TRST, sreda 26. februarja 1958 Leto XIV. . Št. 49 (3894) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO, ul. MONTECCHI št. S. II. nad. — TELEFON 93-M* IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — Tel MALI OGLASI: 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300. polletna 2500, celoletna 4900 lir - Nedeljska: mesečno 100 lir, letno viši ~ Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm 1000 lir - FLRJ: izvod 10. mesečno 210 din - Nedeljska: letno 540, polletno 270, četrtletno 135 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska lne v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. rač. pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB-I-Z-375 Reforma senata pred senatom Dosedanji postopek za ustavne zakone |>aj bi bil v nasprotju s čl. 138 ustave Pred današnjo sejo senata se bo moral o tem izreči senatni odbor za pravilnik - Fašist Roberti izzval nov incident v poslanski zbornici orit * ^zdvojenosti mnenj dan°Vora na to vprašanje ni bilo. 'avno besedo na današ-idn'afPravi sta imela pred-izveri senata Merzagora in . ®denec za ustavna vpra-vJa Wvši začasni pogla-v-rzave stari senator s0 vl-lco‘a> katerega razlago in s- ,Yelikim zanimanjem za-- P°stlji-vo poslušali. Mer-kai n ]e naJPrej povedal, za- sPremfa\zap^?v Bre- t: L za 5g členov ustave 57, _ (Od našega dopisnika) 25. — Razumljivo je, da je za današnjo sejo vladalo izredno veliko zanimanje in da so bili Mari za °6činstvo nabito polni v dvorani palače la^ma. Na vrsti je bil zakon o senatni reformi in k^?fava 0 niem naj bi dala odgovor na vprašanje: aj bodo volitve. Toda prav tako je razumljivo, da ^Pletenosti vpraša: obšil.en> ^ hkrati se od. borniki niso strinjali glede prvega in drugega čitanja in so zato sklenili, naj o vsej zadevi odločijo senatorji na plenarni seji. JSato je spregovoril senator De Nicola, ki se je naslonil na tolmačenje ustave in na dosedanjo prakso, ki je veljala v senatu. Dejal je, da senat mora izvajati določbo čl. 138, ki govori o dveh zaporednih glasovanjih vsakega ustavnega zakonskega načrta. Zakon, ki ga je odobril en del parlamenta, mora pred drugi bi. m 60 ki v zakonskem osnut- Sa je sprejela poslan- t»eir5)0r’n*ca ter samo za spre^ kot :° Ustavnega člena 57, 1957 , sklenil senat 22. 11. lili 'n. da bi senatorje vo-^itaan •000 prebivalcev in dežel; senatorjev v vsaki vPrašnn^edaj pa se postavlja ?.Prai c'tan 5anje sanje postopka, in sicer prvega in drugega uanja j r. -c&a uiugcsu določi) .8'aso vanj a v smislu vn- c 138 ustave za vse 0Dk 2?kone. O vprašanju tutavnl ab_13g ustave za vse Post, 5‘0 -sta'hiib'U- .glasovanja takih odhiT le razPravljal senat-11 »--?r za pravilnik, ki pa niil°Pka Cfr - 115 dniai,ZakonOV nima nobe a'ki sil?? Zato so odbor- bi b«-!®?1?*- naJ bi se izva-°ice, u . 'k poslanske zbor-)e glede tega precej vanes Zurn ? ko-britanski spora-°PoriiA Vgradnji raketnih n* Pri« V Meliki Britaniji k popuščanju in izboljšanju ^otno .ne9a ozračja. Na-°Porjja ’ izgradnja raketnih n0 bo Veliko Britanijo Pditio Ognila v oborože-P°(žiia ° z raketami ter D°lnjei.„° nadaljnjega spo-Xenrla- in kopičenja aišintZ ',se9a orožja t, Taketnih oporišč krha iT 7a oboroževalna Imetju 0 Pmv tako ovirala s‘l»i, JPorazum o razoro-et.u ni potreben ®arnost Wl*r*. in stalna ne-Pada uničevalnega spo- f°i?l0hin mir> ki b° P°' °ruhn . ~ključil možnost [Ote drZZ^ne' To Pa ie rn0~ !*° ra?nr 1 samo s postopka je ?itvii°- Slaba to-i biti - *°rožje ne mo-ZfPHniZ ino izstreljeno». ?^Wcor « Taketnih oporišč Zrzija ? more izboljšati uPa: san n razgovore, tem-n ije d p0Rablja neza-j/bsetn nVetu. so potrebni } hann.Zu9ačni sporazumi nje 'š, Poglablja neza-... ** \ Stanka S€ skrajša pot lasPj)rpZe7r}. interesu je, ethih iJ fci izgradnja ra-izdrskih oporišč. p nedeiiZtini' kjer so bile Z!°n°ven PTVe volitve po IL »Snmladcu’ ie odne' Hultelj ° kovano zmago J alov rZesPTa-Vljivih> ra-»2?* krZZZ1^1’ ki so ga tofrli tun!datu Balbinu il°histi, Z komunisti in siZtreiHnvuagotovtl si ie Skin*tko večino v po-takn°T«ici ^ v se-»Uh itev zn ie njegova PfŽjke san. predspdnika re-8*oi%edniškn Se f°rmalnost. ^1 mm mJsto bo na-ArJa pome ■ ZmacJa Fron-U^ntinn lnt vsekakor za do a£ln0 -1 vsekakor za ?ZZnik v napredke1 »ZDA0 so t0 zmago dn, leti s _ v Angliji K?htVorJe<:eitnnm neza-C ne Tt čeprav uradno '-tli ne k ’^ePrav uradno S ®lriti Z Ze so za-bi Proti /r°7Ce 0 zaro- I jW. * prevzame 5d°>4nDi kronisti sku-St kroL°J:av?: Trdijo, SZ0 podPoro zmagal ~ No ?bnj v’ 80 gla’ Zapovedujejo NiSJl° VamCii° in ne- S . M Tm Sfo n°bt'‘';r”0» borbo lllhi v držat^ -češ dn \ Trioraa p. Večino oni. (Skj^s(asern ” dal svo-. tl10 za ^ nkaz, naj ,%ie ne bi l°ndizija, za-!l!o r„-l Jelimi gla y ltovrihk^’ d* itZ hl% ekokar Prist*sev pa- 'l?hh Per°nisti l.Prn^lbiop n^bjo, da jim FrZt*Prosni načrtu ht dovolil, lihi1* » kolikor \n°be Ztnt ^r' nske po- del, potem ko je bil odobren. Jasno je torej, da en del parlamenta lahko pošlje zakon drugemu šele potem, ko je bil drugič izglasovan. Na podlagi te razlage se zdi. da vsi dosedanji ustavni zakoni, ki so bili odobreni z drugačnim postopkom, niso bili odobreni na pravilen način. Vendar je De Nicola dejal, da ne govori o preteklosti, temveč da ■izražanja upanje, da bi se v bodoče senatorji in poslanci ravnali točno v smislu določb ustave. Podpredsednik senata Molle (neodvisen levičar) je takoj predlagal, naj se ponovno skliče odbor za pravilnik, ki naj v smislu razlage De Nicole reši vprašanje. Terraoini (KPI) pa je pripomnil, da se mu ne zdi pravilno, da bi bilo tako važno vprašanje rešeno zgolj z razpravo odbora za pravilnik. Senator Fio-rentino (monarhist) je predlagal isto kot Molle, senator Franza pa je izrazil mnenje, naj senat uporabi pravilnik poslanske zbornice, senator De Luca (KD) je zahteval, naj se raz[h ava odloži za nekaj dni. Predsednik vlade senator Zoli je dejal, da zahteva samo eno; vse, kar se sklene, naj bo jasno in določeno, tako da ne bo možna nobena zmeda več; glede določanja datuma volitev in razpusta senata pa po njegovem mnenju ne bi smel senat dajati mnenja, ker je to iziklučna pristojnost predsednika republike. Končno.je Merzagora izjavil, da se strinja s predlogom, naj odbor za pravilnik ponovno razpravlja o zadevi in povedal, da ga bo sklical za jutri zjutraj ter bo sklepal o tem ali je bil sedanji postopek ustavno pravilen. Sejo senata pa je napovedal za 17. uro jutri. Zelo je verjetno, da tudi po jutrišnji seji še vedno ne bomo vedeli ne datuma razpusta senata niti datuma volitev. Stvar se je namreč še bolj zapletla z današnjim sklepom notranje senatne komisije, ki je razpravljala o zakonskem načrtu za reformo senata sprejetega v poslanski zbornici. Komisija je namreč z 9 proti 9 glasovom odklonila tisti člen zakona, s katerim se mandatne dobe za oba dela parlamenta izenačijo na pet let. (Ko je v komisiji pri glasovanju izid neodločen, je glasovanje negativno.) Ta sklep komisije je vsekakor v nasprotju z željami demokristjanov, ki so hoteli, da bi Gronchi predčasno razpustil senat. V poslanski zbornici pa je prišlo zopet do incidenta, ker je fašistični poslanec Roberti izrazil «zgražanje», ker je bil v nedeljo njegov fašistični kolega De Totto med partizansko manifestacijo »napaden in ranjen«. Levičarski poslanci so ga hoteli napasti, kar so reditelji preprečili, a predsednik zbornice mu je vzel besedo. Nato so poslanci prešli na dnevni red in razpravljali o predlogu resolucije komunističnega poslanca Gulla, v kateri se obsoja vmešavanje kle-ra v notranje zadeve republike. Demokristjan Vedovato je to vmešavanje zanikal, komunist Gianquinto pa je med drugim omenil primer beneškega patriarha in dejal, da KPI nima namena napadati vere, odločno pa odklanja vmešavanje Cerkve, ker le na ta način se bodo odnosi med njo in državo zboljšali. Socialist Schiavetti je dejal, da so za vedno pogostejše razpravljanje o vmešavanju krivi kleri kalci ne pa socialisti in komunisti, poudaril je tudi, da je bil italijanski kler nad vse zvest fašističnemu režimu. Nato je prešel na posamezne člene konkordata in poudaril, da se mora Cerkev odvaditi postavljanja izven zakona neka terih levičarskih strank, ker se na ta način krši volilna pravica državljanov. Komunisti Alicata je govoril o prepotentnosti cerkvenih ustH-nov na šolskem področju, tako da je začela Cernev postajati glavna ovira za napredek italijanskega ljudstva na političnem, gospodarskem in socialnem področju. Zbornica je odobrila več zakonov, med njimi tudi pro tokol za obnovo začasnega sporazuma o letalskem prometu med Italijo in Jugoslavijo. Jutri bodo imeli poslanci dve seji, dopoldne in popoldne, ko bo predstavnik vlade dal odgovor na predlog Guuove resolucije. Na seji vlade, ki je bila dopoldne pa je bil med drugim odobren zakonski predlog o finansiranju javnih del v Trstu in Furlaniji za 41 miU-jard, ki pa bo prišei pred parlament šele po volitvah. (Op. ur.: Glej članek na drugi strani!) Ministri so sprejel: ostavko dosedanjega ministra brez listnice Campiilija, ki je bil tudi predsednik »Banke za Jug«, ker je postal predsednik »Evropske banke za investicije«. Odslej bo predsednik ((Banke za Jug« sam predsednik Zoli. Nato so ministri odobrili nekatere zakonske odloke, ki spreminjajo ukrepe glede zavarovanja delavcev v okviru INAM, daije ukrep glede prispevka delodajalcev za pobijanje brezposelnosti in to proti Peyrefittu pravosodnemu ministrstvu in ministrstvu za notranje zadeve. Zaradi prodaje Peyrefittove knjige «Ključi sv. Petra«, ki je izšla leta 1955, je država prijavila sodišču na zahtevo Vatikana deset rimskih knjigarnarjev, ki so to knjigo prodajali, in sicer zaradi ((žalitve svetega očeta, Cerkve in vere« in zaradi ((sramotilnih besed«, kot je zapisal »Osser-vatore F.oinano». Se bolj zanimivo pa je dejstvo, da je ta ((odvratna knjiga« — kot jo imenuje vatikansko glasilo — prejela v Franciji eno od treh največjih literarnih nagrad. Obtoženih knjigarnarjev bi bilo še več, če ne bf*bili knjige takoj skrili, ko so zvedeli, da jo policija išče pri ostalih njihovih kolegih. Sodne razprave proti omenjenim knjigarnarjem pa še ni bilo. p Tudi ZDA so priznale Združeno arabsko državo Naser nadaljnje razgovore v Damasku KAIRO, 25. — Ameriški državni depaitma poroča, da so ZDA danes priznale Zdiuženo arabsko republiko. S tem v zvezi so objavili sledečo izjavo; »Vlada ZDA je bila u-radno obveščena o proglasitvi Združene arabske države. A-meriška vlada je sprejela na znanje zagotovila Združene a-rabske države, da namerava spoštovati svoje mednarodne obveznosti, vštevši obveznosti, ki sta jih prevzela Egipt in Sirija pred ustanovitvijo Združene arabske republike, ter je dala svoje priznanje vladi Združene arabske republike in ji izrekla najboljša voščila«. V poučenih krogih izjavljajo, da bodo ZDA sprejele končni sklep o priznanju iraško -jordanske federacije, ko ji bo znana ustava te federacije, ki jo morajo še pripraviti. Svoje priznanje novi republiki sta sporočili tudi vlada Saudove Arabije in španska vlada. Agencija «Srednji vzhod« javlja medtem, da bodo v kratkem dali v promet nov denar, »arabsko liro» namesto sedanje sirske in egiptovske lire. V Damasku je Naser sprejel danes več političnih osebnosti in se z njimi posveto- val o pripravi začasne ustave nove republike ter o sestavi osrednje vlade, v kateri bodo sirski in egiptovski ministri. Tudi danes je pred predsedniško palačo