarjene in mnogo obeta joče moči, sploh izboren materijal, 8 katerim se more doseči §e boljši uspeh, nego je bil včerajšnji. Izmej posamičnih predstavljalcev nam je pohvalno omeniti gospice: Gospodsko, Ve rt ni ko v o in Petrin »ko in gg. Kocelj, Danilo, P etri 6 Gorazd in Bonač, vender bi bilo op.tziti, da se je sem ter tja nekoliko pretiravalo, deloma celo kari kiralo, iu da vkupnost ni bda vsikdar gladka. Tudi glede oprave, zlasti Kamenšeka, uradnika po domače Drhov, z Bresti. Našli so ga popolnoma ne?avedenega okoli 8. ure zjutraj 1. svečana, a čuli so kmalu po polunoči vpitje v taistem kraji, meuda ko je uesrečnež klical na pomoč. — (Spremembe v Lavantinski škofiji.) Č. g. Franc Jug je postal mestni vikar, Č. g. dr. Augustin Kukovič, mestni kaplun, katehet na gimnaziji in meščanskej šoli v Ptuji, č. g. Anton Lednik, kaplan v Vojniku, č. g. Jožef Sattler, kaplan v Rušah, čast. g. Jakob Cajnkar, kaplan v Kapeli. Slovenskemu Narodu": februvarja. Sinoči ob 7. uri — (Sijajni ples v 1 j ubijan s kej U it al niči) zadnjo soboto, h kateremu je bil dovoljen krvave sodnije itd. bi se dalo kaj opomniti, a ker ustop ra^en Članom tudi o vabljeni m goatom, bil je je predpustni čas menda tudi tu nekoliko uplival in res v pravem pomenu besede sijajen. Dvorana ker je veČina predstavljalcev še novincev, smemo v bila je krasno z zelenjem in cvetlicami okinčana in obče s predstavo biti zadovoljni, uprav bogato ra/svitljeua. Kmalu po osmej uri pol- — (Ust op na znamenja v Sokolovo nilo je dvorauo v istini izbrano in elegantno maškara d o) dobivajo se jutri od 2 do 4. ure občinstvo, veliko število krasno in jako okusno popoludne v Čilalnici, I. nadstropje, in tudi čez dan opravljenih dam iu gospodičen in še večje število v prodajalnici g. J. Geba v slo.iovih ulicah. Telegrami Zagreb 5. 44 minut močan potres, trije udarci, povsod, naročito v gledališči zavladal velik strah. Škode ni. Zagreb B. februvarja. Včeraj ob 7.44 zvečer jedno sekundo trajajoč potres z gromu podobnim podzemeljskim ropotom. < )b jednoj uri popoltmoči drugi ravno tako močni sunek. Prvi sunek prouzročil je v gledališči pravo paniko. Skoda se do zdaj sc ni konstatovala, a trajajoče gibanje zemlje prouzročuje malo-srčnost in strah. Dunaj 6. februvarja. Tajni svetnik Schloissnigg umrl. London o. februvarja. Ker je Mflnster obolel, preložila se dunavska konferenca na 12. t. m. Petrograd 4. februvarja. „Journal de St. Petersbourg" zanikava poročilo v „St. James Gazette", da bi bil Gtiers poslal ruskim zastopnikom okrožnico o svojih uspehih pri Bis-niarcku, Kalnokvji in Manciniji. Carigrad 4. februvarja. Dragoinana italijanskega konzulata v Aleppi deli so zaradi ne-nravstvenega napada na mlado deklino in zaradi umora nekega sluge v zapor. — Dogodha mej italijanskim konzulom v Tripolis-u in vojaško stražo še ni poravnana. Meteorologično poročilo. A. V LJubljani: plesalcev is vseh izobraženih krogov ljubljanskih. Počastili so ples tudi vsi višji dostojanstveniki, mej katerimi imenujemo v prvej vrsti g dež. predsednika W i n k 1 e r j a s čestito gosj)o sopiogo, katera je imela res izredno krasno toaleto, dež. glavarja grofa Thurna, eif scelenco F. Z. M. Piirker vou Piirkhein, ekscelenco F. M. L. Eugen Miiller, vrhovni povelj nik vojaških cel na Kranjskem ia Koroškem, general Groller pl. Mildensee, polkovnik kranjskega 17. peš polka baron Kuhn g. Fux, kupčijske zbornice predsednik g. Kusar i tajnik g. Murnik, vrhovni načelnik ljubi j muke pošte g. Pressel in j i ko mnogo gg. častnikov kranjskega 17. pešpolka b troti Kuhn iu razen imenovanih še mnogo družili povabljenih gostov. Predsednik Čitalnice dr. vitez JJleivveis