192. številka. Ljubljana, v petek 22. avgusta. XXIII. leto. 1890. shaja vnak dan iveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za a vat ro-og e r a ke dežele za vae loto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za eden nieBec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano hrez po&iljanja na dom za vbo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. IO kr. Za pošiljanje na dom računa ae po lo kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pogtnina znaša. Za oznanila plačnje ho od čotiri&topne petit-vrste po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tisk;*, po 6 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. 5 Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravniatvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Bosenskl vojaki v Avstriji. Dunajski listi pozdravljali so z velikim veseljem prihod bosenskih batalijonov na Dunaj. Posebno so oficijozua glaBila poudarjala važnost prihoda „novih Avstrijcev" v prestolnico ob mogočnem Dunavu. Tako je pisala stara „PreBsea : „Vrfo pohvalo zadužuje oni vojak ali politik, kateremu je prvemu prišlo na misel, da treba delovati na merodajnem mestu na to, da se dovedo bosenski batalijoni k avstrijskim manevrom. S tem se je storil prvi korak za zjedinjenje bosenskih batalijonov z veliko in slavno našo vojsko in to utrdi Bocijalno in politično vez mej monarhijo in okupo-vanimi provincijami, okrepi misel o teritorijalni nerazdeljnosti in da povod, da se bkratu pojasnijo državnopravni odnošaji teb pokrajin nasproti Avstriji." „Neues Wiener Tagblatt" priobčil je članek z naslovom ^Avstrijci pri nas" in pravi v njem: „Naše bosenske tete došle so po morji preko Trsta na Dunaj.g Privele bi se bile po krajšem in ugodnejšem potu preko Ogerske, pa v ogerskem državnem zboru so se temu protivili. „Tuja" vojska po njihovi ustavi ne sme stopiti na ozemlje krone sv. Štefana. Žal je nam, da se je to zgodilo, kajti mi v Avstriji ne zmatramo bosenskih čet za „tuje". Mi sme od Save do Lime naredili mir in imamo pravico do zemlje, katero smo najprej morali osvojiti, zatorej jo tudi obdržimo. Kot viden simbol novega stanja, kot viden znak zveze, katera nerazločno združuje „Novo Avstrijo" s „Staro" došli bo orožja vajeni sinovi „Nove Avstrije" v našo sredino. Mi jih pozdravljamo kot Bvoje rojake, ne pa kot „ tujce". Dočim Dunajski listi tako proslavljajo ta korak, grajajo ga madjarski. Tak piše ugledno glasilo ma-djarske nezavisne stranke „Egvetertćs" : „Za poslednjega zborovanja delegacij govorilo se je, da na velike vojaške vaje pride tudi del bosenske vojske. Vsled tega je v vojnem odseku ogerske delegacije grof Apponvi odločno protestoval proti temu, da se brez dovoljenja državnega zbora dovede tuja vojska na ozemlje naše države. Ugovor njegov ni preprečil te namere, imel je pa vender toli uspeha, da so odveli bosenske vojske na Dunaj preko Trsta, tako izognivši se ogerskega ozemlja. Na Dunaji je prebivalstvo cesarskega mesta oduševljeno pozdra- vilo čete iz »Nove Avstrije", kajti pri Dunajčanih je bolj razvita radovednost, nego pa ustavni čut in politična resnost. Veseli so bili, da so mogli gledati te »zanimive Čete". Mi na Ogerskem ne zavidamo Avstrijcem, da so se mogli radovati bosenskih gostov, še veselimo se, da bosenske Čete neBo stopile na ogerska tla, kajti ustava se ni rušila in ni se stori) nevaren precedens za bodočnost. Sicer pa vsa ta stvar ni tako nedolžna, kakor se nekaternikom dozdeva; politični položaj nikakor ni tak, da bi se zaradi same zabave mogli spuščati v tako nevarno igro. Beroliuski dogovor jako jasno določa, čemu se je Avstrija poklicala v Bosno in Hercegovino. Vsled okupacije ti dve pokrajini nikakor še nesta postali lastnina avstro-ogerske države; to javno mišljenje v Huni j i pa tudi poloficijozna glasila pri vsaki priliki naglašajo; da še več, poslednji čas čujejo se glasovi, da je Avstro-Ogerska že dovršila misijo, katero jej je izročil Berolinski dogovor glede na Bosno in Hercegovino. Mir in red se je ondu povrnil in čas je, da se odpokliče okupacijska vojska iz teh dežel. To vprašanje zares ni še postalo akutno, in gotovo prihod bosem kili čet na Dunaj ne bode imel ozbiljuejih posledic, pa vender ne treba, da na ta način izživljamo. In baš zaradi tega, ker temu pojavu pripisujemo politično važnost, hočemo z odprtimi očmi opazoval v ne, kar se tiče prihoda bosenskih vojakov v Avstrijo in kar se iz tega izcimiti mere." Tu naj še omenimo, da Praška „Politik" celo graja Dunajskega župana, da ni pozdravil bosenskih vojakov, ko je vender pozdravljal celo pevce pri-šedše iz Nemčije na Dunaj. Nas gotovo ni posebno veselilo, da so ae pevci iz Nemčije tako demonstrativno odlikovali na Dunaji; ali veoder se pa toli ne čudimo, če se načelnik Dunajske občine ni mogel odločiti za pozdrav bosenskih vojakov, kajti vsaka njegova beseda bi se bila utegnila kje prav kritično presojati in bi se jej bil pripisoval napačen pomen. Če bi so bilo v jednem oziru zares spodobilo, da bi bil Dunajski župan pozdravil bosenske vojake, priznati pa vender moramo, da je politična previdnost tukaj bila tudi nekoliko umestna. Madjari in narodnosti na Ogerskem. S kako silo delajo Madjari na to, da potuj-čijo vse narodnosti, katere spadajo pod krono sv. Štefana, kako dan na dan celo v Hrvatskej navzlic jasnim določbam nagodbe urivajo povsod madjarBki svoj jezik in madjarske uradnike, nevešče hrvatskemu jeziku, kjer koli jim je to le malo mogoče, to je prikazen, katera z resnimi premišljevanji navdaja vsacega slovanskega domoljuba. O tem predmetu nahajamo prav dobro pisan članek v „Diritto Croato", katerega tu podajamo: ,V ustavi ogerski je postava, takozvana narodnostna, ali Madjari neso se nikoli brigali posebno, da bi jo izvršili. Nekaj let pa je temu, da se je popolnoma pozabilo na njo in jo postavilo na stran. V Budimpešti ustvarili so različne druge zakone, kateri so narodnostno postavo napravili popolnoma iluzorično; omenjamo le šolske postave od 1. 