Poštnina plačana v grttoyini. Posamezna številka Din 1*—, Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2107, Celje, Prešernova 6/1 O LA$ Uprava: Gajeva 1, Telefon 3855. - Ček, račun: Ljubljana St. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2107. Celje, PreSernova 6/1 NARODA. Današnja številka vsebuje: BSK — državni prvak v nogometu Sokoli v Dolu pri Ljubljani Ljubljanska in mariborska nedelja Glas slovenske žene: Zveza kmetskih fantov in deklet Naš Korotan: Strašne cerkvene razmere na Koroškem Koroški narodni tabor Ljubljanska drama na počitnicah Št. 117 Izhaja vsak dan V Ljubljani V ponedeljek, dne 26. avgusta 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I Mlada kmetska generacija Za preporod slovenske vasi Tacen pri št. Vidu, 26. avgusta. Včerajšnjo nedeljo je agilno Društvo kmetskih fantov in deklet iz Gamelj priredilo v Tacnu pod šmarno goro uspelo tekmo koscev, združeno z mladinskim kulturnim zborovanjem. Nad vse številna udeležba je bila živ dokaz o simpatijah, ki jih kmetsko in delovno ljudstvo goji do mlade kmetske generacije, ki tako pogumno in samozavestno orje ledino za kulturni in miselni preporod naše vasi in vsega podeželja. Mlade kmetske vrste so tako trdno in neomajno strnjene, da nam morejo biti za vzor, kako je treba z nesebičnim in požrtvovalnim kulturnim delom ustvarjati tako potrebno kulturno in miselno skupnost podeželskega ljudstva, ki sicer ponekod še razcepljeno in nesložno tava pod najrazličnejšimi zastavami in vabljivimi gesli. V duhu kmetske kulturne skupnosti in složnosti se je poleg številnega občinstva udeležilo te mladinske manifestacije lepo. število članstva iz Društev kmetskih fantov in deklet iz Medvod, Skaručne, št. Vida, Dragomlja, Most pri Komendi, Zg. šiške. Enodušna kulturna skupnost je na našem podeželju zmagovita in nič več je ne more zaustaviti, ker to skupnost želi ljudstvo samo, ki je tudi edino poklicano^ in upravičeno, da v skrbi za svojo bodočnost preseka žalostne in škodljive posledice naše polpretekle zgodovine. Kmetska mladina nain riše perspektive našega kulturnega preporoda, naše narodne skupnosti, in za äahes je to njena največja zasluga. V okviru skupnosti in z voljo samostojnega kulturnega udejstvovanja je potekla tudi včerajšnja lepa manifestacija. Po pestri in živahni povorki na tekmovališče je pričela zanimiva tekma, ki so ji gledavci sledili z največjim odobravanjem ter tako počastili v duhu spoštovanja trdo in naporno kmetsko delo. V tekmi košnje si je priboril prvo mesto Peter Šušteršič iz Tacna. drugo Slavko Smole iz Tacna, tretje Lojze Šešek iz Šmartnega in četrto France Aleš iz Gamelj. Pogumne tekmovalce-kosce je občinstvo nagradilo z iskrenimi znaki priznanja. Po končani košnji se je vršilo na vrtu »Save« številno obiskano kulturno-mladin-sko zborovanje, ki ga je otvoril društveni predsednik z iskrenim kmetskim pozdravom. Nato je govoril za Zvezo kmetskih fantov in deklet France Gerželj, ki je povdarjal skupnost in složnost mladih kmetskih vrst, ki kot izključno kulturno gibanje opravljajo veliko zgodovinsko delo preporoda slovenskega podeželja v duhu kmetske skupnosti. Za Zvezo slovenskih kmetov pa je govoril njen predsednik g. Albin Koman, bodreč v svojih izvajanjih zbrano mladino, naj pogumno in odločno vztraja v smeri kulturnega delovanja in na braniku za pravice kmetskega dela, ki zasluži od vsakogar vse priznanje. Zborovalci so tudi svečano proslavili spomin kmetskih borcev Stefana Radiča, Aleksandra Stambolijske-ga in Janžeta Novaka. Včerajšnja mladinska kulturna manifestacija je morala vsakogar prepričati, da živi in rase v bližnji in daljnji okolici Šmarne gore zdrava in pogumna kmetska mladina, ki trdne vere in kulturno složna koraka čez vse ovire v nove dni naše vasi »n podeželja. (O drugih številnih kmetsko-mladinskih kulturnih prireditvah do zaključka redakcije nismo prejeli poročil.) Smrt mlade učiteljice Leto in dan je bila ubožica priklenjena na Posteljo in v soboto jo je smrt rešila strašnih "luk. Gdč. Stanka Slapšakova je bila hčerka zna-"ega mladinskega pisatelja in šolnika, nazadnje šolskega upravitelja na Prulah g. Julija ^apšaka, ki je po njem podedovala ljubezen mladine in njene vzgoje. Pred 28 leti je bila ^"iena v Vodicah, kjer je bil oče učitelj, po ?s"ovui šoli je bila pa v Škofji Loki in Mari-r°ru ter je pred 8 leti napravila maturo na uči-...liski šoli v Ljubljani. Idealna mlada učite-.|lca je najprej poučevala v Škocjanu pri Mo-"ronogu, nato na Raki, težko je pa že prema-?aia bolezen v svoji zadnji službi na meščanski ^oti y Ribnici Otroci so ji vračali njeno ljubemu in se s solzami poslavljali od nje, ko je orala bolna domov, od koder se nikdar več ne vrne k njim. ^vsakemu se stoži ob vesti, da je nadarjeno, dobro dekle, moralo prezgodaj v grob, in akdo odkritosrčno sočustvuje s tako težko 'zadeto družino Slapšakovo. Vladna kriza le rešena Vlada ie spooolniena Vladna kriza je rešena. — Vlada je spopolnjena. — Na novo je vstopil v vlado samo dr. Mile Miškulin.—Mesto za socialno politiko in narodno zdravje še ni zasedeno. BEOGRAD, 25. avgusta. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. z ukazom kr. namestništva od 24. t. m. so sprejete ostavke ministra za socialno politiko in narodno zdravje Nikole Preke, pravosodnega ministra dr. Ljudevita Auerja in ministra za gozdove in rudnike Ignjata štefanoviča, imenovani so pa: za namestnika ministra za socialno politiko in narodno zdravje Mirko Komnenović, minister za telesno vzgojo naroda, za ministra za gozdove in rudnike D juro Jankovič, minister brez portfelja. za pravosodnega ministra dr. Mile Miškulin, narodni poslanec. Beograd, 25. avgusta, b. V političnih krogih se rešitev vladne krize mnogo komentira. Smatra še, da bo sedanja politična izprememba konsolidirala naše politične prilike V krogih vladne večine se smatra, da je ostavka samo utrdila položaj vlade. V tukajšnjih dobro poučenih krogih sodijo, da bo ministrstvo za so- cialno politiko in narodno zdravje ostalo rezervirano za enega izmed pristašev bivše SLS. Beograd, 25. avgusta, b. Ob 10.30 je predsednik vlade dr.' Milan Stojadinović sprejel vse tri odstopivše ministre v poslovilni avdjjenci. Ob 11. so novi ministri prisegli in se odpeljali v svoje nove resore. Novi minister dr. Mile Miškulin je rojen leta 1882. v vasi Smiljanu v Liki pri Gospiču. Gimnazijo je dovršil v Senju, pravne nauke pa v Zagrebu in Pragi.. 22 let je bil odvetnik v Gospiću, pozneje pa je postal javni bc-ležnik v Zagrebu. Sodeloval je še kot dijak pri napredni omladini na zagrebški univerzi. Posebno agilen je bil pozneje v Napredni stranki, kjer je mnogo delal v družbi z Lorkovićem, Poličem in dr. Trumbićem. Prav veliko zaslug si je pridobil na zadružnem polju. Bil je predsednik Gospodarskega društva v Gospiču in Man uprave Centralnega hrvatskega društva v Zagrebu. In intenzivno se je vabil tudi z novinarstvom. Pred 18 leti je kandidiral na listi srbsko-hrvatske koalicije za narodnega poslanca, ni pa bil izvoljen. Leta 1931. je kandidiral v Zagrebu proti kandidatu Juraju Demetroviču in tudi takrat ni bil izvoljen, čeprav je dobi1 okoli 9000 glasov. V Narodno skupščino je prišel prvikrat šele letos 5. maja kot narodni poslanec sreza Perušič. Shod Združene opozicije v Kragujevcu Beograd, 25. avgusta, b. Na današnji shod Združene opozicije v Kragujevcu je prišlo nad 50/Ö0Ö ljudi. Naravno, da tako velikih mas Kragujevac ni mogel sprejeti pod svojo streho. Po • vseh poteh so množice prenočevale in kurile ognje. Prišli so udeleženci iz Šumadije, iz Bosne, Hercegovine, in iz Črne gore. Že snoči je prišel v Kragujevac Ljuba Davidovič v spremstvu svojih prijateljev in narodnih poslancev, izvoljenih na Mačkovi listi. Danes pa so prišle množice s poseb. vlaki iz Zagreba in Beograda z velikimi zastavami in daleč vidnimi napisi, kakor »Zahtevamo svobodo tiska«, »Zahtevamo svobodo univerz«, »Zahtevamo tajno glasovanje« itd. Ob 11. uri so se pojavili na shodu Ljuba Davidovič, Jovan Jovanovič in narodni poslanci pristaši Davidoviča in dr. Mačka. Pri otvoritvi se je prečitala brzojavka dr. Vladka Mačka, ki poudarja slogo med Srbi, Hrvati in Slovenci. Tudi iz Slovenije je prišlo mnogo brzojavk. V svojem, govoru je Davidovič izjavil, da je eno gotovo, namreč to. da tako v Zagrebu, kakor tudi v Beogradu hočemo to državo in to nam je tudi dalo moč, da moremo napraviti današnji sporazum. V srcu šumadije vidimo samo jugoslovanski ‘narod in ne ljudi te ali one stranke. Treba je poživiti in pomladiti politično življenje naroda. Stari politiki so bili in odhajajo, mladi stopajo na njihova mesta. Zahteva reorganizacijo uprave, veruje v poštenost dr. Spahe in dr. Korošca in je prepričan, da bo program Združene opozi cije objavljen na nekem istotako velikem zbo rovanju. Za njim so govorili. Jovan Jovanovič o hrv.