Tr»teniški in podpredsednik g. dr. Jernej Zupane c vzprejemala sta došle dostojanstvenike in goste z njima navadno ljubeznivostjo. Vsi gostje izrazili so se o lepej zabavi in o distinguiranem občinstvu jako laskavo. Kotilijon, kateri sta aranžirala in vodila neumorna gg. odbornika Sos iu Wdlfling, imel je jako izvirne in kaj fiuo izpeljane figure ni jako veselilo nas je kot gledalce, kako je plesa slast rudečila lica in kako so se v finih šopkih izražale srčne simpatije. Plesovne poklonitve damam (raznobojen svilnat medaljon s srebrnim jugoslovanskim grbom) bile so krasne in bodo gotovo dragoceu spomin vsem gospem iu gospodičiuam, katere so se udeležile tega sijajnega plesa. Godba domačega 17. pešpolka baron Kuhn svirala je v obče jako eksaktno, osobito pa polko francaise „Milica", katero je v spomin V. Vodnikove 1251etnice uglaibil g Viktor vitez Parma. Ta skladba bila je glasnim ploškom odobravana in od vseh stranij čestitalo se je nadarjenemu g. skladatelju. Ako konečno omenimo, d i je bila restavracija g. Verhasi-ja izvrstna in da je bilo vee z njegovo jedjo in pijačo juko zadovoljno, tako da Brno kaj laliko pozabili, da nemarno v Čitalnici Odbor. — (Gospodje pevci ljubljanske Čitalnice), ki žele udeležiti se velike Sokolove maska rade in sodelovati v pevskih skupinah, vabijo se uljudno v ponedeljek dne 5. t. m. ob 8. uri zvečer! v Čitalnico k vaji. Pevski odbor. — ( U mrl) je 2. t. m. g. M a t i j a K u 1 a v ic, knezoskofovi duhov, svetovalec, župnik v Šent Vidu pri Zatičiui, po vsem Dolenjskem poznati in obče spoštovani veljak Blag mu spomin! — (Umrl) je g. Matija Štrucelj dekan in župnik v Trnovem danes zjutraj ob polu štirih. Z njun i/gubinio zopet obče spoštovanega in veljavnega moža Lahka mu zemljica! — („Narodni ti o m ".) Premenjena pravila društvena odobrila je visoka c. kr. deželna vlada z odlokom št. 301 z dne 12. januari ja t. 1. — Mi bodemo o prememb; pravil, o katerej smo v kratkem že poročali takrat, ko je zboroval i/redni občni zbor, v kratkom obširneje spregovorili. — (Premeščen) je okrajni sodnik g. Alojzij Cantoui is Slovmjega Gradca v Brežice vsled lastne prošnje. — ^Občina sv. Benedikt) v Slov. goricah in Ščavnica je podpisala sloveusko prošnjo za jeduukopravnost. — v„Soče") zadnja (5 štev.) bila je konfisciranu zarad' uvodnoga članka. — (Zlato poroko) praznoval je zadnji to rek uiežm.r s Toimšljega na Ižanskem, gosp. Jakob Kržič s svojo BOprugO Ano rojeno Peček b Totni-šljega. Kržič je star 7 1 Let, njegova /ena 73 let. V Tomile\jskej cerkvi sta bila po itanskem /upniku v pričo mnogega obč-nstva na novo poročena. Ju bilauta sta starosti primerno krepka. Još mnogaja leta! — — (Zmrznil je) v noči 31. jati. na polji pod Toraišljem 17 let stari kmetski fant J. Filter, * Q t!aa opazovanja Stanj«; barometra v mm. Tem« peratura Vo- i t rovi , Nebo Mo-krina v mm. L febr. 7. -zjutraj 2. pop. !). zvečer 72 mm. 72 < '16 mm. 729-86 ma. -f In C + 4-0» C 4- P8«C breiv. hI jz. si. zali. obl obi. (»1)1. KM) mu. dozj a. %i j=> *- 7. zjutraj 2. pop. !>. iveoer 788*88 m. 7:5"» 05 mi. 7 .* > T -.' f -1 min. -f 1*0 0 ■+- B*6°C 4- otV'C »1. vzli. luč/, v. brozv. ol.l. obl. ,.,„. 0(10 ram. dežja. 3. febr. 7. zjutraj 789*48 aa. 2. pop. 789*1 1 mm. 9. Bveoer 740 82 m. — 0*6«C + S«2°C 4- lile hI. vzh. hI. zali. al. zali. 1 obl. ..1.1. obl. i 0 00 mm. dežja. ti h3 - U 1 1 T. zjutraj 2. pop. !). iveoer 7t n ;;7 mm 789-80 mi. 740 50 m, 4- B'8«C -f 8*6 C 4- lili t' nI. iz. hI. jz. hI. ji, mM. old. obl. 2 1 "a l;nin. dežja. 