1879 in ministerske odredbe od 1 1883. A prišlo je novo pereče kršenje, katero je popolnoma uničilo narodnostno postavo. Minister javnega poduka, Csaky, predložil je nedavno ogerskemu parlamentu zakon, ki je v prvi vrsti naperjen proti pravicam in proti samemu obstauku slovanskih, rumunskih in drugo-jezičnih šol na Ogerskem. Vsprejeta po madjarskih poslancih, ki so neprijatelji velike veČine njih sodržavljanov, ki neso bili poklicani, da jih izvolijo, določuje ta postava, da se imata grški jezik in literatura podučevati izključno le v madjarskem jeziku — to je v mongolskem narečji manjšine. Madja-rom, kakor je videti, služijo vsa Bredstva, da izvršujejo krivično delo raznarodovanja, usiljujoč svoj jezik narodom, ki imajo nesrečo, da morajo trpeti nadvlado naroda slabotnega po številu, a močnega po brezozirnosti svojej in po privilegiranem stališči, katero si je pridobil v cesarstvu z dualizmom. Za razširjevanje madjarstva morajo služiti klasične študije, in to — da jo ironija tem večja — v šolskih zavodih nemadjarskih narodov. Novo to poraadja-rovanje obsodili so vsi trezno misleči ljudje na OgerBlcem, bodisi z didaktičnega, bodisi s političnega stališča. Smešno je misliti, da bodo učenci slovanski ali rumunski mogli s koristjo učiti se tako težkega jezika kakor je grški, poluževajoč se pri učenji za njih še težjega tujega jeziku. Metoda ki zahteva, da se uči neznana stvar s pomočjo druge še bolj neznane, je brezmiselna; uspehi ki se dosežejo na ta način, so pač nezuatn. S političnega stališča je novi ta zakon bru- LISTEK. Labodska dolina. (Konec.) Poglaviti kraji Labodske doliue bo: Sen t Pavel, Šent Andraž in Volfšperk. V Šent Pavlu je stal rodovinski grad mogočnih grofov šponheimskih, ki so od 1. 1122 — 1269. vladali koroško vojvodino. Na tistem mestu, Kjer je stal nekdanji grad, začel je grof Eugelbert 1. 1091. zidati cerkev in samostan sv. Pavla. Delo je bilo dokončano ter cerkev posvečena 1. 1093. Benediktinski menihi bo bili poklicani iz Hirscbana na Švabsketn. V drugi polovici XII. stoletja je bila cerkev popolnoma prezidana, znatno povečana in 1. 1264. posvečena. Ta cerkev je v čistem romanskem slogu sezidana, namreč bazilika v podobi križa s tremi apsidami na vzohu, kvadratnim korom in dvema zvonikoma na zahodni strani. Dolga je 52 46 m, široka 19 28 m in sezidana na stopničastem temelji. Mogočni stebri, na katere bo prislonjeni v smeri dolžine polovični »tolpi (Siiulen), dele baziliko v tri ladje. Oprožni obok (Gurtbogen) deli mlajšo podolžno ladijo od poprečne ladije, ki je ravno tako kakor kor, izpeljana z veliko eleganco in bogato krasoto oblik. Vsi detalji bo mnogovrstni in skrbno izpeljani. Kapitali kažejo vse mogoče oblike od kocki podobnega, pa do skoro gotski izklesanega listnatega kapit&la. Strop je bil poprej od gred in brun sestavljen, ko je pa 1. 1375. pogorel, nadomestili po ga s karae-nenim obokom. Krasna sta obu portala na južni strani in na pročelji bazilike. Nekatere imenitnejšo kamene prvotne cerkve porabili so pri zidanji zvonikov, ki bo bili pozneje dodelani. Cerkev obdaje na severni in zahodni strani velikanski dvouastropen samostan, ki je bil (v sedanji obliki) v letih 1612—1632. dozidan. V njegovi zakladnici kažejo stare dragocene kelihe in monstrance, večinoma darove knežjih in vladajočih oseb. V sakristiji shranjeni bo stari cerkveni plašči (celo iz XII. in XIII. stoletja) in druga dragocena cerkvena obleka, nekatera bogato pozlačena, druga pa umetniški izvezena. V knjižnici imajo drage in-cunabute (mej drugimi Guttenbergovo biblijo ni pergamenu) in stare molitvene knjige s krasno sli- kanimi iuicijalami. V prelatovi sobi je mnogo dragocenih križev, prstanov in verig z dragim kamenjem. V drugem nadstropji je zbirka slik, starih novcev, rudnin, dragih zdelic in posod, starinskih predmetov, kipičev in sploh obrtuiških proizvodov. Na severozahodnem voglu samostaua je prizidan okrogel zvonik, iz katerega uživaš prekrasen pogled po vsej laboduki dolini. V vzhodnem krilu samostana so prostorne Šolske sobe privatne benediktinske gimnazije v Šent Pavlu. Stanovanje pa imajo vuuanji gojenci v novo zidanem zelo lepem poslopji „Josefinura", katero se vzdiga na zahodni strani trga ob zločnem pobočji prijaznega hriba. Ob južnem vznožji samostanskega griča so zunanja samostanska poslopja z glavnim uhodom. V teh poslopjih je sedaj sodišče in davkarija. Razen še jedne neznatne cerkve nima trg Šent Pavel drugih znamenitih poslopij. Šest kilometrov dalje od Šent Pavla leži jako slikovito Šent Andraž, nekdanji sedež labodske Škofije. Poleg gorenje cerkve (nekdanje škofijske) stoji ponosno velikauski samostan jezuitov z obširno verando. Poleg spodnje na polji ležeče cerkve z talno izzivanje, tako nepolitično, da se mora maščevati nad njegovimi očeti samimi. Ustava od 1. 