ü-skem vprašanju, Dragoljub Jovanovič, Milan Pribičevič in Čeda Kokanovič. Narodna noša Bleda za visoka gosta Narodna noša za vojvod« Kentskega in njegovo gospo Bohinj; 25. avgusta. ÄA. Danes bb 11.30 je posebna delegacija blejske občine izročila vojvodi Kentskemu in vojvodinji Marini v vili N j. kr. Vis. kneza-namestnika Pavla dar narodne noše za vojvodinjo in vojvodo. Deputacija je prišla pred vilo z‘ okrašenim vozom, na katerem se je nahajala starinska skrinja, v njej pa oba para narodne noše. Deputacijo je vodil blejski župan Tong Vovk; oblečena je bila v gorenjske narodne noše. Dr. Purić je izročil predsedniku francoske republike akreditirna pisma Pariz, 24. avgusta. AA. Predsednik republike Lebrun je danes popoldne sprejel v svečani avdijenci novega jugoslovanskega poslanika v Parizu dr. Božidarja Puriča. O priliki te avdijence, ki se je začela ob 17., je dr. Purić izročil predsedniku republike svoja akredicij-ska pisma. Pariz, 24. avg. Drevi odpotuje g, Purić z ori-entskim ekspresom na Bled, da se udeleži kon-fernce Male antante. V Parizu ga bo zastopal kot odpravnik poslov svetnik g. Milan Stefanovič. Hude skrbi za Anglijo V četrtek se je angleška vlada več ur posvetovala glede konflikta med Italijo in Abesinijo. Po konferenci so novinarji oblegali ministre, ki so pa bili topot zelo rezervirani in hladni. Slika kaže MacDonalda v Dogovoru z radovednim reporterjem. Bolgarska vladna kriza Beograd, 25. avgusta, b. Bolgarska vlada je v krizi. Tu se pričakuje, da bo postal predsednik bolgarske vlade bivši minister na našem dvoru g. Georgi j Kjuseivanov. Seja finančno-gospodarskega komiteja Beograd, 25. avgusta, b. Danes se je vršil pod predsedstvom finančnega ministra Dušana Letice seja finančno-gospodarskega komiteja ministrov, ki ji je prisostvoval tudi predsednik kraljevske vlade dr. Milan Stojadinović. Na seji se je obravnavalo vprašanje kmetskih dolgov. Napredovanje Napredoval je za svetnika zunajega ministrstva v četrti skupini druge stopnje dr. Josip Miličič, tajnik istega ministrstva v peti skupini. Premeščenje Premeščena sta za svetnika h kraljevskemu poslaništvu v Parizu v četrti skupini druge stopnje Stanoje Simič, svetnik iste skupine in stopnje v zunanjem ministrstvu, in za svetnika kr. poslaništva v Atenah v četrti skupini druge stopnje Milan Konstantinova1, svetnik zunanjega ministrstva iste skupine in stopnje. Objava Ministrstvo za promet je na podlagi zakona o Društvu Rdečega križa odredilo, da se morajo v času od 15. do vključno 21. septembra t. 1. lepiti na vsa navadna in priporočena pisma, dopisnice, razglednice, navadne in vrednostne pakete ter na telegrame v tuzemskem prometu obvezno posebne znamke »Rdečega križa« po 50 par. Ta taksa se plača pri predaji pošiljke sprejemni pošti poleg redne pristojbine. Ravno tako se plača ta taksa tudi za kupljene potniške karte v avtomobilskem poštnem prometu. Za ostale poštne pošiljke, kakor tudi za odpošiljke, ki so po zakonu poštnine proste, se ta taksa ne plača. Za pošiljke v inozemstvo plačilo takse ni obvezno. f Franc Čibej V soboto je umrl v Ljubljani gosp. Frane Čibej, pisarniški ravnatelj višjega deželne- ga sodišča v Ljubljani. Pokojnik je bil vesten uradnik, ki so ga spoštovali podrejeni in cenili predstojniki. Pogreb bo danes ob pol 15. uri iz hiše žalosti na Cesti 29. oktobra štev. 7 na pokopališče pri Sv. Križu. Pokojnik zapušča soprogo Marijo in hčerki Vero in Olgo. — N. v m. p.! Smrt popularnega železničarja. Po dolgotrajnem trpljenju je v soboto izdihnil vpo-kojeni žel. revident g. Valentin Slave, ki ga imajo v najboljšem spominu vsi, ki so se vozili po nekdanji Južni železnici, prav tako pa tudi oni, ki so tega vljudnega in z vsakim prijaznega železničarja spoznali, ko je služboval v Ljubljani. Rojen je bil na Vrhniki in je dočakal 70 let, služboval je pa najprej v Trstu, nato je moral zaradi svojega odkritega slovenskega prepričanja v Tirole, odkoder se je spet vrnil v Trst, kjer je služboval mnogo let. L. 1907. je bil premeščen v Ljubljano, a v svetovni vojni je moral v Galicijo, kjer so mu napori zrahljali zdravje. Z vso vestnostjo je opravljal po vojni službo v Ljubljani pri drž. železnici in si pridobil nešteto prijateljev. Pokojni zapušča vdovo in že poročeno hčer ter srčkano vnučko. Pogreb bo danes ob 15.30 izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9 na pokopališče sv. Križa. Tudi v najlepših časih vedno odločnemu narodnjaku in najboljšemu tovarišu časten spomin, njegovim pa naše iskreno sožalje! Dnevna pratika Ponedeljek: 26. avgusta. Katoličani: Zeferin p. Pravoslavni: 13. avgusta, Maksim iz. Dežurne lekarne v Ljubljani Kmet, Tyrševa cesta: Ustar, Šeleburgova ulica, Trnkoczv, Mestni trg. Vremenska napoved Novi Sad: Prevladovalo bo oblačno vreme na severni polovici kraljevine. Mogoče mestoma dež in nevihte. Jasno na jugu. Temperatura se bo zmanjšata na severnem delu kraljevine, a zvišala se bo povsod v ostalih krajih. Solnce vzhaja ob 4.51, zahaja pa ob 18.28. Sport A Mosomeina nedelm Strategična točka Najhujši boji bi se bili, če bi nastala vojna med Abesinijo in Italijo, za take studence, kakor nam enega kaže slika. Taki studenci so edino oporišče za karavane v afriških puščavah. Za prodirajočo armado bodo seveda tem bolj važni. Ljubljana, 25. avg. Juniorske prvenstvene tekme Danes dopoldne so se po večletnem presledku zopet pričele juniorske prvenstvene tekme, na katerih morajo tekmovati vsi ^prvorazredni klubi, dbčim je drugorazrednim dopuščena samoodločba. Mars : Svoboda 6:0 (4:0) Na. igrišču Primorja so nastopilp štirje klubi s svojimi juniorskimi moštvi. Kot prvi par so nastopili juniorji Marsa in «Svobode, in so se Marsovci izkazali zelo premočne ter so brez truda zmagali. Sodil je prav dobro g. Sketel. Primorje : Ilirija 5:1 (0:1) V naslednji tekmi so se pomerili junior-, ji naših vodilnih klubov Primorja in Ilirije. Igra je bila zelo ostra, tako da je moral sodnik v drugem polčasu celo izključiti po enega igralca od vsakega moštva. V ostalem so pa bili juniorji Primorja stalno v premoči. Toda te svoje premoči vse do 12. min. drugega polčasa niso mogli izraziti v golih. Ilirija je dosegla vodstvo v prvem polčasu iz prostega strela ter je nato prešla v obrambo. V drugem polčasu pa se je napad Primorja znašel ter neprestano obstreljeval vrata Ilirije. V tem času jim je tüdi uspelo zabiti pet golov in tako postaviti končni rezultat. Tekmo je sodil g. Štiglic sicer dobro, vendar pa premalo energično. * Hermes : Svoboda 4:1 (1:1) Popoldne pa sta bili odigrani na igrišču Primorja dve prijateljski tekmi. V prvi tekmi sta nastopila Hermes in Svoboda. Po malo zanimivi in zelo slabi igri v prvem polčasu in po ne dosti boljšem nadaljevanju v drugem je Hermes, ki je v par momentih pred golom pokazal malo več znanja, zmagal z rezultatom 4 : 1. Tekmo je sodil v stilu igre g. Vrhovnik. Primorje : Reka 4:0 (1:0) V drugi tekmi je nastopilo simpatično .moštvo Reke z Viča proti liga-moštvu Primorja. Ta tekma je bila ves čas zelo živa in zanimiva. Reka je pokazala, da je dosti boljša, kot marsikatero naše prvorazredno moštvo. Kljub visoki zmagi Primorja je bila igra ves čas odprta ter so bila često prav zelo ogrožena tudi vrata Primorja. Pri Reki je zlasti ugajala hitra kombinacijska igra. Le pred golom so bili z_elo_ neodločni in radi tega niso mogli doseči častnega gola, ki so ga na vsak način zaslužili. Primorje je zaigralo povprečno. V moštvu se ni nihče prav posebno odlikoval. Goli, ki jih je Primorje zabilo, so bili rezultat večje odločnosti pred golom. