SI. 52.
( <J

V Trstu, v sredo 28. decembra 1881.
Tečaj Vi.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
iV ml i nO« t i j« mn^i
• I2DIM09T- uhija vs.ik) sredi; ona za vxi lato j-j 4 aH. 40 kr., z* pola leta 2 gld. 30 kr., za 3jtrt leti I ■,'! I. 2) kr. - P »imuno Jt;vilk) pri npfaVuistVii in [>» trallkah v trstu se dobivalo i<i 8ltr, — JV«/-lite, fjkliinii-ij t in inzerate prejema UpravniSlv« »vi« Zonta 5«.
Vsi ili/ini m poiiljiio Uredništvu *via S. latiaro < Tip. Huala; vuk m >r.i bili rrankiran R>ikupi»i bro/ posilni) vr.i1r.nsU snu viM'iji. - IfriH rum vr«t,- iii/.niuili in p ishitii.'.i') h • /.anemijo p<» pogodbi — prav ceno; pri kratkih »glasili /, •inliniini 'irk mii h.i pladnje m vi ik > h •*••>!<) 'J kr.
Vabilo na naročbo.
K malu konča «Edinost* šesto leto svojega obstanka. Število naSih naročnikov, prijateljev in dopisnikov se je v tem letu zdatno pomnožilo, in toraj zaupno gledamo v prihodnost. Vsak slovenski razumnik in domoljub pripoznava, da je našemu ljudstvu na Primorskem silno potreba glasila, katero njegove narodne in gmotne interese zastopa, — in temu glasilu najprimerneji sedež je Trst, glavno mesto treh dežel, središče visocih državnih oblastnij, inteligence, trgovine in prometa. Tukaj tudi naSincem preti največ nevarnosti, da se potujČijo, zato jih ne smemo puščati brez stražnika na braniku.
Kakor do sedaj, tako bo uredništvo «Edinosti» tudi v novem letu po svojej moči delovalo za omiko, pravice in blagostanje milega naroda. Kolikor več si pridobi sodelaleov pri delu, toliko boljša tvarina se bo ponujala bralcem. Vsem do-sedaiyim pomočnikom srčna zahvala, pa tudi prošnja, naj nam zvesti ostanejo ter druge pridobivajo. Več delalcev več opravi, in v «edinosti je moč» ! — Prihodnje leto bo obhajal Trst. veliko slavnost, — 600 letnico svojega združenja z našo državo. Vsa Avstrija bo oči sem obračala. Imeli bomo veliko razstavo, mnogo tisoč Slovencev in tujcev nas pride v poletnih mesecih obiskat. Obilno zanimivega in novega bo tedaj «Edinost» imela svojim bralcem povedati; iu truditi se hočemo, da jih zadovoljimo
Vabimo toraj vljudno na naročbo za
nOVO leto. Naj se nam nobeden sedanjih naročnikov ne izneveri, in naj so mnogo novih oglasi. «Edinost» je gledć velike oblike in drobnega tiska najcenejši slovenski list, ter priobčuje mnogo raznovrstnega berila. Cena listu ostane dosedanja, — 4 gld. 40 kr. za vse leto. Pa tudi tisti, kateri v obrokih plačujejo, bodo jo dobivali v prihodnje po enakej ceni; stala bo za polu leta i gld. 2d kr. za četrt leta 1 gld. 10 kr.
A vsak naročnik mora, kakor je navada pri vseli časnikih, naprej plačevati; na vero lista no moremo dajati, da se vsakej nepriličnosti izognemo.
Pisma uredništvu naj se pošiljajo v tiskarno Huala, denaiji pa Opravništvu (cia delh Zonta štev. 5) in samo po nakaznicah. V tabakamah v Trstu se prihodnjo leto posameznim številkam cena zniža na 7 kr., in to s tem namenom, da bo siromašnejim našim detalcem lažje mogoče, časnik si kupovati.
l*o žrl Ji, taredenej od mnogih Mirani, Izhajala bo „Edinost" po novem loiu
vsako saboto.
S« enkrat vabimo k obilnej naročiti.
Uredništvo in Opravništvo „Edinosti".
Tržaška trgovinska zbornica v strankarskej opoziciji.
