KUPUJTE VOJNE BONDE! Najsiarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v iem listu so uspešni CTORV (bu^ ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ^ xxvin.—LETO xxvm. h----- KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest ^ICTORy Slovene Daily BUY in Ohio S B ONITED ★ Best Advertising Medium ŠTEVILKA. (NUMBER) 150 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JUNE 28, 1945 ŠTEVILKA. (NUMBER) 150 e jttgleži obtoženi, 'preganjajo Slo-, (OcenaKoroškem A poslaništvo je obtožbe o ij^orju proti koroškim j^lovencem ®LGRAD, 25. junija—Brit-mslaništvo je danes odločno obtožbo jugoslovanskih »"sov, da Angleži terorizi-' Slovence na Koroškem, ter * da sa obdolžitve neosnova-„ !■ temelje na napačnih in- ^acijah. "Politika," kije neodvi-ij^toda izraža vladno nazira-Priobčuje razgovor s koro- * delegatinjami na proti-icnern ženskem kongresu, povedale, da so imele ve- ^žkoče odpotovati iz Jugo-in da Slovence na Koro-Preganjajo. ® Vseh javnih prostorih in ^ na Koroškem so napisi, ' "Govorite samo nem-povedale delegatinje. ^ odredbah morajo biti po lii istič % odstranjeni vsi jugoslo-napisi." St hitlerjevci na vladi, j Pravijo Jugoslovani hitlerci, ki so nas zatira-leta, so zopet pri vladi, zapirajo, ne pa Nem-^'ovenske hiše preiskujejo, laskih hišah se to ne doga-čemur smo se borili to-'p^a, se je vrnilo." ^^eška izjava navaja pet ju-^ ^f'^skih obdolžitev proti in na vsako odgovar- D, ciece: ^ so Angleži aretirali več Generalna stavka para-lizirala promet v Trstu Akcija je bila podvzeta kot protest proti razpustu civilne policije TRST, 25. junija — Danes se je pričela v Trstu generalna stavka, ampak veruje se, da bo trajala samo 24 ur. Z delom je prenehalo okrog 60,000 delavcev. Reuterjeva agencija, ki je britska novinarska organizacija, tozadevno dalje poroča: Vse delo v luki, tovarnah in pri javnem transportu se je ustavilo. Živilski trg je bil zapuščen in prodajalcem se ni dovolilo, da bi odprli stoje in prodajali sočivje in drug živež. ^ncev, ki so poznani za pro-L obdolžbe. Angleški 'Jlto, vtis obstoji, da je stavka delo komunističnih voditeljev kot odgovor na akcijo zavezniške vojaške vlade, ki je razpustila lokalno policijsko milico. Vs© trgovine v mestu so zaprle vrata Na glavni stan vojaške vlade so začeli prihajati grozilni telefonski klici*ob prvem dnevnem svitu, v Luki so zavzeli svoja mesta stavkovne straže in delavci, ki so prišli tja, so se morali vrniti domov. Trgovine sirom mesta so zaprte, in trdi se, da so one prodajalne, ki so odprle vrata, bile od komunistov prisiljene, da so jih zopet zaprle. Britske vojaške oblasti so podvzele korake, da se vitalen promet in distribucija živeža nadaljuje navzlic stavki. Elektrarne in vodovodne naprave še nadalje normalno obratujejo. v Kakor je razvidno iz poročil "Associated Pressa", ki so dospela pred začetkom generalne stavke v Trstu, je zavezniška Od 732 oseb, ki so bile ^"^oškem aretirane od 7. ju-Varnostnih vzrokov, je šest Jugoslovanov in ^u^®t je bilo prej zaposlenih Amerikanci so v oblasti vsega otoka Luzon ®mcih zavezniške oblasti in policija aretirale goto-o L bivšega slovenskega od-' ^ narodno osvoboditev in ^sprle eno slovensko tis-Angleži pravijo, da so bi-pod operacijskimi poglede odhoda jugoslovan-in so bile istega dne na jugoslovansko ' Nastop proti tiskarni "ni-, tiči \Nilo ^ Mitičnih dišav," temveč se v zvezi z odhodom t ®®Ži so tudi obdolženi, da delovanja krajevne k bivšega nacijskega gau te pri njegovi protisloven-1 ®'itiki. Angleži so odgovo-® provincialne vlade ne ^^ajo in so postavile novo, so znani protinaciji. ^ftied dvanajstih članov je ki mu je svobodno po ^^ti se z zavezniškimi vsak čas in se dosedaj 'Mtožil. 9®8tapovci vršijo policijsko . službo V j/® jugoslovanska obdolži-pravijo Angleži, je, da ^Vji- ' so jo zavezniki po-1največ obstoji iz bivših H%^^Vcev in članov elitne hji ■ Angleška izjava se glasi 'Spolna raznacifikacija kra ^ policije je bila izvedena ^|^%ebne nacijske policijske bile razpuščene in >• ® osobje aretirano. An % P®^icijski častniki skrbno . Si na policiste." z ozirom na splošno ^tev zapostavljanja in te vojaška vlada razpustila civilne policijske organizacije v mestu, katere člani so bili Slovenci in Italijani, nakar so vso policijsko oblast v Trstu prevzele britske, novozelandske in ameriške čete. Tržaško vprašanje resno vznemirja Jugoslovane Preteklo soboto je bilo tudi poročano iz Belgrada, da vprašanje Trsta še vedno vznemirja jugoslovansko javnost. Izjava,^ katero je objavila uradna čas-niška agencija Tanjug, pravi, da anglo-ameriška vojaška vlada kaže, da izvršuje dejansko aneksi jo' sporne zone k Italiji ter z enostrans kim postopanjem spravlja v nevarnost spornega ozemlja na mirovni konferenci. Jugoslovani nikakor ne' odobravajo zavezniškega postopanja z ozirom na civilno vlado v Julijski krajini, pravi dotično poročilo, akoravno je bil dosežen sporazum glede razmejitve in drugih tehničnih in gospodarskih vprašanj. ICKES JE OŽIGOSAL ŠEPETAJOČO KAMPANJO PROTI SOVJETSKI UNIJI NEW YORK, 27. junija. — Snoči je imel notranji tajnik tukaj govor, v katerem je ostro udaril "šepetajoče kampanjo" proti Rusiji. V govoru, katerega je imel na banketu, ki je bil prirejen na čast 70, rojstnega dneva anti-nacijskega nemškega pisatelja Thomas Manna, je Ickes rekel: "Kar Rusija danes najbolj krvavo potrebuje, je mir — mir, ki ji bo dal priliko razviti njene silne naravne zaklade in obnoviti njene uničene industrije in razdejane pokrajine, "šepetajoče kampanjo", s katero se skuša zbuditi strah in sumnje proti Rusiji, vodijo danes isti laži-patrijoti, ki so pred vojno hodili po deželi in po Lind-berghovem vzgledu pripovedovali, da nima Hitler nobenih zločinskih namenov proti nam, in da bi nas ne mogel napasti, tudi če bi jih imel." CIO in AFL unije v Detroitu v sporu glede prednosti MANILA, 28. junija — Gen. i^acArthur je danes naznanil, da so Amerikanci zatrli zadnje ostanke japonskega odpora na Luzonu, glavnem otoku Filipinskega otočja. Japonci so invadirali Luzon 10. decembra 1941, ameriške si-e pa so se izkrcale na njem 9. januarja tekočega leta. To naznanilo predstavlja največji triumf gen. MacArthurja v vojni na južnozapadnem Pacifiku. Ko je po invaziji Luzona moral bežati od tam v Avstralijo, je MacArthur slovesno izjavil, da se bo vrnil in temeljito