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Primorje: Magister-Hassl, Berton-celj-Kukanja, Gjorgjevič, Boncelj-Zemljič, Janežič, Pepček, Vrhovnik, Uršič. — Reka: Pikič-Repovž, Debevc-Smolnikar, Prijatelj, Glušič-Lavrenčič, Slanina, Batelino, Zinke, Jež. Tekmo je slabo vodil g. Ramovž. Ilirija : Jadran 3:0 (0:0) Današnje srečanje med obema kluboma, ki je bilo na igrišču SK Jadrana v Koleziji, je privabilo prav čedno število gledalcev, predvsem seveda lokalnih patriotov iz ko-lezijske četrti. Ilirija, ki je nastopila z vsemi svojimi asi, ni prišla prav v zalet, kljub veliki premoči v obeh polčasih. Ambiciozni in požrtvovalni Jadranovci so nudili zelenim tak odpor, da je že izgledalo, da bo končala tekma remis, šele 15 minut pred koncem tekme, ko je bila obramba Jadrana že kolikor toliko utrujena, se je posrečilo prostostoječemu Zupančiču zabiti iz daljave par metrov prvi gol. Isti igralec je 2 minuti nato, zopet nepokrit, povišal na 2 : 0. Tretji in zadnji gol pa je dal 5 minut pred koncem tekme Lah. Vse priznanje gre požrtvovalni obrambi Jadrana, posebno pa njegovemu odličnemu golmanu, žal, da napad tako zelo zaostaja za obrambno formacijo. Zdelo se je, da imajo napadalci Jadrana prevelik rešpekt pred ilirskimi branilci. Povsem slabo je bilo levo krilo in je čisto nerazumljivo, da so ravno nanj največ igrali. Sicer bi se bilo pa pri vsej neodločnosti tik pred koncem tekme Ja-dranovcem skoraj posrečilo zabiti časten gol, ki so ga pravzaprav tudi zasluzili. ^ Tekmo je sodil prav dobro in na splosno zadovoljstvo g. čamernik. Ligaške tekme BSK državni prvak v nogometu Beograd, 25. avgusta, b. Z današnjo zmago v Sarajevu je BSK dosegel 24 točk. To število točk lahko doseže samo še tukajšnja Jugoslavija, ker pa ima Jugoslavija mnogo.slabšo goldiferenco in bi morala v zadnji tekmi dati 14 golov in nobenega sprejeti, se lahko z vso gotovostjo računa, da bo letošnje nogometno prvenstvo pripadlo BSK-u. Bask : Gradjanski 5:1 (1:1) Beograd, 25. avgusta, b. Danes je pred 1500 gledalci na igrišču Jugoslavije Bask* premagal zagrebškega Gradjanskega z rezultatom 5:1 (1:1). Gradjanski je nastopil brez svojih igralcev živkoviča in šipo-ša in je uspel samo v prvem polčasu. Bask je po dolgem času zaigral prav dobro. Concordia : Jugoslavija 2:0 (1:0) Zagreb, 25. avgusta, b. Za današnjo tekmo med Concor di j o in beograjsko Jugoslavijo je vladalo veliko zanimanje. Iz Beograda je davi prispelo s posebnim vlakom okrog 900 navijačev. Concordija je zmagala svojega nasprotnika zasluženo z rezultatom 2:0 (1:0). Jugoslavija je igrala dobro samo prvih 20 minut, takoj po prvem golu pa je posebno napad odpovedal. Gole za Concordijo sta dala Martinovič in Pleše. BSK : Slavi ja 1:0 (1:0) Sarajevo, 25. avgusta, b. Danes se je pred 3.500 gledalci odigrala nogometna tekma med tukajšnjo Slavijo in BSK-om iz Beograda. BSK je v ležerni igri sigurno premagal svojega nasprotnika. Edini gol dneva je dal Gliševič. Tour de Suisse Po velikih biciklističnih krožnih dirkah, kot so bile letos dirke okoli Španije, Bel-gjie, Holandije, Giro d’ Italia in Tour de France, se je začela včeraj še švicarska Tour de Suisse. Start je bil v Curihu, kjer se je zbralo 70 udeležencev dirke iz 11 držav. Proga je dolga 1780 km in je razdeljena na 7 etap. Prva etapa Curih—St. Moritz 242'9 km. 2. St. Moritz—Lugang 223'6 kilometrov. 3. Lugano—Luzern 205'4 km. 4. Luzern—ženeva 286'9 km. 5. ženeva— Bern 249'8 km. 6. Bern—Olten 240T km. 7. Olten—Curih 259'3 km. Izmed znanih, ki jih naši čitatelji, ki so zasledovali poročila o poteku Giro d' Italia in Tour de France, že poznajo, startajo: Francozi: Archambaud, Ruozzi. Faure Mau-clair; Belgijci: Moerenhout, Deloor; Nemci: Altenburger, Geyer, Tluerbach, Stoepel, Umbenhauer; Italijani: Gestri, Bertoni, Meali, Piubellini; starta seveda tudi cela vrsta švicarskih dirkače’^ za Španijo Prior, za Poljsko Krajewski, za Portugalsko Lopez, za Luxemburško 3 dirkači, za Holandijo dva, za Avstrijo trije, med njimi tudi znani Max Bulla, zmagovalec I. Tour de Suisse 1. 1933. O poteku dirke bomo obširneje poročali tekom tedna. Sokolstvo Sokolski nastop v Dolu pri Ljubljani Mlada in marljiva četa v Dolu pri Ljubljani je priredila včeraj na vrtu Kmetskega doma v Beričevem svoj prvi javni nastop, ki se ga je udeležilo prav častno število občinstva. V lepem številu so prihiteli v goste k četi Sokoli iz Ljubljane, Most, Zaloga, Polja, Ježice in Sv. Jakoba, seveda so zastopali tudi sokolsko župo bratje na-•čelnik Vrhovec, Tonja in Slana. Ob 15. uri se je razvil iz Dola v Beričevo lep sokolski sprevod z godbo Sokola I. Tabor in praporom Sokola iz Most, v katerem je korakalo nad 150 oseb. Po prihodu pred Kmetski dom je bil najprej mimohod pred starešinstvom in praporom, nakar se je pričela ob 16. javna telovadba, ki jo je vodil četni načelnik br. Zupančič. Pri javni telovadbi je najprej nastopila moška in ženska deca z dobro izvedenimi prostimi vajami, nato ženski naraščaj s saveznimi prostimi vajami, nakar je moški naraščaj izvedel vaje na drogu, moška deca pa razne preskoke in premete. Starejši bratje iz Most so nato odlično izvedli proste vaje, potem pa so člani in naraščajniki iz Zaloga dobro od-vežbali Kovačevo skladbo »Buči morje Adrijansko«, ki je vzbudila pri občinstvu navdušeno pohvalo. Pri orodni telovadbi je nastopila vzorna vrsta Sokola I. ha drogu, ena vrsta članov pa na bradlji, obe vrsti sta bili deležni toplega priznanja. Po orodni telovadbi so članice in člani prav dobro izvedb proste vaje za praški vsesokol-ski zlet v Pragi 1932, nakar so člani jezdnega odseka Sokola Ljubljana III. strumno izvedli vaje s sablami. Nastopila je nato še vzorna vrsta Sokola I. na bradlji, nakar je bila telovadba z narodnim kolom vseh oddelkov zaključena. Po telovadbi je bila dobro obiskana narodna veselica. Mladi sokolski četi k njenemu prvemu nastopu vse priznanje in po tej poti naprej! Zdravo! Sokolske plavalne tekme v kopališču S. K. Ilirije Ljubljana, 26. avgusta. V kopališču SK Ilirije so bile včeraj dopoldne prve plavalne tekme Sokolske župe Ljubljana, ki so potekle v vzorni disciplini in pokazale, da se tudi ta panoga telesne vzgoje prav lepo razvija v sokolskih vrstah. Namet^ tekem ni bil lov za rekordi, marveč, da se članstvo in naraščaj nauči plavanja. V ta namen se vrši tudi 14dnevni popoldanski župni plavalni tečaj pod vodstvom župnega načelnika br. Lojzeta Vrhovca, ki je tudi včeraj vzorno vodil plavalne tekme. Pomagal mu je sodniški zbor bratov in sester, ki je svojo nalogo rešil nadvse častno. Plavalnih tekem Še je udeležilo 26 članov iz Ljubljanskega Sokola, Sokola IT, Jezice in Kamnika, 4 članice iz Ljubljanskega Sokola, 12 naraščajnikov Sokola 1 Tabor, Ljubljanskega Sokola in Ribnice ter 7 naraščajnic iz Ljubljanskega Sokola in Sokola II. Pogrešali pa smo udeležbo nekaterih edinic, o katerih vemo, da imajo prav dobre plavače in plavačice. Doseženi uspehi so prav zadovoljivi, in jih bomo objavili jutri. Naj bi bila ta prva plavalna tekma vzpodbuda za to lepo panogo telesne vzgoje v sokolskih vrstah! Liublianska nedelja Komarjeva nedelja Prešerna in razuzdana je bila nekdaj komarjeva nedelja, saj je bila Šiška polna pristav in dvorcev, kjer so njih mestni gospodarji s svojimi žanjicami in mlatiči