1868. priznava Slovanom in drugim narodom, da mogć imeti svoje šole in da se v njih poučuje v narodnih njih jezicih. Če je ta zakon še veljaven, kako Be drznejo rušiti ga, in motiti narodnosti v mirnem uživanji njih pravic ter se mešati v poduk, ki se deli postavno v zavodih, katere sami vzdržujejo izkl|učno b svojimi denarji. Take samovoljnosti in rušenja zakonov morajo le vedno bolj razdra-žiti narode. Zakonodajalci, ki v parlamentu ne re-prezeutujejo narodov ogerskih, ampak le oligarhijo madjarsko, netijo na ta način le razburjenost, ki ne more biti koristna njihovi stvari. Ta razburjenost pridobiva vedno bolj vznemirjajoč značaj za samovlastne vladalce. Novinarstvo žaljenih narodov protestuje energično proti svobodomornim odredbam, katerih namera je uničevanje Slovanov in druzih narodnostij. Narodni boj poBtaje vedno bolj strasten. Madjari se nadejajo, da s tacim postopanjem utrjujejo svoje gospodarstvo, a ne dosegajo drugega, nego da množijo sovraštvo, ki se od vseh Btranij dviga proti njim in bode osodopolno se maščevalo nad njimi. Madjari imajo pač labko dober apetit; a njih želodec ni toliko zmožen, da bi požrl in prebavil 10 milijonov nemadjarskih narodov." — Pristaviti imamo temu le malo. EeB je, da morda z brezobzirnim svojim postopanjem Madjari dosegajo efemernih uspehov, a zastonj je misliti, da bi oni, mala skala v slovanskem morji, mogli uspešno nadaljevati raznarodovanje slovanskih narodov. To pa oni sami dobro čutijo, zato postopajo tako strustno in brezobzirno ter skušajo slepiti same sebe. Želeli bi le Slovanom nekoliko onega narodnega ponosa, s katerim se odlikujejo sinovi Arpadovi, kmalu bi stvar imela povsem drugačno lice. Ne bilo bi treba, da velika dobrodušna večina robuje raalej, a brez-ozirni in energični manjšini. Y. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 22. avgusta. Slovanski kongres, „Neues Wiener Tagblatt" ve povedati, da hoče vladika Strossmaver sklicati v Djakovu slovanski kongres, da se posvetuje o vzajemnosti vseh avstrijskih Slovanov. Ta list daje ogerski vladi migljej, da naj kongres prepove. Koliko je resnice v izvestji Dunajskega časnika, ne moremo vedeti, najbrž je vse izmišljeno z namenom, da morejo zabavljati proti Djakovskemu vladiki in proti Slovanom. Slabo stanje sodnih uradnikov na Češkem, „Politik" je objavila članek, v katerem razpravlja, kako je teško avausovati sodnim uradnikom na Češkem. Stari gospodje na visocib mestih se ne umaknejo, dasi že služijo čez 40 let. Tako že službuje predsednik nadsodišču v Pragi 50, podpredsednik pa jeden 53 let, jeden pa 49 let, trije nadsodišča svetniki službujejo že č*>z 40 let, jeden predsednik okrožnemu sodišču na Češkem službuje že petdeset let, trije pa čez 40 let, dva deželnega sodišča svetnika službujeta že 45^1et, šest pa nad 40 let, dva okrajna sodca službujeta že čez 4o, dva pa čez 40 let. Pri tacih razmerah seveda nižji uradniki le počasi napredujejo. Marsikdo je pri politični upravi že okrajni glavar, ko je njegov bivši sošolec pri sodišči še vedno pristav. Nedavno je umrl pristav, ki je 54 let zaman čakal, da postane sodeč. Iz pravosodnega ministerstva, V pravosodnem ministerstvu na Dunaj i nastavi se poseben referent za osobne zadeve za nemške okraje na Češkem. Novi uradnik, ki bode moral dobro poznati razmere na Češkem, bode imel pred vsem odločevati pri razpisu uradniških mest, naj se Ii zahteva znanje češčine ali ne. Ker se za to mesto odbere gotovo kak Nemec, bode njegovo na-stavljenje tudi le Nemcem v korist. Vnanje države. Sliod ruskega in nemškega cesarja. Ruski listi mislijo, da ta shod ne bode imel nobenih političnih posledic. Vse ostane pri starem. Rusija Be Nemčiji ne približa, ker nemške pomoči v nobenem oziru ne potrebuje. »Moskovskija Vje-domosti" dvomijo, da cesar Viljem H. deluje v interesu mifu, kajti on je na čelu zvezi, ki je naperjena proti Rusiji in Franciji. Rusija in Srbija, Dvajset tisoč pušk pripeljala je ladija Gaga-rinove parniške družbe v Srbijo. Te puške podarila je Srbiji Rusija in prva bode Ž njimi oborožila milico. Po Dunavu je rusko ladijo spremljala bolgarska vojna ladija, da pušk ne izkrca kje v Bolgariji in ne izroči nasprotnikom bolgarske vlade, da se potem spuntajo. Francoska zbornica. Nekatere republičanske skupine neso prav zadovoljne z dosedanjim predsednikom francoske zbornice, Floquetom, in v začetku prihodnjega zasedanja hočejo napeti vse sile, da bode na njegovo mesto izvoljen Kasi mir Pćrier. Španija in Francoska. Španjski listi, mej njimi tudi vladni, hudo napadajo Francijo, češ, da si hoče polagoma osvojiti Maroko. V Parizu se že boje\ da se Španija baš zaradi maročanskega vprašanja pridruži nasprotnikom Francije. Radikalni listi zahtevajo od vlade francoske, da naj naroči svojemu zastopniku v Madridu, da odločno zagotovi špaojski vladi, da Francoska ne misli prisvojiti si maročanske države in se sploh ne misli mešati v maročanske zadeve. Dopisi. Iz JLJnlomeru 20. avgusta. [Izv. dop] Kakor ljubezen do domovine, tako je tudi v obče znana udanoBt Slovencev do cesarske obitelji in do njihovega presvetlega cesarja; ta ljubezen in uda-noBt se lahko opazuje pri vsaki priliki bodisi veseli, bodisi žalostni. -Zadnje Be je videlo, ko je nesreča zadela cesarsko obitelj po nepričakovani smrti cesarjeviča Rudolfa, prvo pa, ko je pred kratkim presvetlega cesarja prevzvišena hči nadvojvodinja Marija Valerija stopila v zakonsko zvezo. — Po stari navadi praznujejo avstrijski narodi, mej njimi zvesti Slovenci 18. dan avgusta, kot rojstveni dan presvetlega cesarja. Tudi Ljutomerska čitalnica priredila je v nedeljo dne 17. avgusta popo-ludne kot predvečer rojstvenega dne cesarsko slav-nnst, kakor je ni videti mnogokrat. Na dotično povabilo je prišlo k imenovani slavnosti toliko ljudij iz Ljutomera in vsega ljutomerskega okraja, da je bilo na prostornem, primerno okrašenem vrtu gospoda Vavpotiča teško dobiti sedeža. Po primernem pozdravu predsednika Ljutomerske čitalnice g. notarja Š1 a m b e r g e r - j a, ki je veljal vBem došlira, se je vrstilo ubrano petje sloveuskih pevcev iz Ljutomera in okolice — in godba vrlih 8 Cven- dvema zvonikoma dviga se samostan šolskih seBter. Prvo takoimenovano lavretanBko cerkev aezidal je škof Gašpar Stadion 1673 — 1704, opravil in okrasil pa jo je škof Einst grof Khuenburg 1. 