Tržaške trgovinske zbornice počenjanje je tako nespametno, občnej blagosti Škodljivo, nedostojno in prodrzno, da nema primere. Strmeti mora človek, ako premišljuje nje prečudno neum-Ijivo postopanje. Ona je poklicana, da pospešuje trgovino, katera je Trstu srčna žila ; vlada je dala njej posebne pravice, voli celo lastnega poslanca v državni zbor. A kako spolnnje vele-
važno svojo nalogo? Le en glas je, da v njej vlada nepotizem, slrankarstvo, da so jej zasebne koristi na srci, da ne služi trgovinskim interesom, ampak trgovinskemu propadu. Ne omenjamo tu, da je celo od mestnega sveta dobila nezaupnico, tega vendar ne moremo za-molčati, da nje poslanec dela v državnem zboru vladi /akcijuno (strankarsko) »policijo, mej tem ko zbornica sama s tem poslancem vred osobno nadleguje vlado i celo cesarja s prošnjami. Je li to značajno? Kako ime ima svet za tako počenjanje? Ali preidimo k stvaii.
Objavili smo uže, da je zbornica poslala deputacijo na Dunaj z spomenico, da jo izroči cesarju. V tej deputaciji je bil tudi od zbornice v državni zbor izvoljeni g. Teuschl, ki dela vladi strankarsko opozicijo.
V 'JO. dan t. m, so sprejeli ministri TaaiTe< Dunajevski in Pino to deputacijo, katera jim je razložila težnje tržaškega prebivalstva in profila, naj bi se vlada nanje ozirala. Trgovinski minister je govoril o raznih težnjah in poudarjal, da se morejo nekatere le po dogovoru z ogersko vlado dovoliti. Južnej železnici je naznanil, da ne pripoznava tistih naredeb, po katerih se je voznina na Reko znižala in da zahteva, naj se za Trst postavijo tako nizke tarife, kakor za Reko; tudi je naznanil oger-skej vladi, da se je imela tarifna pogodba dogovorno z avstrijsko vlado sklenotl.
21. decembra dopolnilne je bilu deputacija, obstoječa iz gg. Roinelt, Vucetič, Parisi in Teuschl pri cesarju. O. Reinelt je cesarja nagovoril in opazil, da je tržaška trgovinska zbornica vsled slabih trgovinskih razmer v spomenici omenila sredstva, katera za potrebna smatra trgovinski svet, da se Trstu pomore in prosil cesarja, naj priporoči vladi želje tržaškega mesta. Cesar je odgovoril: Interesi mesta Trsta so mt bili vedno na srci in vidim, da se za Trst mora kaj storiti. Spomenico izrodim v pretres in ovaženje Mojej vladi, katerej ukažem, da o tej zadevi potrebne naredbe kakor hitro mogože itda. Obžalujem le to, da tržaški državnozborski poslanci Mojej vladi fakcijezno (strankarsko) opozicijo delajo. To ni vsč navadna, ampak fiikcljazna opozicija, s temi besedami je bila avdijenca končana.
Te besede naj si tržiSka trgovinska zbornica globoko v srce zapiše, če je one ne zmo-dre, potem jej ni več pomoči. Ona išče pomoči od cesarja, pa v državni zbor pošilja gospoda, ki fakcijezno opozicijo dela sedanjej Njegovej vladi, katera kaže ozbiljno voljo, da Trstu pomore; ona pošilja v državni zbor gospoda, ki se pajdaši s tisto koterijo, ki za Trst v dolzih letih nje vladanja ni le nič storila, temuč tirala ga je v gmotni propad 1 Tržaška trgovinska zbornica nasprotuje za blagostanje Trsta v tržaškem, kranjskem, koroškim in solnograškem deželnem zboru sklenenim resolucijam, ona protestira zoper prošnje množili druži). lie ta zbornica v resnici zastopa katere interese, gotovo ne zastopa onih, katere bi Imela zastopati, to je trgovinskih.
Zato je pa tudi v Trstu občna nevolja. To se je posebno kazalo 23. t. in. ko se razglasil po mestu cesarjev odgovor deputaciji trgovinske zbornice; povsod se je slišalo: Prav se je zgodilo, da jim je cesar odkritosrčno resnico povedal, to je bil zaslužen ukor.