obhajali praznik žetve in dobre letine s plesom in pojedinami, kakor so po pristavah njih starodavni predniki obhajali praznik želve z bakanalijami. Da bi ime »komarjeva« izviralo od nemškga vabila Komm beri«, kakor so to razlagali v prav krepko nem-škutarski nekdanji Šiški, je pač privlečeno za ušesa, pač pa hladne šentjernejske noči pometo z ženitovanjskim plesom komarjev ali prav za prav mravelj in jih nadomeste s plesi žetvenih bakanalij. Vesela je še vedno komarjeva nedelja, čeprav jo danes obhaja največ takih, ki ne žanjejo. Čeprav policije danes še ni motit nikdo, vendar nam bo jutri najbrž poročala tudi v bistveni točki komarjeve proslave, namreč o klavnih žrtvah ali ,vsaj o posledicah cepcev in podobnih atributov slavnosti. Tudi posledice morajo biti že zaradi zrelih češpelj lepo vijoličasto modre bunke. Stari šišenski varuh sv. Jernej v svoji skromni cerkvici še vedno ni izgubil veljave, čeprav so dobili novega župnega patrona. Številka za komarjevo nedeljo je pa še prav visoka zlasti za tiste, ki ne žanjejo, da bi ji menda lahko rekli tudi »predujmova«. Seveda, če bi jo tako imenoval na komarjvi, bi spoznal, da si med mlatiči! Gneča v izletniških vlakih O tem pa pač niso razmišljali izletniki, ki jih Je bilo ž.e v soboto polne vlake. Vse leto pa menda izletniški vlaki niso bili hikdar tako potni, kakor davi. Za en gorenjski izletniški vlak jih je bilo prevč, da so z glavnega kolodvoramorali poslati kar dva S prvim jih je zapustilo mesto (500, v drugi se jih je nabasalo kar 800, z rednim se jih je odpeljalo 730 in še z opoldanskim vlakom se je 500 komodnejših Ljubljančanov potegnilo na gorenjsko stran. Proti Kamniku in Kamniškim planinam so se odpeljali že v sobo!o, danes je pa kamničan opravil bolj slabo, ker ljudem pač ni več toliko za kopanje, da se je z dvema kamničanoma odpeljalo le 330 izletnikov. Tudi dolenjski izletniški vlak ni bil preveč natlačen, ker so si ljudje Mariborska nedelia Velik uspeh »Vode« v Rušah Vombergerjeva »Voda«, ki so jo danes popoldne uprizorili na letnem gledališču v Rušah na prostem, je imela velik uspeh. Vsi igralci so se zelo potrudili in njihovi dobri volji je pripisati, da je uprizoritev tako sijajno uspela. K uspehu pa je pripomogel tudi sijajni obisk, saj je bilo videti pri predstavi poleg skoraj vseh Rušanov tudi mnogo Mariborčanov. Plačati je hotela pa — ni denarnice Ko je na sobotnem trgu zasebnica Fanika Krivec kupovala piščance in hotela plačati, je vsa zaprepaščena zapazila, da je okradena. Denarnico je imela v predpas-nikovem žepu in takoj ji je bilo jasno, da jo je okradel predrzen žepar. O tatvini je Krivčeva obvestila stražnika. žalostna usoda božjastnega reveža Preteklo noč je okoli polnoči postajal pred hotelom »Orel« berač, brezposelni klepar 431etni Leopold. Majcen, ki ni imel kje prenočiti. Uro pozneje pa se je okoli njega ■m mm? Zapustil nas je za vedno naš nad vse ljubljeni soprog, oče, siari oče, tast, stric in svak, gospod mLENTIN SLAVC revident drž, železnice v pokoju dne 24. f. m. po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb dragega in nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek) dne 28. I. m. ob pol'štirih popoldne izpred mrivašnice Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta št. 9, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Graz, 24. avgusta 1935. Marija, sojiroga; Ana TUchl roj. Slave, hči; Alojz Tiiehl, zet; Ani Mari TiichI, vnukinja, in vse ostalo sorodstvo. Dolenjsko prihranili za trgatev, vendar se pa tudi še pozna tujski promet na lo stran, saj je dolenjec vzel s seboj samo z glavnega kolodvora 445 prijateljev samorodnega cvička in pa seveda tudi prijateljic-sladkih lešnikov. »Boš tiste potokla, bom drugih nabral!« nagaja dekletom vračajoči se izletniški dolenjec in prerokbe možakarjev o vinski letini postajajo nevarne, da od štrapacov po zidanicah in kleteh tudi upehane mame komaj varuje polne oprtnike češpelj za cmoke in druge sladkosti. Niso prav zadovoljne, saj .-o še kisle in premalo jih je — edino parčki so blaženi, saj je bilo pri branju tako »posrečeno«. Ponesrečenci Žegnanja in veselice vrlih društvenikov vseh namenov, skratka žetvene slavnosli pa v Ljubljani že čuti tudi bolnica. Že minulo nedeljo in praznik so pričeli z nožem in njegovimi over-turami Davi so iz bolnice jioklicali rešilni avto, da je pripeljal z Brezovice tesarja Jakoba Trčka, ki ga je nek nadelan neznanec tako vrgel ob tla, da mu je zlomil levo nogo. tz Polhovega gradca so pripeljali v bolnico 60 let starega občinskega reveža Tomaža Lebna, ki je padel jx> stopnicah in se tudi poškodoval na nogi. Dijak Jože Vehovec je prišel v bolnico, da mu vravnaio desnico, ki si jo je zlomil pri padcu z ograje. Že v soboto so pa pripeljali v hotnico Antona Nučiča iz Predol s hudimi poškodbami na očeh in rokah. Razstreljeval je kamen in je naboj prezgodaj eksplodiral. Promenadni koncert na strehi Ljubljančani, ki jih je vezala služba in dolžnost ali pa tisti reveži, ki jim tudi najbolj krvava prisega ni uspela ganiti zakrknjenih prijateljev denarnice, so pa dopoldne poslušali čarobno muziko iz višjih sfer. Vojaška godba je namreč imela izvrsten promenadni koncert na verandi vrh palače Ljubljanske kreditne banke, da so ljudje tja dol do Mestnega trga iu v tivolsko senco ugibali, k je je nameščen tako imeniten zvočnik, še na promenadi pred pošto in na Aleksandrovi cesti so šele nekatere vojaške uniforme ob ograji na strehi poučile izprehajab ee, da imamo tako odlično vojaško godbo v Ljubljani. zbrala velika množica ljudi. Majcena je namreč vrgla božjast. V silnih bolečinah se je revež zvijal po tleh in vedno znova so se ponavljali napadi. Majcen je slaboumen in je šele pred kratkim prišel iz umobolnice v Novem Celju. V smrt zaradi bede Danes je bilo tukajšnje državno tožilstvo obveščeno, da se je pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah obesil 261etni posestnikov sin Matija Baša. Obesil se je pred hišo svojega brata. Pustil je pismo, v katerem pravi, da si je končal življenje zaradi velike bede, v kateri je živel. Brat pa je izpovedal, da je obupanec bil nekoliko slaboumen, češ da se mu je kri v glavi izpremi-njala v vodo. Karambol dveh avtomobilov „ Včeraj popoldne se je na Vogalu Aleksandrove ceste in Kopališke ulice dogodila huda prometna nesreča. Tam sta trčila mestni avtobus in avtomobil dr. Rudolfa Leskovarja. Obe vozili sta utrpeli precejšnje poškodbe, dr. Leskovar pa je zadobil lažje poškodbe tudi po telesu. f*j£as tšovemke^žen® Maš Kopotaw Zvez® km&tkih fanSov m deklet Najštevilnejši in zato najvažnejši sloj našega naroda je brezdvomno kmečki, zato bi mu morali posvečati tudi posebno pažnjo. In med kmeti je žena tista, ki nosi velik kos dela in skrbi na svojih ramah, kar priznava tudi 'znani narodni pregovor, da »žena tri vogle hiše podpira«. Življenje našega kmeta ni bilo nikoli lahko, zadnja leta pa postaja spet vedno težje, /bog splošne gospodarske krize je padla predvsem cena kmečkih pridelkov, medtem ko je ostala cena industrijskih* proizvodov, čeprav je tudi padla, vendar razmeroma mnogo višja. Tako je prišel kmet v »škarje«, kakor imenujemo razliko med cenami kmetijskih in industrijskih proizvodov. Vso težo krize pa čuti s kmetom njegova žena, kmečka gospodinja in mati. Saj je ona upraviteljica velikega dela kmečkega premoženja in še dosti bolj kakor mestna žena deli z možem neposredno njegovo delo in skrbi. In navadno žena občuti revščino in bedo hujše kakor mož. Dostikrat je ona varčnejša in predvsem bolj občuti skrb za otroke. Razen tega je navadno telesno šibkejša in ima pri tem nositi vse težave nosečnosti, porodov in dojenja, ki se ravno pri kmečkih ženah ponavljajo ča-eih leto za letom. Na kmetih žena pogosto opravlja moške delo, celo takrat, kadar bi se morala varovati težkega dela. Cim revnejša je hiša, tem manj si more privoščiti onih majhnih