manifestirala o-gromna množica. Naser je zbrano množico pozval, naj z zaupanjem gleda v prihodnost ter naj prispeva k graditvi te prihodnosti. Pripomnil je, da je skušal imperializem v zadnjem času ustvariti sovraštvo med egiptovskim in sudanskim ljudstvom, toda na koncu je zmagalo bratstvo. «E-gipt, je zaključil Naser, bo vedno solidaren s Sudanom v borbi proti skupnemu sovražniku«. Etiopsko zunanje ministrstvo je v zvezi z egiptovsko -sudanskim sporom sporočilo, da izreka cesar pripravljenost začeti posredovanje med obema državama, ki sta pristali na njegovo ponudbo za dobre usluge. Sudanski minister za socialne zadeve Abu Sin je danes na tiskovni konferenci izjavil, da sklep, ki ga je sinoči sprejela sudanska vlada, nima sedaj več pomena, »ker so se egiptovske enote umaknile s spornega obmejnega področja«. Govori zastopnikov civilne stranke na procesu proti škofu iz Prata SODIŠČE JE POKLICANO, DA NAPIŠE VAŽNO STRAN V ZGODOVINI ODNOSOV MED CERKVIJO IN DRŽAVO Danes bo govoril državni pravdnik Razgovor Hruščev-Thompson o konferenci m Nespremenjeno stališče ZDA glede razorožitve - Eisenhower ponavlja željo po izboljšanju odnosov s SZ - Stcvenson o pomoči nerazvitim deželam tuberkuloze ter ukrep, ki določa prispe vek deloda jalcev v blagajno za integracijo zaslužka industrijskih delavcev. U-stanovljen je bil medministrski odbor, ki bo izdelal zakon ske načrte za upravo poldr-žavnih podjetij. Odbor sestavljajo ministri pravosodja, zaklada in državnih udeležb. V zvezi z obiskom Naserja, proti kateremu so nastopili že znani atlantski politiki, je vlada sedaj objavila poluradno izjavo v kateri pravd, da je o vabilu na obisk, obvestila atlantski svet in vse svoje zaveznike ter da je Dul-lesovo tajništvo odgovorilo z izrazi «največjega zanimanja«. Socialdemokratsko vodstvo pa je odločno nastopilo (proti rimski federaciji PSDI, Jci se je proglasila za samostojno, ker vodstvo ni spoštovalo njenega sklepa, da bi občinski odbornik L’Eltore ostal v rimskem občinskem odboru in podpiral župana, ki je bil izvoljen s fašističnimi in monarhističnimi glasovi. Vodstvo PSDf je danes imenovalo komisarja, ki bo v rimski federaciji napravil red, pri čemer mu bodo pomagali štirje predstavniki vseh štirih socialdemokratskih struj. Vedno večje zanimanje vlada tudi za prijavo sodišču francoskega pisatelja Rogerja Peyrefitta zaradi članka «Rim papežev«. Komaj danes je uspelo novinarjem, da so mogli z njim govoriti, ker je bil odsoten iz Taormine, kjer stanuje, zaradi dvodnevnega izleta, £elo se je začudil, ko so mu povedali, da ga je država tožila; »Toda ali je prav res? Zdi se mi zelo čudno in zadeva je zelo zanimiva. Napisal sem članek «Rim papežev« za francoski časopis »P retext«, ki izhaja v Parizu. Vedel sem, da se italijanski novinarji zanimajo, da bi ga prevedli in objavili tudi tukaj v Italiji, toda nisem vedel, da je bil že objavljen.« Medtem pa je zunanje ministrstvo poslalo vatikansko protestno no- WASHINGTON, 25. — Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da se ZDA posvetujejo z drugimi prizadetimi državami o tem, kako naj bi se premaknili z mrtve točke glede razorožitve. Do sedaj pa ni bil sprejet še noben sklep. «Stališče ameriške vlade glede razorožitve je nespremenjeno,« je izjavil predstavnik v zvezi s pisanjem nekega ameriškega lista, da bi bile ZDA pri- pravljene začeti s Sovjetsko zvezo razgovore o vprašanjih, ki bi bila ločena od vprašanja razorožitve, predvsem pa o začasni prekinitvi jedrskih poizkusov, o ustanovitvi evropskega področja za nadzorstvo po kopnem in iz zraka ter za nadzorstvo stratosferskega prostora. »Lahko samo rečem, da so širjenem razorožitvenem odboru, ki ga je ustanovila glavna skupščina OZN.« Na koncu je predstavnik izjavil, da mu ni nič znanega c kakih posvetovanjih s Sovjetsko zvezo glede postopka. Iz Moskve pa poročajo, da sta Hruščev in ameriški poslanik v Moskvi Thompson na nedeljskem sprejemu v Kremlju ob 40. obletnici ustanovitve sovjetske vojske prvikrat govorila o sklicanju konference na najvišji stopnji. ameriško vlado kot pod- Govorila sta o celotnem vpra- laga za pogajanja še vedno veljavni zahodni predlogi od 29. avgusta 1957.» Predstavnik je dodal, da so ZDA seveda proučile sredstva, da se premaga sedanja mrtva točka in se posvetovale z drugimi vladami. Toda sprejet ni bil noben sklep. «ZDA, je nadaljeval predstavnik, so še vedno mnenja, da bi morala Sovjetska zveza pristati na sodelovanje v raz- šanju odnosov med Vzhodom in Zahodom ter o Eisenho-werjevem odgovoru Bulgani-nu. Vendar pa sta ostala vsak na svojem stališču. Ob odhodu iz Washingtona je Thomson izjavil, da ni dobil nobenih novih navodil. Zdi se, da za sedaj nima »posebnih navodil« za začetek pripravljalnih razgovorov, ker se ZDA še posvetujejo z zahodnimi državami. Razgovor lllllllllllIltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllUlMllllllllllltllllllllllllMIIIItllllailllllllllllllllllinilllllllllllOIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIttlllllftllllllllltlll do med osebami, je poudaril Piccardi, pač pa za načela. Sodišče iz Fiorence je poklicano, da napiše važno stran v večni knjigi odnosov med Cerkvijo in državo. Cerkev i-ma dva tisoč let življenja, toda italijanska država se ni rodila s jconkordatom in tudi ne, v nekem smislu, z ustavo. Moderna Italija s svojimi u-stanovami, s svojo ureditvijo izhaja vsaj iz časov formacije narodne enotnosti, t. j. iz časa preporoda. Tedaj so bili odnosi med državo jn Cerkvijo na splošno zadovoljivi. Čeprav se je politični položaj temelj:-to spremenil, smo že na terenu verske vojne in pismo, s katerim škof Fiordelli izjavlja, da ne priznava jurisdikcije i-talijanskega sodišča, je jasen dokaz o tem.« Advokat je zatem podrobno analiziral zakonodajo, ki se t -če konkordata in jo primerjal z ustavo. Pri tem je poudaril, da je država ohranila v celoti svojo suverenost nad Cerkvijo in se ni odpovedala svojim pravicam. Cerkev pa se s svoje strani skuša vriniti na področje pravic države in to se na noben način ne sme dovoliti. Advokat je dalje pobijal tezo, češ da ima samo Cerkev Po volitvah v Argentini Prve obljube in napovedi Frondizija peronislov Novoizvoljeni predsednik poziva na sodelovanje tudi tiste, ki so bili pri volitvah njegovi nasprotniki - Ukinjen odlok o prepovedi stavk BUENOS AIRES. 25. — Po neuradnih podatkih, ki jih objavlja argentinski tisk, je izid argentinskih volitev takšen: Vpisanih volivcev; 10.068.960, Glasovalo je: 8.457.370; v to število so vštete tudi bele glasovnice, niso pa vštete neveljavne glasovnice. Prejeli so; Frondizi (levi radikali) 4 milijone 084.586 glasov. Balbin (radikali centra) 2 milijona 580.269 glasov. Ayarragaray (demokristjani) 280.064 glasov. Palacios (socialisti) 253.857 glasov. Solano Lima (konservativci) 172.067 glasov. Na podlagi teh rezultatov bodo imeli Frondizijevi radikali v poslanski zbornici 133 sedežev od 187, medtem ko jih bo imel Balbin 52. Dva bosta pripadla liberalnim avtonomistom pokrajine Corrien-tes. Razen tega pa si je Eron-dizi zagotovil podporo 319 od 466 »volilnih mož« predsedniškega kolegija, ki bo 17. marca izvodil predsednika republike. Levi radikali so zmagali v vseh 22 pokralinah in v prestolnici ter tako dosegli maksimum sedežev, to je 319 .Zakon določa, da sme večinska stranka dobiti v vsaki pokrajini največ dve tretjini sedežev. Balbin je prejel v večini pokrajin vse sedeže, ki »o odpadli na manjšino, razen v pokrajini Corrientes, in bo tako razpolagal s 142 «volilnimi možmi«. Konservativna stranka je dobila sedeže manjšine v pokrajini Corrientes in bo tako imela pet se-1 dežev. Predsedniške volitve 17. marca v kolegiju »volilnih mož« bodo torej zgolj formalnost. V svoji prvi tiskovni konferenci po izvolitvi za predsednika je Frondizi najavil da bo njegova vlada gklicaila ustavodajno skupščino za reformo sedanje ustave, ki je od leta 1853 in je bila sarno nekoliko spremenjena za časa predsedovanja Aramburuja. Problem ustave sicer ne bo prišel na vrsto v tem letu, vendar smatra Frondizi to vprašanje za bistveno, da lahko ljudstvo začne živeti v pravem miru. Dobršen del argentinskega javnega mnenja sploh ne priznave ustave iz leta 1853, ki jo je začasna vlada zopet uveljavila po preklicu peronistične ustave, V zunanji politiki bo Argentina vzdrževala dobre odnose z vsemi državami na svetu. V zelo dobrih odnosih bo z ZDA in ostala bo tudi v Organizaciji ameriških držav. Podpirala bo OZN, ki kljub svojim slabostim, je dejal Frondizi, nudi možnost za mednarodne sporazume, V odnosih s Cerkvijo bo ostal sta-tus-quo, zlasti pa svoboda pouka. Vlada ne bo predložila kongresu zakona o ločitvi. Frondizi je obljubil splošno amnestijo. Glede eventualne vrnitve Perona pa je dejal, da bo imela Argentina od 1. maja dalje, to je od dne, ko bo on prevzel oblast, režim zakonitosti, kjer bo pravOsod-je neodvisno. Potemtakem ne bo vlada odločala o tem, če se bo smel ta ali oni državljan vrniti v Argentino. O možnosti svojega potova-,nja v inozemstvo pred urad- nim ustoličenjem je Frondizi dejal, da ne verjame, da bi lahko šel v Evropo ali v države Južne Amerike pred L majem, pač pa je možno, da bi šel neki njegov osebni predstavnik na študijsko potovanje. Včeraj zvečer je po radiu govoril predsednik Aramburu, ki je izrekel svoj pozdrav Frondiziju, za njim pa je govoril sam navoizvoljeni predsednik. Zahvalil se je milijonom Argentincev, ki so glasovali za njegovo stranko, ter izrecno povabil k sodelovanju tudi tiste, ki so pri volitvah bili njegovi nasprotniki. Na koncu je dejal, da bodo pod njegovim upravljanjem lahko vsi kritizirali delo vlade. Začasna argentinska vlada je ukinila odlok, s katerim je bila do 10. marca prepovedana vsaka stavka. Ta odlok je bil izdan 27. januarja z namenom, da bi se zavrl val stavk, zlasti pa stavk bančnih uradnikov in gradbenih delavcev, tik pred predsedniškimi volitvami. Neka peronistična skupina je na tiskovni konferenci, ki jo je imel bivši peronistični poslanec Jose Alonso, poudarila, da je Frondizijeva zmaga »peronistična zmaga«. A-lonso je dejal, da se bo stranka po vsej deželi zopet organizirala z ustanovitvijo pokrajinskih poveljstev. »Naše stališče do bodoče vlade, je izjavil Alonso, bo brezkompromisno vendar ne uporniško. Borili se bomo zakonito s perspektivo, da si lahko — ker predstavljamo večino — na zakonit način zagotovimo i oblast.