obračunal z Japonci. Sedaj se je uresničilo. V BOLNIŠNICI Poznana Mrs. Fanny Perenče vič, rojena Zaviršek, p.'d. Ku-sova Fani, se nahaja v Glenville bolnišnici, kjer je srečno prestala težko operacijo. Mrs. Peren-čevič vodi s svojim soprogom Nickom slaščičarno na 1374 E. 40 St. Želimo ji, da bi čim preje popolnoma okrevala in se zdrava vrnila na svoj dom! roriziranja Slovencev pravijo Angleži, da noben domači Slovenec ni bil deportiran iz Koroške in da so bili deportirani samo Slovenci iz Jugoslavije, ki so napačno trdili, da spadajo pod Koroško. "Zavezniške vojaške Sovjetska nota navaja zahteve na Turčijo ISTANBUL, Turčija, 25. junija. — Sovjetski poslanik Ser-gej Aleksandrovič Vinogradov je v petek v Ankari izročil turški vladi noto, o kateri se sodi, da vsebuje pogoje, katerim mora Turčija ugoditi, predno bo Rusija pripravljena skleniti z njo pogodbo za upostavitev prijateljskih odnosajev med obema deželama. Rusija je preteklega marca preklicala pogodbo prijateljstva z Turčijo in odkar se je vrnil v Moskvo turški poslanik Selim Sarper, so v teku pogajanja za obnovitev rusko-turške pogodbe. Uradni krogi v Istanbulu, kakor tudi turški časopisi glede note nočejo podati nikakih komentarjev, toda v diplomatič-nih krogih prevladuje mnenje, da Rusija smatra izpolnitev dveh pogojev kot predpogoj za ponovno upostavitev prijateljstva s Turčijo, in sicer: spre memba sedanje administracije Dardanel, ki bi dala Rusiji privilegirano pozicijo, in pa da se Rusiji vrneta okrožji Kars in Ardahan, katera je Rusija od stopila Turčiji leta 1921. Glede sovjetske note se sodi, da ni grozilnega značaja in da v nji ni določen specifičen čas, do katerega mora Turčija nanjo odgovoriti. BELGIJSKI KOMUNISTI PRETIJO S STAVKO, AKO BI SE VRNIL LEOPOLD BRUSELJ, 26. junija. — Albert Marteau, minister za javno zdravje in, vodja komunistične stranke, je izjavil snoči, da bo milijon belgijskih delavcev odšlo na generalno stavko proti vsaki vladi, ki bi bila formirana v imenu kralja Leopolda. Dr. Marteau je I'ekel, da stoje delavci budno na straži in da so pripravljeni za takojšnjo akcijo. Nedavno poslanico, katero je kralj Leopold naslovil na par-ament, je komunistični minister označil kot "naiven in zakasnel manever, ki ni pojasnil ničesar niti spremenil ničesar." General van der Meersch se je nocoj vrnil iz Avstrije s po svetovanja s kraljem, toda po dal ni nikake izjave, iz katere bi se moglo sklepati, ako bo posku sil formirati novo vlado. DETROIT, 26. junija. — Spor, ki je nastal med unijami CIO in AFL z ozirom na prednost pri najemanju delovnih moči tekom dobe, ko bo avtna industrija šla skozi proces rekonverzije iz vojne v mirovno produkcijo, grozi povzročiti resne posledice v 300 detroitskih tovarnah. Zastopniki CIO unije, ki re-prezentira 38 tisoč članov vzdrževalnih in stavbenih delavcev unije avtomobilskih delavcev CIO, so bili poklicani na sejo, da razmotrivajo korake za oja-čenje svojih zahtev za prednost. Istočasno pa so tudi izurjeni člani iste stroke, ki pripadajo AFL, naslovili na industrijo izjavo, da se ne bo dovršilo no-3eno novo gradbeno delo, ako ne bo podano zagotovilo, da bodo vse instalacije v novih poop jih izvršili člani AFL. Na drugi strani pa unije CIO zahtevajo, da uprava prizadetih tovarn uporabi vse razpoložljive člane CIO unij, predno se pokliče na delo člane AFL. Kot posledica tega spora se je že ustavilo delo v tovarni Packard Motor Co., pri čemur je prizadetih 22,000 mož, od katerih jih je 21,000, ki so zapo-eni pri produkciji ladijskih in zrakoplovskih motorjev; dalje ,500 mož v tovarni Budd Wheel Co. in 145 članov AFL, ki so jred več tedni prenehali z de-om pri gradnji novih projektov v obratih Chrysler Corporation. MOEGENTHAU NAMESTNIK ZA URAD PREDSEDNIKA WASHINGTON, 28. junija — Ako bi se zgodilo, da bi predsednik Truman umrl, predno bi imenoval novega državn^a taj nika na mesto Stettiniusa, bi v smislu zveznega zakena iz leta 1886 nastopil predsedništvo Ze dinjenih držav tajnik Henry Morgenthau Jr. ODHOD NA ZAPAD Mr. Jerry Lpskovec, 20112 Lindberg Ave., je odpotoval na oblasti' zapadno obal, kjer bo obiska i žele ravno tako kot Jugoslovani uničiti nacijski vpliv in zatreti pangermansko naziranje," prijatelje v Californiji. Želimo mu obilo zabave in razvedrila ter srečen povratek! SEJA LOVCEV Člane St. Clair Rifle and Hunting kluba se vabi, da se udeležijo redne mesečne seje, ki se vrši v nedeljo, 1. julija v navadnih prostorih, ob 10. uri dopoldne. Za ukrepati je več važnih stvari, in člane se prosi, da se udeležijo polnoštevilno. SEJA PODRUŽNICE ŠT. 39 SANSA Jutri, dne 29. junija, ob osmi uri zvečer, se bo vršila redna mesečna seja podružnice št. 39 SANSa, v Slovenskem narod nem domu na St. Clair Ave. Po dana bodo zanimiva poročila ne katerih odbornikov in razprav Ijalo se bo tudi o pripravah, ki so v teku za proslavo "Sloven skega dneva," katerega prirejajo vse SANSove podružnice nedeljo, 8. julija na vrtu Društ venega doma v Euclidu,-Ohio Zato je navzočnost vseh društvenih zastopnikov j ako zaže-Ijiva. Avtomobilske znamke Do prihodnje nedelje 1. julija si mora vsak avtomobilist na baviti zvezno davčno znamko za prihodnje , fiskalno leto, ki stane $5.00 Znamke so na pro daj v vseh poštnih uradih. Radi teh znamk je bilo mnogo kri tike, kajti vožnja je vsled ra cije gasolina in tajerjev itak ja ko omejena,. navzlic temu pa kongres tozadevnega davka do danes še ni preklical. Stettinius odstopil; Byrnes bo najbrže njegov naslednik Truman je odstoplega državnega tajnika imenoval za zastopnika v svetu Združenih narodov INDEPENDENCE, Missouri, 27. junija — Predsednik Truman je nocoj tukaj na svojem domu naznanil, daje Edward R. Stettinius položil resignacijo kot državni tajnik, nakar ga je takoj imenoval za zastopnika Zedinjenih držav v svetu Združenih narodov. Predsednik je podal naznanilo o važni kabinetni sprememb^ na konferenci s časnikarji, katera se je vršila takoj po njegovem povratku v to malo mesto, kjer se nahaja njegov dom, .