1 B. V Avatriji sploh: Zra&sl pritisk so je v sadnjuj dneh skoro povsod zdatuo znižal; padanje je lulo pa precej jcil-iakoinemo, tako, da jo znašal razloeek mej imiksiinoiu in uiiniunun lo .'1 mm. Vetrovi zadnjib dnij so luli sicer precej spremenljivi, fendei ho vefiln me prevladovali južni mul nevernimi. Temperatura je oitata akoro nespremenjena ter jo bila pov* ■Od nadiioriii.iliia: razi »< - k i lae inaksuiiom in iniriiimuii ho hc nekoliko /.\ikšali. Nebo ju bil<» povitod vcčinooie popolnoma ob)adno, vreme nestanovitno, dostikrat delovno ali pa celo Hiie/.enn. kr. B rebrne renta ... 78 05 r /.lata renta ... . • ■ 40 :> , marčna renta..... loj it 55 ftJxoi|i nuroilne banko . S8S —. Kreditne akeije..... i>'.*.; 80 London . . . , 11 *» * li!| Srebro . ... — - ■ Napol. . * ■ V. kr. eekini . ..... B • it Nem ke marke . . . . 45 1'' „ liržavne srećki !. 1 *.il ninski agent. Mokronog, v februvarji 1882. Frrncova esenca, ki jo izdeluje €3. Piccoli* lekar „pri angelji" v Ljubljani, na Dunajske) cesti, je pomagala užo tisočerim ljudem, kakor jo razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in premenjavno mrzlico, zabasaoje, hemorojide, zlatenico itd., ki so vso nevarne, čo se v praveffl času ne ozdravijo. 1 steklenica 10 kr. Poslano. (4-3) najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kat Izkaiao llek proti trajnom kašlju pluoevine I itladoa boleatl grkljana I proti meh urnim kataru, 'pSSJsr" (PASTI LLEN) Hinke Mattonija (Karlovi vari U Cejkoj). VA BILO k kateri hode na puatnl torek, dne O. februvarja, v Kozler-jeveJ plvarnl. (76) Svirala bodo harm oni o-god ba d o se ter i h mož pod vodstvom g. J. Je t tel-a. Začetek pleau ob 5. uri. — I »topnlna 25 kr. K temu zabavnemu plesu vabi z najodličnejaim spoštovanjem .J. .Tottol, vodja kapele. Lepe raznovrstne maske dobe se na posodo p>ra.T7- jpo ceni (70) na sv. Jakoba nabrežji št. 45. Usojam si p. n. občinstvu ponižno naznanjati, da imam v prodaja.niči Tereek & Nekrep, im MoHtliem l i - ii &t. IO V Ljubljani, dobro asortirano zalogo kraanib lu tlobrih VOZ, osobito kmetake vozove (bagerle), ua pol zadelauc fozove, lepe nhhI itd. in prodajem jih po prav uiz-kib eenab. Naročila vozov veake vrste so sprejemajo in dajejo naznanila o cenah ravno tam. Za dobro in čedno blago so daje popolno poroštvo. Priporočam so v obila naročevanja. Spoštovanjem Fran Šiška, 500 zlatov plačam onemu, kdor pri v porabljanj i Kothejeve zobne vode I ateklenica 35 kr., še kedaj čuti zobne bolečine ima iz ust duh. J. O. Kotite, umirov. dvorni založnik v Modiingu (144—49) pri Dunaji, vila Kothe. V Ljubljani dobi ae jedino le pri lekarji Jul* pl. Trn-koczjji in v vseh lekarnah, droguerijah, parfemerijah, pro-dajalnicah galanterijskih rečij itd. na Kranjskem. 48—2) kovaški mojster v IJrastji. Velik pes, (Ulmer Dogge), 8 mesecev star, čez 2 Čevlja visok, tigrast, (sivkasto-rujav a črnimi progami), a porezanima uiesama in dolgim repom, kateri Čuje na ime „Lord", se mi je zgubil ali pa bil ukiaden. Kdor mi naznani, kje je pes, dobi 5 gld. plačila, če mi ga pa semkaj pripelje, Ae posebej stroške za pot povrnene. Martin Petrič, vulgo Kramar, (67—3) v Dolenjem Logatci. Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. BUNU "VoliliailjBilfa Političue namero, ki so nastale v vsej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled leh razmer se jo na stotine delavcev izseli'o, tako da je obstanek tovarn jako dvoni'iiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi BSBLopal), so je umrla začasno, ter nam je l zaup»da prodajo svojih m. Te tako zvane Wtt»*hing-toiiNl.e r.epoe ut*e so najboljše ure vsega sveta, koje so bredno e'ejim-no gravirane in giljoširane ter so amerikanskegu s-s,; ma. Vi o uro so natanko iepas!rane ter guranlnjeino >a vaako uro pet let« \ doktiz £o;ovpga Jama« v;* lu atroge ao-llduoati. prevzemamo n leni dolžnost javna, da v»ako uep. iafojeeo uro nazaj vzamemo iu z drugo zameu|auio. 1000 komi»dov remontoir žepnih ur, kateie se pri ko'.ici nav'jrio moz ključ.;, s kr.s. 