* med Hruščevom in Thomsonom pa je vendarle prvi sovjetsko - ameriški stik glede vprašanja konference najvišjih. Eisenhower in Dulles pa sta danes govorila na nekem zborovanju za podporo ameriške politike za pomoč tujini. Ei-senhotver je v svojem govoru ponovil že znane argumente in je med drugim tudi izjavil; «Uspeh ameriških naporov za mir pa je v veliki meri odvisen od odnosov te države s Sovjetsko zvezo. Mi nujno želimo, da se ti odnosi izboljšajo«. Zatem pa je predsednik kritiziral sovjetsko gospodarsko pomoč nezadostno razvitim državam kot poizkus «za zagotovitev gospodarskega nadzorstva in zatem političnega nadzorstva nad državami, o katerih trdi, da jim pomaga«. Na zborovanju je bilo navzočih nad 1200 delegatov. Govorili so republikanski in demokratični govorniki. Med temi tudi podpredsednik Nixon, bivši predsednik Truman in demokratični voditelj Steven-son. Dulles je, kakor običajno, govoril o »nevarnosti mednarodnega komunizma«, Steven-son pa je predlagal, naj se gospodarska pomoč nezadostno razvitim državam organizira na mednarodni podlagi, in je dodal, da bi morale na tem področju povabiti Hruščeva za koordiniranje naporov Sovjetske zveze z napori Zahoda. «Tako sodelovanje, je dejal Stevenson, bi lahko preprečilo razsipanje in nevarnost izsiljevanja, ki nastaja zaradi konkurence pri teh naporih. Ce pa Rusi ne bi kazali zanimanja, da se pridružijo temu mednarodnemu naporu, tedaj bi ponudba vsaj razkrinkala prave vzroke, ki so podlaga sovjetskim programom za pomoč«. Stevenson je na koncu pozval vlado, naj pošlje znatno pomoč Indiji, ki ima precejšnje težave v izmenjavi s tujino. Del vojakov SZ odhaja iz Madžarske BUDIMPEŠTA, 25. — Glasilo madžarske KP »Nep Sza-badsag« poroča, da se je pričel odhod sovjetskih čet iz Miškolca. V Moskvi so že 6. januarja javili, da se bo iz Madžarske vrnilo 17.000 sovjetskih vojakov, današnja vest pa je prva, ki poroča o dejanskem začetku odhoda. Po zahodnih virih bo po odhodu čet iz Miškolca ostalo na Madžarskem še 60 do 80 tisoč sovjetskih vojakov. FLORENCA, 25. — Danes se je nadaljevala razprava proti škofu iz Prata Fiordelliju in duhovniku Aiaz-ziju. Zastopnik civilne stranke adv. Bocci je nadaljeval svoj govor, ki ga je včeraj prekinil. Najprej je podrobno analiziral določbe konkordata in poudaril, da se italijanska država s prvim členom tega konkordata ni odpovedala izvajanju proti kleru sankcij, ki jih predvideva njena pravna ureditev, in kler se ne more sklicevati na nobeno imuniteto pred državnimi kazenskimi zakoni. ——— ~ ; .. „„„„ plačilo skoae. «Ne gre za prav-Advokat je pripomnil, da, . .. , , če se hoče dati prava vrednost čl. 2 konkordata, ki določa svobodo škofa pri objavljanju in razobešanju ukazov, je treba to svobodo povezati s čl. 20 konkordata, t. j. s prisego škofa poglavarju italijanske države. »Ne pritožujemo se niti nad duhovnimi kaznimi niti nad cerkvenim grajanjem proti zakoncema Bellandi, je poudaril zagovornik, pač pa nad načinom in izrazi, s katerimi se- je škof izražal, ki za običajnega italijanskega državljana, naj bo njegova vera kakršna koli, pomenijo obrekovanje v smislu čl. 595 kazenskega zakonika.« Advokat Bocci je obtožil škofa Fiordellija, da je zadevo spravil izven verskega področja. ((Hotela se je moralna diskvalifikacija dveh ljudi, k1 nista kot svobodna človeka zagrešila nič drugega, nego da sta se poslužila ustanove, ki jo naša zakonodaja ščiti. Skcf iz Prata ni napravil torej samo nezakonito dejanje, pač pa zločin, ki je kazniv«. Govoril je zatem, tudi v i-menu Beliandijevih, advokat Ba-ttaglia, ki je poudaril, da je zadeva bila resna že 17. februarja 1957, ko je Fiordelli prišel pred preiskovalnega sodnika. »Toda sedaj, ko je škof s svojim pismom postavil ugovor, s katerim odklanja jurisdikcijo italijanske dr. žave, je zadeva zavzela dramatičen videz.« «Cerkev, je dodal advokat Battaglia, misli, da je prišla ura, ko lahko poslavlja ugovore pomanjkanja italijanske jurisdikcije nad škofi in duhovniki. To je prvo vprašanje, ki ga je treba rešili.« Advokat je zatem poudaril, da konkordat govori o imuniteti papeža, kardinalov, ko volijo papeža, ter škofov na koncilu ter o imuniteti aktov svete stolice. Druge imunitete ni. Imuniteta škofa za pastirska pisma ne obstaja. Advokat je med drugim tudi omenil, da je bilo vatikansko glasilo «Osservater3 Romano« zelo previdno, skoraj mlačr.o pri podpiranju škofa in ni zavzelo odločnega stališča. Pri nadaljevanju svoje pravne analize je advokat poudaril, da je škof kršil cv lo predkor.kordatno kanonično pravo, ter je dodal, da se vsa vprašanja lahko združijo v eno samo temeljno vprašanje: «Ce obstaja jurisdike-ja italijanskega zakona glede zločina, ki se očita škofu Fior-delliju, o čemer ni dvoma, obstaja tudi obsodba.« Vse te ugotovitve veljajo tudi za duhovnika Aiazzija, ki je obtožen tudi obrekovanja po tisku. Cc ne bi bilo tako, bi se ustvarila posebna imuniteta tudi za cerkveni tisk. «Civilna stranka, je zaključil advokat Battaglia, je napravi, la svojo dolžnost, ko je branila zakon Sedaj pripada čast te obrambe, ki se od blizu tiče vseh Italijanov, sodišču rz Florence.« Na koncu je advokat zahteval, naj sodisče u-gotovi popolno krivdo obtožencev in naj ju obsodi. Na popoldanski razpravi je govoril tretji in zadnji zastopnik civilne stranke advokat Piccardi. ki je tudi zahteval priznanje krivde dveh obtožencev in njiju obsodbo ter pravico določati meje svojega! duhovnega področja in cerkve« ne zakonodaje m da moya država samo vzeti na znanje določitev teh meja. Poudaril je, da je hotel Škot s svojim dejanjem zadeti ci» vilno ustar-ovo, ter da je hotel posvariti državljane z besedami: »Izbirati morate: Cerkev ali državo; toda pazite, če izberete državo, boste podvrženi cerkvenim kaznim.* KUltimat Cerkve, je nadaljeval advokat, zadeva ob temeljna načela naše pravne u-reditve in ob načeia ustavne listine.« Advokat je dalje pobijal ugovore obtožencev, češ da je dejanje potekalo v oblikah. ki jih predvideva ka* nonisko pravo, in je pripomnil, da tu nikogar sploh ne briga kanoriško pravo. Ce sol dejanja, ki se očitajo obtožencema žaljiva po kazenskem zakoniku, m pomenijo torej zločin, ostanejo taka, tudi če ka-noniško pravo predvideva taka oblike. Smo pred sodiščem i-talijanske republike in beseda prešuštvo ima v zavesti ljudstva en sam pomen. Ce jo hotel škof zadeti zakonca Bellandi, bi bil moral reči: »S civilno poreko ste stopili izven skupnosti katoličanov, toda niti ene besede več.« Advokat je končno poudaril, da hočejo milijoni Italijanov, in ne samo Italijanov, vedeti, ali se v okviru zakonov, italijanske države lahko ravnajo po svoji vesti in ali bodo zaščitene temeljne dobrine človeške osebnosti: čast in ugled. Jutri bo govoril državni pravdnik. tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimititiiiiiiiHiiiiiiiamuliniimiiiiiuitmiiifiliiliitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiinB Murphyjevi razgovori z Burgibo v Tunisu Pirteau ponavlja nepopustljivost Francije in ponovno wrL i vec«, fantastična komedija ■ , dej.; 23.00 Igra pianist Lecuona. T H S T 1. alo 11.30 Simfonična glasba; Nove italijanske popevk: Glasben'! album; 14.30 stran«; 16.30. Koncert Gui-do Cergoli; 17.30 «'V',an0I1v*5ti. in 4. dej.; 19.45 Sindikalne KOPER 257 m, 1169 kHz Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 15.00. ,230, Poročila v Ital.: 6.30, 17.15, 19.15, 22.30. ^ Rt; 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos 7.15 Glasba za dobro jutro, 12.05 Prenos RL; 13.40 Km«/" 1Z.OO rTC-UOS l\U. --bi u* nasveti: ((Racionalna upora )0, metnih g-nojiJ«; 13.45 Ud jj d i je do melodije; 14.30 K{!J življenje: «Prva dela v “14,50 vrtu — Obisk pri FtK»hr Dve Rukoveti Stevana „ ca; 15.25 Slovenske narodne ,40-16.00 PfeJl5 RL; 16.45 Ritm-i in popevke,"^ 1.30-22.15 P”1 ____________ | id t Borut Lesjak; 15.40-16.00 RL; 16.45 Ritmi in popevke^ -Lahka glasba; 19.; RL; 22.15 Plesna glasba. SLOVENIJA 327.1 m, 202,1 m, 212.* “j(|S 5.00 Pisan glasbeni spore?, n Pisana paleta; 9.00 Jezikovru He. govori; 9.15 30 minut za.‘J ^ lje domačih viž; 9.45 G*“f in slike: 10.10 Iz naših sh8*g,ai. koncertnih dvoran; 1100^ GLASBENA MATICA TRST Oskar Kjuder V soboto, 1. marca 1958 ob 20.30 v Avditoriju KONCERT Sodelujejo solisti: Elvira Piščanc sopran, Renato Kodermac - tenor, Miro Čuk . bariton. Tatjana Uršič - klavir, Andro Vuga - oboa. Žarko Hrvatič - violina. Orkester Glasbene Matice in pevski zbor prosvetnega društva «Siavko Škamperle«. Dirigent Oskar Kjuder Vabila bodo na razpolago od četrtka dalje v Tržaški knjigarni v Ut. sv. J rančiška 20. telefon 37338 ter v soboto od 19. ure do pričetka koncerta v Ul. Roma 15-11. I Z L K T I je potujejo', 11.35 gon- za višjo stopnjo; 12.05 "jzttfgp cert solistične glasbe; 12J Ht- tijski nasveti; 12.40 Skla®*. ^ riberta Svetela: 13.15 ""Ldo*"' plesi jugoslovanskih na ,njo 14.05 Radijska šola za „,01-stoonjo; 15.40 Pri klasičnm j; sirih; 16.C0 Kc-ncert P? |j.j5 17.15 Sestanek ob P^^Lourl* Operetni zvoki; 18.00 k“ pe pregled; 18.15 Edward »» 55; vrel: Skladbe o morju w-)g5) 18.30 Fantovske pesmi: Razgovori o mednarodnih ^ šanjih: 20.00 Odlomki ‘Zjpo- Giacoma Puccinija; 21.30-0fit-loženjsk-a glasba z velikan jj.IS strom Franka Cha-ksfield3- -^; Plesni orkester Radia Ljd 22.35 Zimska serenada. TELEVIZIJA jg.jO 17.00 Spored za otrok*- p-Poročila; 18.45 »Dv-a duca« ^j.: latnih rož«, komedija 20.30 Poročila; 21.00 Pesnu ( OLEP VERDI «. V petek ob 21. uri: ' zio: «JorijeVa hči«, pjotk' gledališka skupina ' mer - Alberta.zzi -Mauri - Toccafondi •j’ j v* zi. Ponovitev v sob°L|j(. čer i-n v'nedeljo pofl0®^ TEA!RO NLOVO ^ Danes ob 21. uri: G-David in Goli j at. Ab° LJUDSKI KONCEB,r V AVDITORIJ v t)u « Danes ob 21. urip. jjOn Avditoriju prvi lj?dsk jjjoT cert, ki ga bo dirigira-hj pls' gio Cambissa ob udel* jpir nistke Biance Pel lis-, ,v_ Pr redu so skladbe ' erdo ' pid1' cella, Liszta, Cambisse ski-Korsakova. Prodaja vstopnic v Protti. žl.*^ Excelsior. 15.30, 18.20, 21-nikl iz Peytona», Lan* vsl Hope Lange. Prepoved-1'' mladini pod 16 leti. prt' j Fenice. 16.00: »Možje nt°' Mladina prosvetnega društva »Andrej Cok« z Opčin prired dne 2.3.1958 enodnevni smučarski izlet ua Lokve. Vpisovanje vsak dan do srede 26. t. m. od 20. do 21, in v nedeljo od 11. do 12. ure v prostorih društva, Konko-nelska št. 1. Prosvetno društvo »Ivan Cankar« priredi v nedeljo 2. marca smučarski izlet v Sappado (Cima). Vpisovanje vsak večer v društvenih prostorih v Ul. Mon-tecchi 6-III. od 20. do 21. ure, SLIKE, ki jih je posnel Marid Magajna na otroškem rajanju in plesih, ki so bili v dvoram na stadionb «PrVi mat«, so na ogled v Tržaški knjigarni, Ul. sv.\ Frančiška 20. miiiHiiiniiuiiMiuiimiMiiiiMtmuMniiiMiHMMitniitiitmiiiMtiHiiiiiiMHHiiMiHiiiuimiiuiuii OD VČERAJ DO DANES ( MIIUNHA l‘BOSVOTA~] Prosvetno društvo »Rado Pregare« iz Hojana-Skorklje bo imelo v soboto dne 1.III.1958 ob 20. uri na svojem sedežu drugi občni zbor. Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 28. t. m. ob 18. url na sedežu, ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE Dne 25. februarja se je rodilo v Trstu 10 otrok, umrio Je 12 oseb, poroke nt bilo nobene. UMRLI SO: 63-letni Marto Slocca, 85-lema Giusepplria Stroh-berger, 4fi-letni Umberto Ciriani, 70-letm Krnesto Horvat, 86-letna Maria Madd-aloni, 91-letni Gia-oomo Goseltl, 77-letna Matilde H»diyo por. Pangos, 83-letna Gio-vanna Gregorlch por. Grison, 43-letha Ouglielmma Canzlanl por. Cataldo, 48-letna ltalta Prlncl-valll por. Zoppetll, 55-letnl Lu-ciano CristoUl, 80-letna Aristlde Scarpelli-ni, NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Carrnel, Trg Uatlbaldl 5; Benussi Ul. Cavana II; Al Ga-leno, Ul. S. Cdmo 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg S. l-rancesco 1; Ravasini, Trg Liberta 6. Valuto Milan Kun Zlati funt . . 5.700 — 3.900.— Marengo 4 600 — 1.850.— Dolar .... 624 — 627.— Frank franc. 129.— 132 — Frank Švicar. 144.— 146.— Sterling , , . 1.620.— 1.690 — Dinar . ... 78.— 83,— Šiling . , . 23.50 24.25 Zlato .... 707 — 709 — Zah. n. marka 146 — 148,— [ MAtl OPLAŠI ) MOTOGUZZI: Zigoto 98, kom pletno opremljen za vožnto, 145 tisoč. Plačilne olajšave. Izrabite priliko! Motelurgoncini-Motocarri, Cremascoll, Ul. F. Severo 18, Trik G. Moll, Sa-lvadion, Naztonale. 16.00: rij«, Ronald Reag*'1 ■ _ Davis. Supercinema. 15.30: - , p. K. Mere in M. P® cudn Sr Filodrammatico. 