čigar prebivalstvo mu je priredilo navdušen sprejem. Prvie, doma, odkar je postal predsednik Truman je dospel semkaj iz San Francisca, kjer je imel za« ključni govor na konferenci Združenih, narodov. To je bil predsednikov prvi povratek na njegov tukajšnji dom, odkar je prišel v Belo hišo. Kdo bo zavzel mesto Stettiniusa, ni znano, ampak splošen vtis je, da bo Truman imenoval bivšega mobilizacijskega ravnatelja in dolgoletnega člana kongresa James F. Byrnesa za prihodnjega državnega tajnika. Byrnes je bil ob času, ko ga je Roosevfelt imenoval za direktorja mobilizacije član najvišjega sodišča. Udeležil se je konference v Jalti in bil eden najbolj zaupnih svetovalcev pokojnega predsednika. Sedaj ne zavzema nobenega urada pri vladi. Mati obsojena Na leto zapora v prisilni de-avnici je bila včeraj obsojenal na mladinskem sodišču 37-letna Walda Wick, delavka v vojni tovarni, ki je svojo enoletno bolno hčerko pustila doma v postelji brez blazine. Slovenci protestirajo proti razpustu milice in ljudskih sodišč od anglo-ameriških oblasti LONDON, 27. junija — Belgrajski radio je danes poročal iz Ljubljane, da so bili poslani protesti na predsednika Trumana in premier j a Churchilla, ker so ameriške in britske oblasti v Sloveniji razorožile milico in razpustile ljudska sodišča. Radijska oddaja javlja, da je akcija anglo-ameriških oblasti izzvala protestne shode, demonstracije in stavke. Naši fan+je-vojaki M. M. 2/c Frank Kotar, sin Mr. in Mrs. Joseph Kotar, 13233 Sprecher Ave., je prišel domov na dopust za 30 dni, in sicer iz Aleutskih otokov, kjer seje na-lajal z mornarico 18 mesecev. V službi ježe skoro tri leta. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo na domu! (Zgornje poročilo je vseka-* kor zagonetno, ako se nanaša na Slovenijo kot tako, in ne morda na slovenske pokrajine, ki so izza prve svetovne vojne spadale pod Italijo ali Avstrijo, kajti do danes ni bilo nikdar poročano, da anglo-ameriške oblasti izvajajo kako kontrolo v notranjosti Slovenije, ki tvori sestaven del Jugoslavije, ki je suverena zavezniška država. Ako je zgornje poročilo točno, ga je mogoče razlagati edino kot dokaz, dg, so britski toriji zopet na delu, da ustvarijo položaj, kakršnega je prinesla intervencija Anglije na Grškem.) Grški desničarji terorizirajo Slovane v Macedoniji BELGRAD, 26. junija. — Jugoslovanski časopisi so danes objavili poročila, v katerih se obtožuje grške desničarje od skupine EDES, da s pomočjo rednega vojaštva terorizirajo prebivalstvo v egejski Macedoniji, da ropajo po deželi in izganjajo slovanske družine iz njihovih domov. BREZPLAČNA DARILA V današnji številki je oglas Public Service Furniture Co., v cateremu vodstvo sporoča, da se bo vsakomur, kdor bo prinesel ta oglas v njih trgovino, dalo uporabno darilo popolnoma zastonj, ne glede na to, če kaj kupi ali ne. Trgovina se nahaja na 725 E. 152 St. Prosekucija kolaboratorjev pa Hrvaškem in v Sloveniji BELGRAD, 26. junija (Poroča "N. Y. Times") — Na smrt je bil obsojen danes Anton Je-dev, urednik zagrebškega časopisa "Hrvatska", medtem ko se je v Ljubljani začel proces proti šestim slovenskim voditeljem, ki so pred vojaškim sodiščem obtoženi sodelovanja s sovražnikom. HIMEN V soboto se bosta poročila Miss Elsie M. Desmond, hčerka Mr. in Mrs. Anton Hrvatin, 19711 Arrowhead Ave., in Mr. A1 Rud-man, sin Mrs. Frances Uhan, 18808 Mohawk Ave. Poroka se bo vršila ob 9. uri zjutraj v St. Paul's cerkvi v Euclidu, O. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se poroke udeležijo. Mlademu paru čestitamo in želimo vse najboljše v zakonskemu življenju! Dne 6. junija je bilo obsoje nih na smrt sedem kolaboratorjev, med njimi Mile Budak, eden izmed vodilnih ustašev, in Nikola Mandič, predsednik ustaške organizacije. Dne 21. junija je bil obsojen na smrt gen. Josip Mecgor kot eden od poglavitnih organizatorjev terorističnega taborišča v Janka Puszta na Madžarskem. Z njim vred je bil obsojen na smrt Adolf Ganljak, ustaški general in šef ustaške-ga vojaškega sodišča. Pet drugih častnikov je bilo obsojenih na smrt, ker so bili spoznani krivim, da so pomagali pri ustaških grozodejstvih. Kratke vesti 90,000 DELAVCEV NA STAVKI ŠIBOM DEŽELE Stavke v Detroitu, Akronu, Pittsburghu in po raznih diugih mestih so ustavile v teku zadnjih dni delo v tovarnah, kjer je zaposlenih 90,000 mož. V Detroitu je stavkovni val zajel tudi Ford Motor Co., kjer je nehalo delati 12,000 mož. Podpredsednik CIO unije avtnih delavcev Richard Frankenstein je stavke v vojnem času označil kot "tragično kratkovidnost." TRUMANOV NAČRT ZA PREDSEDNIŠTVO ODOBREN WASHINGTON, 27. junija— Pravosodni odsek poslanske zbornice je danes odobril priporočilo predsednika Trumana, glasom katerega se ima zakon o nasledništvu predsednika popraviti na tak način, da bi v slučaju njegove smrti nastopil urad predsednik poslanske zbornice (Speaker), ne pa državni tajnik, kot določa sedanji zakon. Kupujte vojne bonde In Tojno-varče-valne znamke, da bo čimprej poraženo osišče In vse, kar ono predstavlja! BTRAN a. ENAKOPRAVNOST 28. junija, 19^%ija, : UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST'* __Owned and Published by nn AIOEKICAH jrcOOSLAV FEINTING AND FUBUSHINa CO. •231 ST. CLAIR AVENITE — HENDERSON 6311-11 Issued Every Day Except Sunday# and Holidays SUBSCRIPTION RATES (GENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po pottl Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)__$e.50 for Half Year — (Za pol lat«)___9^0 Por 3 Montbfl — (Za • mesece)____2.00 By Mall In Cleveland. Canada and Mexico: (Po poiti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) _ Por Half Year — (Za pol leta)_ Por > Month# — (Za • maan«)_:_ -«7.60 _ 4.00 _ La5 For Europe, Boutb Amiirhm and Other Foreign Oountrlei: (Za Evropo, Jutno Ameriko in druge Inoaemike driave): For One Year — (Za celo leto)__ For Half Year — (Za pol leta)_________ _W.OO _ tBO entered am Second dau Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of C!oDgi«ss of March 3rd, 1379. CAS JE, DA SE FAŠIZMU V ARGENTINI STOPI NA PRSTE Pomožni državni tajnik William C. Clayton je pred par dnevi izpričeval pred senatnim vojaškim odsekom, da je sedanja vojaška fašistična kamarila v Argentini samo v štirih slučajih podvzela kakršnekoli korake proti industrijam, o katerih je ugotovljeno, da so kontrolirane od nemškega oziroma osiščnega kapitala. Kakor je Clayton dalje izvajal, pa ni argentinska vlada niti s prstom zganila glede 105 nadaljnih industrij istega kalibra. Iz tega bi se moglo sklepati, da je napočil 'skrajni čas, da Zedinjene države skupno z ostalimi ameriškimi republikami pod vzame j o odločne korake in zahtevajo od Argentine, da izpolni