Ćuje se, da sta se gg. Teuschl in Rabi poslanstvu odpovedala. Prav sta storila, to je edino dobro delo nju poslanstva; ona nista bila našega ljudstva glas, saj se še dobro spo-minamo, kako je prišel dr. Rabi v državni zbor. Uže danes lahko trdimo, da na Rablovo mesto izvoljeni novi poslanec ne bo hodil po Rablo-vih stopinjah, ampak pridruži se Hohenwurto-vemu klubu. Kako so bo pa trgovinska zbornica vedla pri novej volitvi, to ved6 bogovi, ker ima Še manj političnega takta, nego zrelosti v trgovinskih zadevah.
0 izseljevanju.
Izseljevanje ljudstva ii Kcrope v Ameriko se viši čedalje v večej meri, tako da »stari uvel« na leto zalihi gotovo nad !2ii>.UU > prebivalcev. Najbolj s« izseljujejo Nemci in Irci, nekoliko let sein tudi Lahi, tedaj narodi onih držav, v katerih je svoboda zalita, ali zemlja in obilnija ne daje dovolj kruha. Tudi lieiiov je uže blizu dOD.OUO v severnej Ameriki, in par let sem se izseljuje mnogo rodovin iz Ogrskega. Še nekoliko Slovencev je šlo v »novi svet« sreče in bogatstva lovit. Da bi se ne goljufali! Pa lo izseljevanje kaže, da tuli v Avstriji ni vse, kakor bi moglo biti. Vemo, da sleparski agenti mnogo ljudi premotijo, obeČajo jim v Ameriki zl ite gradove; a obilo jili žene tudi revščina in sila iz ljube domovine. V Istri, na Krasu, na Goriškem iu Notranjskem se uboštvo zelo širi, in beda je neznosljlva, kajti izseljenci so podobni vejam, katere se od drevesa zlomijo, — zgubljeni so za svoj narod, i na tujem jih mnogokrat nezgode dolete, tam ni sočutnih bratov in dobrodelnih naprav in zavodov. Pa Če se komur res potreba vidi, na tujem si boljšega kruha Iskati, dali bi mi Bosni prednost pred drugimi deželami. Tam najde Slovan sorodnega Slovana, s katerim se k malu spozna in sporazume. Rosna od Slovenije tudi ni tako oddaljena, da ne bi mogel ostati z rojaki v dotiki, potovanje tja in nuznj mnogo no slane. Posebno pa je ondi obilo dobre plodovite zemlje, katera Še neobdela na — čaka rok pridnih marljivih kmetovalcev. Dobi se prav ceno.
O stanji kmetijstva v Rosni se vidi iz uradnega poročila, katero je vlada predložila delegacijam, da je uže v sedanjih razmerah, ki pa se s časoma zboljšajo, velik napredek storilo, ter se vsestransko razvija. Za dobro polovico več zemlje se je letos obdelalo, nego takrat, ko je Avstrija deželo zasedla. V mnogih krajih se je staro kmetijsko orodje, katero je zahtevalo več Časa in truda, zainenilo z novim. Polja rode obilniše od drugod. Gozdov je Rosna bogata kakor nobena druga dežela. Siri se umna živinoreja, ker krme nikder ne manjka. Pa tudi vrtnarstvo, sadjarstvo in vinarstvo ter buče-larstvo se na vso moč pospešuje. Sadi se z dobrim uspehom tobak. S podukom, vzgledom in materijalnimi sredstvi se razvitek podpira Stare ceste so se popravile in mnogo novih se je naredilo, in se dela še. Kolonistom (naseljencem), kateri si nakupijo ali v najem vza mejo privatna zemljišča, cesarske gosposke oskrbi vse mogoče olajšave. Koloniziranjc na prostranih državnih zemljiščih pa bo stoprv mogoče, ko se izmerijo, in se napravi kataster V povzdigo obrtnlje, katere je še malo, dozda, se ni moglo dosti storiti, pa počasi se bode tudi za njo kaj skrbelo. Obrtniki nekaterih strok uže sedaj nahajajo v mestih dober zaslužek (tes še naseljenec v Rosni pogreša mnogo stvar katerim je doma bil privajen , pa nŽe zdaj je vsakemu, kdor ni mehkužen ali len, mogoče sebe in svojo družino pošteno živili. Komur doma osoda ni mila, naj tja oči obrača, ne pa prek morja v tnjo oddaljeno Ameriko.