15.00: * o, mer Davida GordorgJUj, der, C. Borchers. h 1(, tata la fortuna«. -novs^-rt Gravlacielo. 15.30: «V°*Rp. kV potica«, F. Astaire u K jK,. Arcobaleno. 16.00: «Zr|T na«, A. Perkins 1n ' gl V Ista vision. Astra Rojan. 16.00: * y, 'ti in prosi«, V. HefU"' ^1 vvard. Capitol. 16.00: «La ra*f, V" palio«, V. Gassma . |j: F. Valen. ., ob . "M- Cristallo. 14.15, zadnja (,^8. «Vojna In mir«, A. e .|i< Fcrrer, H. Fonda ,0(1 U Alabarda. 16.00: ® rinei*'3? Severni tečaj« Ajda^tst"' C. Jurgens 111 U. ' »i j|š Aldebarari. 16.00: P. »rasseiur in Tech. Ml. prepdV. „j4Ka. i Ariston. 16.00: «GP®r te«*' dina« CinemascoP6' (jč Rogers, M. Kendi*; ,„K, 5^ Atmonia. 15.00: «S»^ j. nosna sulica«. 7* ,[VP Massimo, 16.00: L.-iger-D. Dars, R. & r Mlad. prep ^ £ - „ ,%oJ ^ Novo cine. staja«, M p. Odeon. Ib oO: nlj», uf< »a, med zvezda*" ^ blger, Radio, 16.00: F ec tta-ndel in rucolor. : »Venčni*- in ^ljubezniva lahkomiselnosl» V izvezi z bližajočimi se u-Pravnimi volitvami na Koroškem se razvija običajna in Povsem razumljiva volilna kampanja, toda v zvezi s to kampanjo so se koroški klerikalci iz avstrijske ljudske stranke ponovno vrgli na koroške Slovence. Njihovo glasilo je pod naslovom «Napačni argumenti« zapisalo, da se ko-! . 1. Slovenci neupravičeno pritožujejo nad gospodarsko zaostalostjo dvojezičnega o-r zemlja, ki je sicer ni mogoče zanikati, vendar da zanjo ni odgovorno ljudstvo večine. • 1Stv na^aljuje, da so na dvoličnem ozemlju cestne raz-1Tlere objektivno boljše kot v ostalih delih Koroške in da Podjetniki ustvarili marši-atero pomembno obrtno in jo ust rij 0 podjetje. List nasuje takole: se slovenski del prebi-s}Va 06 vključuje v zadovo- HATTEO MATTEOTTI mladim levim demokristjanom Ijivi meri v ta razvoj in se e poslužuje možnosti, potem more to edino le njemu “citati, ker ga pri tem vkl ju-evanJu ne ovira nihče. Na- »Protno tudi gospodarstvenik mskega ljudstva trpi na ta. ' * ,?eaktivnosti in si sam želi c le iniciative pri svojem so-(u ,anu drugega jezika... Tu-n s}ovenske narodne značil-gospodarjenja in dedo-tnalh’ k1 povzroča širjenje 'k in manjših posestnih žanje in s teni nujno obubo-ttvo ' n* kr!t’° večinsko Ijud-sic°’ kakor tudi ni krivo za lohi ^'zzbeznivo, toda le bolj ^komiselno in zaradi tega ^ gospodarno življenjsko , anje slovanskega podežel-Ske0« ljudstva.,, Zel n „1 . zanimivo je to pisanje n0 koroških demokrist javen’ ne^ Koroškim Slo-vk]06-01. očita, da se nočejo av v gospodarski razvoj očit r'^ske večine. Hkrati jim da so «ljube»nivo lahko- Piisei rii n*”' Od kod te karakte- ‘ztike koroških v«n, Slovencev, ne ktla'0, kdor koli je bil šel na koroškem in je prime V stik z našimi ljudmi, je »ost °Paziti le njihovo pridno' ni.ih°vo podjetnost in paramno,st. Ce so bolj vesele ■WVe’ s tem ni rečeno, da so ta.°«nšrtni Toda koroške ‘i ki imajo precej bese-Dunaju, bi svojim ko-je^tn «sodeželanom drugega Povr** rhorale najprej izsiliti ro^.^ov škode, ki so jo ko- flnje Slovenci utrpeli v času st; rt" vojne, ko so jih nacf ‘1 lzr- . Po‘em ^ropali in razselili in šele dajati lekcije. Adamič danes ■v KOPRU Setea ,nekaJ 2a mlade ljudi? ali a' Nemara celo za tega Djifa e®a Prikupnega predstav se m *slarejše generacijeii, Ki ie na koži in pod njo Žljjgg —— AU.1 111 ,1'j H "J ■ Strau a 2|izala zelena patina četv0ri°v<:8a valčka ali celo ki - ^ Zidaj gre za calypso. v», Za 0 Pela Majda Sepeto-rock a 1 bananami, pa za Vetih; nd- 1011 v originalni iz-t«r j s°l>sta Mojmirja Sepeta Ježka ^sertil°tn Milčinskega — *JumDi„n: ali veste- kaJ Je *° Veden.0 blues,,? Ce pre- lat rpl.Po irki' bi se to po r , : '-»m, ui »e iu ?jo Pa: ne skakajoči blues! *naii „^ara ste ze kdaj spo-Tutjj j. noro Valentino*? Kooer| ne’ Pridite danes v ,T°da Cer ni .nekaj podatkov, ki cert Zal^° '2 Prvega vira: kon-hrirejai avne jn Plesne glasbe 4<,>o v V ^opru 'm Piranu •liorske °Per in zavod itPri-kes;tr Prireditven. Plesni or-na ta rta(lia Ljubljana pride 5estavu 3n v sv°jein polnem ?*»o že 'n.2 vsemi solisti: dva ®ettv i**'1 PoPularna pev skladbic„ Jurk«vič bo zapela djr]u ’ ° mladem mornarju **itleč0 Pa Les Hrovvnovo Sl !tini i""1, MaJda Sep6 ! e*t m* ,p^ncoski chanson °*rieni^n^^Uew ,n tnimo ?°0evko caiypsa šaljivo • *>*nzon,,» ziv’ Kt"t,i M »n sla ? mng zavičajin h rosnjai, !*°mačih avtorjev) ltiH°Pila panh"Pie" Canc,la’1' sl p°Pevk? ludl v burka-«?*lil|e o ° Prnc,n kosu kjer Sv *vi*v.ac I ,ev Po-Adami* , “dirigent* Ho-i **niki, na. Kako korakajo Na?ent° odkrit 7 slasom *n fni Vam naštli Molmir S,,P* ‘Ita X ki ?th k I"° Se "eka| Oaies v k’1* ,a,’Ak0 p°- VP, '7-akm °Pru: Adatni-t|Sčka izaj„ pa ne tako?*, »evk *V soho?*’ P0,Pouri 'T-»ihk* 12 tlim 2ve'e''», po 1|,S »Ti sa "7e obraf aJ se, dai Ca »Sr. V!’e,,• pnlen. ‘nh>» * * mi” ‘rr «An 8e ,c°ska D„^rM*sta Lecuone k! Pal,[»i fn'"tal ”V kaVarn' Skr"0 Ve- ako napreJ- °atr,l|i,0st. da*mara pa )e se * svo„ru,e ,r,os a 0? C’. orkestrom v »Ulit«? e ni to v Kopru - PetnajstcLnevnik «Politi-ca», ki ga izdaja levo krilo demokrist j anske stranke, objavlja v svoji poslednji številki pismo, ki ga je Mat,-teo Matteotti naslovil na njegovega odgovornega u-rednika, Nicolo Pistellija in ki se zadržuje na aktualnih vprašanjih italijanskega političnega življenja. To njegovo pismo je povezano z vprašanjem,- o katerem se danes mnogo diskutira, namreč, ali bo v novem parlamentarnem ravnotežju, ki bo izšlo iz bližnjih volitev, možno sodelovanje med demokristjani, socialdemokrati, socialisti in silami laične levice. Matteotti pravi, da je tudi on prepričan, da je vprašanje socializma v Italiji povezano z vprašanjem Kr-j ščanske demokracije, ker dialog med temi silami u-streza glavni perspektivi politične borbe in predstavlja v Italiji enega od pogojev za demokratično rešitev velikih družbenih vprašanj. Matteotti hkrati poudarja, da je — kakor to dokazuje izkušnja koalicijskih in e-nobarvnih vlad DC — vključitev delavskega razreda v organe državnega upravljanja nemogoča, dokler bodo v vodstvu DC odločali desničarski krogi. Tudi PS-DI, ki je sodeloval v koalicijskih vladah od leta 11)48 do 1950 in od 1954 do 1957, je ugotovil, da DC ni v stanju izvesti z odločnostjo globlje dejanske obnove ržave in da se večinska ranka vedno bolj opira na konservativne interese, ki so končno zavrli vsakršen njen reformatorski polet. Nato se Matteotti sprašuje, kako bi mogli pospešiti novo usmeritev Krščanske demokracije, kar zlasti zanima levo krilo v tej stranki. Pri tem je treba po mnenju Matteottija strogo ločiti med politiko in vero, kajti vedno večja podrejenost DC Cerkvi in Vatikanu povzroča programsko nepremičnost, ki v glavnem ustreza potrebam naj višjih cerkvenih oblasti. Samo taka nujna in stroga ločitev med politiko in vero bo o-mogočila katoliškim delavskim množicam, da se bodo brez pridržkov borile skupaj z drugimi delavci. Glede tega, da bi se DC rešiia desničarskega vpliva, pa je Matteotti mnenja, da bi se to moglo zgoditi (v kolikor je to sploh mogoče) le v primeru, da se DC prenovi in da imamo v I-taliji veliko aktivno socialistično stranko. Matteotti odklanja zamisel levega krila DC, ki predlaga vladno koalicijo med demokristjani, socialdemokrati in republikanci, češ da bi tako vlado sprejeli vsi pristaši Krščanske demokracije. Vprav zaradi tega, ker bi tako koalicijo sprejela celotna DC, bi taka koalicija, po mnenju Matteottija, pomenila krepitev nepremičnosti in bi privedla do tistega centriz-ma, ki ga tudi levo krilo DC smatra za neustreznega in negativnega. Zaradi tega Matteotti nasprotuje novemu eksperimentu med temi tremi strankami po volitvah, zlasti ker si socialdemokrati prizadevajo, da bi dosegli združitev vseh socialistov. Kajti samo taka močna združena socialistična stranka bi bila v stanju sodelovati s Krščansko demokracijo na enakopravni osnovi, v skupnem programu, ne da bi se pri tem morali odreči lastnim ideološkim postavkam. Samo taka močna socialistična sila more premaknit) notranje ravnotežje v DC in jo prisiliti na sporazum z demokratično in socialistično levico. Na to bodo mnogi demokristjani ugovarjali, da PSI ne daje zadostnega jamstva, da hoče reforme v demokraciji in ob popolnem spoštovanju svobode, ker je še vezan s komunisti. Matteotti odgovarja, da ta povezanost obstaja še v sindikatih in v občinskih upravah; hkrati pa dodaja, da je treba P3I nuditi neko alternativo. Predvsem je treba ugotoviti tiste potencialne zakone, ki vodijo PSI k avtonomiji, pospeševati jih brez nestrpnosti in brez ultimatumov. Matteotti postavlja naslednje vprašanje; Ali mislite, da bi bila eaša stranka pripravljena jutri sodelovati z združenim socialističnim gibanjem, ki bi razpolagalo s pet do šest milijoni glasov, neodvisno od komunistov, ki bi zahtevalo uveljavljanje ustave, agrarno reformo, resno reformo šolstva, sindikalni zakon, ki naj zajamči svobodo stavke, in gospodarsko politiko, ki naj uspešno in resno pobija brezposelnost in zmanjša socialne razlike? če mislite, da, tedaj mi verjemite, da je najboljša pot pripraviti mirno, s potrpežljivostjo, to perspektivo, ne da bi pri tem prihajali na dan s formulami, ki bi dejansko le zavirale proces socialistične združitve, hkrati pa bi tvegali, da potisnemo PSI pormvno v objem KPI. če bi pa se vaša stranka ne hotela odreči svojemu integralistič-nemu usmerjanju, bi soda listom v Italiji ne preosta lo drugega, kot iti po poti po kateri so šle druge brat ske stranke v Evropi, od. Nemčije do Belgije. # Skof Pietro Fiordelli, ki sta ga zakonca Bellandi tožila zaradi žaljenja časti, ker ju je zaradi civilne poroke proglasil za «javna grešnika*, živeča v (škandaloznem konkubinatu*. Razprava se je začela predvčerajšnjim pred kazenskim sodiščem v Florenci r i TRI TEDNE MED ALŽIRSKIMI PARTIZANI i ..J Dva dni čakali in eno noč smo zaman na francoski konvoj 4. je v Morda je v organizaciji FLN-ALN najbolj značilno dejstvo, da je civilna, politična in vojačka oblast popolnoma združena. Poveljnik e- ukvarjati se s civillnimi; sod. note ALn v vilaji, conn, na njmj. gospodarskimi in verski- Področje Bone je pokrito s hrastovimi gozdovi in grmovjem, zato je kot nalašč za partizansko borbo področju ali sektorju ima popolno oblast. Vsak poveljnik sektorja je odgovoren poveljniku področja, ta poveljniku cone, vsak poveljnik cone pa odgovarja poveljniku vdaje. Slednji pa je odgovoren CCE. Enote AL.N niso enote določene «stranke«. Strogo vzeto tudi sa-m FLN ni stranka, ampak skupna fronta za proti-francosko borbo. Kot sem že rekel, je poveljnik enote ALN hkrati predstavnik osrednje oblasti FL-N. V civilnih zadevah se on posvetuje z «džemami» (narodna ®ku,pščin»), ki volijo 5 ((delegatov«, ti pa imajo nalogo IIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIMIIIIIIIlllllflllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllfllll POROČILO TREH AMERIŠKIH STROKOVNJAKOV Koncentratija radioaktivnosti se v kosteh otrok nevarno veča v Čeprav smo prišli lani le do ene stopetdesetine tiste doze, ki je že smrtnonevarna, se pri otrocih ta koncentracija tako naglo veča, da bi znalo naše stoletje poznati novo bolezen, nekakšno «atomsko gobavost» O vprašanju razorožitve in predvsem o prenehanju atomskih poskusov govore in pišejo že leta. Posebno kar se tiče atomskih im vodikovih poskusov postaja stvar pereča, in to ne več le zaradi potencialne nevarnosti za obstoj človeštva v primeru vojne, ampak tudi zaradi škodljivosti atomskega žarčenja. Te dni