obljube, katere je podala, ko, je bila sprejeta v družino ameriških republik. Ko je državni department Zedinjenih držav na konferenci v Mexico City, ki se je vršila v februarju in marcu, pristal na zahtevo nekaterih latinsko-ameriških sosed Argentine, da se osvoji formula, ki bo dala Argentini priliko, povrniti se v družbo pan-ameriških narodov, je bilo mnogo važnih grup v Zed. državah, ki so imele resne pomisleke proti tej akciji._ Toda pogoji, kateri so bili dani Argentini kot cena za njen sprejem so bili dovolj jasni in specifični, da je bil izključen vsak dvom, kakšne bodo njene odgovornosti, ako jih bo sprejela. Ko je Argentina podpisala takozvani Act of Chapultepec, t. j., pogodbo medsebojnega sodelovanja z ostalimi državami v pan-ameriški zvezi, je dotične pogoje sprejela. Dejstvo pa je, da ni Argentina od tistega časa storila ničesar drugega, kakor da je formalno napovedala vojno Nemčiji in Japonski. Danes je povsem jasno, da je to storila iz golega oportunizma, vedoč, da je Nemčija na tleh in da je poraz Japonske neizogiben. Od tedaj ni Argentina podvzela niti enega koraka, s katerim bi bila pokazala, da je bila yojna deklaracija proti silam osišča kaj drugega kot navadna diplomatična farsa. Ugotovitev, katero je podal pomožni tajnik Clayton, je položaj razčistila. Jasno je, da Argentina ni prelomila samo besede, katero je dala Zedinjenim državam. Ko je podpisala pakt na konferenci v Mehiki, se je enako obvezala tudi napram ostalim 19 ameriškim narodom. Vpričo zadnjega odkritja je izginila vsaka baza za nepravilno tolmačenje argentinskega stališča, in mogoč ni nikakšen tehten argument proti odločni in soglasni zahtevi, da vlada Argentine izpolni svoje obljube. » Svetovne razmere so danes take, da je pod obstoječimi razmerami težko nastopiti proti nji z orožjerh ekonomskega pritiska. Ona razpolaga predvsem z obilnimi zalogami živeža, ki jih razdejana Evropa danes krvavo potrebuje. Ampak kot se je izkazalo na pan-ameriški konferenci v Mehiki, ni v stanju, da bi ignorirala javno mnenje vseh ameriških narodov. Jasno je, da je sedaj dolžnost vseh narodov, ki so bili zastopani na pan-ameriški konferenci, da Argentina brez odlašanja izpolni obveze, na katere je prostovoljno pristala. Taka skupna akcija bo ^aredila v Buenos Airesu mnogo večji vtis, kakor pa protest kateregakoli posameznega naroda, bodisi, da bi bilo to celo Zedinjene države. Turki pred Dunajem leta 1683 Dne 29. avgusta 1526 je porazil sultan Sulejman II. Veličastni v bitki pri Mohaču krščansko; vojsko. Na begu je utonil v bliž-' njem potoku komaj 20-letni češ-1 ki in ogrski kralj Ludvik II. Ja-| gelo. S tem je bila odločena uso- j da ogrske države, ki je bila sko- j raj 150 let središče protiturške-1 ga odpora. Večji del ozemlja je' postal pokrajina osmanskega carstva. Sedmograška je morala priznati sultanovo nad-oblast in le ozek pas ob avstrijski meji je pripadal habsburški dinastiji. Tri leta pozneje — meseca ^ septembra 1529 — je prišel zma-! goslavec z 250,000 možmi, 300 j topovi in znatnim rečnim bro-1 dovjem pred Dunaj. En mesec j je trajala oblega in le z največ-, jim naporom se je posrečilo branilcem rešiti cesarsko prestol-1 nico in s tem osrednjo Evropo. Odslej so napadale turške čete večkrat — zlasti v letih 1532 in 1537 — avstrijske dežele. Šele po smrti Sulejmana (1566) se je zdelo, da je osmanska sila opešala. 1663 pa je prišlo med starima nasprotnikoma zaradi Sedmograške spet do vojne, kjer je premagal vojskovodja Montecuculi turške čete pri Monkloštru ob Rabi (1. avg. leta 1664). Kljub sijajni zmagi je sklenil cesar Leopold I. s sultanom sramotni vašvarski mir za dobo 20 let; ostalo je vse pri starem in zmagovalci so plačali celo Turkom vojno odškodnino. S tem niso soglašali hrvaški in ogrski velikaši. Zato so osnovali pod vodstvom Petra Zrinskega in Frana Krsta Frankopana zaroto zoper cesarja in iskali pomoči celo pri Turkih. Toda vlada je kmalu razkrinkala njihovo početje in 1671 sta bila oba voditelja obglavljena v Dunajskem Novem mestu. Odslej so postopale cesarske oblasti s Hrvati in Ogri še trše. Nato je zapel ogrski plemič Emerik Tokoly, ki je bil poročen s hčerjo umorjenega Petra Zrinskega Jeleno, očiten upor zoper vladarja in pozval v začetku 1. 1683 na pomoč Turke. Med tem se je Turčija pod vodstvom velikih državnikov iz rodbine čupriličev (Koprulu) spet ojačila in želela nadaljevati Sulejmanove osvojitve. Zato se je rada odzvala Tokolyjeve-mu pozivu in napovedala cesarju vojno, zlasti ker je med tem že potekal dvajsetletni vašvarski mir. Pred vsem je hotela zavzeti Dunaj in s tem streti za vselej habsburško moč. Politična, gospodarska in vojaška situacija je bila takrat za Turke ugodna. Njihova država, ki je obsegala vso južnovzhod-no Evropo, Prednjo Azijo in znaten del severne Afrike, je bila urejena in armada pripravljena za boj. Vrh tega je imela Turčija ozke stike z madžarskimi uporniki in s Francijo, ki se je bala nemške premoči in ki je zato sklenila ž njo že v 16. stoletju zvezo proti Habs-buržanom. Tudi beneška republika je živela s cesarjem v napetih razmerah, tako da Turkom ni nasprotovala. Turška vlada je imela celo točne načrte dunajskih utrdb. Napravil jih je bivši kapucinec Ahmed beg, ki se je mudil prejšnjo zimo (1682-83) s Tokolyjevimi odposlanci v prestolnici. Načrte za obleganje so izdelali francoski in italijanski inženjerji. Pa tudi Avstrija je bila takrat bolje pripravljena na odločilno borbo kakor 1529. Glavne zasluge za to si je pridobil papež Inocenc XI. (1676-89), ki je prispeval iz lastnih sredstev za obrambo 2 milijona goldinarjev (za tedanje razmere ogromno vsoto) in pozival neumorno vernike k prostovoljnim prispevkom. Nadalje je poslal v Nemčijo odličnega cerkvenega govornika kapucina Marka d'Aviana, ki je z navdušenimi besedami klical prebivalce na boj proti ljutemu sovražniku krščanstva. Najvažnejše pa je bilo, da je pridobil papež vse nemške kneze za pomoč cesarju in da.sta pp njegovem posredovanju sklenila Leopold I. in poljski kralj Jan Sobieski zvezo zoper Turke. Tudi Dunaj je bil primeroma dobro pripravljen, četudi so se izvršila mnoga obrambna dela dokaj pozno. L. 1681 in 1682 so očistili Dunajčani mestne jarke in zgradili več palisad in okopov. Meseca novembra 1682 je pozval magistrat meščane, naj se založe z živežem. Izgnali so iz mesta vse