'hum okro vom, ločilno ual.tui iro regidovune; rasen tega so Uu'i e'ektio^dvau'' no po'fhićene, z verižico, medaljonom i„dM preje jeden komad gl. 25, zdaj le fi. 10.20. 1000 komadov kramih ur na r.idro (»nkerubr) od srela ii o a nfklji- tekočih na 15 i ukinili, z email5-raniuii i»;iz;>", k.i^'om za tienuike in kiisialn;m p'o ; iiii.im b.oklom, ualaneno na sekunde re-puN raire; nreje jec en komad gl. 21, zdaj L3,TJO gl. 7.L15. ICZ3 komadov v ' na valje (cyli ouer-ubr) v giiio-bi.uiiih oki »tih od siebrnega n'klj«, s k> Iskalnim p'oiLn.itim h.cklom, tekočih na 8 rubir'h, fino re-pasiiv ne, z verižico, uiedalionom, in baržuuastim etuijeui, preje gl. 15, zdaj le gl. 5.60. 1000 komadov ur na sidro (ankeruhr) od pravega loloLnega srebra, odobrenega ođ «?. kr. de-uainijia urada, tekočih na 1 ti rubinih, ru/.en tega t mi i olek; Keniui potem pozlačene, lino regulirane. Vsaka taUa ura stala je preje gl. 27, zdaj pa .amo gl. 11.40. 6b0 komadov ur za dame od pravega lSlotnega irebrpj odob enc^a od e. kr. denarnega urada, tekočih na 8 rubinih, elegan.no in naiti-re-,o po h čeue, pridiaua jo tudi benecijsinska vratna ve.iica; p/ej je slal jeden komad gl. 23, zdaj pa samo gl. 15. lLGO komadov VVa .bingtonskih remontoir žepnih. urt od pravega 131oLnega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja, tako da ni j treba teh ur nikdar popravljati. Pri vBukej uri da se zusLonj tadi jedna urna verižica, niiih'Ijon, burlunasi.] eiui in ključ; vsaka taka ura stala je preje gl. 35, zdaj pa neverjetno samo gl. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospe, preje gl. 100 zdaj gl. 40. 650 komadov ur za stene v iinem email-okviru in z bilom, repusirune; pri ,.3 komad gl. 6, zdaj samo gl. 3.75. 650 komadov ur z ropotcem, lino regulovano, dajo bo rabiti tudi na pitialnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80. Pri naročilih za ure z maiatnikom (pendel-uhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: Uhren-Ausverkauf dor TJhrenfabrik Fromm, Wieu, Kol lM-iiihurii>sii-iissi> [Ni-. \», Purterre. (28—4) Zoper j etiko! Radgostski iš*šiv€>r&aini čaj in rožnovski maho-rastlinsti celtlički, priporočajo so posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico! Veliko število priznanskih pisem razpolagajo se v prepričanje. _ Gospodu lekar i u J. Keicliertu v Rožna v i. Uže tri mesece boleha moja soproga za nevarno pljnčno boleznijo. Ker se mi je od mnozih s t ran i j priporočalo, pro.-im, da mi pošljete po v r. t no 1 zavit k Kadgostsk«ga čaja in 2 skat. maho-rastlinskih celtlič* kov. Naslov: Župan v Črešnjevci poleg Ilirske BiBtrice. Gospodu lokarju J. Neielierlu v Kožnavi. S tem vas prijazno prosim, pošljite mi svojega izvrstnega Radgosiskecra univerzalnega čaj s, ki me je popolnem ozdravil mojega dolgoletnega hudega katara V želodci, /.op -t 2 zavitka prej i ko mogočo, po poštnem povzetji. Preverjen som, da bode ozdravil tudi mojo soprogo, ki za isto boleznijo boleha. Prosim vas pa na dalje Ludi, da mi pošljete še dva zavitki vaših maho-rastlinskih celtličkov, katero rabijo moji otroci zoper oslovski kašelj. Se spoštovanjem udano F. Mtkller* vodja. Ronov, na češkem, 26. aprila 1U78. Vaše blagorodje! Izvolite mi brzo poslati b poštnim povzetjem 2 zavitka Kadgostskega univerzalnega čaja in 2 h kat ljici Rožnavskih celtličkov. — Oboje se je dobro obneslo. Naslov: Thereala Zoufalj, calo dei tintori, 111. piano časa Aladovič a Zara (Dalmacija). Vašo blagorodje! Ker se mi je vašo izvrstno zdravilo od mnogih stranij toplo priporof-alo, zato vas prosim, da mi kmalu poaljetu s postnim povzetjem B zavitke Rol-gostskega univerzalnega čaja in d šk. maho-rastlinskih celtl.