udobnosti: dobre hrane in veliko miru v času nosečnosti in dojenja ter dobro oskrbo in počitek v otroški postelji. Posledica preslabe prehrane, težkega dela in pomanjkanja miru pa eo zgodnja oslabelost, zgaranost, bolehavost otrok in umrljivost dojenčkov. Glavna pomoč proti vsem tem velikim težavam kmečke žene bi morala bili pač gmotna, materialna. Toda pogosto je položaj še slabši, kakor bi lahko povprečno bil in to zaradi nevednosti, premajhne izobrazbe in pomanjkanja nasveta. Zato je važno, vzgajati kmečko ženo, dati ji potrebno strokovno izobrazbo, ki jo potrebuje kot gospodinja in mati, da si bo znala čim več sama pomagati, ter da bo vedela, eeea ji je treba in se bo znala za svoje potrebe boriti. Razen tega je zelo potrebno, nuditi naši kmečki ženi tudi kaj zabave in veselja ter ji vzbuditi zanimanje za stvari, ki segajo preko ozkega kroga njene družine in vasi. Saj nima jkmečka žena navadno nič drugega od življenja, kakor skrbi in garanje, še ob nedeljah, ko se »noski odpravljajo v goslilue, ostane žena navadno doma, kvečjemu gre v cerkev in se polteni nekoliko porazgovori s sosedami. Iz jiotrebe po večji izobrazbi in nekaj zabave je kot nekaka samopomoč kmečke mladine nastala Zveza kmečkih fantov in deklet. Društvo obstoji že od 1924. leta in kakor je delo »noža in žene na kmetih lesno povezano, tako je tudi društvo bilo dolgo časa ekupuo obema spoloma in je v mnogočem tudi še sedaj. Vendar se je pred kakimi tremi leti ustanovil tudi poseben ženski odsek, za posebno za žene zanimive stvari. Ta odsek ima zdaj blizu 4000 članic, kar je nekako tretjina vsega članstva zveze. Torej se je zvezi posrečilo zbuditi zanimanje za svoje delo pri kmečkih dekletih in ženah (kajti v zvezi je mnogo tudi poročenih z?,n)> čeprav je organiziranje ravno na kmetih silno težko. Prvi namen zveze je, dati kmečkim dekletom večjo, predvsem strokovno, poklicno in slojno izobrazbo. Povprečno kmečko dekle navadno ne poeeča druge šole kakor krajevno ljudsko šolo, se v meščansko šolo gredo le nekatere, ki jo imajo blizu. Da bi šolali svoja dekleta kje v drugem kraju, v kaki gospodinjski ali podobni soli, za to veliki večini kmetov manjka sredstev. In čeprav obstoji precejšnja literatura o raznih kmečkih problemih, si vendar posamezno dekle, ki čitanja ni vajeno in ki tudi nima mnogo denarja, navadno te literature ne nabavlja. Tako delo je prijetnejše in uspešnejše, ako se vrši skupno. Ženski odseki ZKFID prirejajo zalo, limone tečaje: za kuhanje, prikrojevanje in ji anje, higieno, oskrbo deteta, konzerviranje e' oJa in podobno. Ti tečaji so navadno dobro poiskani. Zveza je priredila že nekaj sto takih ecajev. na stotine že večmesečnih, pod vod-*i!V dobne zahteve' supno borile in si medsebojno pomagale. Tu je treba le malo dobre volje in — premagati plašnost pred neznanim in tujim. Bodočnost ženskega gibanja — tako kakor bodočnost vse družbe — je gotovo v skupnosti mestneoa in kmetiškega življenja. Lepotila v jedilni shrambi Navadno iščejo žene lopolo v raznih dragih kemičnih preparatih, v resnici pa imamo mnogo pripomočkov za olepševanje obraza doma v jedilni shrambi, in še precej poceni. Čeprav človek ui solata, mu vendar n. pr. kis in olje prav dobro služita: kis (dobre kakovosti pač) zelo poživi kožo. Malo- kisa v topli kopelji ali po večjem naporu dela čudeže. Kis in citronov sok zmanjšujeta kožne raze in posvežita obraz. Vdihavanje kisa ali grgranje s kisom pomaga pri napadih oslabelosti in omoticah. Olje uporabljamo za masažo, posebno pri solnčenju. Potem dobimo zaželjeno zlato-rjavo barvo. Koža brez mazanja sicer tudi porjavi, toda obenem razpoka in postane hrapava, kar je primerno staremu mornarju ali gozdarju, a ne pristoja posebno mladi dami. Posebno dobrodejna je masaža nog po topli kopeli z oljem. Poskusite, čudili se boste, kako lahko in brez bolečin boste hodili! Za naglo poživitev utrujenega obraza je dobro obraz najprej umiti s toplo vodo, ki ji pridamo malo boraksa, poleni na umivanje s koščkom ledu, ki smo ga zavili v mehko krpico in mu pridali malo citronovega soka. Vsi sokovi svežih zelenjav so dobri za kožo. Uporabimo lahko paradižnike, kumarce, jabolka, zmečkane jagode; zvečer namaženo obraz, zjutraj dobro umijemo. Nekatere si delajo tudi obkladke z zmečkanim krompirjem, in pravijo, da imajo dobre uspehe. Sfare Rimljanke so porabile tudi v mleko namočen kruh ali obkladke iz sesekanega mesa. Proti raznim rjavim madežem časih jjomaga peteršilj. Pomaga v večini primerov pri soinč-nih pegah, ki so zelo trdovratne. Toda zato tudi nikakor niso taka nesreča, kakor si večina pegastih deklet domišljuje. Najdejo se moški, ki se jim zdi pegasti obraz pikanten. Torej nikakor ni vzroka za obup nad trdovratnimi madeži! Proti trdi koži in »kurjim očesom« pomagajo obkladki s sesekljano čebulo. Tudi la zaničevana dišava ima svoje dobre strani! Torej kar pojdite — v jedilno shrambo, ako ni drogerije pri roki ali je predraga! Tragedija matere Pred 19. leti je bil obsojen Amerikance Tom Mooney v San Franciscu zaradi udeležbe pri bombnem atentatu. Z vsega začetka je zatrjeval svojo nedolžnost. Njegova mati je od tedaj vsa dolga leta skušala dokazati sinovo nedolžnost. Potovala je po vsem svetu iu bila tudi v Evropi. Tekom časa se je res posrečilo najli dokaze, da je nekaj prič proti Mooneyu priseglo po krivem, in sicer pod pritiskom državnega pravdnika. Predvsem politična nasprotstva pa so kljub temu preprečila obnovitev procesa. Pred kratkem je letos spet eden glavnih prič priznal, da je tedaj po krivem prisegel in sedaj je končno le nekaj upanja, da se bo končno obnovil proces in se javno dakazala nedolžnost Mooneya. Toda njegova stara mati, ki je tako vztrajno in neumorno delala za njegovo rešitev tega ne ve več: pred kratkem je umrla v visoki starosti 8Ö let, brez upanja, da bi njen sin še, kdaj dosegel svobodo. Trgovina z dekleti. Stalni delegat CSR pri Društvu narodov g. Kiinzl-Jizersky je predal v Ženevi ratifikacijsko listino, s katero javlja CSR svoj pristop k mednarodni pogodbi proti trgovini z dekleti. Konvencija je bila sklenjena 11. oktobra 1933. Ruske kiparke. Medtem ko je med ruskimi slikaricami le malo žensk z izrazitim talentom, sta pokazali dve zadnji moskovski razstavi dela nekaterih kipark visoke umetniške kakovosti. Vera Mu h i n a je po temperamentu in svojem popolnem tehničnem znanju najbolj moška. Najrajše uporablja mramor in ljubi v plastiki klasične črte in moderno realisliko. Njena dela so močna iu monumentalna. Beat riče Sa n d oni irska uporablja pod vplivom primitivne afriške in staroruske umetnosti predvsem les za svoje plastike. Tudi njeni kipi so prekonaravue velikosti, silni in monumentalni. Vplivajo bolj po svoji silovitosti in z mojstrsko tehniko, kakor -po svoji lepoti. Najbolj ženska je Sara Lebede va, ki dela manjše žanrske plastike in se odlikuje po finem razumevanju in nežnosti občutka. Zelo dobri in živi so njeni portreti. Vse tri umetnice so približno enako slare in dozorele šele v zadnjem desetletju. Žene v letalstvu. Po mnenju moskovskega letalskega strokovnjaka Grohovskega so žene po svojem telesnem ustroju bolj primerne za letalstvo kakor moški. Medtem • namreč, ko se. moškega že pri višini 7000 m brez kisikovega aparata loti vrtoglavost, vzdrže žene brez aparata tudi do 10.000 m višine. Kdo se sme poročiti? Dve azijski državi sla izdali pred kratkem glede tega nove naredbe. Afganistanu je treba denarja, in zato se ne sme v bodoče nihče poročiti, kdor ni izpolnil svojih davčnih obveznosti. V Turčiji se pa bolj zanimajo za izobrazbo. Tam se odslej ne sme več poročiti noben analfabet. Uredili so posebne tečaje za mlade ženine in neveste, ki se žrle poročiti, a še ne znajo čitati in pisati. Na ta način bo odstotek nepismenih menda res posebno naglo padel. Strašise ee^kvene razmere na Koroškem '■ Skromni in tihi so naši slovenski domovi in vasi po celovški kollini proti Velikovcu. Le malokdaj se izve o naši žaiosli in boli v javnosti. Redko, zelo redko se pogleda na našo severno mejo, kjer moraš s solzo v očeh zatrepetati: Kje so pravice in kje je Bog? Da, gledati moramo z žalostnim očesom slovenske župnije, ki se v zadnjih letih brzo ponemčit jejo. Kar re-la vrsta ji n je: Žrelec,. Št. Jakob ob eessi, Mt. Tomaž, Titiienica, .