tujce; hišni gospodarji pa so m'orali predložiti vsak teden seznam oseb, ki so pri njih bivale. Skrbeli so tudi za orožje in m uničijo. Tik pred prihodom turške vojske so porušili vsa predmestja, da ne bi imel sovražnik zavetišča. Velike zasluge si je pridobil zlasti škof Kolonitsch iz Dun. Novega me sta (poznejši dunajski nadškof in kardinal), ki je prišel v prestolnico, da bi tolažil oblegance, jih navduševal za boj in skrbel za ranjence in bolnike. V začetku obleganja (sredi julija) je štela turška armada okrog 200,000 mož — deloma rednih, deloma pomožnih čet — s 300 topovi. Vrh tega so imeli Turki na razpolago obilo vojnega materiala in več izkušenih in-ženjerjev. Vrhovni poveljnik je bil odločni in sposobni veliki vezir Kara, Mustafa Cuprilic. Du najska posadka pod vodstvom grofa Ernesta Rudigerja Star-hemberga je štela 13,000 vojakov in 7,000 oboroženih mešča-nov-prostovoljcev zlasti rokodelcev, dijakov in dvornih uslužbencev (skupno 8 po stanovih ločenih kompanij) ter okrog 70 topov. Poleg tega je zbral vojvoda Kari Lotrinški na levem bregu Donave okoli 40,000 mož, s katerimi pa je le onemogočil Turkom prehod čez reko, ni pa mogel preprečiti oblege. Vojska, ki naj bi osvobodila mesto, se je med tem šele zbirala. Če upoštevamo še, da je izbruhnila v mestu konec julija rdeča griža, ki je pomorila mnogo prebivalcev, da je padlo v neprestanih bojih veliko vojakov in meščanov in da so proti koncu oblege pošli strelivo, živež in druge potrebščine, se moramo le čuditi, kako so mogli kljubovati oble-ganci tri mesece ogromni sovražni premoči. Zato so že sodobniki pripisovali zmago krščanskega orožja posebni božji milosti. V teku meseca junija so zbežali številni prebivalci okolice deloma v gozdovje in v oddaljene kraje (zlasti na Zg. štajersko), deloma v mesto. Samostani in nekateri večji kraji so se pripravili na obrambo. Mnogi bogataši in plemiči so zapustili Dunaj in odšli proti zapadu. 7. julija je izročil cesar mesto v varstvo grofu Starhembergu in županu Ivanu Andreju Lieben-bergu ter se preselil s svojo rodbino m dvorom v Linz. Med tem so dovršili meščani zadnje priprave. Starčki in otroci, moški in ženske vseh stanov in poklicev so popravljali pod vodstvom župana bastije, obzidje, palisade in okope; kajti vsi so vedeli, da morajo napeti vse moči, če se hočejo rešiti. Poleg redne vojske je stražilo dnevno 800 meščanov hiestno obzidje, 400 jih je bilo določenih za požarno brambo, 180 za topove, ostali pa 30 nadzirali skladišča za živež in smodnik, tako da je bilo vsak darf v službi 1680 prostovoljcev, ki so se medsebojno izmenjavali. Istega dne ko je zapustil ce-zar prestolnico, je-odrinil Kara Mustafa s svojo vojsko iz obmejnega mesta Rabe proti Dunaju, kamor je dospel 14. julija. V naslednjih dveh dneh so obkolili sovražniki' mesto, postavili tabore in šotore ter razvrstili čete in topove. Glavn' stan s sijajnim šotorom vrhovnega poveljnika je bil na seve-rozapadni strani utrdb blizu cerkve sv. Ulrika v Nussdorfu. Na tem mestu bi se moral namreč izvršiti glavni napad. Odtod so izkopali Turki podzemske rove, da bi razrušili z minami utrdbe in prišli tako v mesto. 15. julija so začeli sovražni topovi in par dni nato (23., 24. in 27. julija) so se vršili prvi, skrajno ljuti, pa brezuspešni napadi na palisade in okope. Poziv Kare Mu-stafe, naj se mesto prostovoljno vda (26. julija), so zavrhili branilci z zasmehom in ogorčenjem. Od 3. avgusta so se vršili napadi in protinapadi skoraj dan za dnevom in pogosto se je posrečilo branilcem uničiti turške mine s protiminami. Prvi večji uspeh so dosegli sovražniki šele 12. avgusta, ko so razrušili del palisad. Toda tudi to škodo je cesarska vojska kmalu popravila. V teh bojih na zemlji in pod zemljo je padlo mnogo branilcev, zlasti častnikov- in dijakov, ki so se borili vedno v prvih vrstah. Še večje izgube so imeli Turki. V tem času so opustošili in oplenili sovražniki vso okolico od Melka in St. Poeltna do štajerske meje, razrušili celo vrsto naselbin, poklali več tisoč prebivalcev ali jih odgnali v suž-nost. Le nekateri utrjeni kraji in samostani (Klosterneuburg, Melk, Herzogenburg i dr.) so se upirali uspešno turški sili. Med tem je postajal položaj v oblegailtem mestu zmerom bolj kritičen, zlasti ko so zasedli Turki 23. avgusta po hudih bojih del sprednjih utrdb in ko je 4. septembra razrušila turška mina del mestnega obzidja ob dvorni bastiji. Kljub temu oble-ganci niso obupali; kajti ovaduhi, ki so se preoblečeni splazili skozi turški tabor, so prinesli zanesljive vesti, da se bliža vojska, ki bo rešila mesto. Med temi drznimi možmi se je odlikoval zlasti Poljak Kolšicki. Odslej so se ozirali stražniki na stolpu katedrale sv. Štefana vsak dan bolj željno proti za-' padu, da bi opazili na obzorju rakete -t- znak bližnje pomoči. Tudi Kara Mustafa ja vedel, da se mu bliža sovražna vojska. Zato je sklenil, da se polasti mesta čimprej in za vsako ceno. Konec avgusta in v začetku septembra so turške kolone napadale neprestano mestne obzidje, ki so ga branili obleganci le z največjim naporom. 11. septembra so dospele slednjič združene nemške in poljske čete na Kahlenberg (Golovec) in sosednje višine, ki obdajajo na zapadu Dunajsko kotlino. Svoj prihod so naznanile oble-gancem z raketami. Naslednjega dne, v nedeljo 12. septembra se je vršila odločilna bitka. Ob 4. zjutraj je bral o. Marko d'Aviano v samostanski kapelici na Kahlenbergu mašo. Mini-striral mu je poljski kralj. Nato se je razvrstila vojska tako, da je zasedla vse višine med Donavo in Zofijnim vrhom. (Sop-hienalpe). Levo krilo (ob Donavi), ki je bilo najbližje sovražniku so tvorili cesarski pešci, poljski konjeniki (pod knezom Lubomirskim) in Saksonci (pod vodilnim knezom Ivanom Jurijem III.) Poveljeval mu je vojvoda Kari Lotrinški. V centru-mu so bili Franki, Švabi in Bavarci pod vodstvom vodilnega kneza Maksa Emanuela. Na desnem krilu, ki je bilo najbolj oddaljeno od sovražnih čet, so bili Poljaki in 4 nemški polki pod poveljstvom kralja Jana Sobies-kega. Počasi so prihajale čete iz višin v dolino, najprej levo krilo, nato centrum in slednjič desno krilo. Boj se je vnel pri Nuss-bergu; kjer so zavzele čete po hudem boju turške utrdbe. Tu 3e je odlikoval zlasti pozneje tako slavni princ Evgen Savoj-ki. Okoli poldne se je spustil v boj centrum in slednjič okrog 2. ure popoldne