čkov. Udani Ivan 1» o duška, lovec grofti Choteka v Neštinu pri Kloku v Sremu. Od tega po zdravuiškej razloibi in predpisih pripravljeni Čaj, velja za 14dnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gld. av. v. Jedna originalna akatlja Rožnovskih maho-rastlinskih celtličkov »O r. Ža kolek in zavijanje pa 1© kr. posebe. Radgoataki uulveraalul čaj in Koinovakl uialio-raatlluaki ««Ulieki dobivajo so vedno le v lekarni J. Neicherla v Ko/novi na Morav-Bkom), iu razpošiljajo se naročila na vse straui proti poštnemu povzetju. Da jo pa p n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči lekarji: \V. Mayr v IJublJauI, W. K d u i g v Mariboru, S. Uittelbach in J. C e j b e k v Zagrebu, Barmherzige Brlider in A. N od ved v CJradcl, A. M aro k in J Kupter-s e h m i e d v Olj L 0. Russheim v Upule.l, C ari Grab.teher v Murnu, J. II lin g v Kotle nm a u u9 W. T h u r n w a 1 d v C«loyei. Zaloge napravile ae bodo v vseh lekarnah in večjih proda jalnu-ah materijalnega blaga. Doktor lloratova Jediuo prave voda za oel, prirejena natanko po starem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za odi, pripravna je za okrepljenje in vzdrianje vida v vsa-koj si itn .hi i; v kratkem ozdravi ne da bi bolnika motila v njegovem poklicu, friini ali stari prisad na očeh, pege na rožnici in kašo ter odpravi sitno solzonje. Izvirna steklenica i navodom za rabo volja 70 kr., za kolek in zavoj lO kr. več. Prava se dobi »smo naravnost iz lokarne v k<» i ».m sci Kožnavi. Rožnovakl cvet aa žlvee, hitro in trajno o'.dravija piuiko, trganje po udih in vsake vrste slabost v živcih in kitah. Izvirna sklenica 7© kr. av. v., za kolek in zavoj 1© kr. več. Pravi ao dobi »amo narevnoat iz lekarue v Rožoavi (Aio-ravBka). ( 0—I) I > n ii;i j! JPa/i-is! Liondon I Čujte in strmite! Oskrbništvo mase falirane ..velike avnjclo-brltlake ■rebrninitke tovarne" prodajo vso čiherno robo pod pravo ceno. Će se posije ali poštno povzame * gl« 70 kr., dobivse lična mizna oprava iz čistega, najfinejšega uhkIo-britlakegn srebra, (katera je veljala prej več ko to s;!.)* in dobi vsak naročnik pismeno garancijo, da ostane jedilno orodje 10 let lepo belo. 6 namiznih nožev z izvrstnim jeklenim rezalom. 6 pravih anglo-britanskih srebrnih vilic, 6 masivnih anglo-britanskih srebrnih žlic, 6 finih anglo-britiških srehrnih žličic, 1 teška anglo-britiška srebrna zajeiualnica za juho, 1 masivna anglo britiška srebrna zajemalnica, za mleko, 6 izvrstnih anglo britiških srebrnih nožnih podstavkov, 6 masivnih anglo-britiških srebrnih žličic za pojužnik, 6 pravih anglo-britanskih srebrnih vilic za pojužnik, 1 izvrstna posodi a za poper ali sladkor, 6 lepih masivnih čaSie za jajca, 6 najfinejših anglo-britanskih srebrnih žličic za jajca, 1 krasen anglo-britansk srebern pudstavnik .'10 cm. dolg, 3 krasne najfinejše sklediee za sladkor z visokimi nožicami, 1 cedilo za čaj, najboljše vrBte, 2 izborna namizna salonska svečnika, 64 koBov. V dokaz, da moja anonsa ulj «l«»|»arfika. se tu javno obvežem, da vzamem blago, ako ne ugaja, brez ngovora nazaj. Kdor hoče tedaj za svoj denar dobiti dobro in solidno blago, ne pa kalio šušmarijo, ta naj se, dokler je Se kaj v zalogi, zaupljivo obrne na J. H. Rabinovitz-a, Dunaj, Central-Depot der anglo-britischen Silberfabrik, 11., SchifT amtagasso ^0. Snažilnl prašek za tako orodje se tudi pri meni dobiva. Cena skateljei 15 kr. (74—1) Filijale: v Parizi, Londonu. z vrtom in kegljiščem