Šmihel oh Krki itd. Žrelec je lepa slovenska župnija, oddaljena eno uro od Celovca. Do plebiscita so tod pasit-rovali slovenski duhovniki, ilitro po plebiscitu so bili nastavljeni nemški, ki so odpravili slovenščino iz cerkve. .Sedanji župnik Jožef Böhm je odpravil slovenščino celo iz spovednice! — Imenovani g. župnik je prej pastirova! v slovenskih župnijah: na Brdu, v Borovljah in v Železni Kaplji. Gospod zna dobro slovensko, zalo se zdi človeku nadvse čudno, da neče govorili tudi v Žreleu s svojimi farani v njih jeziku. Tamošnja cerkev je večkrat prazna. Čudno! — Imel sem priliko vse to opazovali na cerkvenem sejmu, ko so prišle k prvi sv. maši samo štiri ženske. To so uspehi nemškega duhovnika v slovenski župniji! Župnik se jezi in ruti svoje farane, naj hodijo v cerkev, a da bi jim tam razlagal evangelij v slovenskem jeziku, kakor so ljudje prejšnja lefa bili vajeni, tega ne stori. Žalostno! Tako ko v Žreleu je Uidi v št. Jakobu ob ce-sli ia Št. Tomažu. Tudi tukaj verniki malo prihajajo v cerkev. Imel sem priliko udeležili se cerkvenega sejma v št. Tomažu, kjer sem se moral kar čuditi. Vse govori slovensko, v cerkvi pa nemška pridiga in spoved, a hvala Bogu, petje pa še vedno slovensko, dasi je g. župnik Jakolir že večkrat hotel ukinili. Toda slovenski organist se ni ustrašil. Zavedal se je, da je njegova naravna pravica, da se še v bodoče razlega mehka pesem v slovenski župniji, kot tedaj, ko so tod pastirovali č. g. dek. Era lira n^c. Prav tako! Gotovo so bili v št. Tomažu prej Slovenci kot g. Jakolič. Enako jo tudi v Timenici, ki je popolnoma slovenska župnija. Šola, pa je seveda popolnoma ma nemška. Do plebiscita so žtitniovali v Time-iiiei slovenski duhovniki. Pridige ni bilo niti ene nemške. Zadnji slovenski župnik v Time-nci je bil veseli Tojkn, ki je moral po plebscifu pobegniti. Potem so prišli v Timeničo nemški duhovniki, ki so popolnoma ponemčili župnijo. Naenkrat je postalo vse nemško v cerkvi: pridiga, petje in molitve. 'Pako je bil v Tintoiiiei pred nekim časom četrti nemški župnik z imenom Recktenwalt. Ta se je sam izrazil, da spada v župnijo župnik, ki zna tudi slovenski. Ker pa on ne zna slovenski, mora mirno nadaljevali z nemščino, ki jo je vpeljal že njegov prednik, lit tako ponernčujeta timitiske Slovence šola in cerkev s polno mero. Podobno pot, kakor navedene žttpittie, gre tudi Šmihel ob Krki. Lepa slovenska župnija, kjer se .je do zdaj opravljalo vse v slovenskem jeziku. Zakaj bi ne, ker so tod sami Slovenci, razim ene ženske, katera je tukaj kot nasoljenim. A tudi tu so nemčurji zahtevali nemško pridigo. Odločni g. župnik Boštjančič pa se /ti (tusti! ugnati h) je napravil vlogo na škofijo, ki mu je poslala odlok, naj bo v župni cerkvi v Šinilo.Iu dvojezično petje, če jim pa to ni po volji, naj prepove vsako pelje. Dvoj- žično pet* v slo venski fari? Ni-li že to dovoli žaloslno'1 Tako se god; krivica po vsej naši Korcškf. je in ne Slovenci, če bi zatajili pravico in pn-Narod jo seveda čuti. a molči... Ne biii bi Ijud-znali krivico! Krivico, ki jo izvaja nemško na-silstvo nad našim življem na Koroškem, čutimo vsi in ves naš ntrodni organizem. Roža.t Naši najmlajši na Koroškem (Dopis iz okolice Celovca.) Malo, zelo malo se čita v jugoslovanskih časopisih o naši najmlajši deci na Koroškem; zato se mi zdi predvsem potrebno in umestno, da prispevam po svojih skromnih močeh in podam jugoslovanski javnosti vsaj drobtino iz svojih doživljajev med deco onih renegatov-nemčusjev, od katerih je bilo pričakovati, da se bodo v oni državi, za katero so se leta 1920. odločili, počutili kot v samem paradižu. Tako bi vsak lahko mislil, a pošteno bi se zmotil, ker moral bi uvideti, da vsi ti nezvesti možakarji govorijo na srce svojih najmlajših proti lastni državi, proti krvnim bratom jn narodu. To je vzgoja nemše kuiture onih, ki ne znajo besedice nemški! Toda, poslušajte! Najnesramnejšega postopanja proti lastni državi in proti krvnim bratom pa se poslužujejo v svojih družinah, s tem, da svojo najmlajšo deco pregovarjajo za odrešilni Anschluss in kako naj sovražijo slovenski jezik in one, ki se ga zavedajo. .. Znani so nam slučaji, da so šli 121etni dečki skozi neko vas, kjer so se ustavljali pri slovenskih hišah s klici: »čuš«, »Srb« ali »vse tu notre je srbsko...« Žalostni prizori! Že v najmlajši dobi začnejo svoje in vse kar je njihovo sovražiti. Z njih početjem gredo tako daleč, da se nam kar gabi o tem poročati. Dne 4. avgusta 1.1. sem na široko prehodil Osoj niški hrib in končno zašel na vas »Golšovo«. ki leži pri sončnih žihpoljah, ki so pol ur oddaljene od Celovca. Ko sem si ogledal tod slovensko vas, kjer govorijo mecF seboj popolnoma slovenski, sem zagledal ob griču tamošnje šole fanta, ki je pasel dve kozi. Ko sem se mu približal in ga prijazno pozdravil z »dober dan!«, me pogleda izpod čela in odzdravi: »Griiss-got!« Začudeno sem ga pogledal in dejal: »Ali ne znaš slovenski?« Prikimal je in bil mnenja, da slovensko ni lepo. Sedel sem zraven njega in sva se jela pogovarjati: »Hodiš v šolo?« —- »Ja-bol!« — »Je luštno v šoli?« — »Pri Lehrerju fajn, a pri faj-moštru čisto nič.« — »Zakaj pa pri faj-moštru ni fletno?« — »Zato, ker govorijo serbsko.« (Hotel je reči slovensko!) Nada-lieval je: »Jih cela šolo ne mara, razun enega dekleta, katera je slovenskih staršev.« — »So tvoj oče in mati Nemka?« — »Ne ... Ja!« za Nemce so se dali všribati.« — »So Nemci?« — »Ne! Samo zato, ker je fletnejši v Deutschlandu...« — »Ja, pa znajo starši dobro nemško?« — »Cisto nič . . .« — »Pa Nemci so?« — »Ja . .. Pa C'iAi meni pravijo, da moram biti fest Neme, ker je to bolj fajn . . .« Kakšna je ta vzgoja, sem si mislil ko sem šel dalje, žalostno, da moramo ugotoviti, da je takih prizorov in fakth Ižletnih dečkov več na Koroškem. To je vzgoja »blažene« nemške kulture? Umrla je previđena s sv. zakramenti naša dobra učiteljica v Ribnici Pogreb bo v ponedeljek 2G. avgusta ob petih popoldne i/, hiše žalosti Zgornji Šiški, Kosova ulica 96, na pokopališče pri sv. Roku v Dravljah. »Nebeški Oče, vzemi Svojega otroka k Sebi v sveta nebesa!« Žalujoča družina SLA P Š A K-OV A in sorodstvo. STANKA Umrl nam jc danes, previden s svetimi zakramenti, v starosti 79 let. naš iskreno ljubljeni, predobri soprog, oče, brat, stric in svak FAAM/e ČIBEJ IMS. RAVNATELJ VIš. DEŽ. SODIŠČA V P. Spret urno ga iz hiše .žalosti. Rimska cesta 7. v pom d'"‘ek 2<>. avgusta t. I. ob pol treh na pokopališče.k Sv. Križu. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 24. avgusta 1935. KATARINA, soproga; MARICA, VERA ir. OLGA, hčere. Koroški narodni tabor Mežiška dolina nas vabi na koroški tabor v nedeljo 1. septembra 1.1. na Poljani pri Prevaljah. Letos poteka 15. leto, odkar je plebiscit odtrgal od našega narodnega telesa, zibelko slovenstva, naše zgodovine in kulture — Koroško. Edino Mežiška dolina je pripadla svobodni narodni državi Jugoslaviji, ko da se je delno uresničilo mistično svojstvo gore Pece, pod katero spi kralj Mtjaž in čaka dne, ko bo z vojsko uničil »tujce — zemlje lačne«. še Peca bi ostala onkraj meje, da ni naš kralj Matjaž, pokojni viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj potegnil svojega meča in zbudil spečo vojsko, žrtve so padale. Stoje spomeniki padlim vojakom — junakom; cele dolge kolone zlatih imen se bleste na ploščah, ki hranijo spomin na one borce, ki so po dolgem štiriletnem trpljenju žrtvovali življenje, katero jim je Bog ohranil v smrtnem plesu za rajno Avstrijo, ali pa so si v zavesti, da je vojna krivična, življenje prigoljufali, kajti ves narod slovenski je bil obsojen na pogin. Moralo se je ukloniti riaše ljudstvo tujcem. A, »narod naš dokaze hrani«, da ni od nekdaj Nemec gospodaril pri Gospej sveti, ob Žili v Rožu in Podjuni. , Celovški muzej hrani naše dokumente nekdanje svobode slovenskih pradedov, ki so si izbirali svobodno svoje vojvode na Gosposvetskem polju, kjer je stal vojvodski prestol in knežji kamen, ki ga zdaj Mussolini na pogrebu letalskih žrtev Prevoz 7 žrtev letalske nesreče pri Kairu se je izvršil na najsvečanejši način. Pogreb je bil v ponedeljek v Rimu. 10.000 mož vseh armadnih formacij je spremljalo žrtve na zadnji poti. špalir pa je delalo četrt milijona prebivalstva. justav Strniša: Večer Večer na deželi je miren in tih, trudni so ljudje in priroda, vse si želi počitka. Včasih, jeseni, manejo proso in ličkajo ko-uzo. Tedaj se večer čudežno izpremeni, lovo življenje se oglasi, pesem zadoni, roke letajo kakor bi se igrale, ljubeča srca se pozdravljajo in smeh zveni med petjem, adosti in razigranosti, smeh dela in veselja :lo življenja. . In taki večeri se končajo z vinom in pojočo, s sestanki zaljubljencev in prisegami ljubezni. Lepo je tedaj na deželi in človeku [e lahko in radostno pri srcu, da si želi samih takih noči. Zunaj navadno sijejo zvezde, nizko vise n prijazno se smehljajo, da jih zaljubljenci skoro dosegajo z rokami, ko si šepetajo o ireči, ki jo kažejo te božje lučke v vesolju. Hitro minejo taki večeri in veselje nune. Frdo delo ukazuje o mraku pokoj in mir, da :e telo spočije in oddahne. Težkih korakov jrihajajo ljudje, mrki in tihi legajo počivat. 5 seboj pa prinašajo opojen duh po zemlji in svežem zraku in se prav zato tako radi sapi ra jo v svo je kamre in ne marajo drugega zraka, kakor tistega, ki so ga že prinesli s seboj, blagodejnega in omamnega, pomešanega z žehtenjem žita in vonjem če-belnega medu. v Taki delovni večeri so čudno privlačni, ker so tako motno žalostni. Pri umirajoči brlivki sediš in strmiš pred se. Noč se spušča na zemljo in težko dolgočasje se počasi bliža. Ti pa gledaš pred se- in čakaš, nekaj pričakuješ, slutiš neznano razodetje, bolestno mrkost, hladno temino. V vsem pa veš, da ti bo spočeto novo doznanje. Domači ležejo k počitku. Mlečne kaše so se najedli in krompirja. Zdaj so zadovoljni, čeprav se jim oči ne razjasne, temveč ostanejo nekam zamaknjene, kakor bi bile že pogreznjene v sanje in zato molče, saj tudi Nemci čuvajo kot dokument svoje zgodovine. Ko je počil v Sarajevu usodni strel, je minilo točno 500 let, odkar se je po stoletnem premoru pustil Ernest železni zopet ustoličiti po slovanskem običaju na Gosposvetskem polju. Da tega ni storil iz spoštovanja do slovanskih tradicij se vidi iz tega, ker mu je bilo to ustoličenje le sredstvo za izvedbo njegove proti turške politike, za katero je potreboval denarja in vojske. Poleg tega pa mu je bil ves ceremonij nekaka kratkočasna epizoda na poti v Benetke. Temu pa se ni čuditi, saj je do tedaj slovenski narod že 600 let tlačanil Nemcu, ki ni priznaval podložniku niti osebne, niti kulturne, ne verske in še manj narodne svobode. Pomembno je dejanje Ernesta železnega v toliko, kolikor ponovno dokazuje, da si je naš narod svobodno »volil vero in postave« na Koroškem še gori pod Kurnom in više. Da skušajo Nemci pritisniti temu običaju ustoličenja vojvod svoj pečat, je popolnoma razumljivo. Mežiška dolina je edini del Koroške, ki je pripadel Jugoslaviji. V svobodni državi zato predstavlja vso Koroško in skrbi za brate preko meje. Da vedno poudarja svojo misijo, smo najbolje videli ob grobu pokojnega velikega kralja Zedinitelja, ko je Mežiška dolina kot svobodni del Koroške prva poslala žaro s svobodno koroško zemljo v pričevanje narodne zavednosti in prisego zvestobe. Zdaj pa je odločno pokazala samostojnost, ko gre za postavitev spomenika velikemu Pokojniku! Kot je Koroška vedno samostojno živela in se redko ozirala na bivšo Kranjsko in štajersko,, tako hoče v imenu zasužnjenih bratov pokazati veliko hvaležnost njemu, ki je omogočil da se v spomin svobodi naših pradedov, postavi na svobodni koroški zemlji glasnik svobode — naš knežji kamen. Ni na Poljani pri Prevaljah kamen, kjer je sedel naš svobodnjak, ko so volili vojvodo, ampak posnetek njegov. Poleg mnogih seznamov borcev — padlih za svobodo Koroške, poleg Malgajevega spomenika ob cesti med Dravogradom in Guštanjem in poleg kamna, m_ga opazimo na cesti proti Libeličam, ki priča, da: »Bis hieher und nicht weiter kamen die serbischen Reiter«, naj bo knežji kamen na Poljani nov spomenik na borbe za osvobo-jenje naše Koroške, Koroški tabor pa ima poleg tega namen pridobiti sredstev za spomenik Viteškemu kralju Zedinitelju v obliki mladinskega doma pri št.. Danielu nad Prevaljami. Gotovo je, da je interes svobodne Koroške interes vse Slovenije. Dolžnost, vsakega zavednega Slovenca je, da po vseh svojih zmožnostih sodeluje pri narodnem delu za osvoboditev .naše Koroške. , . .. Knežji kamen na Poljani naj, bo mejmk novi dobi v narodno obrambnem delu za našo Koroško. . Tabor koroških legijonarjev na Sv. Planini Glavni odbor Legije koroških borcev v Trbovljah bo priredil v nedeljo, 1. septembra na Sv. Planini pri Trbovljah velik na-rodno-obrambni tabor, na katerega^ je povabil vsa narodno - obrambna društva od blizu in daleč. Ker bo isti dan tudi velik ljudski tabor na Poljani pri Prevaljah na Koroškem, kjer bo svečano odkrit dvojnik zgodovinskega knežjega kamna, opozarjamo javnost, da sta organizirana oba tabora v medsebojnem soglasju, tako da se oni, oči znajo govoriti in molčati in lep pogled je večkrat slajši kakor izgovorjena beseda. Ti pa sloniš pri mizi, strmiš v brlivko in čakaš. Potem se spomniš, da so vsi domači legli, da vsi spe in sanjajo, a ti bediš. Tvoje občutje postaja jasnejše, v samoti gledaš vse drugače kakor v družbi. Hipoma ti je, kakor bi živel med samimi mrtveci, vsi leže mrtvi, neobčutni, nihče se ne gane. . . Prehitro se pa zagrize vate spoznanje, da so ti živi, ki tu spe, a da si ti med njimi mrtvec. Ti tukaj žive z zemljo in z njo počivajo. Ti pa živiš po svoje, svoje postave si pišeš, zato te priroda ne mara in ne prizna tvojih zakonov, čeprav siliš vanjo in jo nočeš spoznati do potankosti. Tako sediš in premišljuješ in šteješ ure. Zunaj je vse pogreznjeno v molk, še mačke se ne breznajo, kakor bi jih bilo strah tišine. Vležeš se. Tiho se spraviš v postelj, vendar čutiš, da se je tisti hip vse predramilo okoli tebe, da so se vsi speči premaknili in te zro v temi, začudeno, kakor bi te ne poznali in bi šele v su zaslutili, kako daljen si jim in kako tuj. . x w ' . Ko tako ležiš m se zastrmiš v strop nad seboj, ki je nizek, da ga lahko otipaš opaziš, da si nekje drugje, ta ozka soba, ta bela postelj, to zatohlo ozračje saj m mogoče. da je to na deželi, tam, kjer je samo solnce in cvetje, samo brstenje in življe-nje. Spomniš se, da ti je zato vse tako tesno, ker ne nosiš v sebi čara prirode, ker je ne znaš dovolj močno doživljati, kajti samo ti jo res močno dojemajo, ki v nji trpe, ki se bore za kos kruha in jo ljubijo v znoju in bolečini. Ko se spomniš na to, ti je tesno, Zadnjemu pastirju zavidaš njegovo doživljanje, ki je globlje kot tvoje, a ga ne sluti m ne ve zanj. ki bi se iz kakršnihkoli razlogov ne mogli udeležiti tabora v Mežiški dolini, udeleže lahko tabora koroških legijonarjev v osrčju Slovenije, na Sv. Planini pri Trbovljah. S tem bo dalo naše ljudstvo močan povdarek svoji zahtevi, da je treba po 15 letih skrajne brezbrižnosti vendar pravično rešiti koroško manjšinsko vprašanje. Ne le iz naše meje, tudi iz našega hladnega zaledja naj se sliši odločen glas, da je skrajni čas, da se odločilni činitelji zganejo in da zahtevajo za našo narodno manjšino onstran Karavank pravice, ki ji po mirovnih pogodbah pripadajo. — Glavni odbor Legije poroških borcev je naslovil na javnost ob tej priliki tudi primeren poziv. Liuhliamka drama na počitnicah Kratki intervjuvi s ceste. Pretekli ponedeljek je bil v obeh gledališčih »zbor« in okrog Gradišča je zopet oživelo .. . Talija se drami! Kje so kaj bili naši ljubljenci, to nas zanima in pod raznimi okolnostmi so se »posrečili« tile kratki intervjuvi: BRATINA Pred izložbenim oknom na vogalu Zvezde je stal in gledal slike »Paganinija« pa zmajal z glavo... »O, gospod Bratina, že nazaj?