poljski kralj s svojimi pešci in težkimi konjeniki. Med tem so napravili tudi obleganci kljub silnemu turškemu ognju izpad. Ob štirih popoldne se je začela umikati sovražna armada, kljub temu da^ je dal Kara Mustafa razviti zeleno pre-rokovo zastavo. Kmalu so se spustili Turki v divji beg proti Ogrski in zapustili ves ogromni material. Dunaj je bil rešen. V teh bojih je padlo na krščanski strani okoli 2,000 mož, med tem ko so zgubili Turki okoli 10,000 vojakov. Plen je bil ogromen. Zmagovalci so zaplenili 117 topov, 25,000 šotorov, 982 stfctov smodnika, 1,500 sto-tov svinca, 29,000 ročnih granat, 18,000 krogel za topove, 2000 helebard, 500 pušk, 2000 ščitov, 20,000 glav goveje živine, 100,000 ovac, 100,000 vreč žita, velike zaloge kave, sladkorja, riža, medu itd., nadalje številne dragocene preproge, obleke, zastave, dragulje i dr., tako da so bili vojaki in meščani — za dolgo časa preskrbljeni z vsemi potrebščinami. Plemeniti škof Kolonitsch pa si je izbral kot nagrado skrb za 500 sirot, ki so zgubile v času oblege svoje starše. S silno napetostjo, upom in strahom je zasledoval pred 250 leti krščanski svet gigantsko borbo pred Dunajem in slavil z nepopisnim veseljem sijajno zmago v neštetih opisih, himnah, epih, dramah, kolajnah itd. Povsod so se vršile velike prosvetne in cerkvene slavnosti. Z radostjo so se spominjali dogodka tudi naši predniki Slovenci. Tako so uprizorili n. pr. v Rušah posebno igro, kjer so pre'dstavljali domačini končno zmago krščanstva nad stoletnim sovragom, ki je že nad tridesetkrat plenil in pustošil naše dežele. v Turški poraz pred Dunajem 1683 je v zgodovini Evr'ope, zlasti pa za nas Jugoslovane važen dogodek; kajti ž njim se začne propast Turčije, ki si je z mečem in ognjem podjarmila ves Balkanski polotok, onemogočila za stoletja naš duhovni in materialni razvoj in ogražala obenem evropsko kulturo. Posledica zmage pred Dunajem, ki so si jo pridobili v skupnem boju zoper skupnega sovražnika Germani (Nemci) in Slovani (Poljaki), je bila namreč, da so zasedle v naslednjih letih cesarske čete Ogrsko, zavzele Beograd (1688) in prodrle na jug do Sarajeva, Prizrena in Velesa. Ti uspehi so zbudili v srcih Jugoslovanov, ki so ječali doslej pod| težkim turškim jarmom, neutešno hrepenenje po svobodi in pripravljali tako pot k našemu končnemu cilju, ki smo ga dosegli z zmagovitim izidom svetovne vojne. WHERE THE FUEL GOES ANfARMY^TRANSPORT burns 33,000 gallons offdel oil a day.^ ittjrn.r Oglašajte v Enakopravnosti škrat D /I 'J gov 'Be b %za Vido^ i / THE OHIO BELL TELEPHONE CO. jn ^ — _ _ —. KI GA PRIREDI PIK NI K. PEVSKI ZBOR "SLOVAN" V NEDEUO, L JULIJA na vrtu Slov. društvenega doma na Recher Ave. KATASTROFI - IZBOUSAN JE Kadar zadene katastrofa sledi otožna doba. Plin-ktastrofa je zadela naselbino dokaj v živo, za mno-Ks zelo oškodovano. Tudi naša firma je bila prizade-obojestransko, tako na pohištvu, ki je radi požara prenehala glavna prodajalna od tistega časa in še ne-|(0ij mesecev bo, predno bo obnovljena, istočasno je kil prizadet tudi nas pogrebni zavd, le najbolji prijatelji so se ga še držali, drugi so se poslužil: drugod. Mi Wsmo v ta namen tarnali, še drugim smo pomagali in ^zeli to za nezgodo meneč, da bodo prišli bolji časi in Veselejši dnevi nazaj. Vse mine, čas celi rane. Dogovori z lastnikom po-•^opja so sklenjeni, s stavbenikom Joseph Demshar-jem in z arhitektom George Voinovičem je podpisa-^ pogodba za pozidavo večje in modernejše prodajalne in v drugem nadstropju s kegljiščem na 12 linij, kar bo vse skupaj nekaj krasnega, za okolico privlačnega in za mladino naravnost nekaj takega, kar ni-*%iajo daleč na okrog. p KatfUhtt:: Jrl 3 j 1 i Lj^S M i 1 i iM Ji If If Na novo dozidano poslopje bo zavzemalo vso širino, kjer je bila poprej tudi gostilna velikosti 82x164 čevljev. Spodaj najmodernejša prodajalna s pohištvom, zgorej pa kegljišče z 12 linijami. Tako bo s tem velika izboljšava te okolice, da se je ne bodo ljudje več ogibali, marveč prihajali tu sem na razna razvedrila in pa po fino pohištvo. CRVIJ^A IJSf SIJSfOVI Kontrakt je narejen, da mora biti posebno kegljišče dogotovljeno do 10. septembra, ker se takrat začne kegljiška doba. jVoJ pogrebni sia-Vod Vsi naši odjemalci in prijatelji, ter vsi, ki «e vesele kegiljaškega športa in nameravajo kupwti zopet moderno pohištvo, naj se pripravijo za ta čas. Ker je St. Clair Ave. cesta popravljena, je zopet dostop do našega modernega pogrebnega zavoda na razpolago. Vsi, kateri veste, da smo vselej radi vse storili, kar smo mogli za odjemalce, in tudi drugače, se vas vljudno vabi, da se zopet lahko poslužujete našega pogrebnega zavoda, kadar je to potreba. Na razpolago je tudi vedno ambulanca za vse slučaje bolnikov za v bolnico ali nazaj. Poslužite se telefona, ki je vedno na razpolago HEnderson 2088. POHIŠTVO: 6017-19-21-23-25 St. Clair Ave. PODRUŽNICA; 15303-05-07 Waterloo Rd. POGREBNIŠKI DOM: 1053 E. 62. St. Cleveland, Ohio BTRANl ENSKOKlSVNOS.t 28. junija, 19 KAKOR PELIKAN F. S. FINŽGAH (Nadaljevanje) "Nimate ? Hm! Poskusite drugod. Z Bogom." In tako je šlo do noči in drugi dan in še tretji — do konca tedna. Jukunda se je vračala v soboto zvečer z ulice. Vsak dan je prinesla s seboj vsaj nado, da se ji drugod posreči priti do kruha zase in za otroka. A1 i danes je sobota — in vrnila se je prazna. Kakor vselej sta jo pričakovala otroka vrhu stopnic. Vsak večer trudna, da se je upehana zgrudila na stol — pa venlar polna lepega upanja. Vselej sta dobila otroka piškotov, nocoj je prišla prazna. Kakor senca je šla po cesti proti domu. Še tista majhna luč na strmi stezi ji je ugasnila. Opotekala se je v temi, kolena so se šibila. Obsedla jo je to-post in razveselila bi se, ko bi zazijalo brezno in bi izginila vanj brezčutno, kakor pade kamen. Zakotali se, iz brezna votel ropot, in potem obleži tam brezčuten na veke. In sedaj sta jo iz te toposti prebudila otroka. Spomnila se je, da jima ni prinesla piškotov. Omahnila je na stol, oba dvignila v naročje in pritisnila na srce. Ko bi mogla, odprla bi bila vir srca in bi rekla: "Nata, pijta, izpijta vse do zadnje kaplje — in umrimo." Ali otroka sta pila samo njeno vročo ljubezen, pelina nista okusila. t Jukunda je prebolela nedeljo. Sama ljubezen jo je dvignila in poživila, da se je hudovala na svoj obup. Saj je imela še denarja od stvari, ki jih