1793. Sezidana je v italijanskem slogu, ima zelo visok in smel obok ter na praznem pročelji dva precej visoka zvonika. Na obeh straueh sta prizidani h cerkvi kapelici, ki jej dajata križaBto obliko Cerkev je svetla, čedna in prav prijazna, ali razveu nekoliko fresk ima le malo nakrasa. Volfšperk je mesto, ki šteje do 3000 prebivalcev iu se ovija okoli grajskega griča. Mesto ima novo lepo mestno hišo, v kateri je tudi branilnica, (poprej tudi obrtna šola), in novo bolnišnico nad-vojvodinje Valerije. Cerkev sv. Marka je bila Be-zidana že 1. 1474. Na trgu je spominek na kugo 1. 1718., t j. rimski stolp s kipom Marije, katero obdajajo svetniki. Na oglih ograje so štirje lepi angelčki, ki drže tablice z uadpisi. Tudi pokopa lišče na dolenjem kraji ima lepe spomeuike. Blizu njega ob Labodnici je grad Paverhofen, od zunaj neznaten, notri pa ima kvadratno dvorišče z obiskanimi hodniki okolu in okolu ter vodnjak s čudnimi vodometalci. Volfšperk je staro mesto (ome- nja se že 1107) ter je bilo središče baraberških posestev na Koroškem. Nad mestom se vzdiga veličanski Volfšpeiški grad (sedaj lastnina grofa Henkel-Donersmark), ki je bil še v našem stoletji popolnoma prenovljen v tudor slogu. Dovršil ga je 1. 1851. arhitekt A Bier-baum in ga okrasil z okroglimi, zobčnstimi turni. Na vzhodni strani grada stoji na prijaznem obronku sredi gozda grofovski mavzolej, dozidan 1. 1858. do 1863. od samega belega, rezanega kamenja. Ta stavba je izpeljan v posebnem slogu (zmes romanskega in renaisaance) ter obstoji iz visokega oktogona, do katerega vodijo stopnice. Na kupoli podpirajo stebrički vitko svetiluico. Svetloba prihaja skozi tri velika poluokrogla okna. V sredi leži na sarkofagu kip grofice Henkel od belega mramorja, a temnovišnjeve žile prikazujejo se vedno bolj po njem in ga kaze. Od Bpodej je rakev s krsto. Pred mavzolejem vživa se lep razgled po la-bodBki dolini, zlasti na prijazno Šmarje (rojstni kraj škofa Wierryja), na zgodoviusko in arhitektično važen grad Thurn^OaBtnina jezuitov), na Svinjsko planino, na Preblavo, pod katero je imenitno pre-blavsko kopališče in studenci kisle vode i. t. d. Bkih tamburašev, ki so, prvi pod vodstvom g. nad-učitelja Horva ta tamburaši paj izvežbani po svo-jem kapelniku gosp. učitelji Schneiderji pokazali, kaj more veselje in trud dovršiti v jedni ali drugi stroki tudi v kratkem času. Pristaviti se mora, da je imel slavnostni govor naš gosp. Freuensfeld, učitelj Ljutomerski, ki je po svoji navadi dovršeno in izborno slikal presvetlega cesarja kot izvrstnega vladarja, ki, kakor skrben oče gleda na svoje narode, kateremu pa tudi slovenski narod pri vsaki priliki izkazuje svojo globoko ljubezen in iskreno udanost. — Vsem udeležencem bode ostala prirejena slavnost v veselem in živem spominu. Iz Stnregn Trga pri Loži 20. avgusta. [Izv. dop] Prostovoljno gasilno društvo v Starem Trgu pri Loži priredilo je dne 7. t. m. javno veselico v prostorih g. M. Tomca, s katero se je tudi vršilo srečkanje javne loterije. Razun vseh domačih gospodov sodniških, davkarskih in gozdnih uradnikov gg. županov iz Starega Trga iu mesta Loža i. t. d. počastile bo naše društvo gasilno društvo iz Šiške, Cerknice in Prezida, za kar vsem najtoplejšo zahvalo izrekamo. Ob jednera izrekamo tudi srčno zahvalo vsem gospodom, kateri so naše društvo z prodajanjem srečk podpirali. Veselica vršila se je pri prav ugodnem vremenu, upamo v občo zado-voljnost č. g. gostov. Pri srečkanji vlečene so bile sledeče številke: 337, 1271, 1190, 2904, 4380, 737, 1947, 4155, 333, 2744, 3532, 4861, 1517, 4852, 2554, 4843, 3841, 4167, 513, 4458, 812, 1643, 1004, 4034, 847, 2698. 4506, 1187, 2678, 2593, 4915, 1756, 1030, 2240, 746, 4302, 4345, 4747, 4534, 2913, 1857, 4469, 2531, 2762, 4825, 4703, 4991, 277, 3341, 1482. Domače stvari. — ^Osemdeseti rojstveni dan) česti-tega našega nestorja g. dr. Jerneja Zupanca pokazal je sijajno, koliko čislajo vsi krogi Ljubljanski vrlega moža. O serenadi in bakladi poročamo na drugem mestu Danes zjutraj in ves dan pa so mu se po .lanjale deputacije raznih društev in korpo-racij ter posamezni domoljubi. Vsi čestitali so mu in izrekali nado, da ga Bog nam ohrani še mnogo let čilega in zdravega, kakor praznuje danes svoj 80. rojstveni dan, ter mu klicali iskreni: „Na mno-gaja ljeta!" — (Serenada in baklada,) ki sta ju priredila včeraj zvečer pevski zbor čitalnice in „Sokol" svojemu častnemu elanu g. dr. Jerneju Zupane u povodom 80. rojstvenega dne, ki ga čislani in ljubljeni domoljub praznuje danes, izvršila se je prav lepo. Ob 9. uri zbrali so se pevci in Sokoli v čitalnici ter korakali z zastavama in prižganimi baklami in raznovrstnimi lampijoui pri zvu-kih sokolskih trobent po Gospodski ulici pred hišo slavljenčevo. Pevci zapeli so prav izborno tri točke: Nedvčdovo „Zastaveničko", kije prav prikladna priliki in v katerej se je odlikoval posebno še naš slavnoznani kvartet. V„PonoČnem pozdravu" pel je samospev g. Pucihar prav dobro. „Večer na Savi", karakteristična in teška kompozicija Zajčeva, pela se je prav točno in precizno. Po končanem petji zaorili so trikratni Živio- in Slava-klici slavljencu, potem so pevci iu Sokoli podali se v istem redu, kakor so došli, čez Breg in Turjaški trg nazaj v čitalnico. — (Volilce) svoje skliče poslanec dr. Gre-gorec v nedeljo, dne 31. avgusta t. 1. popoludue ob 3. uri v Ljutomeru, da jim poroča o državnem zboru — (Shod volilcev pri bv. Frančišku v zgornji Savinjski dolini.) Državni in deželni poslanec g. Miha Vošnjak poročal bode o svojem delovanji v državnem in deželnem zboru v nedeljo, dne 31. t. m. ob 3. uri popoludne v prostorih g. Ivana Časla. — („Matica