A s tem nikakor ne priporočamo izseljevanja, ampak živo svetujemo vsacemu, naj ostine doma, če nema gotovosti, da se mu bo na tujem boljše godilo; pregovor pravi: povsod dobro, doma najboljše, Iu ta pregovor ima v sebi zlato resnico; dobremu Človeku, če tudi rnu na tujem sreča Žepe polni, loži se po domu i zato nikoli ne more biti resnično srečen; to pa ve le tisti, kogar goni osoda po svetu; kolikorkrat obrača solzne oči čez one gore, one reke, ona morja, za katerimi je stala njegova zibel I Odisej si je smrti želel, da bi zagledal bil le dim nad streho svoje hišel Domača dežela ostane vedno mati svojim otrokom, i naj jili po beraški živi, tuja dežela je le mačeha; nikoli je ne moremo tako ljubiti, kakor ljubimo domačo, in slab Človek
je. kdor se nvna po sodjalistilnein reku: ubi bena ilii pa tri a.
Pa je še mnogo druzlh pomislikov, o katerih utegnemo govoriti v prihodnjem letu, če hode treba, hanes pra'amo le lo se: Kdo izmej kmetovalcev si itll preseliti v drugo deželo? Odgovor je kratek i eislo naraven: Kdor donui ne more več izhajali i živili svoje rodovinu, ta hrepeni na tuje v/listi tedaj, akose mu pripoveduje, kako je ta iu oni ondi v tujih dežel ib obogatel Eden je našel zlato, drug srebrno rudo, tretji Mog vć kajl A to so samo pravljice, katere trosijo po svetu sleparji, da ljudstvo slepo i zapeljujejo, iu žil, pripovedujejo jili tudi časniki. I'.k je eden izmej sto tisoč izseljencev res srečo ujel, uže se trobenta po svetu, Kako srečo uživajo vsi, ki so se izselili v isti kraj; navadna resnica pa je, da so jih večinoma pomorile bolezni, ker jim ni ugajalo podnebje, ker so preveč stradali i u trpeli, da, prišli so celo neredko pod bič surovih hlapcev velikih posestnikov in trpeli več od živine. — O tacih strahotah je »Edinost« uže izglede poročala.
(]e prašamo še: Kdo kmetovalcev se more Izseliti? zopet je odgovor lahek: Le tisti, kdor ima premoženje, gotov denar; tak kmetovalec pa najrajše ostane doma, nič ga ne mika v tuje dežele. Rrez gotovega denarja v rokah se mora kmetovalec v tujih deželah vdlnjati za xad-nJfRa hlapca, ali pa poginoti. Za \adnjega hlapca mora služili ufe zarad toga, ker nove dežele, novih razmer i navad čisto nične pozna; on je v novej deželi prav otrok, ki se mora še odgojiti. Kmetovalec brez denarja ne more si kupiti nobenega zemljišča, no more si postaviti hiše, s kratka: nič ne more storiti, izgubljen je.
Utegne nam kdo ugovarjati, da se Iz dru« zih evropskih dežel selijo kmetske rodovino celo v daljne jiiŽno-amerikanske drŽave, da te ro-dovine, če tudi nemajo nobenega premoženja i se jim celo pot v Ameriko plačuje, vendar v novem svetu dobro izhajajo; na Švicarskem, n, pr. so celo za izseljevanje dovoljene družbe, ka-koršne pa so pri nas strogo prepovedane. Tu moramo le to opomniti, da je švicarska v\a<la' prav storila, ker je take družbe dovolila, Avstrijska pa še boljše, da jih je prepovedala. Vsakt drŽave prva dolžnost js skrb za svoje podanlko. Švicarji imajo v Ameriki lastne naselbine, dobro urejene, vsak naselnik ima tain svoje pravice; kdor se tedaj iz Švicarske naseli v Ameriko, naseli se mej svoje ljudi, on dobro vć, kake pravice ima i kaj ga čaka. — Ali Avstrija ta-cih naselitev nikodar nema, ne potrebuje jili ker ima še dosti prostora vse svoje prebil v,ilce. Kdor tedaj v AvstyV nagovarja i lovi ljudi — kar se na Krasu „\ iko leto godi — naj se presele v Ameriko, t ik Človek ne dela le zoper avstrijske zakone, temuČ on vabi tudi ljudstvo v grozovito sužnost, o katerej so nže pisma zapeljanih v »Edinosti« grozne stvari poročala. Tu je tedaj treba delati razločen mej Svičarsko in Avstrijo. Ker švicarska zemlja ne mote hraniti vseh ljudi doma, zato jih mora mnogo iti na tuje, v naselbine, v katerili jim ni sile; Avstriji pa do zdaj Še ni treba pošiljati svojih podanikov čez moje, vsi imajo Še dosti Kruiia dorini, v starej domovini.