« — »Saj še nikjer nisem bil, razen na žalostni gori in en dan na Gorenjskem, no, pa na Ježici in v Preserju. Imam doma letovišče, tam za Bežigradom. Veliko teraso in vse, kar napravi bivanje ugodno . ..« — »Kaj ste pa tako nejeverno opazovali v izložbi?« — »Glejte, Petrovič igra Paganinija, tak krasotec, to je vloga za ... za ... onega . . .« Hitro pomagam: »Veita ...« — »Da, za Conrada Veita, karakterna vloga je to, ne pa Pet...« — »Ja, pa to je opereta . . .« — »Kaj vsega ne uprizore . . .« Od Zvezde do hunske cerkve in nazaj je trajal intervju. Ima se odlično, za večje »rajže«, ki bi pritikale igralcu za razglede po svetu — pa ni denarja. In tako je ostal doma, pa je prav zadovoljen. En dan na Gorenjskem in že je pobegnil nazaj — pognale so ga ..-. (tega pa ne smem napisatD. Kje So kaj drugi soigralci, sem ga vprašal-V par dneh bodo prilezli kot martinčki na sonce, drugi teden začnemo ... »Pa zbogom in na svidenje v teatru ...« ZUPAN To je on, Melhijor Menarosti iz operetnega štaba, pa sloviti Ribničan od Belega konjička, da o »žabi« v Netopirju niti ne govorimo. »Torej, gospod Zupan, kako in kje ste kaj bili?« — »V Savinjski dolini.« — »Ste kaj plezali?« — »Nič — gora ni nora, nor ie tist, ki gre gor . . .« Torej na kratko povedano, zanj je bila Savinjska dolina okrevališče, nabral si je humorja, da nas bo zopet vso sezono zabaval. Veseli se ze sezone! Drugače je pa trenutno angažiran v kazini kot kibic na šahovskem turnirju. Bila je ravno nedelja, ko sva govorila m si je prižgal cigaro — Regalitas, »pangel-ček« je pa skril... Samo ob nedeljah si jo privošči poleg »Pilznerja«.Ej, pa koliko bi ga, če bi ne bil tako drag. Pa na kaj se še veseli. Ko so igrali tisto »Zdaj vam eno zaigramo...« je kot Melhijor zapel eno od »Cinkoleta«. In sedaj ima »bon«, da od pete popoldne dalje »manipulira« po mili volji s »Pilznerjem«. Da, da, Zupan se razume, mogoče bo »zrušil« celo rekord te bratovščine. Za hip se je odstranil, ta hip je pa trajal celo uro, pri šahistih se je tako »zamaknil«, da je na vse poprejšnje pozabil... Sram te je, da si tako majhen in neznaten, manjši kakor vsi ti okoli tebe, ki spe in so srečni ter skrivajo svojo srečo, ki jo malokdaj razodenejo svetu. In ko zaspiš, se ti zdi, da se P®|r|?a* nekam v brezkončnost, v svet, k _ ga ti ljudje in ki je tako lep m S«dov t ze zato, ker ga doznava j o te prep nw ted use, ki se niti ne zavedajo svojega velikega bogastva. (»ustav Strniša: Cigan in terice Dolenjske terice so znane vsled svoje delavnosti, snedeuosti in zgovornosti. Ko tarejo jeseni lan, so zelo pridne. Ves dan delajo in pozno ponoči prečepe na tleh, a gospodinje jim kuhajo štruklje in druge dobrote ter jim prinašajo cviček, saj so terice vedno gladne in žejne. Revež, kdor gre po poti, kjer čepe terilje in tarejo! Ob vsakega se obregnejo m ga obero, da mu še kosti ne ostanejo cele. Obrekujejo ga, opravljajo in se iz njega norčujejo, : 1 ' Vse napake, ki jih ima človek, privleiej • plan, ga smešijo, oponašajo in se zlobno r _• Vendar ves čas pridno tarejo in ne prekinej dela. Pri sosedovih je šival,cigan JPeter, ki so ga pustili v vasi cigani in se je učil za krojača. Cigan je gledal skozi okno in opazoval terice tu so trle lan za sosedovim skednjem ter se zabavate z zabeljenimi zbadljivkami. Pa je zagledala raglica Urša in tovarišicam nekaj rekla. Kakor na povelje so se vse obrnile in pokazale Petru svoje jezike. Cigan je zardel kakor kuhan rak m pričel hitreje šivati, na terice pa ni pozabil. Ko je o mraku prekinil delo. se jim je približal. Ženske so ga takoj napadle, ga obkladale s potepom, ga spraševale, kje je pozabil si j starše iu se norčevale. . 4ihr»hi z« uredništvo odgovarja Milan Zadnek. tiska tiskarna »Merkurt. Udaja »Narodna Prosveta! » Ljubljani, .adruga » o. predstavnik I. Albreht, u uredništvo oag j Laval spremlja svojo hčerko k poroki Hčerka francoskega predsednika vlade in zunanjega ministra Lavala, gospodična Jose Laval je v torek poročila grofa de Chambrunna. Cerkvenih svečanosti se je udeležila vlada polnoštevilno. Navzoč pa je bil tudi ves diplomatski zbor. PEČEK Njegove spomine smo že čitali v »Glasu naroda«. Zabavni, kaj? V Daj-damu sem ga vjel, v počitniškem dresu, ki je nekak zunanji znak, da so zanj še počitnice . . . »Bog daj« in tako dalje! »Ste s kolesom?« »Ne, danes pa ne!« Saj veste, da je naš Bojan strasten biciklist med počitnicami. Ko bodo priredili »Tour de Trnovo« bo gotovo prvi! Naslanjal se je na blagajno in posrebal zadnjo porcijo sladoleda, ko sem stopil predenj. »Ej, gospod Peček, kako je pa kaj bilo v Dalmaciji, zakaj pa vam je Smerkoljeva »ušla« z odra v Šibeniku?« — »No, že, že, pa tudi zanič! Ofrnažili so nas.« — »»Kdo, za vraga?« — »Menager iz Splita, 220 Din sem imel dnevno, 60 za stanovanje in hrano, 60 »za tako«, no, in 100 sem pa dnevno spravljal, to toliko časa, da se je nabralo ravno prav, da sem kril deficit »ekspedicije«. In še 700 Din povrhu . . . Drugače smo se imeli dobro, z »musko« je bil pa križ! V Sp'itu je bila odlična, v Šibeniku taka, da Val- ni mogla odpeti angleške pesmi, na Makarski smo pa dobili cigane . , .« — »No, na ciganske viže je šlo pa težko, kaj ne?« — »Sploh ni šlo, zahtevali smo od menagerja drugo godbo, ali — »nema je«! Potem je odšel naš »vrli« menager v Split po pijanista, ki naj bi vodil »ciganski« orkester. Nazaj seveda ni bilo ne njega in ne pijanista, pa smo ostali sami. . .« — »Kaj pa skusnje, se bodo kmalu začele?« — »Mislim, da bi bilo najlepše tako, da bi začeli brez skušenj in bili do konca meseca — prosti! To pa ne gre, bomo pa začeli. ..« __ Ali mi ne bi mogli podariti par starih hlač, dragi gospod? — Stare hlače pač irmm ... _ — Najlepša hvala — kdaj lahko pridem ponje. — Đa. jih morate že pomeriti, kadar grem v posteljo — podnevi jih namreč nosim sam. m, ie nam pojde delo izpod rok! Krojaček ni nič rekel. Kar skočil je po svoje gosli in pričel igrati. Igral je in igral, a med njegovo melodijo je odmevalo enakomerno tolčenje pridnih teric. Ko je nehal se je že stemnilo. Terice je pesem kar nekam ganila, da se niso več norčevale s cigana in so zamišljeno trle dalje. Deček se je vsedel v travo med nje. — Ali boš še zagodel? je vprašala stara ^Krojaček je pokimal, zasviral se kratko melodijo in potem odšel. . — Saj ni tako napačen fant! je bevsknila dovolj, da je cigan! Jabolko se ne za-l-nt-ili daleč od jablane! jo je zavrnila druga. — Kaj Pa mene drži? je vprašala tretia in iezno pogledala sosedo: __ Zakaj me prijemaš za krilo? Pusti me! — Ti mene pusti! je zarentačila četrta. In spet se je oglasila druga, da io prva vleče za krito. Nekaj časa so se v temi prerekale, na kar so se pričele častiti z raznimi ne preveč lepinu vzdevki ter si naposled skočile v lase. Ko se je živ klobčič povaljal pb travi, je spet hipoma zadonela ciganova vijolma. Neugnan so brnele gosli, pele in se posmehovale. Potem se je oglasil krojaček: . — Zdaj sem vas poplačal, da se ue boste z mene norčevale. V mraku sein vam prikrila skupaj, a ve ste se zato steple. Terice so završale in skočile na cesto, a gan je zdirjal m zginil v temi. «voieoa Drugi dan je mojster zaman klica svm^^ vajenca in naposled jezen skočil k nie^o iežišču, da bi mu jih naložil. Postelj J baj prazna. Cigan jo je pobrisal. Menda se h maščevanja hudih teric, ki ne poznajo »» > se enkrat pošteno ujeze. predstavnik O. Mibalek. »si » Liiibtia11