Hrvatska") položila bode na spomenik Kačićev krasan srebern lovorvenec, ki ga je izdelal g. Pečak v Zagrebn, na grob Pavlino-vičev pa bode položila naraven lovorjev venec. — (Italijanska pohlepnost.) Nedavno donesle so „Tiroler Stiramen" zanimiv dopis o italijanskem društvu „Dante Alighieri", o katerem so italijanski listi trdili, da ni Avstriji sovražno, ter da mu je svrha čisto kulturna. Mej utemeljitelji tega društva nahajajo se Cavalotti, Carducci in Garibaldi. Prva dva sta pesnika iredentizma, ime Garibaldi pa govori samo za se. Tajnik dru- Stvu je bil Lvgtrij8ki begunec Dobrila iz Trsta Drugi av8^y[8iti renegat Barzilai bil je njegov pomočnik. . Y meBtuih odborih radi nameravajo av-strijska.re^^^ y BVOiih pravjiin rek|0 je dru. StV0'^JVj.n.im«rava samo pospeševati italijanski jezik T e stalite. Ali zastopnik Bonghi go- druŠtvaA * ^rv,e^n kongresu društva: Sveta dolžnost j je, da z vsemi sredstvi uzdrži v srcih Ita- hjano )V, ^ /, kateri že historično in etnografično spadajo '.(i; ne domovine. Društvo je pozvano, da vojuje za idenT iji, pa jej še neso utelovljeni, sliko te njihove ^/idealno domovino, da poskuša vse za izvršenje te naloge, ter se ne sme plašiti niti nasilja." V proglasu, izdanem na italijanska mesta zaradi pri-neskov za spomenik Dantejev v Tridentu, pravi: „Ta spomenik naj bode znak italijanizma na itali janskej zemlji, ki je, žalibog, še odcepljena od matere zemlje." To društvo ima svoje glasilo v Rimu, že leto dnij izhajajoči list „La Nazione Italiana", kateremu je naloga, da predočuje Italijanom v kraljevini v besedi in sliki sosedne dežele, katere zemljepisno pripadajo k Italiji. Končno mu je tudi ta naloga, da pripravlja na bodočnost one Italijane, stanujoče po sosednih deželah, kateri „še zdihujejo pod tujim jarmom". V prvi številki prinesel je ta list zemljevid, na katerem so naznačeno „etnogra-fiške meje Italije". Po tem spada k Italiji južna Tirolska, Trst, večji del Goriške in Istre, kakor tudi vsa dalmatinska obal. V razjašnjenji, ki je pri-dejano omenjenemu zemljevidu, je mej drugim či. tati: Mej narodi ne bode stalnega miru, dokler ne bodo živeli zase v mejah, ki jim jih je označila narava. Te naravne meje so Alpe, to potrjuje tudi „Nazione Italiana", nazivljajoč južno Tirolsko „alto Adige" in oznaojujoč jo kakor „terra nostra". — Kar se tiče naših primorskih pokrajin, nam je dobro znano, kako daleč bi radi posegli po slovanskih deželah sosedje naši v kraljevini Italijanske]. — (Odbor dijaške veselice v Kranj i) vabi gg. viBokošolce tem potom najuljudneje k veselici, dne 24. t. m. ker je čist dohodek veseličin naklonjen „Podpornemu društvu za slov. visoko-šolce". Gospodje pevci so tudi uljudno prošeni, da bi blagovolili sodelovati pri koncertu. Odbor dalje naznanja gosp. pevcem, ki bodo sodelovali, da se vršiti glavni skušnji v nedeljo dopoludne ob 9. uri in popoludne ob 2. uri. Gospodje pevci naj izvolijo udeležiti se jih poluoštevilno. — (Pevsko* društvo „Adrija" v Barko vlj ah) je slavilo na jako slovesen način predvečer rojstvenega dne Njega Velečastva cesarja, kakor posnamemo obširnemu popisu v zadnji »Edinosti", s petjem, sprevodom z lampijoni in razsvetljavo. Pevska slavnost trajala je do 11. ure. „Adrija" je pokazala pri tej priliki zopet, da predstavlja tu jako potrebno stražo ob „Adriji". To se je pokazalo uprav tega večera. Ko srao „Adrijaši" namreč začeli peti „cesarsko" na prostoru pred luko, počila je — petarda morda le kakih 300 korakov od imenovanega mesta. Domačini so mislili v prvem hipu, da je počila kaka močna raketa, izpuščena po „Adrijašib" samih, a koj zatem in drugo jutro prepričali smo se, da je bila petarda — zločin irredente. Isto jutro je našlo več udov „Adrije" koščeke papirja, podobne poštnim znamkam, z napisi: W Trieste e Trento re-dente — „Italia fata ma non unita"! — razven tega se je našlo še nekaj papirjev na kojih je bil narisan avstrijski orel, davljen po „Italiji" in „Tridentu", Trst pazasaja svoj meč uprav skozi prsi orla! Pod orlom je bil napis: Circolo Garibaldi — Trieste 1890. Tukaj se vidi očitno namen irredente. V mestu so se bali policije in prišli so ven v Bar-kovlje, kjer mislijo pripravljati teren svojemu delovanju. Ali motijo se zelo: V Barkovljah so si ti ljudje slabo izbrali, kajti ravno tu so naleteli na najjačjo narodno slovansko trdnjavo! — (Velika nemška pevska slavnost na Dunaj i) je minola. Na tisoče so se zbrali nemški pevci iz vseh pokrajin Avstrije, Nemčije in vseh drugih držav, kjer prebivajo Nemci. Mnogo se je govorilo iu pevalo v slavo velike Nemčije, v čast matere Germanije. Ker smo namenjeni spregovoriti v kratkem obširno o tem predmetu, naj za danes omenimo le jedno. Kdor je bral, ali morda sam prisoten bil velikanskim javnim sprevodom, ki so se vršili v slavnostnih dneh na Dunaji, mora se nehote uprašati: Če je Nemcem vse to dovoljeno, zakaj pa mi ubogi Slovenci ne smemo razviti svojih zastav, zakaj se nam pre- poveduje prosto gibanje, zakaj se prepoveduje celo udom slovenskih društev, prirejati izlete v društveni obleki, in vse to v krajih, kjer smo aa svoji zemlji, kjer prebiva naš narod že od nekdaj. Smo li res Še vedno le takrat dobri, kader se nas potrebuje, drugače pa se sme postopati z nami, kakor da ne veljajo jednaki zakoni za VBe? BaŠ višja oblastva imela bi v tem slučaji nalogo, da nas Ščitijo proti absolutističnemu ravnanju nižjih, avtonomnih zastopov, na katere lokalne razmere preveč uplivajo. — (Gradbo kanala) od Tržaške ceste do Ljubljanice mej poslopjem Kirbischevim in „Tonn-halle" je atavbinska družba kranjska že pričela, in sicer pri ustji kanala tik Ljubljanice. Na bivšem Seunigovih dedičev posestvu nakopičeno je Že polno