je bila prodala. Leto dni bi izhajala, če ne prisluži vinarja. No^ leto je dolgo, in vsa srca niso od kamena . . . * v * V ponedeljek je obesil Žid Abraham pred svojo trgovino majhno tablico, da išče uslužbenke. Jukunda je šla zgodaj po trgu in zagledala poziv. Z veselim upanjem je stopila v trgovino. Žid Abraham je pomeril Ju-kundo z živimi, drobnimi očmi. Pomolčal je. Prst je položil na ustnice. "Naj bo! Deset dni za poskuš-njo! Popoldne lahko vstopite." Jukunda je odšla domov. Od veselja je nakupila otrokoma igračic in bombončkov. "Na po-skušnjo! Deset dni mine! Čudil se boš, Žid, kako je Jukunda spretna!" Pripravila je tisto opoldne bogato kosilo. Ni varčevala s krajcarjem. Čemu? Služba je gotova, z njo vsakdanjega kruha dovolj . . . Abraham jo je vedel v visoko hišo po strmih stopnicah. Od nadstropja do nadstropja. Sa me grmade, silni skladi nove obleke. Vsakovrstne, na izber: za otroke, za gospe in za gospode, za leto in za zimo. Gospa se ni utrudila po hitrih stopnicah. Žid se je smehljal in se ji namuzal, ko so se zaobrnile stopnice ter se je ozrl na lepo postavo Jukunde, ki se je sunkoma popenjala za njim. Jukundi se je zdel sumljiv tak pogled, pa tudi poln lepih obetov.* Ustavila sta se visoko gori Človek je čutil, da mora vsak hip že trčiti z glavo v streho. "Tule začnite! Sezona se bliža. Okrtačite in osnažite to zalogo! Pa pomislite, da ste na preiskušnji!" Jukunda je odložila klobuk, pristavila k prvi skladovnici lestvico, stopila do vrha in dvignila tovor sukenj. Žid se je ozrl nanjo, namuzal se in izginil navzdol. Jukun da je ostala sama.' Vsako obleko, vsak kos posebej je razgrnila, nobena gubica ni bila tako skrita, da ne bi zasledilo njeno pazljivo oko najmanjšega praška. Njena roka je brzela po oblekah. Kup očiščenega blaga je rastel — prišel je večer, da ni vedela kdaj. Le včasih se je domislila tistih trenutkov, ko je Andreju pripravljala obleko za pot. Tudi takrat je opazila najmanjši prašek, katerega ni zasledilo površno oko postrežnice. Da bi šel kdaj Andrej s prahom na suknji od hiše! . . . Ali to so bile samo trenutne misli. Zatopila se je rajši v lepo prihodnost, ko bo s ponosom vzela v roke vsak kosec kruha, ki ga da otrokom Zaškripale so stopnice. Pojavil se je Abraham in pokimal z glavo. Pristopil je, prevrnil kup obleke in potegnil iz srede lepo suknjo. Prav k oknu je stopil, odvihal ovratnik in pokimal še bolj globoko; rekel ni besede. Jukunda ga je strahoma gledala, pokrila klobuk in odšla ko so zatvarjali hlapci trgovino. Pride drugi dan. Iste stopnice do vrha gori, isto delo, iste grmade brez konca in kraja. Zvečer je čutila Jukunda, da jo bole roke, da jo tišči krog pasu. Ni se dolgo igrala z otrokoma. Zgodaj so šli k počitku; celo ljubezen je ni mogla več predramiti, tako je bila trudna. Toda v jutro je bila pokrep-čana in je šla na delo, pa je že ostala nadstropje niže. In tako se je vračala domov vsak večer bolj trudna, vsak večer bolj upehana. Nikdar še ni poznala dekle, ki bi delala toliko in tako vestno kakor ona. Nikdar še ne. Ali treba je bilo. Bridka je poskušnja, pa mora DR. P. B. VIRANT — Optometrist Sv PREGLED OCI — PREDPIS OČAL • . Uradne ure: 9:30 do 12:00; 1:30 do 5:00 - \ Zvečer: 6:30 do 8:30 v sredo in soboto 9:30 do 12:30 15621 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio v poslopju North American Banke Za sestanek pokličite IVanhoe 6436 STAVBENIKI IN HIŠNI POSESTNIKI! Pri nas dobite vedno cementne bloke — najboljše vrste, kakor tudi les in sploh vse stavbene potrebščine. Bliss Coal & Supply 22290 LAKELAND BLVD. Naš telefon je KE 0808 jo prebiti, in zid naj se ob koncu desetega dne čudi vrli moči in ji zato obljubi lepo plačilo. Ko se je zadnji večer vrnila domov, je bila že izmučena, da je komaj postavila skodelico pred otroka. Bolele so jo roke, vbadalo jo je za pleči, in v prsih je bilo trudno tesno, da je komaj dihala. Tudi ta večer je legla kmalu in ugasnila luč. Ali oči ni mogla zatisniti. Jutri bo zadnji dan. Kaj neki misli Žid Abraham? Vsak dan pride dvakrat, vsak dan pregleduje delo, vedno kima z glavo, ustavlja se prav blizu nje, kima globlje z glavo, gleda jo pome-žikuje, pa ne izgovori besedice. Dobro vidi, koliko se trudi, in da se ji delo dobro od seda. Videti mora, kako so vsak večer umazane njene bele roke, da se ji tresejo od napora, ker niso vajene tako trdega dela. Uge-nil bi lahko, da utegnejo te roke spretno voditi svilnate nitke ali pero po papirju, in bi lahko rekel: Pa za poskušnjo kaj drugega, v pisarni morda, ali pri veziljkah . . . Ne reče tega in ne reče drugega. Ves sklad do zadnje otroške jopice in pa do težkih kožuhov — vse je prevzdignila, vse preložila, vse osnažila in izte-pla prah iz njih. In žid nima besede zanjo. Sami čudni pogledi, kimanje in molk. Deseti dan — zadnji dan, Jukundo je vse bolelo. Kakor zbičana se je opravljala. Komaj je genila z rokami, da se je oblekla. Da ni bilo onih dveh kodrastih glavic na postelji! Lačna bi rajši ležala po cele dneve, da se odpočije, potem pa gre in potrka pri ugledni gospe in povpraša, če rabijo hišne, kuharice, pestunje. — Ali tako mora biti pri otrocih, mora živeti zanje — in zato to trojno trpljenje. Mora, hoče, in ker hoče, more. Opoldne mine dogovorjeni čas. Dopoldne se ji je danes plazilo neskončno počasno. Vsaka stopinja jo je vznemirila. Ko so prihajala dekleta iskat oblek, da jih kažejo kupcem, je vselej vztrepetala. Živo je upala, da zdaj, zdaj stopi prednjo žid in poreče: "Gospa, pohvaliti vas moram! Razumni ste in pridni tudi. Pojdite z menoj, pa se domeniva za plačilo." Ali Žida ni bilo. Odbilo je poldne, iz trgovine so se usuli uslužbenci. Tudi Jukunda je šla — a ni mogla ven. V tej negotovosti ne stopi na cesto. Potrkala je na pisarno. "Prosim, če dovolite, čas za poskušnjo je pretekel ..." Žid je pisal in bil globoko sklonjen nad mizo. Ni se ozrl, še trenil ni, kakor bi ne bilo nikogar. Počasi je še prebral pismo, zalepil je in naslovil. "Kaj želite?" se oglasi malomarno. Jukundo jo zapeklo to vprašanje. Ponovi še enkrat prošnjo. "Rok poteče prav zaprav zvečer!" "Dovolite, p:;xMne sem začela pred desetimi dnevi." "E, kako natančno. Naj bo! Za silo vas porabim!" Jukunda bi bila skoraj sko-prnela od same bridkosti. Za silo jo porabi! To strašno delo, kakor težaka v gozdu! — Spomnila se je otrok in rekla: "Hvala lepa! Tudi v bodoče se potrudim. Sem spretna vezilja, imam lepo pisavo, knjigovodstvo mi ni tuje ..." "No, no, no — nehajte! Toliko samohvale ne potrebujem. Ker ste nekaj storili te dni, tu majhna nagrada." Položil je prednjo štiri krone. Še jih je držal v roki in omenil; "To vam dam, ker sem pošten človek. Da se nisva pogodila ni za vinar, veste sami. Od danes pa ste pri meni v službi in dobite — za prvi čas seveda — po dvajset kron na mesec." Žid je pomeknil pred njo krone in jo gledal v začudeno lice, kakor nezadovoljno beračico. "Lepo vas prosim, dvajset kron! Kako naj živim? Dva President Truman's Mother Arrives by Plane The 92-year-old mother of President Truman is shows, center, as she arrived in Washington from Kansas City to visit her famous son. At the left is Miss Mary Truman, the President's sister, who acsomjunied her mother on the trip. President Truman, right, greeted them ftt the Wash-i ington airport.