Tudi slovenske deželo niso še preobljudene, za vse svoje prebivalce imajo še živež; res pa je, da v nekaterih krajih kamenita zemlja, suša iu uime kmetovalca strašno lepo, da mu zemlja, časi dve, tri leta, skoraj nič ne rodi. To je res žalostno, ker tak kmet beraškej palici ne moro uiti. — Vendar bi po utegnolo tudi tu pripomoči, ako bi se v tacih krajih uvedla primerna obrtnija, ki bi lahko cvetla, saj jc Slovenec razumen, marljiv i njegov dom je kakor nalašč obrtniji zelo ugoden.
Ne izseljujmo se tedaj, ampak ostanimo doma; slovenska zemlja ima za vse Slovence
EDINOST.
še dosti prostora. Dokler bodo v celih trumdi k nam hodili Italijani na tlelo in svoje zaslužke v Italijo pošiljali, dotle mi ne smemo misliti na izseljevanje.
Spremembe pri vojaškej postavi.
Vojaška postav,t narodu seg i najbolj do Živega, ker mu nalaga davek od Ustne krti, in ker zadeva enako vse stanove. Vsakemu je torej zanimljivo in važno, njenp določbe poznati. Dosedanji1 poznamo uže \si, če ne po paragrafih, pa \>nj i/ skuinjt. Da naiu donuša težka bremena, tega ni naša avstrijska \hda kriva, ampak nemirni in hudobni tosrdje, kateri do brade oboroženi, na desnej in le ve j prežami plen. Moramo stati pripravljeni, da se jih ohranimo.
Ta mesec je sklenol diiavni zhor na predlogo vojnega ministerstva nekatere spremembe pri vojaškej postavi, in vidi se nam potrelmo, z njimi naše bralce za časa seznaniti, k;ijti cesar jih gotovo potrdi. — Poglejmo najpoprej na nove poostrtlne določbe.
1.	Vojaki pri mornarici odslej ne bodo služili tri, ampak štiri leta; potem pa ostanejo v reservi samo pet, ne ved sedem let.
2.	Pri enoletnih prostovoljcih se služba ne bo več ručunila od dovršenega 17. leta, ampak od I. oktobra tistega leta, v katerem dopolnijo 'JO. leto. Ako pa uže poprej pristopijo k vojaštvu, bode se štela od 1. oktobra istega leta, v katerem so bili pristopili.
3.	Velike spremembe zadevajo namestno re-servo. Mladeniči, vanjo uvrščeni, bili so dozilaj prosti vojaških vaj; o mobilizaciji pa so se poklicali k svojim oddelkom, akopram niso bili izurjeni. V prihodnje so bodo morali koj po naboru osem tednov udeleževati vojaških vaj, potem pa dobe odpust in smejo doma ostati ves čas, dokler se no uname kaka vojna.
4.	Prevažna je nova določba, da bodo od-sihmal vojake izbirali tudi iz četrtega letnega razreda. Desetletna skušnja pod sedanjo vo-jaflko postavo je namreč učila, da se število slabotnežev v tretjem razredu čedalje bolj množi, tako da se je broj za vojaštvo zmožnih uže do polovice skrčil. Najhujše je v tom oziru v Galiciji, kder biva največ judov. Pa bremo se na vse dežele v enakej meri razdeli.
To so poostrila vojaške postave; sedaj Se poglejmo na olajiavfl.
1.	Veliko olajšavo dobi duhovniški stan. liže gimnazijami iz sedme in osine šolo, kateri pri novačenju izrečejo, da stopijo v bogoslovje ali če so uže v tak zavod sprejeti, dobe odpust za za ves čas Studiranja; kadar pa bodo v duhovnike posvečeni, ali v pastirsko službo postavljeni, zapišejo se mej vojaUe duhovne, a ostanejo na svojem mestu. Tudi tisti, ki se po do-slnženih vojaških letih duhovniškemu stanu posvetijo, in enoletni prostovoljci, ki stopijo v semenišče, dobe v miru stalen odpust, in so prosti vojaških vaj. Ko so pa postali duhovniki, zapišejo se v imenik vojaških duhovnikov. — Te wgi>dne določbe so se storile zaradi tega, ker je v vseli škofijah hudo pomanjkanje duhovnikov, brez katerih se ljudstvo no sme pušč ati. Nadejati se je, da bode v prihodnje, vzlasti na Primorskem, kder je v tein oziru največja sila, več dijakov stopalo v centralno goriško bogo-slovnico, in da bodo kmetje tudi rajši sinove v latinsko šole dajali.