kamenja za zidanje kanala. Tudi zid za novo cesto, katera bode že do jeseni gotova z novim kanalom vred je že prebit. Stavbinska družba kranjska kupila je zadnji čas tudi obširni Malnerjevih dedičev vrt. Družba ima sedaj na razpolago res ogromno posestvo tik Tržaške ceste in bode lahko napravila lep kotažni oddelek, ob jednem pa po najkrajšem potu zvezala Tržaško ceBto s Kongresnim trgom in „Zvezdo". Ako se posreči odpraviti „Igrišče" (Ball-haus), bode lepa široka cesta vezala ta novi odde lek mesta s Kongresnim trgom. — (Duhovniške spremembe v lavan-tinski škofiji.) G. Ivan Wolf, kaplan pri sv. Juriji na južni železnici, pride za provizorja v Pi šece. Premeščeni pa so gg. kaplani: Arminij Kapus iz Kozjega k Mariji Snežni, Valentin Mikuš iz Konjic k bv. Juriju na j. ž., France Moravec od sv. Tomaža pri V. nedelji k M. nedelji, Iv. Munda od sv. Martina na Pohorji na Bizeljsko, Ivan Pajtler od sv. Lovrenca na k. ž. na Hajdinj, Marko Štu-hec z Bizeljskega v Laporje in France Bračun iz Hoč k sv. Lovrencu na k. Ž. Nastavljeni pa so gg. novomašniki: France Brglez ml. v Hočah, France Brglez st. v Slivnici pri Celji, France BratkoviČ na Leskovci, France Kakuška pri sv. Kunigundi na Pohorji, F. KukoviČ v Konjicah, Fr. Mandeliček na Pilštanji, A. Mojžišek pri sv. Barbari za Vurber-kom, J. Plepelec pri sv. Tomaži za V. nedeljo, J. Potovšek v Kozjem, Jože Sigel pri sv. Janži na Dravskem polji, Jakob Tajek v Vojniku, Karol Wenig na Kalobji in Anton Zavadil pri sv. Martinu na Pohorji. — (Lokalna železnica Radgona-Lju-tomer.) Kakor se poroča, potrdil je deželni odbor štajerski stavbinsko in prometno pogodbo ljutomerskega okrajnega zastopa z južno železnico o zadevi imenovane železniške proge. — (Pismonoše za deželo.) Dne 1. avgusta t. 1. pričelo se je poslovanje pismonoš za deželo pri tukajšnjem c. kr. poštnem in telegrafnem uradu. Z napravo tega zavoda ustreglo je poštno vodstvo težnjam občinstva v bližini Ljubljanskega mesta ter se je nadejati, da se bode ta institucija v kratkem do dobro ukoreninila, kar bi bilo le želeti v prospeh prometa in v lastno korist občinstva iz okolice Ljubljanske. Pismonošam odkazani so 4 odhodi (rayon8) namreč: I. Ljubljana — Kleče — Jezica — Černuče — Nadgorica — Stožice — Ljubljana. Odhod iz Ljubljane: vsak, dan ob 8. uri zjutraj; povratek v Ljubljano: ob 4. uri popoludne Lokali za uradno poslovanje na tej progi: na Jezici in v Črnučah. II. Ljubljana' — Tomačevo — Šmartno ob Savi — Moste — Udmat — Ljubljana. Odhod iz Ljubljane: v ponedeljek, sredo in petek ob 8. uri zjutraj; povratek v Ljubljano: ob 3. uri 8. min. popoludne. Lokali za uradno poslu vanje na tej progi: v Tomačevem, Šmartnem ob Savi in Udmatu. III. Ljubljana — Gliuce — Vič — Brezovica — Dragomer — Log — Notranja Go rica — Vnanja Gorica — Ljubljana. Odhod iz Ljubljane: vsaki dan ob 8. uri zjutraj, toda odhod v vse te kraje samo trikrat na teden, druge dni le do Brezovice; povratek v Ljub Ijano: po odhodu v vse imenovane kraj:.i ob 7. uri 30 miu. zvečer; sicer ob 1. uri 45 min popoludne. Lokali za uradno poslovanje na tej progi: na Viču in Brezovici. IV. Ljubljana — Rudnik — Dolenja Vas (Laverca) — Ljubljani Odhod iz Ljubljane: v torek, četrtek in soboto ob 8. uri zjutraj; povratek v Ljubljano ob 12. uri 35 min. popoludne. Lokal za uradno poslovanje na tej progi v Rudniku. — (Cesarjevič Rudolfova vilenica [jama] pri Divači) bode 24. t. m. ob 41/a. uri popoludne svečano razsvetljena. V vilenici bode igrala tudi godba. Ustopnine bode 50 kr. za osobo Tako je naznanil gospodarski svet Divaški z vabilom v včerajšnji Številki našega lista. — Pri tej priložnosti opozarjamo čitatelje naše na imenovano obširno in prekrasno vilenice; nikomur ne bode žal, ako pojde dne 24. t. m. v Divačo ter si ogleda jamo, katere naravna čudesa bode razsvetljevalo na tisoče lučij. — Ta jama je bila otvorjena še le pred malo leti; hodniki, mostovi in poti so jako lepi in boja po njih je brez vsake nevarnosti. — (V Grad c i) bila je včeraj popoludne silna nevihta, ki je prouzročila veliko škode. Toča padala je, debela kakor kurja jajca in ljudje, katere je nevihta dobila kje na cesti, skrivali so ae v žive meje, da jih ni ubila. V mestu in okolici sklatila je sadje in perje z dreves in pobila na tiBoče oken. Posebno hudo prizadeta je deželna razstava, mnogi izloženih predmetov so popolnoma uničeni, drugi pa močno pokvarjeni. Najbolj poškodovan je učni oddelek. Mestni park je zelo trpel, mestno gledališče pa tudi tako močno, da se je predstava, ki bi imela biti včeraj zvečer, odpovedala. — („Knjiga krojaštva".) Gosp. Matija Kune, krojaški mojster v Ljubljani, ki je bil nedavno izdal za krojaške kroge imenitno knjigo „Die ZuBchneidekunst" priredil je sedaj pod omenjenim naslovom tudi slovensko izdajo. Baš slovenska izdaja bila je zelo težavna, kajti treba je bilo v tej stroki še ledino orati, ker ne samo v slovenskem, sploh v nobenem slovanskem jeziku še ni jednake knjige, torej tudi ne terminologije, ki je neobhodna okost-nica tacemu delu. Gospod Kune je a svojo marljivostjo in vstrajnostjo premagal vse težave ter nam podaje prvo slovensko strokovno knjigo, v njej pa prav srečno sestavljeno terminologijo za krojaško obrt. Da bode knjiga bolj prikladna za rabo, dodan je kratek nemško slovenski slovarček, v katerem so po alfabetičnem redu nabrani vsi| tehniški izrazi. Ker se utegnemo s to, v strokovnjaških krogih s prav laskavo pohvalo vsprejeto knjigo, še obširneje baviti, povemo danes samo to, da stoji ta prav lično vezana knjiga 4 gld. 20 kr. in se dobiva pri g. pisatelji samem. Cena je z ozirom na trudapolno seBtavo in na dodanih 50 izvirnih uzor-cev, kakor tudi glede na to, da bo jednake