__________ ______ Za delavce Za delavce THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA HIŠNE SLUŽABNICE ZA POSLOPJA V DOWNTOWN ZA VES DAN ALI DELNI ČAS Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj- Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—Zglasite se Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob »edeljah The Ohio Bell Telephone Co< ,V( OL. Mali oglasi otročička imam ..." "Kadar bosta pri meni v službi, plačam tudi onadva." "Dvajset kron imajo dekle, in še hrano pa stanovanje — gospod, vi se šalite!" "Šalim? Hahaha! Sem rekel, za nekaj mesecev! Kasneje morda več, morda tudi tega ne." V Jukundi se je dvignil ves pohojeni ponos. Pesti je stisnila in pred Žida bi skoraj planila in gai udarila v obraz. Toda ni se genila, samo lice ji je še bolj pobledelo in tresoča se je zinila: "Tiran!" Žid pa se ni vzlovoljil. Krog ustnic sta se zarezali dve gubici, ^ krvi željni in veseli človeške bele. Pobral je krone, stopil k lepi vdovi, ki je prebledela stala pred njim. V roko ji je potisnil denar in se sladko smehljal. "Kaj bi se jezili? Petdeset sem jih odgnal te dni, veste, petdeset, ker ni bila nobena Jukunda. Vsaka bi ostala zastonj pri meni. — Ali ne veste, da je v mestu kavalirjev polno na uli- cah, in da pri meni kupujejo samo kavalirji; In, gospa, ne zamerite, Vi ste prav čedna in lepa ženska, he " Jukundi je skozi bledico planil val vroče krvi, naravnost od srca. Poprijela je Židov denar, dvignila roko in vrgla krone ob tla, da je zažvenketalo v pisarni in so se zakotalili srebrni kolesci po kotih. * v v Visoko gori v podstrešnem okencu bedi vsako noč pozna luč. Pri njen se sklanja nad šivanjem suho telo Jukunde. Stroj drdra. Prozorni prsti vbadajo s trepetajočo naglico v platno. In vsa kri je že izsesana iz njenih drobnih prstov in iz njenega upalega lica. Samo v očeh gori še zmerom močna in ljubezni polna duša matere. Poleg nje na belih blazinah pa sanjata^ dve kodrasti glavi, brezskrbni in srečni. Jukunda ju redi s kapljami lastnega življenja — kakor pelikan . . . (Konec) I Brezplačni Spominki ! Prinesite ta oglat seboj in dobili boste uporabno DARILO POPOLNOMA zastonj -kom SKUPNO $ ZA ZA SPALNICO $169.00 VREDNOST 134 TOLE DOBITE; polne mere ^Vzmeti iz jeklene žice *Omaro s predali *BombažnI modroc *Omaro ali Vanity *2 pernati blazini *Lep Vricket stol *2 vanity svetilki ^Priročno svetilko za posteljo Nočna omarica stane $12.95 ekstra ČAS IMATE ENO LETO ZA PLAČATI PUBLIP I SERVICE U FURNITURE CO. 725 East 152nd St. ZAPRTO VES DAN OB SREDAH Odprlo ob večerih v ponedeljek, četrtek in soboto * Kupujte vojne bonde! * SOUND 6TSTEM INDOOB OB OUTDOOR Posebni popust za društva B. J. Radio Service . 1363 E. 45 St. — HEnd. 302S POP KONCERTI Dvakrat tedensko do 28. jul. sredo in soboto, 8:30 zv. Cleveland Summer orkester Rudolph Ringwall, dirigent sobota, 30. junija: HENRY PILDNER, klavir; HRUBY BROTHERS, trumpeti. sobota, 7. julija: JOHN SEBASTIAN, umetnik na orglice. PUBLIC HALL VSTOPNICE NAPRODAJ V TAYLOR'S ARCADE Balkon 35c, 60c, 95c Pri mizah $1.40, $1.55, vklju. dav. STENSKI PAPIR preostale role, dovolj za eno sobo, po 1 rola Barve, varniši in enamel 8903 Wade Park Ave. SW 2556 Izvršujem vsa stavbena dela. ki so potrebna pri hišah. Predelujem hiše in trgovine. Brezplačen proračun JOHN ROTAR Building Contractor 1494 E. 222nd St. KE. 4323 Euclid, Ohio POPOLNA ZALOGA pies, kekov, kruha in kuchen Specialna naročila za "BIRTHDAY" KEKE Binder's Bakery 7309 WADE PARK AVE. KO STE ŽEJNI — PRIDITE K NAM! "CCharle/s Beer & Wine Shoppe 99 izmed 100—imamo pri nas! IMAMO VSAKOVRSTNO MEHKO PIJAČO . PIVO—VINO—ALES 677 E. 185 St. TUDI PRODAJAMO PIVO V ZABOJIH ZA NA DOM. Mil ije ke če A k IŠČE SE ŽENSKE za sortiranje obleke v Evropo. Lahko delo po " Trans-Ocean PackW ^ Poi 1192 E. 40 St. — EX^ ŽENSKE k ZA ČIŠČENJE UBAPOJa od 10. zv. do 6. zj-Dobra plača od ure^ Katero zanima, . zglasi na . W Employment .J, Marquette Metal #0% 1145 Galewood Dr., St. ClairAve^^ --- VPOSLUJEMO PRI VRAT0 izkušene in neizkušG'^ Moške in za stalna dela v nuj industriji Overtime — merit bon šift bonus 1%. Reliance t Engineering C«- Ivanhoe div--1091 Ivanhoe B®' Marine di<^' : 1190 E. 152 Si- "ai % Malf ogl)^ Išče , .. 3 sob J čedno stanovanje odrasle. Naslov se "»J 1% v uradu tega KUPUJTE VOJNE BONDE -Behind- Your Bonds lie* the Might of America TAR AND SHIRTS Great industrial plants at Pittsburgh and elsewhere in Pennsylvania produce articles needed by other industries throughout the world. This state also leads the nation in its output of coal, tar, pig iron, sandstone, slate and petroleum. It produces shirts, stockings, felt hats, rayon yarn and lace goods in huge quantities. All this output adds to the financial strength of the nation, which stands solidly behind your War Bonds. V, S. Treasury DtfarlmšHl I ZA Weatheff^f KOMBINACIJS^Zg ^ ^ I CHARLES NOB MU 2292 ali BA Sprejme se ki je nekoliko vaje" nju hiš ali izurjeneg z unijsko plačo, poVp''®^i tel iti za partnerja- g po na 638 E. 159 St, ' čite MU , Hišo naprodol za 2 družini, P" f ' ga P® 1 na 3. nadstropja- gg nosti pokličite^Ll^^^^ ^ INCOME ^ 169 St., C Na E Shore Blvd. V 1- jiu-, ; jemna soba, jedi zajtrkovalni kot, pa P kopalnica; gobe i« V 2. nadstr. so a _vo0' .u niča. Z vsem P"^ ,«5. jemnina je na vH ren lot, dvojna g ^ se seli in $10, s pohištvom ne podrobnosti se STRAINIC & ^ vA. tAlNIC »t Y pj. g 15607 Waterloo H