2.	Tudi učiteljskemu, stanu se /.boljšajo razmere. Pripravniki za ljudske in meščanske šole, katere iz viših dveh razredov uvrsti mej vojake v času, ko učitiiTev primanjkujo, bodo dobivali odpust, ako si izprosijo, dokler študirajo. Ko pa so postali učilfnji, bodo klicani k vojaškim vajam po 8 tednov samo tedaj, ko ni šote, namreč v počitnicah.
.'J. Dve važni olajšavi dobi kmetiUi stan. Podedovanih gospodarstev posestniki, kateri na njih stanujejo in jih obdelujejo, ako pridelki vsaj pet osub Živ6, pa ne da bi bili štirikrat večji; — taki posestniki se ne bodo več jemali v redno vojsko, ampak samo v namestno reservo. Prosti bodo tudi vojaških vaj in kontrolnih shodov; samo tedaj, ko so bili uvrščeni, Imajo se 8 tednov uriti v orožju, potem se odpuste domu. Ob času vojne se sicer pokličejo k nadomestuej reservi, katera pa ima samo garnizoiisko službo opravljati. To je velika dobrota za kmetiški stan, in mnogo pravičnih pritožb zdaj potihne. — Druga olajšavi pa je ta le: Ako se dokaže, da je kateri vojak, ki poprej ni imel pravice do opro-Ščenja, vsled spremenjenih razmer v domučej hiši, sedaj postal svojej rodovlni potreben, dobi, ako je uže izurjen, odpust za ves čas miru, in edino k letnim vajam in kontrolnim zborom bo moral hoditi. Tudi ako družino katerega vojaka zadene nagla nesreča ali sprememba, jemalo se bo ozir na prošnje v posebno važnih slučajih, in marsikateri dobi odpust, prodno je
dosluJil, ter b<» smel doma o-tati, dokler ni vojne.
In s letni olajšavami bodimo zadovolji. Vsi našj slovenski poslanci so v državnem zboru
glasovali za mve lene spremembe, in to z dobro ve tjo; dali so cesarju, kar je cesarjevega, in pridobili so n arodu, kar Je narodovega
Dopisi.
V TrfttU 11, decembru.
(Konec.) Pod uplivom tolikega •ntuiijazma za Trst je zdaj mogoče in na pol gotovo, da dobimo tudi lele/nico; a v poslanskih krogih gre govorica, da ne bode nova železnica ni predelska ni loška, ampak <la se misli zopet na to, da se izvrši uže stari projekt rajnkega polkovnika Cattlnulli-j.i iz Gorice. — Potem proj.-ktu i,i Sla železnica iz Loke skoz Idrijo in idrijsko dolino v Gorico in Trst. Sliši se, da veljavni inženirji prav zdaj izdelujejo dotične načrte in da ta črta ima mej večino poslanske zbornice največ privržencev. S lo železnico bodo zadovoljni menda Gurlčuul, Kranjci in Trža-čanje; vidi se iz tega, da je bil načrt starega Cattihellija, katerega so tako prezirali v Bru-ckovih časih, vendar najboljši in da v Avstriji dobre stvari vedno le kesuo obveljajo, mnogokrat tudi prekesno. Napoleon III. je pač zadel pravo, ko je rekel, rta smo mi vedno prekesnl za eno bitko in za eno Idejo. — Naj si uže bode kakor koli, znamenja so dobra, da se Trstu pomore in pod tem uplivom bode morda tudi razstava prihodnje leto vendar še nekaj vredna brez vsake krivde znanega dopisnika, ki nečo biti kriv, ako ne bo z rastavo nič.