strokovne knjige v Nemcih po dvakrat iu trikrat dražje, prav zmerna. — (V Celji) so imeli zadnjo nedeljo večer nekak spominski sprevod po mestu. Kdo je bil oče tej misti, nam ni znano, toda smeha je bilo dovolj pri ogledovanji tega „spačka". — (Bralno društvo v Dolu) naznanja, da se je začelo v Dolu v gostilničnem vrtu g. Frana Pevca, kegljanje na dobitke. Dobitki so prav lepi. Sklep kegljanja bode v nedeljo dne 14. septembra 1890. zvečer z razdelitvijo dobitkov in veselico, katere program se bode pozneje naznanil. Prijatelji kegljanja se k mnogi udeležitvi uljudno vabijo. — (Hrvatsko-slavonsko vojno veteransko društvo v Sisku) praznovalo bode l o letnico svojega obstanka dne 7. in 8. septembra. — (Iz Trbovelj) so nam došle nastopne vrste kot dodatek k včerajšnji notici: Včeraj, t. j. v sredo, se je na Hrastniku, predno je došel poštni vlak, ulegla hči tamošnjega načelnika postaje gspdč. G i z e 1 a B r. pod kolesa tovornega vlaka, da jej je odrezal glavo! Uzrok samomora je gotovo brezup, ker jej je pred kratkem utonil v Savi njen ljubimec g. Vetter, uradnik ondašnje postaje. Brez njega ni mogla živeti! — (Iz Brezul pri Racah) se poroča, da je dne 10. t. m. sedemnajstletni sin nekega posestnika šel s svojim tovarišem dela iskat Na nekem vrtu zagledata lepe cvetlice in prvi jih gre trgat; a kmalu opazi posestnika, ki je poleg vrta živino pasel. Da mu uide, hoče skočiti urno čez plot, a v tem hipu zadene z nogo ob staro že posekano črešnjevo drevo, ki je ob plotu raslo, tako nesrečno, da si več kosti j na nogi zdrobi. Nesrečuika prenesli so v bolnico ter mu bodo morali najbrž odrezati nogo. — (Občinski dluga ubit) Iz Maribora se piše: V Razvanji sklicaval je občinski sluga Janez Ingolič, da bode posestnika Vftndischa pohištvo na dražbi eksekutivno prodano. "VVindisah poklical je Ingoliča v hišo, a jedva je stopil poslednji čez prag, ubil ga je Windisch z nekim topim orodjem. — (Parobrodstvo na Savi in pojasni tarif.) Ravnateljstvo Dunavskoga parobrod kega I društva, kateremu pripada rudi paroplovba na Savi, sklenilo je, kakor javljajo hrvatska novine, (ia se znižajo vozne cene za 75°/0. S tem se bode znatno povzdignol osebni promet. Za izgled podamo nekatere cene: Iz Siska v Zemun ali v Be lig rad stala je vožnja prej v I. razredu 20 pld. 40 kr. zdaj samo B gld. 40 kr., v II. razredu prej 13 gl. 90 kr. zdaj samo 2 gld. 70 kr, Iz Siska v Brod stane zdaj 2 gld. 70 kr. in 2 gld. (Prej 10 gld. 20 kr. in 6 gld. 80 kr.) Nasprotno so cene za separatne kabine povišane (do Belega grada ali do Zemuna 11 gld.) Zdaj je promet ustavljen zaradi nizke vode. — (Posojilnica v Vitanji) izposo|uje vsled odborovega sklepa dne 14. avgusta 1890. po 6% obresti. Ravnateljstvo. — (Po prave k.) V dopis iz Zagorja ob Savi urinila se je pomota. Citati je „ ž up a n i js ki u, ne »župnijski tajnik". Telegrami „Slovenskomu Narodu*': Narva 21. avgusta. Manevri pri Go-montovu bodo jutri končam, čuje ae, da prideta oba cesarja jutri z\ečer v Peterhof. Nemški cesar vsprejel dopoludne nemške deputacije iz Narve, Revala, Moskve in Peterburga. Oba cesarja odpotovala sta popoludne v Gomontovo. Atene 21. avgusta. Prihodnjo nedeljo bode tukaj javni shod, na katerem se bode razpravljalo ob imenovanji bolgarskih škofov. Shoda se bode udeležilo tudi 2000 makedonskih Grkov. Sklicevalci shoda nameravajo predlagati resolucijo, v kateri se vlada pozivlje, da se potegne za kršene pravice ekumenskega patrijarhata in grške narodnosti v Turčiji. "Weiz na Štajerskem 22. avgusta. Trije tovorni vagoni, katere je vihar pognal po tiru naprej, trčili so včeraj zvečer pri Pre-dingu z osebnim vlakom. Več oseb ranjenih, več vagonov poškodovanih. Dunaj 22. avgusta. „"VViener Zeitung" objavlja pravila carinskega sveta in finančnega ministra naredbo, s katero se za mesec septembar določa 15Va°/oUi nadavek za plačila carinskih pristojbin v srebru. Berolin 22. avgusta. „Norddeutsche" : Vesti časopisov, da bode nemški cesar v septembru Dunaj obiskal, so neosnovane. Peterburg 22. avgusta. Caprivi z nemškim veleposlanikom včeraj zvečer semkaj došel. Peterburg" 22. avgusta. Glavni stan manevrov je v Gomontovu. IVazne vesti. * (Dragocena najdba.) Nedavno opazil je neki gospod pri Peterburškim starinarji star, zarjavel nož, ua katerega ročaji so se videli sledovi, da je bil nekoč okovan z dragocenimi kamui. Gospod ]e jel natančneje opazovati orožje in opazil, da je na nožnici udolben napis: „Zmagoviteiuu generalnemu feldmaršalu, hvaležno mesto Peterburg". Gospod ponudil je takoj za meč 15 rublje v. Zviti trgovec je pa bitro spoznal, da ta meč mora biti kaj posebnega in zahteval je zan 10O rubljev, katere je tudi dobil. Kupec z mečem je pa naredil še dobro kupčijo, kajti drugi dan ga je prodal že nekemu za 8000 rubljev. Poslednji kupec se je pa izrazil, da je meč mej brati vreden 25.000 rubljev. * (Visoka starost.) V Richmondu živi lOlletna dama, ki je pa še jako zdrava. Njen mož pal je v boji pri Waterlou. * (Zanimiva zbirka.) V Wasbingtonu nahaja se posebna zbirka las od vseh predsednikov severno-ameriških držav, počenši z 'VVashingtonom. * (Velik stolp v Londonu.) Mi smo že omenili v našem listu, da sta se bili razpisali dve nagradi za najboljša načrta za ogromni stolp, ki se zgradi v Londonu. Načrti so se že dopoBlali. Prvo darilo dobil je načrt Stevvarta, Mae Larena in Dunna za stolp 635 metrov višine, drugo pa načrt inže-nerjev Webstra in Haigha za stolp 570 metrov višine. Oba načrta spominjata jako na Eiftlov stolp v Parizu, samo da bode stolp v Londonu precej višji. * (Velik vrtinec) bil je ob Wagi na Oger-skeni dn6 14. t. m. popoludne. Podrl je več dreves. Veter je podrl otroški voziček blizu neke graščine in otrok si je zlomil nogo, podiral je mline, odnašal strehe in dimnike. Po poljih napravljal je ogromno škodo V velikem strahu bili so ljudje v kopališči, kajti vihar je že hotel odnesti kopališče. 