zaseda v New Vorku posebna ko- misija OZN, ki obravnava vprav vprašanje škodljivosti atomskih in vodikovih poskusov zaradi žarčenja. Nemajhno presenečenje v zvezi s tem vprašanjem so vzbudili trije znanstveniki s kolumbijskega vseučilišča v ZDA, ko so pred dnevi objavili neko svoje poročilo o jedrski nevarnosti in o nevarnosti atomov, ki žie sedaj, v mirni dobi, ogrožajo človeštvo. Njihovo poročilo se nanaša na posledice poskusov z atomskim orožjem, ki so bili izvršeni lansko leto in to ne le poizkusov v -ZDA, ampak tudi drugod po svetu. Ti trije znanstveniki zatrjujejo, da se je količina radioaktivnega stroncija «90» v človeških kosteh samo v letu 1957 povečala za 33 od- * Na Jordanskem parlamentu vihra, med jordansko in iraško zastavo, tudi zastava nove arao-ske zveze med Jordanijo in Irakom iiiitiiiimiiuiimiimiiimiiitimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiitiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiitiitiiimiimiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiittiiiiiiitiiiiia LENINGRAJSKI BALET JUTRI V JUGOSLAVIJI Jutri pride v Jugoslavijo na gostovanje leningrajski balet «Kirov». Sovjetski baletni umetniki bodo gostovali v Beogradu z dvema baletoma, in sicer z ((Labodjim jezerom» P. 1. Čajkovskega in ((Kamnitim cvetom» Sergeja Prokofjeva. V Beogradu bodo ostali štiri dni, potem pa bodo uprizorili ista dva baleta in še balet ((Gisella» v Zagrebu. Mimo teh treh. baletov bodo nastopili tako v Beogradu kot v nekaterih drugih jugoslovanskih centrih Skop-tju, Sarajevu, Novem Sadu, še z izbranimi odlomki iz baletov «Surala», sPepelkati, ((Taras Buljban, «Cajana» itd. — Po načrtu, ki ga je objavila jugoslovanska Koncertna direkcija, ki se je domenila za gostovanje tega sovjetskega baletnega ansambla v Jugoslaviji, bo balet «Kirov» (120 umetnikov) bržčas 11). marca nastopil tudi v Ljubljani. Razslavp čeiflcih slikarjev v FLRJ in jugoslovanu/tih v CSR Komisija za kulturne stike s tujino pripravlja že za prihodnji mesec reli/co razstavo sodobnega češkoslova-škega slikarstva in kipar- stva. Razstava bo verjetno v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. V zameno pa bodo a-prila odprli u Pragi razstavo sodobnega jugoslovanskega slikarstva in kiparstva. Mimo glavnega mesta Češkoslovaške bo razstava sodobne jugoslovanske umetnosti odšla še v Bratislavo in Brno. Posebna zanimivost razstave jugoslovanskega slikarstva in kiparstva, ki bo odšla na Češkoslovaško, je v tem, da bomo predstavili v glavnem . likovne umetnike mlajše generacije, one, ki so se uveljavili v našem likovnem življenju po tej vojni. Od ^lovenskih slikarjev in kiparjev bodo zastopani Miro Cetin, Jože Ciuha, Stojan Batič, Jaka Savinšek, Marko Šuštaršič in France Slana. Skopski balet v Grčiji Balet skopskega narodnega gledališča je odpotoval včeraj na enotedensko turnejo v Grčijo. V Solunu bodo nastopili s iestimi predstavami, mimo - tega pa bo orkester skopske Opere in baleta priredi! v glavnem mestu severne Grčije samostojen simfonični koncert. Predvidevajo tudi, da bodo skopski baletniki odpotovali v Atene, kjer bodo prav tako nastopili z dvema ali s tremi baleti, I. mednarodni festival znanstveno-tehničnih filmov Preteklo nedeljo so v Beogradu odprli prvi Mednarodni festival znanstveno-tehničnih filmov, ki ga organizira Jugoslovansko društvo za napredek znanosti in tehnike «Nikola Tesla«. Festival je otvoril predsednik društva inž. Predrag Djurdjevič. Ta festival znanstveno-tehničnih filmov se je dejansko začel že 5. februarja in so do sedaj predvajali te filme že v Bkoplju, Kosovski Mitroviči, Titogradu, Sarajevu, Ljubljani, Zagrebu in Novem Sadu. Program festivala je zelo zanimiv; na njem prikazujejo 23 znanstveno-tehničnih folmov iz 14 dežel, od katerih je 5 jugoslovanskih. Ob zaključku prvega mednarodnega festivala znanstveno-tehničnih filmov, bodo 2S. t.m. razdelili nagrade «Nikola Tesla» in ((Boris Kidrič» za najboljše jugoslovanske in inozemske filme s področja znanosti m tehnike. stotkov, to se pravi za eno tretjino. Največji odstotek povečanja te koncentracije so opazili na otrocih, pri katerih se, posebno pri onih izpod 4 let starosti, koncentracija radioaktivne snovi v kosteh veča z desetkrat večjo naglico kot prj odraslih. To pomeni, da bo vsako nadaljnje leto in vsaka nova vrši a poskusov z atomskim a-li vodikovim orožjem v velikanski meri, rekli bi v a-ritmetični postopici «atomi-zirala« mlade organizme. Iz tega sledi, da so najmlajše generacije že tik pred strahotno, smrtonosno nevarnostjo. Dr. Lawrence Kulp. Arthur Schulber in Walter Ek-kelmann, strokovnjaki geološkega observatorija v La-montu, so ugotovili, da je j koncentracija radioaktivnosti v človeškem organizmu že dosegla eno stopetdeseti-no one mere, ki povzroči smrt. Ce se poskusi z atomskim in vodikovim orožjem nadaljujejo z današnjo naglico, bomo že pred letom 2000 dosegli koncentracijo e. ne petine smrtonosne doze. Številka ene stopetdesetine. kot dokazujejo strokovnjaki, velia za ves s.vet, toda na področjih poskusov z jedrskim orožjem je ((atomska zastrupitev« mnogo večja in nevarnejša. Istega dne, ko je ameriški tisk objavil te porazne ugotovitve povsem verodostojnih znanstvenikov, je list «New York Post« prinesel vest, da se je od leta 1954 do konca lanskega leta zrušilo nad ZDA 6 težkih bombnikov, ki so nosili atomske in druge jedrske bombe. Nekaj teh bombnikov, ki so se znašli v nevarnosti, je svoje breme odvrglo v Atlantski oziroma Tihi ocean. O tem smo že na kratko poročali pred dnevi, ko smo tudi rekli, da a-meriško vojno ministrstvo teh vesti ni zanikalo. Vrnimo se spet k atomskim in termonukilearnim poskusom. Ti poskusi se nadaljujejo kljub vsem pozivom, kljub grožnjam in u-gotovitvam, kakršne so objavili prej omenjeni trije a-meriški znanstveniki. Samo ameriški predstavniški dom je za letošnje leto odobril izredno, postavko ene milijarde 410 milijonov dolarjev za izstrelke, katerih večina, če ne vsi, bodo nosili atomsko glavo. Ker niti druge dežele na tej ali na oni strani Atlantskega oceana še niso prenehale in, kot kaže, ne nameravajo prenehati v tej oboroževalni tekmi, in se jim čedalje novi partnerji celo pridružujejo, perspektive zares niso kdo ve kako prijetne. V kolikor javnemu mnenju čimprej ne uspe izsiliti prenehanja teh poskusov, bo človeštvo ob koncu letošnjega leta ugotovilo nadaljnje povečanje smrtonosnih «u-sedlin*, ki se zbirajo v kosteh. Ob koncu prihodnjega leta in naslednjih let bomo torej beležili le povečanje odstotkov in tako bo radioaktivnost postala nova bolezen, , nekakšna gobavost 20. stoletja z vsemi ustreznimi, vsekakor strahotnimi posledicami mi vprašanji ter tudi s civilno žandarmerijo. ((Delegati« in «džeme» morejo izražart svoje mnenje le v posvetovalnem smislu. Na področjih njihove pristojnosti častniki AL»N nabirajo ljudi za vojsko, vodijo vojaške operacije, vzdržujejo stike s tajnimi skupinami v mestih, nadzirajo civilno in vojaško žandarmerijo, vodijo politično propagando, predsedujejo vojaškim in civilnim sodiščem, upravljajo deželo, določajo in pobirajo davek. V praksi pa poveljnik ALN vendarle poverja upravljanje civilnih poslov svojemu političnemu ((pomočniku», to je (političnemu komisarju e-nofe». Poreklo in funkcija ((političnega komisarja« v e-' notah ALN je precej drugačna od funkcije političnega komisarja v italijanskih partizanskih brigadah, skratka on pri borbeni enoti ni predstavnik politične oblasti ali določene atranke. Je enostavno častnik, ki je pokazal posebna nagnjenja do nalog civilne u-prave. Povečini izhaja iz iste borbene enote, v kateri je vršil funkcijo, na položaj političnega komisarja pa je prišei po normalni vojaški službi. CXn je stalno pod poveljstvom poveljnika enote ALN, vendar se mi zdi, da se (ta pojav je važen vsaj v majhnih enotah) politični komisarji dejansko začenjajo razlikovati od vojaških poveljnikov i.n dobivati lastno fiziognomijo in lastno osebnost. Nedavno je CCE izjavil, da je potrebno bolj določiti naloge političnih komisarjev. Ti se morajo ukvarjati z organizacijo in vzgojo ljudstva, s propagando in informacijami, s psihološko vojno (odnoisi s prebivalstvom, z evropsko manjšino, z vojnimi ujetniki), s financami in preskrbo, Politični komisar torej deluje v tesnem stiku z ljudstvom, zato je jasno, da je on, po sami svoji vlogi eden od politično najbolj zrelih, ^častnikov v okviru ALN. To — ponavljani — vsaj v okviru manjših borbenih enot. V enotah ALN se v splošnem smatra, da bodo po končani vojni politični komisarji prevzeli državno upravo. Zaradi tega se — kljub enotnosti poveljstva — veruje, da se predstavniki vojaške oblasti čedalje bolj razlikujejo od predstavnikov civilne oblasti. Porajata se dve kategoriji, e-na kategorija »vojakov«, druga pa ((civilnih funkcionarjev« (v mnogih primerih ((političnih«), ki sta brez dvoma določeni, da bosta v bodočem Alžiru imeli važno vlogo. Sedaj je nemogoče predvidevati, ati bo ena od teh dveh kategorij izkoristila položaj na račun druge in ali bo med njima nujen tudi spor. Vse sile alžirskega ljudstva so mobilizirane za vojno. Vsak Aižiirec, pa naj živi v Alžiru ali v Franciji, mora dajati FLN davek 100 frankov na mesec za vsakega člana družine alf pa sedmi del pridelka. Te dajatve se — povsem razumljivo — večajo a-li manjšajo in to v odnosu na finančne razmere, v katerih posamezna družina živi. To pa ni edina pot. po kateri prihaja ALN do sredstev, ki so potrebna za vojno. Ostala sredstva dotekajo od prodaje pridelkov v tujino, s področij, ki so pod kontrolo ALN, od odkupnine, ki jo francoski koloni plačajo, da bi se izogniti uničenju lastnega posestva, od pomoči afriških in azijskih dežel. Ne vem, če i-ma FLN tudi druge vire dohodkov. Področje Bore je v sever- deževalo in zemlja, ki je že itak prepojena z vlago, se j« spremenila v blatno strugo, kjer se borci in mezgi stalno spotikajo. Sicer p'a je nemogoče ubrati pot po cesti, ki po-%rezuje Tarf iz Lacroixom in se umakniti iz gozda, kajti ta cesta je stalno pod francoskim nadzorstvom. Nebo j e še vedno pokrito z oblaki in okoli 8. ure začne padati gost dež. ki kaj kmalu spremeni naše uniforme (tudi meni so nadeli uniformo «felahov», ki je zelo. podobna uniformi a-m e riški h «marinesov») v premočene cunje. Voda nam začenja curljati na hrbet. Mokri smo do kože in tudi v čevljih imamo že vodo, tako da je pohod še napornejši. Okoli 'i Alžirski borci za svobodo svoje dežele bredejo neko reko in nosijo s seboj ranjence nem predelu. Tu operirata prvi in drugi bataljon Vzhodne baze. To področje je pokrito povečini s hrastovimi gozdovi in tu in tam z grmovjem. Ta kraj je gorat in skalnat. Potoki in rečice, ki tečejo skozi gozdove, spremenijo steze v blatne' struge, kjer se ti noga vdira do členkov in zato je tod hoja naporna in počasna. Zato pa je severni del področja Bone zelo primeren za partizansko borbo. In v teh krajih se je vršil moj «pohod proti sovražniku« v spremstvu 3. čete prvega bataljona Vzhodne baze. Na tem področju sem imel priložnost od blizu spoznati taktiko in tet-žavnost partizanske borbe in vsakdanje življenje in junaštvo borcev alžirske osvobodilne vojske. Nekega novembrskega jutra ob žori smo zapustili poveljstvo prvega bataljona in se napotili proti določenemu kraju na zahodni strani središča LacroiS; vsega skupaj nas je bilo okrog 30 mož. Pred nami gre patrulja na razdalji približno enega