prav blizu Ljubljane se ob av. Jurjl odda v najem. — Natančneje pove iz prijaznosti upravmStvo vSlovea skega Naroda*. (.81—3) Občeznana gostilna z dvoriščem in vrtom uri Guzi ji v Spodnjej Šiški da se od sv. Jurija 18HS naprej v najem. Pismeno ali ustno zvedo se pogoji ravno tam pri Vinku Novaku, (71—1) trgovcu ♦ Umetne (574—44) i zobe in zobovja postavlja po na j no ve j Sem h m e r i k a ti a k o m zistemu v zlatu9 vulkanltu ali « elaloj i«lu brez bolečin. Plombira a slalom itd. Zobne operaeije izvršuje popolnem brez bolečin l zobni zdravnik A.Paichelf «£ poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji. Zdravilstvenu parfumerijsko blago. Anatherinova ustna voda a 00 kr., Zobni prašek a 40 kr. priznana kot najboljša sredstva za čisrenje ust. — Pudra za dame, cela iu rožna, izdelana iz najfinejše nžne moke, prav neškodljiva Ba kožo, v zavitkih a 10 kr. in v škatljieah a 40 kr. Esprit de EssDouquet, Heliotrops. Beseda, Violette za parf rao-vanje perila robcev itd., v elegantnih miniatur tlaen-nih s Kovinskim zaporom a 40 kr. za komad. Gly-ccrin-Crfime, posebno vspelna pri raspokanlh ustnah in praskah po roki, 1 flacun .'10 kr. Eadilni papir, v žgan v sobi razširja prijeten duh, l zavitek 10 kr. Toaletno medeno-glicerinsko milo od Sarga, 1 kos 80 kr. Mandeljnov! otrobi, ra djeni mesto mila, Btore kožo nežno, fino in mehko, 1 zavitek 10 kr. — vse to pro-(<>9'> lf>) daje m razpošilja Ca. Piccoli, lekarnar .,|tri angelji" v Ljubljani na dnnajskej cesti. ("'astitemu občinstvu naznanjam, da se pri goapoda Eiebnu, t Koatllali i „Kriebnber*4 v Oradcl dobi vajo okusne kranjske klobase, katere imenovanemu gospodu jaz pošiljam in to gostilno toplo priporočam Ljubljaua 10. januvarja 1883. Spoštovanjem (66-2. Marija Urbas. V novic bistveno znižane cene! izvrstne kakovosti po pravi fngros-ceni, iz znane razpošiljalne trgovine Robert K;«|»-lic»rr, Hamburg, v vrečicah po 43/4 kilo prave vsebine (ne brutto 5 kil za netto-težo) z všteto poštarino in zametanjem po poštnem povzetji; Avst. vr. Rio, močen..........gld. :» l'"> Doniingo, okusen ......„ 8.80 Santos, jako močen, lep.....„ .'5.7f> Java, Bvitlozehn, droben močen . ,, 4.10 Cuba, tetnnozelen, jako droben, močen ,, 4.4.r> Java II., zlatorumen, jako droben, omle- den............„ 4.20 Java I., slatornmeu, jako fin ... . „4 60 Perl-Mocca, fin, sdaten.....„ 4.76 Ceylon, modroselen, plemenit ... „ 5.80 Ceyion, Perl-, itredno fin .... „ 6.40 Menado, j;iko finega okusa .... „ r>.H.r> Mocca, pravi arah., lopodiseA ... „ 6.46 Priporoča He zmes: Cevlon, l'erl z Javo I. — Vso čdiarue \rste kave so prerešetano iti izbrane, tedaj proste prahu in črnih zrn. — 0 reelnostl mojin polil jate V dobivam sleherni dan najpohvahiejša (732 —11) priznanja. Neposredni kup — največja varčnost! i 0 O* H-1 po" ►a •S* a Naravno, zlatornmeno, najuspešnejše e olje. Pustni torek dne 6. februvarja 1883. I. (78—1) v prostorih prejšnjega strelišča. Začetek ob 7. uri zvečer. — Konec ob 6. uri zjutraj. Filip Zupančič, stavlriiiski ni o j si er, i*i T7" X_.j\xlolja,ni, ZESiz^CLSlsa, cesta, št. ±3, V Spriporoča se prečistili duhovščini i cerkvenim uradom, slavnim župan- • stvom, Čestitim hišnim posestnikom m sl«viietnu občinstvu v Iždelova- '^n ■ ■ nle načrtov in proračunov vsacega v atavbinsko stroko spadajočega ■ » ♦ dela, kakor tudi za izvršitev raznih stavb m poprav pri poslopji). Vsa t|> n^l" dela Izvršuje solidno, hitro In po oeni. (51—3) I^B Samo ob sebi in naravno iz ribjih jeter tekoče zlaloruni«'iio ril>j«» olj«' ie najuspešnejši lok, kakor tet innogostransko potrjuje izkušnja najspret-nejših zdravnikov in dobri glas tega leka Siri ae dan na dan DO sijajnih uspehih, ki so se ž njim dognali. izredno dobro deluje pn: Nkroleijiiiii, j«'SiUi, apiiH^iijiii, 1»«*»-gavkali itd. Jedna mala steklenica 60 kr.; dvojno tolika le 1 gld To ribje olje prodaja in razpošilja (86—8) lekarna Jul. pl. Trakoczy-ja »pri samorogu", v I. }nl»l tI«'h lMNi«^/^/^/^<^^W^a^^r*^r*^r^r*^r*^r*^r*^r*^r#^r*^r*^s^^k^r*^f*'^^f<'i bB*^N^>^^^vn^^^^ ^TS «^S*^N ^r«» ^P*« ^r*^sy^a^^i\^»\^a^ ^a. ^Pv.