6 otrok, ki so Be kopali na prostem, je mrtvih, ker jih je veter vrgel pod neki voz, ki je hitro vozil ob reki. Več žeusk se je kopalo na prostem in so bile zložile obleko na plav, kateri je vihar odtrgal. Kopajoče ženske morale so v kopalni toaleti bežati v neki jarek, kjer so čakale, da jim prinese obleke. Marsikaka dragocena obleka splavala le po vodi. •(Kokoši na Francoskem.) Francoska ima sedaj 45 milijonov kokošij, ki so vredne 112 milijonov frankov. Vsako leto se poje tri milijone kokošij in dva milijona petelinov. Pet in trideset mi-lijouov kokošij leže jajca in izvali 5 milijonov piščet. Izračunih so, da vrže reia kuretnine vsako leto 337 milijonov frankov dobička, namreč 153 milijonov za meso, 184 milijonov za jaica. * (Mož s srebrno lobanjo) živi v Win-terbergu aa Češkem. Ta mož je drvar Friedberger. Pred dvajsetimi leti mu je neko drevo, ki je palo nanj, razdrobilo lobanio. Njegov gospodar knez Sclnvarzenberg je velel nesrečnika prevesti v Prago v boinico, kjer so luknjo v lobanji zadelali s srebrno ploščico. Mož je popolnoma ozdravel. * (Dati košarico, ali dobiti jo,) je tudi pri nas priljubljena fraza. Od kod pač izvira? O^tem čitamo v „Hrvatski" tako le : Libuša, kneginja češka imela jo dva snubača, viteza Via (litnini in M:čisko, a ona je odbrala necega tretjega za moža. Pred tem pa je dala vsej trojici zastavico, da jo razrešijo. Podala jim je košarico s perjem, naj ugan-jo, koliko je v njej perja. Primislav (Premisi) — bodoči njen soprog — rešil je uganjko, ter jo dobil za žeuo. Prazno košarico pa je poslala knjeginja prvima svojima anubačema, ki si nesta pridobila njene ljubezni, da se ipak spominjata, da sta jo zanjo prosila. Od tesga izvira baje rek, da je kdo dobil košarico, ako se mu odreče kaka prošnji*, ali odbije njegova ponudba. * (Nov stroj.) V Ameriki izumili so nov stroj, kateri reže kruh in ga hitro maže s surovim maslom. S takim strojem se lahko v jedni uri razreze 750 hlebcev kruha iti namaže s surovim maslom. Stroj bh lahko goni z roko, parom ali pa elektriko. Mnogoletna opazovanja. Proti slabosti želodca in pomanjkanju slasti do .jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moll-ovi „ Sei dl it z - p r a šk iu zolo odlikujejo od družili sredstev, s svojim prebavljenje pospe-Sujocim in želodec okrepčujočiin tur kri čistućim uplivom. Cena škateljici 1 gld. Po poštnem povzetji razpoSilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben t*. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-ove preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 1 (&! -11 Meteorologično poročilo. lil «15* m1 5» ^mmmi IW\ I jr.n i»ol leta I i 1.15. j M to j L ZH VM leto gld. l.tSO gld. 2.30; za četrt leta l.isiiiivu upravnlšt.va: SI. hr- dr. v S.: Do novega leta je plačati še 4 gld. Pozdrav! JLoterijii« (treske 20. avgusta. V Brnu: 17, 59, 20, 3, 70. rJ8Tu»j<*i : 21. avgusta. Pri IIt*!i: i: Ktinig, Novotnv, Bossler z Dunaja. — Miiller, pl. Kapatechek iz Gradca. — Dr. Dorn iz Budimpešte. — Mmsopust iz Trsta. — llartenstein, Bossbach, Skarjovec iz Zagreba. Pri Klonu: Schmidl, Ooldner z Dunaja. — Feldman, pl. Schneid ta Kamnika, — Supcriua z Reke. — Teller iz Trata, — Klober iz Draždan. — Bloch iz Prage. — Šapla iz Šturija. Pri avstrijakeni cesarji : Mulujčič iz Kopra,. Pri haturakeiu dvoru t Mantuani z Dunaja. — Bratje (inimi iz Budimpešte. Pri južnem kolodvoru: Kogoj iz Kranja. — Ro-bol, Krrsnik it Celja. — Bell« iz Noveganiesta. — Slam-nig ta Gradca. — Kraujc iz Polhovega gradca. — Szaland, Suparnik iz Istrije. — Juvan iz Zagorja. OJoeusril so v HJuStljaiii : 21. avgusta: Katarina Lavrič, delavčeva žena, 44 let, Florjanske ulice fit. 13, za braniorico. zovanja i J v u1u1. Temperatura 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 737-4 mm. 7i3t>-6 mm. V. 11J - l mm. 18«" C 29 7° C 88-9*0 Srednja temperatura 24-1°, za 5S° nad normal IDia.inaosls:SL "borza dne 22. avgusta t. 1. (Izvirno teiegrafično poročilo.) si. sv«, si. v z h. al. vzh. gld včeraj 8rt Oo 89 65 108 30 973 — 307-25 113-85 Papirna renta Srebrna renta Zlata renta...... 5°/0 marčna renta .... Akcijo narodne banke Kreditne akcije..... London........ Srebro ........ Napol......... C kr. cekini .... Nemške marke ... . . 4°/0 državno srečke iz !. 1854 Državne srečke iz 1. I°/0 . Dunava teg. srečke 5°'0 . . Zemlj. or»č. avstr. 4a/iV« Blati zast. listi . Kreditne urocke......100 gld. Ktidolfovu srečko..... 10 „ Akcije auglo-avstr. banke . . V20 »•06 fV-88 860 gld. 10O . — danes — gld. 88-10 — - 89 75 — „ 107 95 — . 101 15 — » 969 - — „ 30675 — „ 11330 "" n • — . '.rOl — „ -V39 — „ ^5-47 131 gld. 25 kr K>() Kld. 177 101 99 122 114 133 20 162 Tnwu\vay-drnšt. velj. 170 gld. a. v. . . . 218 25 20 55 75 70 50 V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani izšla je knjiga: Razne pripovedke. DtTajg-^oso-vL-tejša rca.-u.3sa. pelclenslca,. Spisal Catulie Mendčs; prevel Vinko. — TJlomcl. Spisal Sevničan. — Sll-vsstrov otročiželc. Kalilbrn-Hka povest. Spisal Bret Ilarte ; poslovenil Vinko. — TTsii-čeno ž:l-vljeas.je. ČeSki spisal Stronpežnicky, preložil Vinko. Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno nplhajo&e pri boleznih želodca. Preverjene pri pomanjkanji slasti do jedij, slabem želodci, napenjanji, kislem podiranji, koliki, želodčevem kataru, zgagi, zlatenici, gnjusu iu bljuvanji, glavobolji (ce i/.vira iz želodca), krči v želodci, zapiranji, preoMoženji želodca z jedjo in pijaco. — Cena steklenici b nn.vo«lllum9 kako se runi, 40 kr.,