kilometra in prav takšna patrulja nas spremlja na enaki razdalji ob naši levi strani. Vso noč je iiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiHiiKiiifiiiiniiiiuiimitiiiiiiiimnmiiiiiiitniniiMHHHHiKUHiitiftuainiiHiH, ODKRILI SO JIH V SIBIRIJI Diamantna polja Po bogastvu se morejo meriti z onimi v Južni Ameriki, ki dajejo 95 odst. svetovne proizvodnje Se pred nekaj leti so menili ruski geologi, da v njihovi deželi ni pomembnejših diamantnih polj, naraščajoče potrebe industrije po teh Trdih kamnih pa so jih prisilile, da so začeli načrtneje raziskovati vzhodna področja sovjetske države. Tako je objavila revija sovjetske znan, stvene akademije v eni svojih najnovejših številk, da so odkrili pomembna diamantna polja v severozahodnem delu Sibirije. Znano je tudi, da so geologi že leta 1958 našli v zahodnem delu Jakutije diamantna polja, ki se po bogastvu lahko merijo z onimi v Južni A-friki. Prav tako predvsem zaradi industrijskih potreb so začeli prizadevneje proučevati neraziskana področja tudi na o-zemlju Združenih držav, hkrati pa so uvedli proizvodnjo umetnih diamantov. Umetne diamante pridobivajo iz ogljika, ki ga izpostavijo izredno visokemu pritisku in u-strezni temperaturi. Po napovedih bo dosegla proizvodnja umetnih, predvsem industrijskih diamantov že do konca letošnjega leta 3,5 milijona karatov, kar je precejšnja količina, če vemo, da ZDA uvažajo zdaj letno do li) milijonov karatov diamantov. Mednarodna družba kot last- desete dež preneha in na nebu se vidi bleščeč pramen, čudovita mavrica, ki razpotegne svoje lepe barve z enega vrha gore do drugega. Počasi se z brega spustimo v dolino in nato pospešimo v drugi breg. Pohod se nadaljuje vse dopoldne. ko prispemo do skupine kmečkih bajt. Od ted se širi razgled na dolino. kjer leži tudi mestece Lacroix. Tu si postavimo taborišče, da bi počakali nove vesti glede razporeditve «sovražnika». Okoli 4. ure popoldne nas neki ob-veščevalec obvesti, da bo francoski vojaški konvoj, ki drži stik med Bono in Lacallo, naslednji dan prispel v Lacro:x, Zato je zelo verjetno, da bodo Francozi poslali svoje patrulje v okolico Lacroixa. Ob petih popoldne se slišijo tri eksplozije, ki druga za drugo razparajo zrak. Pred seboj v dolini vidimo, kako brizgne v zrak zemlja in kako se hkrati dvigajo v zrak trije beli oblački. ,So to tri eksplozije min, ki so jih Francozi iz Lacroixa izstrelili s svojimi minometalci, Ali Francozi že vedo, da smo prispeli mi? Poveljnik čete, podporočnik Bel. Khacem, mi pravi, da francoska posadka strelja verjetno kar v slepo. Preprečiti bi verjetno hotela, da bi se tod vgnezdile zasede, ki bi napadle konvoj, ki ima priti jutri. Za vsak primer pa bomo ponoči naše taborišče zapusti-li in se preselili na nasprotni hrib. Seveda bomo šli mimo Laeroixa. Za sedaj torgj ne preostane drugega, kot da se odpočijemo. Za odhod smo počakali no£ in luno. Borci korakajo v gosjem redu in v popolni tišini. Le za malenkost se njihovi obrisi ločijo od obrisov dreves. Gremo skozi del gozda, ki so ga požgali z zažigalnimi bombami. Izpod nog se nam dviga pepel, ki nam jemlje dih in ki počrni vso našo obleko in tudi obraze. Povsem blizu gremo mimo Lacroixa, na samih sto metrov od mesteca, tako da točno razločimo luči in lajanje psov ter zategel klic neke straže. V temni noči prekoračimo tudi cesto, ki je čez dan pod stalnim francoskim nadzorstvom. Platneni čevlji se na cesti niti ne slišijo. Prepovedano je vsako govorjenje, prepovedano je prižiganje cigaret, nihče ne sme niti počivati brez posebnega dovoljenja poveljnika če. te. RAFFAELLO UBOLD1 nica južnoafriških diamantnih polj — sestavljajo zastopniki angleškega, belgijskega in južnoafriškega kapitala — je dajala doslej na svetovni trg letno do 20 milijonov karatov diamantov, kar je v svetovnem merilu 95 odstotkov. Karat je prodajala po 30 angleških šilingov, proizvodna cena ameriških umetnih diamantov pa znaša 42 angleških šilingov, vendar se bo spričo izpopolnjene produkcije sčasoma znatno znižala. Kaže torej, da bodo diamanti iz Sibirije in umetni po industrijskih kvalitetah baje povsem enakovredni o-nim, ki so ameriškega izvora, v kratkem preplavili svetovni trg in sprožili nepričakovane spremembe. (Nadaljevanje sledi) up t~ Takšne burje pa res še nisem doživeli PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 26. februafja 1958 Gori§ko-bene§bi dnevnik Tiskovno sporočilo Delavske zbornice o položaju v SAFOG Urad za podjetja IRI v Trstu naj se sestane z ravnateljstvom Konfederalna delavska zbornica nam je poslala v objavo sledeče sporočilo: »Tajništvo Konfederalne delavske zbornice smatra za potrebno, da seznani javnost z besedilom pisma, ki ga je 22. februarja poslalo ustanovljenemu medsiodikalnemu deželnemu uradu za podjetja IRI v Trstu. V tem pismu obravnava pekoče proizvodno vprašanje v SAFOG v Gorici. Pismo se glasi: Po poslabšanju proizvodnega položaja v livarni SAFOG je bil 14. februarja t. 1. sklenjen med ravnateljstvom SAFOG in notranjo komisijo tovarniški sporazum, ki bo veljal za tri mesece. Ta sporazum se nanaša na znižanje delovnega časa, dopolnilno blagajno iin izredno doklado podjetja. Pri naslednjem zmenku 12. februarja je ravnateljstvo SAFOG sporočilo notranji komisiji, da se j'e proizvodnja še bolj poslabšala ter tako povzročila še večje Skrbi. Notranja komisija je 13. februarja poslala sindikalnim organizacijam pismo, v katerem jih je obvestila o nastalem položaju. 24. februarja pa je notranja komisija na sestanku s sindikalnimi organizacijami zahtevala, naj se pri IRI in Fin-meccanica ugotovi, kakšne so perspektive za delo v oddelku za lito železo, če se modernizira, kot je predvideno. V tem smislu se Je podpisana organizacija s pomočjo vsedržavnega vodstva FIOM obrnila že 10. oktobra 1957 na predsedstvo Finmeccanice s pismom, ki ga objavljamo nekoliko niže. Zaradi zgoraj navedenih razlogov in pooblastila, ki nam ga je dala notranja komisija, pozivamo naslovljeni urad, naj določi sestanek z ravnateljstvom SAFOG, da se prouči zaskrbljujoč položaj, v katerem se je znašlo podjetje;.« Besedilo pisma, ki ga je vsedržavno vodstvo FIOM poslalo 10. oktobra predsedstvu Finmeccanice v Rim; Naša organizacija iz Gorice (pokrajinska organizacija FIOM, op, ur.) nam je sporočila, da je v podjetju SAFOG, ki spada v vašo Skupino, položaj zelo resen. Nekaj delavcev že dela po znižanem delovnem času, govori pa se, da se bo število še povečalo. | Ker smo prepričani, da se zanimate za to vprašanje, vam predlagamo, da s primernimi ukrepi odpravite skrbi delavcev glede nadaljnje zaposlitve. Ti ukrepi, ki bi razčistili položaj, bi se lahko dosegli s sestankom med sindikalnimi organizacijami in notranjo komisijo. Za vsedržavno tajništvo: V1TTORIO FOA’ Pogreb Franca Pavletiča danes popoldne Iz Sovodenj smo izvedeli, da bo pogreb pokojnega Franca Pavletiča, ki je preminil v nedeljo dopoldne v gori-ški bolnišnici, danes popoldne ob 15. uri. Truplo pokojnika bodo pripeljali iz g o riške bolnišnice do vasi, kjer se bodo ob 15. uri na kraju »Ob kamnu« zbrali domači pogrebci, ki bodo nepozabnega domačina spremljali nato v pogrebnem sprevodu do pokopališča v Sovodnjah. 11. redni občni zbor SPD iz Gorice V nedeljo 2. marca bo v Gorici v restavraciji »Zvezda« 11. redni občni zbor Slovenskega planinskega društva. Dnevni red obsega 7 točk; med drugim bodo člani dali razrešnico staremu odboru in izvolili novega. Pomenili se bodo tudi o letošnjem programu društva ter pregledali njegovo dejavnost v preteklem letu. Popoldne istega dne je predvideni izlet do Kekčeve koče na Katarinci, če bo seveda lepo vreme. ««-------- Zenska iz Ronk utonila v Soči Pred dnevi je neki kmetovalec našel v Soči pri mostu v Turjaku žensko truplo. O najdbi je brž obvestil orožnike, ki so prišli v družbi trži-škega pre-torja na kraj sam in truplo pregledali. Čeprav niso pri njej našli nobenega dokumenta, so kmalu ugotovili, da je utopljenka 30-letna Laura Buffolo iz Ronk. Pokojnica je bila mati dveh o-trok. Ze nekaj časa je bila hudo potrta in živčno izčrpa- na, Netkaj dni pred nesrečo je zapustila hišo, češ da gre obiskat svoje starše v San Piera. Od tistega dne se ni več vrnila. IZ STA*NDREZA Prosveto oživiti! Zadnje čase je postalo življenje v Standrežu zeio živahno. Sestali so se neposredni obdelovalci m podali obračun svojega dela, sestali so se tudi politični predstavniki. Vaščani z velikim zadovoljstvom spremljajo te pojave in se sprašujejo, kdaj se bo kaj zganilo tudi na prosvetnem področju. V tako števiini vasi, kakor je Standrež, bi prav lahko spravili skupaj nekaj ljudi in se s kakšnim prosvetnim delom predstavili doma in po okolici. če se v manjših vaseh najdejo ljudje, ki so voljni nekaj žrtvovati za prosvetno življenje, bi se v štan-drežu tudi. Samo začeti je treba, pa bo šlo. Delegacija ANPI se je vrnila Kot smo poročali, se je nedeljske manifestacije odporniškega gibanja v Rimu udeležila tudi delegacija goriskega ANPI, v kateri je bil kot zastopnik bivših slovenskih partizanov tov. Anton Bensa iz Gorice. Delegacija, ki se je v nedeljo dopoldne pridružila večtisočglavi množici, ki je manifestirala za odporniško gibanje in njegove pridobitve, se je v ponedeljek vrnila zopet v Gorico. Potrjen stari odbor Podpornega društva Preteklo nedeljo je bil v prostorih ZSPD v Gorici redni občnii zbor Podpornega društva za Goriško. Po preči-tanju zapisnika so odborniki in še nekateri drugi člani, ki so se udeležili zbora, pregledali delo društva v letu 1957. Društvo je skušalo po svojih močeh pomagati ftjidem, ki so bili v težkem ekonomskem položaju in pa študentovski mladini. Prisotni člani so pohvalili delo odbora in ga vnovič potrdili. S 'OK 3. etapa kolesarske dirke po Sardiniji Rolland s pomočjo Van Looya ntrdil svoj vodilni položaj Van Looy prvi na cilju v Cagliariju ■ Pokopališče zračnic na gramozni cesti Milili IIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllHIIIIMIHIHIIHIII IIIIIHI lili lllllllll IHIIIllllllll Dva procesa na prizivnem sodišču Ekonomični lonec spravil žensko na zatožno klop Prizivno sodišče je Diomiri Zorzi potrdilo prvotno kazen Več sreče je imel Tržačan Luigi Busin llllllll lllllllll II llllllllllllll IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIlillllMIIIIIIII lllllllll lllllllll lili IIIIM lili llllll 1111111111 Ob veliki udeležbi ljudi v Tržiču Uspel sprevod alegoričnih vozov Letos so presenetili vozovi otrok Pripravljalni odbor tržiške »Cantade«, ki je zaradi slabega vremena preložil povorko alegoričnih vozov od pustnega torka na nedeljo, je imel pri tem zelo srečno roko: v nedeljo je bilo vreme kot nalašč za manifestacije take vrste, kakršno je tradicionalno pustovanje, Prireditev je privabila v Tržič zelo veliko ljudi iz Trsta in Vidma ter drugih krajev Goriške, z veseljem so ogledovali številne alegorične vozove, ki so prišli na povorko tudi iz oddaljenejših krajev. Posebna značilnost letošnjega sprevoda alegoričnih Vozov je bilo veliko število vozov z udeležbo otrok. Ti vozovi so bili otroški duši primerno okrašeni in so jih občudovalci toplo pozdravili. Goričani so se predstavili s Sneguljčico in sedmimi palčki. Organizatorji so nagradili odrasle udeležence s 100.000, 70.000 in 40.000 lirami, otroke pa s 40.000, 30.000 in 20.000 lirami. Tisti vozovi, ki niso zasedli nobenega izmed prvih treh mest, so bili nagrajeni s tolažilno nagrado v znesku 15.000 lir. Med odraslimi je na prvem mestu voz z imenom »Pepel-ka», med otroki pa «Alice v čudoviti deželi«. «»—• Asfaltirali bodo cesto na Sveto goro Pred dnevi je pokrajinska uprava izbrala podjetje, ki bo asfaltiralo pokrajinsko cesto med Čedadom in Sveto goro v Benečiji. Ce bodo vremenske prilike ugodne, bodo z deli pričeli 1. marca. Diomira Zorzi iz Gorice je spomladi 1. 