| ;i»>»: ^ Tovarna ^ oljnati Ii barv. i\«iJIpO IJ s, i dobe se pri Zaloga S oi.ske robe in cresia 8 G. POPPOVIC-U,| Velika ^ ialoga bujadi* .sarske robe rI^ryrr ,T«klia,C*i<:v*>a. l>SLI14!iJ, Cenilnlk na zahtevanje gratis in franoo. 9G IVA 1) Zaloga laka ^ za kolarje in ^ lirilce. Dosežena ozdravljenja (etične bolezni, obfine slabosti, slabega prebavi jen ja in leka, kašlja, bolezni v grlu, želodci, prsih in plačati I Ivan II»tT-ovimi sladnimi preparati, z jedino pravim Ivan lloll-ovim sladnim zdravstvenim pivom, slatino zdravilno čokolado in slad-11 i m i bonboni, kateri preparati so dobili že oH odlikovanj; jedino pravi iu zdravilni le, če so v inotireiii papirji iu ee imajo na znamki izumiteljeve sliko. 0. kr. dvornemu založniku glavnih suverčuov Kvropskih, gospodu Iviuui iioir-u, kr. komisijskemu svetovalcu, posestniku zlatega križca sa issluge 1 krono, vitez vispkih pruskih iu nemških redov, na lluuaji: loVSMPaUSI Gs>«benJiofa BraaneistrsMMie eonipioir la l*ni»risu«» a»log»t 4iiral»t>ii, Itriiiiiicr^truHH«' H. Vašo blagorodje 1 Berlin, 81. oktobra 188». Ko se najiskren-jSe zabvalujem i/.iunitelju Iv. IlolVovih sladolh i/.lee-kov, evropsko slavnemu dvornemu založniku mnogih vladarjev. t,r Iv. MolV u v Berolinu, storim to sato. ker mi ji; s njegovo srečno iznajdbo sladnega zdravilnega plVS rešil življenje. Jedno leto je že temu, d;i sem občutil v prsih neko težo ki tne je hotela končati. Vedno OOaBOeje ml je bilo. Ko se je moj zdravnik rsestrmnsko trudil olajšati mi trpljenje, svetoval mi jo slednjič, da naj opustim vsa doslej u|)orablj.in.i zdravila in da naj poskusim h sladnim Izl-čkom Iv. Soff-ovim. Prav s upadlim npanjem pričel sem s na s. etovanlml sdravili. Pa jedva je p-reteklo niesee. dnij, ko je že inoj život ka r/.pre menjen: novo Uvljenje mi je vzhajalo, občutil s»'m oepopisljivo olajšanje. kakor nikdar mej SVOJO dolgotrajno hole/.i.ijo. Naravno, da sem DastavQal zdravilo. Hvala BogU, sedaj sem zdrav' Poleg svojeinu zdravniku za- b valj njem se le Iv. Hoffu sa svoje sdravje. Naj bi Se dolgo dolgo čass deloval v prid trpečemu človeštvu! ft*. /,i«'tr«'iilM'iii. zasebnik, Tnter den l.inden 78. p pravemu h>> Hoff-ov**nu Blodnemu zdravilnemu pivu: L8 steklenicam U6I1G 6*06 sdd., 98 steklenicam 1268 gld., 68 steklenicam 25*48 gld.— ■ Oorioi: Razpošilja se n poštnini povzetjem. Gonilniki o tourah, šaljivih stvareh itd. gratis 58krat odlikovano. Ustanovljeno leta 1847. Ivana Hoffa zdravstveno pivo is sladnega izlečka prut i oslobljenjn, .siromaštvu na krvi, kakor tudi najboljše eentoiu od vsake bolezni. sredstvo rekonvales- Ivana Hoffa koncentrirani sladni izloček za na prsih in plučih bolne, sa zastareli kašelj in neduho. Tisoč iiriziianj iz vseh ilVIov sveta Ivan lloflfovili Ivana Hoffa bonboni iz sladnega izlečka za prsa proti kašlju, hripavost i, zaslinjenosti vedno z najboljšim vapebom rabljeni. Ivana Hoffa čokolada iz sladnega izlečka. Najboljši in najmlajši zajutrek, krepča želodec, pospešuje prebavljenjc, nenadomestljiva posebno za one, katerim je kava zabranjena kot preveč vznemirjajoča. je najboljši dokaz zdravstvene vrednosti "M sladnili pi-e, aratov. Najnovejše zahvalnice. svetu razširjenih preparatov iz sladnega izlečka, dvornemu