1956 izvedela, da se bo poročila hčerka njene dobre prijateljice Marije Gravner, in ker se je hotela poroke udeležiti, je začela razmišljati, kakšno darilo naj bi kupila mladi nevesti. Nekega dne je odšla v trgovino gospodinjskih predmetov Sac-comani v Ul. IX. agosto in zaprosila prodajalko, naj ji pokaže večji lonec na pritisk s paro. Ko ji je prodajalka Gina Mani ustregla ter ji razkazala vrsto zadnjih modelov se je Zorzi jeva začela pogajati za ceno in se odločila za lonec vreden 11.000 lir. Ker pa ni imela pri sebi denarja, je Manijevi dejala, da je, Marija Cfravper z..Drevoreda XX. septemhra in dobra prijateljica trgovčeve matere Karmele Komel. Tako si je z lažnimi podatki pridobila zaupanje prodajalke in lonec odnesla domov, ne da bi zanj položila niti beliča. Ob-ijubila je sicer, da po naslednji dan prinesla 3.000 lir in za ostalo vsoto podpisala menice, toda ni je bilo več na spregled. Trgovec je po pripovedovanju prodajalke takoj zasumil, da gre za premišljeno dejanje ženske, ki se je hotela na lahek način dobro odrezati pred nevesto in je Zorzijevo kmalu tudi našel ter ji zagrozil, da jo bo tožil, če ne bo poravnala vsega dol. ga. Zenska pa je položila le 1.700 lir za prvi obrok, potem pa je kar pozabila na sprejeto obvezo in tako je romala pred goriškega sodnika, ki jo je 20. februarja lanskega leta obsodil na 2 meseca in 20 dni zaporne kazni. Zorzijeva pa z razsodbo go-riške okrajne sodnije ni bila zadovoljna in se je pritožila na prizivno sodišče, toda to je včeraj po pregledu vseh dokumentov in ponovnem zaslišanju obtoženke ter prič, Diomiro Zorzi spoznalo za krivo, ji potrdilo prvotno kazen in jo obsodilo še na plačilo novih sodnih stroškov. * * * Na prizivno sodišče se je pritožil tudi 60-letni tržaški gradbeni mojster Luigi Bu-set iz Ul. Giulia 14, katerega je zaradi prometne nesreče, ki naj bi jo povzročil 1. 1954, obsodila pogojno okrajna sodnija v Gradiški na 13.000 lir globe in povračilo sodnih stroškov. Buset je po prepričanju ’ o-fcrajnega sodnika v Gradiški z avtomobilom trčil v vespo ter Edoardu Vecchiettu in Giovanni Battans povzročil telesne poškodbe, ker se ni pravočasno spomnil, da bi dvignil puščico, s katero bi opozoril ljudi, da namerava spremeniti smer vožnje. Na prizivnem sodišču je Buset trdil, da je puščico dvignil in da je Vecchiet sam povzročil padec vespe, zarad. izgube ravnotežja na vozilu. Vecchiet in Battansova sta bila zaradi prejetih poškodb tudi več dni v bolnišnici in slednja tudi sedaj ne more popolnoma sprožiti prstov leve roke. Brizivno sodišče v Gorici je pregledalo vse k procesu priložene dokumente in zaslišalo agente cestne policije ter odločilo, da se prvotna obsodba sodnije v Gradiški razveljavi ter se Buseta oprosti, ker ni storil kaznivega dejanja. Preds. sodišča dr. Suich, sodnika dr. Cenesi in dr, Del-fino, zapisnikar Omeri. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine, Ul. Rabatta 18. tel. 21-24. Kino v Gorici CORSO. 16.30: «Polna življenja«, J. Hollyday, R. Conte. VERDI, 16.30: «Golo mesto«, D. Hard. VITTORIA. 17.00: «Sanje v predalu«, Lea Massari, E. Pagani. CENTRALE. 17.15: «Skandiai-berg, albanski heroj«, O. Ko rava, v technicolorju. MODERNO. 17.00: »Sloni v pragozdu«. Kino v Tržiču EXCELSIOR. 16.00: »Planet, na katerem je pekel zelen«, J. Davis in B. Turner. AZZURRO. 17.30: »Zenska iz sanij«, P. Booni in T. Moora. PRINCIPE. 17.30: «Peklenski meteor«, G. William in L. Albright. ca izletela Rolland m Van Looy. Do cilja je manjkalo še 50 km m nihče razen Bo-nija in Keteleerija ni imel moči m volje, da bi jima sledil. Rolland in Van Looy sta diktirala h,i,’er tempo in se izmenjavala v vodstvu, medtem ko je glavnina zaman skušala vplivati na zmanjšanju njune hitrosti Tudi poskus Fal-larinija, ki se je za trenutek približal vodilni četvorici, je klavrno propadel. Glavnina se je morala tako zadovoljiti z znatnim zaostankom, 11 kolesarjev pa je celo izgubilo stik z njo, medtem ko sta Ciancola in Chacon odstopila. Na stadion v Cagliariju je vodilna četvorica privozila i-stočasno, v zaključnem sprintu pa so sodelovali le Van Looy, Keteleer in Boni, ker je Rollandu počila zračnica. Van Looy je seveda zmaigal brez težarv, Rolland pa si je utrdil vodstvo v splošni klasifikaciji. Vrstni red v 3. etapi Nuoro-Cagliari (199 km): 1. Van Looy 6.19’IS”, s povprečno hitrostjo 31.478 km (z odbitkom CAGLIARI, 25. — Štiri epizode so bile značilne za današnjo etapo kolesarske dirke po Sardiniji, Nuoro - Cagliari, v kateri je zmagal Belgijec Van Looy. Prvo epizodo je predstavljal dvoboj med Montijem in Pambiancom za osvojitev gorske nagrade, drugo grobnica zračnic vzdolž 40 km dolge ceste, posute z ostrim kamenjem, tretjo poskus pobega Derijcka, katerega je preprečil Louison Bobet in četrto pečat, ki ga je dal plošni klasifikaciji Rolland ob odkriti podpori Van Looya. Na 5 km dolgem spustu takoj po startu je ušel Monti z edinim namenom, da si pribori gorsko nagrado. Pri Oni-feriju je imel že 1’10” prednosti pred ostalimi, kar bi mo-.-da zadostovalo za. uresničitev njegovega namena, če ne bi bilo Paimbianca, ki se je takoj po končanem spustu podal na lov za Montijem in ga na prvem vzponu tudi dohitel. Tod!a Pambianco je bil še enkrat žrtev svoje neizkušenosti. Monti se je namreč pustil vileči skorj prav do gorskega cilja, tedaj pa je močno potegnil in prehitel Pambianca za 5 dolžin kolesa, z zaostankom minute in pol pa so sledili v vrstnem redu Failari-ni, Ciampi, Carlesi, Derijcke, Cestari itd. V kratkem spustu in v naslednjem vzponu so se vsi kolesarji spet združili, toda kaj kmalu je prišlo do prave razdrobitve skupine na že o-menjenem odseku ceste, posute z ostrim kamenjem. Samo dva dirkača Baldini m L. Bobet sta ta odsek prevozih brez preluknjanja, vsi ostali pa so preluknjali povprečno po trikrat, medtem ko je Ge-mimiani izgubil zaradi incidentov kar 20 minut. Po raznih peripetijah in z izredno požrtvovalnostjo so se končno malo pred Sorgono Baildiniju in Bobetu pridružili še Sabbadin, Assirelli, Van Looy, Keteleer, Ciampi, Fal larini, nekaj pozneje Coppi, Bover in Derijcke in končno De Bruyne z ostalimi, nakar se je na lepši cesti vnela bitka. Prvi je napadel Derijcke. toda L. Bobet mu m pustil dihati, kar je bil prvi znak, da namerava francoska ekipa za vsako ceno braniti vodilni položaj Rollanda. In ko se je po kakih 40 km natezanja z Bobetom Derijcke izčrpan ustavil, sta iz glavnine, ki se jima je približala, kot streli- iiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinilittiiiiii Italijansko košarkarsko prvenstvo Pomlajena ženska ekipa Stock brez naporov premagala Stando 30", 6.18’48 ’); 2. Keteleer z odbitkom 15", 6.19’3”; 3. Boni, 4. Rolland 6.19T8”, 5. Carlesi 6.2712”, 6. Baldini, 7. Poblet, 8. Bruni, 9. Ciampi, 10. Monti, 11. Derijcke, 15. Fornara, 20. Nencini, 21. Pambianco, 22. Sabbadin, 23. Coppi, 28. Baha montes, 30. De Bruyne, 32. De. lilippis, 33. L. Bobet, 34. Fa-bri (vsi s časom Carlesi ja), 35. Gaggero 6.33’48”, 36. Alba ni 6.48’47” 38. Fantini 6.58’32 ’ 43. Geminiani, 46. Padovan, Odstopila sta Ciancola in Chacon (Sp.). Splošni vrstni red po 3. etapi: 1. Rolland 14.05T5", 2. Keteleer 14.10’36”, 3. Van Looy 10’59”, 4. Boni 11’50”, 5. De-filippis 1502”, 6. Sabbadin 15T7”, 7. Pambianco 19’19”, 8. Conterno in L. Bobet 14.19’23' 10. Fabbri in Bover 14.19’26” 12. De Bruyne, Fallarini, Ron-chini, Fini, Coletto, Ciampi, Baldini 14.19’44”, 19. Derijcke 14.2029”, 20. Bruni 21’05”, 21. Fornara, Assirelli, Coppi, Cou-vreur, Bahamontes, Nencini, Messina, Poblet, Cestari 14.12’ in 23”, itd. Avstrijski nogometaši za svet. prvenstvo DUNAJ, 25. — Zvezni kapetan avstrijske nogometne reprezentance. Josef Argauer, je sestavil listo z imeni 26 igralcev, izmed katerih bo izbral enajstorico z rezervami, ki bo zastopala Avstrijo na svetovnem prvenstvu. Ti i-gralei bodo imeli prvi trening 26. t. m., ki bo obenem služil tudi kot priprava za tekmo z Italijo, ki bo 23. marca na Dunaju. Na seznamu so naslednji igralci: Vratarji: Schmid. Engelme-ier, Zeman. Szamvald; Branilci (vključno s centei-halfi): Halla, Happel, Stotz, Okllman, Svoboda, Hasen-kopf; Stranski krilci: Hanappi, Koller, Tamandl. Barschandt; Napadalci: Senekowitsch, Bu-zek. Koerner II., Wagner L, Sgerm, Schleger, Horak, Hof, Knoll, Hammerl, Kozliček I., N in a us. ATLETIKA Mugoša zmagal v ZDA NEW YORK, 25. — Jugoslovanski atle-t Veliša Mugoša, ki se ze dalj časa mudi na turneji po ZDA. je sinoči zmagal v New Yorku v teku na 3 milje s časom 13’54”2. Drugi je bil Amerikanec John Macv. V teku na 1 miljo je zmagal Irec Dellany pred svetovnim rekorderjem Rozsavoelgyjem. Pokrajinski nogomet (V. SERIJA Rezultati 19. kola: »CRDA * Chieti 2:1, »Treviso - Falk Vo* barno 1:0. »Anconitana * ® , las 2:0, 'Beltuno - Maržah » »Moglia - Pordenone 4:1, ”ro Gcrizia . Dolo 3:0. »Pescara* Vittorio Ve-neto 4:0, 'Forll OZO Mantova 0:0. IIIIIIIIIIIIIIUHItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllinilllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllll Epilog tragične dirke v Havani Fangio^ spelna Ugrabitelji so z njim ravnali korektno - Nasprotujoče si domneve o vzrokih tragičnega incidenta - Moos trdi, da gre za sabotažo HAVANA, 25. — Kubanski uporniki Fidela Castra so danes zjutraj ob 5,30 po italijanskem času (23.30 pc lokalnem) izpustili na svooodo Juana Manuela Fangia, katerega so ugrabili nekaj ur pred avtomobilsko dirko v Havani, ki. se je končala s tragično nesrečo o kateri smo poročali včeraj. Po predhodnem telefonskem sporočilu na argentinsko veleposlaništvo v Havani, so uporniki pustili Fangia samega na dogovorjenem mestu v neki hisi, kamor se je okrog 23. ure odpravil sam argentinski poslanik P. Lyinch s svojim osebnim tajnikom in konzulom. Fangio jih je sprejel nasmejanega obraza in se nato z njimi podal na argentinsko veleposlaništvo. Na vprašanja novinarjev je Fangio izjavil, da so uporniki ravnali z njim zelo korektno, ni pa hotel odgovarjati Nesrečen poraz ekipe CMM v zadnjih minutah igre Zaradi mednarodne tekme med Italijo in Sovjetsko zvezo je državno košarkarsko prvenstvo počivalo v vseh višjih moških serijah, redno pa se je nadaljevalo v ženski A seriji, kjer st odigrali 16. kolo. Za edino večje presenečenje so poskrbele košarkarice iz Mes-sine, ki so na svojem igrišču sicer tesno, a povsem zasluženo premagale ekipo OMSA iz Faenze. Za las je manjkalo, da ne bi z zmago presenetile tudi košarkarice Krožka trgovske mornarice CMM iz Trsta, ki so nastopile v Milanu proti ekipi Chlorodont in še tri minute pred koncem vodile s 33:31, nato pa izgubile s 35:33. V ostalih treh srečanjih so favoriti dosegli lahke zmage. Vodilna ekipa Stock iz Trsta je odpravila Stando iz Milana z rezultatom 48:35. Tržačanke se niso posebno trudile in večji del tekme so igrale s pomlajeno vrsto, ker je oilo jasno, da jim zmaga ne more uiti. Polčas so zaključile z rezultatom 22:16 v svojo aorist, v prvih minutah drugega polčasa pa so svoje vodstvo ceio povečale na 32:16. Proti koncu so se gostimje znatno popravile m skoraj dohitele domače. Tedaj pa sta vstopili v igro Magris in Vascotto in z nekaj streli iz daljave zopet povečali vodstvo. Izdatno zmago so tokrat dosegle tudi košarkarice iz Vidma nad ekipo Autonomi, in tudi ekipa FIAT iz Turina je z lahkoto odpravila ekipo Far’ iz Mantove. Položaj na lestvici se po tem' kolu ni spremenil in je naslednji: 16 15 1 813 536 31 16 14 2 666 620 30 16 12 4 676 553 28 16 10 6 553 572 26 16 8 8 55o 510 24 16 5 11 583 669 21 Chlorodont 16 5 11 621 701 21 CMM Mantova Stock Uddmese Fiat OMSA Autonomi Standa na podrobna vprašanja o njegovem kratkotrajnem »jetm-štvu«. 'Dejal je, da so mu u pomiki sicer razlagali, zakaj so ga ugrabili, da pa ni vsega razumel. V času svojega «jetnistva» je trikrat menjal bivališče vendar pa ni zapustil Havane. Noč je prespal sam v sobi in zjutraj so mu prinesli zajtrk k postelji. Ob koncu svojega razgovora z novinarji je Fangio dejal, da je kot Argentinec , zadovoljen, c» je njegova ugrabitev služba kakšni dobri stvari m da se bo prihodnje leto še vrnil v Havano, če ga bodo seveda povabili na dirko. Pozneje j« Fangio v hotelu «Lincoln» izjavil, da bo čez dva dni odpotoval v New York m nat« v Italijo in Francijo. Ponov 1 je tudi, da ne more dati nobenih podatkov o svojih ugrabiteljih. O tragičnem incidentu, ki je povzročil smrt petih oseb in veliko število ranjenih, krožijo še vedno najrazličnejše govorice in domneve. Angleški dirkač Stirling Moss, ki ;e v trenutku nesreče vodil in k: je bil zaradi tega proglašen za zmagovalca, je izjavil, da gre po njegovem mnenju sabotažo m da so uporniki namerno povzročili na progi oljne madeže. Organizatorji dirke pa zatrjujejo, da je praktično nemogoče, da bi oljne madeže povzročili uporniki in da do nezgode dirkača Cifuen tesa sploh ni prišlo zaradi oljnih madežev pač pa iz razlogov, ki jih bo treba šele ugotoviti. Zdravstveno stanje ponesr” čenega kubanskega dirkača se je medtem kljub hudim poškodbam znatno izboljšalo in zdravniki menijo, da si bo kmalu opomogel, če ne bodo nastopile komplikacije. Antili — Argentina. Prvi medeonski finale Evropa — Daljni vzhod bo 15. decembra. Zmagovalec se bo nato pomeril z zmagovalcem ameriške cone. DVIGANJE UTEŽI MOSKVA, 25. — Dva sovjetska dvigalca uteži sta izboljšala svetovna rekorda. V lahki kategoriji je Georgij Lob-janidze dvignil v Rostovu 128 kg, kar je pol kg boljše Lestvica: Mantova 19 11 Treviso Anconit. Pescara Hellas Marzoli Pordenon P. Gorizia 19 Moglia 19 Chieti 19 CRDA IS F orli 19 V. Veneto 19 Falk V ob. 19 Beliuno 19 Trav. Dolo 19 19 10 19 9 19 8 19 8 19 7 10 6 7 1 34 11 9 1 31 12 5 29 16 23 5 31 19 22 5 25 19 22 5 30 27 5 25 27 20, 8 20 21 8 21 24 1J 5 8 6 25 29 5 7 7 20 25 ‘ 5 8 22 26 * 5 9 28 40 6 10 18 19 2 8 9 16 30 2 4 11 17 34.12 II. KATEGORIJA Rezultati 19. kola: gruaro - Audace 3:1. »Civtf lese - Clodia 2:0. ‘Tre1«® Merano 1:0. 'Pelizzari - F« ziana 2:1, »Aurora - Rover^P 3:1, »Bassano - Saici 1:1, ® c zano - Sava 4:1. 'Pont* ’ Pietro . Schio 1:0, Lestvica 4 36 16 f. 5 37 17 26 4 27 21 25 5 34 22 21 6 22 16 2} 7 28 3 7 2 3 28 2J 6 20 19 * 8 24 27 » 7 20 20 * 8 2 4 27 7 9 23 28 ’ 9 20 15 ? 9 17 32 5 10 22 23 H 14 12 37, » DILETANTI Rezultati 21. kola: »RoncM ‘ Sava 19 11 4 Bolzano 19 12 2 Bassano 19 10 5 Trento 19 10 4 Schio 19 8 5 Rovereto 19 9 3 Pčllizzari 19 8 4 Aurora 19 6 7 Portogr. 19 8 3 Saiici 10 5 7 Audace 19 6 5 Merano 19 6 4 P.S.Pietro 19 7 3 Cividallese 19 5 5 Ponziana 19 5 4 Clodia 19 2 3 Muggesa-na 0:0, »Romans . SaO Giovanni 2:2. »Amoco - San t’An,na 3:2, 'CRDA - Roman* Silver 2:1. »Cava Romana Itala 4:3. ‘Libertas - JurvPn„o na 2:2. *Edera - San Cancia 1:1, 'lstria - Cormonese Mossa - »Fortitudo 1:0. Lestvica: Fortitudo 21 15 2 0:0, Edera Libertas Ronchi S. Giov. Mugges. lstria Itala CItDA Cava R. 21 13 4 20 11 6 21 9 7 4 61 29 4 48 20 “J 3 36 2 5 « 35 J 20 ,9 6 5 27 24 * 21 10 3 8 30 27 2. 20 9 4 7 33 21 21 8 6 21 9 4 20 8 5 ji -- .------------------ ,-------------- 21 6 5 10 34 36 ^ od starega rekorda Kabout- Amoeo 21 5 5 11 21 c , , rt na So 1: Cormonese 19 5 9 R. Silver 21 7 Mossa 7 37 3? 8 28 H 7 32 35 5 18 1?, 4 10 29 41 jj 15 TENIS Žrebanje parov v ameriški coni MELBOURNE, 25. — Izid žrebanja parov v ameriški coni tekmovanja za Davisov pokal: Britansikii Antili — Argentina, ZDA — Venezuela, Kuba — Kanada. Izraei bo v 16 4 12 658 697 20 1 prvem turnusu prost, v dru- 16 4 12 550 682 20 gem pa se bo srečal z zma- P. Messina 16 3 13 558 767 19 i govalcem dvoboja Britanski VLADIMIR BARTOL 9. v ALAMUT , Opravljali so gospodinjska dela, čistili, pospravljali, prali in skrbeli za red in snago v celi hiši. Vsi skopljenci pa so z Apamo vred stanovali v nekem posebnem vrtu, ki so ga od njihovega ločili prekopi. Skopljenci so imeli tam poslopje zase. Apami pa je pripadala posebna hišica. Vse te stvari so v Halimi samo še netile radovednost. Ni si upala spraševati spričo Mirjam. Komaj je čakala, da bi bili s Saro spet na samem. Kosilo se je zdelo Halimi prava gostija. Mehka perut-ninja pečenka s prijetno dišečo obaro, razno sočivje, cvrtje, sir, pogača, medene slaščice s kuhanim sadjem. In za nameček še čaša pijače, ki je Halimi čudno zavrtela misli. «To je vino,« ji je šepnila Sara. «Seiduna nam ga je dovolil.« Po kosilu sta šli v svojo spalnico. Bili sta sami in Halima je vprašala: «Ali sme Seiduna dovoliti vino, če ga je Prerok prepovedal?« »Sme. Saj sem ti rekla, da je prvi za Alahom. Novi prerok je.» «Rekla si, da ni razen Mirjam in Apame še nihče od v a« videl Seidune?« »Nihče, razen Adija, ki je njegov zaupnik. Toda Adi in Apama se na smrt sovražita. Sploh Apama nikogar ne mara. Ko je bila mlada, je bila zelo lepa, in zdaj jo grize, da j« vse minilo.« »Kdo je pravzaprav Apama?« »Pst. To je strašna ženska. Pozna vse skrivnosti ljubezni in Seiduna jo je pripeljal sem, da bi se kaj naučile od nje. Slišala boš popoldne. V mladosti je menda mnogo uživala.« «čemu se neki moramo učiti toliko stvari?« »Natančno tega ne vem. Mislim pa, da moramo biti pripravljene za Seiduno.« «Ali smo namenjene za njegov harem?« »Mogoče. Zdaj mi pa ti povej, če me imaš že kaj rada?« Halima je nejevoljno namrgodila obraz. Jezilo jo je, da jo je Sara spraševala take neumnosti, ko bi morala sama poizvedeti še toliko važnih stvari. Legla je vznak na svojo posteljo, si podprla glavo z rokami in se zagledala v strop. Sara je sedla poleg nje. Nepremično je strmela vanjo. Nenadoma se je sklonila k njej in jo začela strastno poljubljati. Halima se je najprej delala, kot da se vse to ne tiče nje. Toda poljubljanje ji je postalo nadležno, da je naposled odrinila Saro od sebe. »Rada bi vedela, kaj namerava Seiduna z nami,« je dejala. Sara se je odsopla in si uredila lase. »To bi hotela tudi jaz vedeti,« je odvrnila. »Toda nihče o tem ne govori in tudi izpraševati je prepovedano.« »Kaj misliš, da bi kdo mogel pobegniti od tod?« »Mar si ob pamet, da sprašuješ o takih stvareh, ko si komaj prišla? Ko bi te slišala Apama! Kaj nisi videla one utrdbe na skali? Preko nje je edini izhod v svet. Pa udari tja, če si upaš!« »Čigav je neki oni grad?« »čigav neki?! Vse, kar vidiš tod okrog, z nami vred, je last Seidune.« »Ali živi Seiduna na onem gradu?« »Ne vem. Mogoče,« «In ne veš, kako se imenuje ta kraj?« »Ne vem. Preveč izprašuješ. Morda še Apama in Adi ne vesta tega. Samo Mirjam.« «Zakaj samo Mirjam?« «Saj sem ti povedala, da 'sta si dobra.« »Kaj to pomeni, da sta si dobra?« »Da sta si kakor mož in žena.« »Kdo pa je tebi to povedal?« ♦Pst. To smo dekleta same pogodile.« »Tega ne razumem.« »Seveda ne moreš, ko še nisi bila v haremu,« »Ali si ti bila v haremu?« «Bila sem, sladki ljubček. Ko bi ti vedela! Moj gospodar je bil šejk Moavija. V začetku sem mu bila sužnja, Kupil me je, ko mi je bilo dvanajst let. Potem sem mu postala ljubica. Prav tako, kakor zdaj jaz pri tebi, je sedel nekoč na robu mojega ležišča in me gledal. Rekel mi je: ,Moja sladka črna mačica.’ Poljubil me je. Ko bi ti mogla povedati, kako mi je bilo! Bil je krasen mož. Vse njegove žene so bile ljubosumne name. Toda nič mi niso mogle, saj je imel mene izmed vseh najrajši. Od same jeze in zavisti so se starale in postajale zmerom grše. Jemal me je na svoje pohode. Nekoč nas je napadlo sovražno pleme. Preden so se utegnili naši moški postaviti v bran, so me razbojniki ugrabili in me odvedli s seboj. Prodali so me v Basri na sejmu za Našega gospoda, Bila sem tako nesrečna.« Na glas je zajokala. Težke, debele kaplje so padale Halimi na lica in grudi. »Ne bodi žalostna, Sara. Saj ti je dobro pri nas.« «Ko bi vedela, da me imaš le malo rada, pa bi mi bilo laže. Tako lep je bil moj Moavija in tako zelo me je ljubil.« «Saj te imam rada, Sara,« je dejala Halima, Pustila se je poljubovati. (Nadaljevanje sledi) SamfAnna 21 5 4 12 26 Juventina 21 5 4 12 39 55.« P.Romans 19 4 4 11 23 4»; S. Canc. 21 4 4 13 19 ■*» iiii"** dinova, v srednji kategoriji pa je Bogdanovski dvignil 136 kg in za pol kg izboljšat-lastni rekord. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin111 Jugoslovansko nogometno prvenstvo Partizan prevze vodstvo po dveh porazih Crvena zvezda si popravlja položaj Tudi drugo pomladansko kc. lo jugoslovanskega nogometnega prvenstva je dalo nekaj nepričakovanih rezultatov. Jesenski prvak Radnič-Ki iz Beograda je moral že drugič zaporedoma kloniti, tokrat z visokim rezultatom v Sarajevu proti Železničarju, kjer je izgubil kar s 3:0. Njegov poraz je omogočil Partizanu, da »e je prebil na vrh skupno z Dinamom, ki pa ima slabši količnik v golih. Partizan je v Subotici zasluženo premagal Spartaka, Dinamo pa v Mostarju Veleža s 3:2. čeprav so domači po prvem polčasu vodili z 2:1. Za precejšnje presenečenje je poskrbel tudi Vardar, ki je v Zagrebu premagal istoimensko enajsterico z 2:0 m deli sedaj tretje mesto z Radnič kim. medtem ko je Zagreb zadnji in kot tak tudi najverjetnejši kandidat za izpad. Crvena zvezda, ki je prvo polovico prvenstva zaključila prav blizu dna, se je z dvema zaporednima zmagama povzpela k vrhu. Tokrat je v ogorčeni borbi premagala na svojem igrišču žilavo Vojvodino z 2:1, pri čemer pa sc, njeni napadalci zapravili Več KINO PROSEK-KONTOVEl predvaja danes 26. t. in. ob 19.30 uri Universal film: « VELIKA JEČA Ni? stoodstotnih priložnosti- p kaj dobro ne gre Hajduld%vii je moral doma kljub v -pij* z 2:0 v prvem polčasu, Pr. p stiti točko Budučnosti P'riislii zultatu 3:3. Drugi SP . ie predstavnik — Split pa Ee°Hra d* pustil obe točki v z rezultatom 2:0. , j, • Rezultati 15. kola: "ri. . Dinamo 2:3 (2:1). Zagre , Vardar 0:2 (0:1), Žele*1)1? . Padnički 3:0 (2:0), HaJ®,«• Budučnost 3:3 (2:0), * Partizan 1:2 (1:1), Beogj* Split 2:0 (1:0), Crvena ^ - Vojvodina 2:1 (1:0). Lestvica: Partizan Dinamo Radnički Vardar Crv. zvezda Železničar Hajduk Vojvodina Budučnost Reograd Split Velež Spartak Zagreb 15 8 4 3 2*:2« ! 15 9 2 4 23;?j (I 15 8 2 5 36;2 15 7 4 4 1»;'; 1« 15 5 6 4 20-2 15 6 3 6 29.2 (5 15 6 3 6 19-L )< 15 6 2 7 27 2 ,4 15 4 6 5 »2-2 jj 15 5 4 6 19,'j (J 15 6 1 8 20$ , 15 5 2 8 22-2 ,, 15 5 1 9 20$ (0 15 3 4 8 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod žTT * Kino v Krjžd £ t A®' predvaja danes Z*. ob 20.30 uri t',m' «Prepovedaflč ženske* (Donne proibito' Igrajo: LINDA ^fJl NELL, LEA PADOVA^ in ANTHONY Ttfm trn predvaja danes 26. t. m. z začetkom ob 18. uri film: HUDA VROČINA Igrajo: GLEN FORD GLORIA GRAHAME in JOCELYN BRANDO