založniku skoro vseh suverenov, Dunaj, I., Graben, Braunerstrasse št. 8. Tovarna: Grabenhof št. 2. S adno pivo in sladua čokolada mo je naglo in popolnem ozdravila od bron-chialnega katara. Sladni bonboni jako dobro delujejo. Jaz nadaljujem sedaj ta Irk, da se ohranim uplivu slabega vremena; zatorej prosim, da mi pošljete š » 28 sklenic zdravstvenega piva iz sladnega L/dečka, 5 zavhkov sladnih bonbonov in 2 zavitka gladne čokolade. Podpišem so Vam hvaležna in udana Mm iju l»urouiei» «lu Tlont, rojena grofic » ICitl I li> nuj . llitzing pri Dunaji, v aprilu. Službeno spričevalo o uporabi TJl^^n"^^ nega izleika od strani e. kr. garnizijske bolnice v Zagrebu št. 23 ter oh opazovanem zdravstvenem učinku lloffovega zdravstvenega piva iz sladnega izlečka in Jloffore slad/te, čokolade. Oba izdelka pokazala sta se kot izvrstna zagotovijajoča sredstva pri rekon-vab-scentih in pri bolnikih na kataru in razdražljivosti dihalnih organov in za pre-ba vi jen je; čokolada pa najboljše uadoinestiijo kavo pri onih. kateri jo zaradi raz-draživanja ne smejo piti. Čokolada postala je dotičnim jako priljubljen zajutrek, kar se potrduje na podlagi opazovanja. l>r. iNeliitz, polkovni nadzdravnik. Glavne zaloge v Ljubljani: Peter Lassnik, H. L. VVenzel, Mih. Kastner. V Kmnji: Franjo Dolence; «• ('elji: Kupiersebmiilt, lekarnar; v Reki: G. Catti, lekarnar; v Gorici: G. (Vistotoletti, c. kr. dvorni lekarnar; v Mariboru: P. Holasek; v Piuji: Kasiinir; v J'u/ji: Monny; r Trstu: lekarnar .J. Seravallo in F. S. Primi, Vene v I.jul>l j»ni t Zdravstveno pivo iz sladnega izlečka: 1 steklenica 56 kr., 13 sklenic 0 gld. 72 kr., 28 sklenic 11 gld., 68 sklenic 28 gld. — V zavitku iz Ljubljane: «5 sklenic 8 gld. 82 kr., 18 sklenic 7 gld. o*2 kr.; 28 sklenic 11 gld. <><> kr., 8 sklenic. v0 gbl. 10 kr. — Koncentrirani sladni iztečok 1 sklenica 1 gld., sklo-DJOe 00 kr. ~ Čokolada iz sladnega izlečka a 2 gld. 40 kr., 1 gld. 60 kr. in 1 gld. za Vs k'tf* — Bonboni 'u sladnega izlečka za prsa po 00, 30, 15 in 10 kr. za zavitek; pri vetjem naročilu popusti so v cenah. (701—8) Ivana Hoffa bonboni iz sladnega izlečka za prsa. Ivana Hoffa koncentrirani sladni izleček. j av i lloliiivi boiilioni i/ slailiioiM i/lnln mi k \ modrom miiLi. ■ Ivanu Hoffu, izumitelju po vsem št. 8. Blagorodni gospod! S hvaležnostjo Vam javljam, da so Vaše zdravstveno pivo i; .sladnega izlečka Ivana Uoffa ter \'aši llaffovi sladni bonboni za prsa pri moje j bolezni izvrstno pomagali. Stdaj lahko glasneje govorim, kašelj in bolečina v prsih mi poneha jo tur se iiadejiiui da bodeni mogel sko-o Vam na čast zaklieati: ,,y.ivio plemeniti gospod /ran uojft*4 Prosim Vas da mi zopet pošljete 18 sklenic piva in jeden zavitek sladnih bonbonov. Zuauienujom se odličnim spoštovanjem Trnovae (na llrvatskenO, 8. avgusta 1882. iMiliael Lovroe, učitelj. Vaše blagorodje' Prosim Vas, pošljite mi zopet po poštnem povzetji 28 sklenic Vašega izvrstnega Iv. Ilofievoga zdravstvenega piva iz sladnega izlečka in 5 Bavltkov Ivan IlolVovib sladnih bonbonov za prsa v modrem papirji Obenem \'um porotam, đa sen/ vttted plučnega metja in jedno leto trajajočega bljuvanja krvi uže pet bi bolehal mi hri pav osti iu bodenjl v dusniku; odkar pa rabim sladno pivo, se uže veliko bolje porutitn ter upam, da bodem po daljšem uporabljen ji popolnem ozdravil; sicer jia, če le moje zdravje vsaj tako ostane, kakor je sedaj, sem popolnem zadovoljen z zdravstvenim vspehom Vašega Iv. UolVovega piva iz sladnega izlečka. 'L najodličm jiini spoštovanjem Vam vedno ndani i r. Hai>cr. polkovni in oddelka zdravnik. Izdutelj in odgovorni urednik Makso A r m i č Lastnina in tiak „Narodne tiskarne".