Društveno živenje v Trstu obeča biti letos Še precej živahno; različna društva uže delajo priprave za predpustne veselice. Delalsko podporno društvo napravi na Silvestrov večer v svojih prostorih veselico s plesom, 7. januarja pa napravi veliko besedo s plesom v gledišču »Pollteumi« In proti koncu predpust* namer-java napraviti še eno veselico. Društvo »Edinost« pa bo imelo, kakor vsako leto, tudi letos velik ples v »Politeama« dne II. februarja. — Naša čitalnica Še ni napravila programa; toda tudi ona gotovo priredi {J do \ plese in mogoče enega velicega pri »Zelenem hribu« ali pa v Politeami.« — Vidi se iz tega, da bodo imeli Slovenci dovolj prilike, veseliti se ta predpust in da ne bodo v strahu zarad zadnjega požara v BeČu, naj jim povemo, da je gledišče »Politeama« v tem oziru tako, da ni mogoče, da bi se taka nesreča zgodila; kajti to gledišče ima polno izhodov, široke mostovže, odprd se leliko železna kupola in večinoma je v tem gledišču vse iz železa. Zbog vsega tega ima to gledišče zdaj boljšo prihodnost in ta predpust bo ono gotovo najbolj obiskovano. Mi smemo torej z mirnim srcem našemu občinstvu reči: »Politeama llossetti« je glede požara popolnoma varno gledišče.
Kar se tiče podpornega dekliškega društva, moramo konstatirati, da je zdaj premagalo vse ovire, katero so mu delali na lastno sramoto nekateri domači intriganti; pri občnem zboru se pokaže, da ima to društvo uže nad 51MJ0 gld. premoženja, k ljubu temu, da je letos potrosilo samo za podpore, zdravnika in lekarno nad 2U00 gld. Številke jasno govore in bi lehko nekatere gospode podučile, daje najbolje, da podpirajo to društvo, ker /, svojim nadleževanjem le sami sebi iu narodu nečast in Škodo delajo.
Imamo v Trstu tudi neko društvo, ki ima v zastavi dve kljuki za parolo (znamenje faki-nov). To društvo ne daje nobene garancije, ampak obstoji samo zarad demonstracij. To društvo obstoji zarad predsednika, ki ima nalogo buditi avstrijske čute mej nižjim ljudstvom. Ne vemo, če se je Garibaldi zbal tega društva, da ni prišel v Trst, kakor je obečal, a naše mnenje je, da Avstrija bi tnogla mirno spati brez takih »vabtarjev« na Adriji. Le to nas žali, da so švindlerjem tudi Slovenci vsedajo na limanice, in čas bi bil, da se tako nespametno, nečastno rogoviljetije zapreči.
Naša čitalnica bode imela na novega leta dan svoj redni občni zbor. Mnogi udje žele, da bi se vzelo drugo stanovanje; a pred vsem bi bilo treba, da se izvoli nov odbor, v katerem bi sedelo mnogo raladeulčev, ki imajo veselje iu zmožnost, napravljati lopj in goste veselice, kajti le na lak način bode mogoče našo čitalnico, kije bila nekdaj najlepše društvo, zopet pov-zdignoti. Tam je polje za mladino, a naša mladina se premalo briga za narodne naše svetinje. Da bi se v novem letu bolj poprijela saj naše najstarejše čitalnice tržaške.
Nekateri gospo 1 je si močno prizadevajo, da bi delovanju rodoljubov v Trstu kratili veljavo, vsled tega so nas začeli tudi v središči Slovenije nekako prezirati; učenjaki gledajo z nekim zaničevanjem na ubogo slovensko tržaško pbbs.
Toblfi i;a- le zavest. da so gospodje znano euustrauski iu da je njihova solin nezrel sil Sicer pa moramo konštatirati, da se tukaj primeroma več dela, nego pa drugod, kder se tu lj dosti bobna, šo več, nego pri nas. Kako knrajio nam dajo nekateri prvaki — o tem bi zinil k;ij povedati nek rodoljub iz bižnje Doline.
Letos mi v Trstu ne poznamo zime; nekoliko mraza smo pač imeli v začetku oktobra, december pa je gorak — še kraška burja nam letos ne nagaja, — kar vsem v Trstu prav ne ugaga fliorISkeffA n. decembra.
(Some n j s p. Andreja v Gorici. — Vele pomen Dalmacije -a Avstrijo. — Historični dodatki.)
Kaj so za nas v^e svetovne razstave v Fi-l.idelfiji, Santjago, na Duuaji, v Parizu Itd. proti ko iti i ij i« sv. Andreji v Gorici; saj smo one videli le iz ličje perspektive, ta somenj, da si nI svetovna razstava, presuče vendar toliko denarja i nas zanimlje ko očiglede. "Ta somenj, ki ne živi ko muha enodnevnica le en sobičui dan, ampak I'« dnij, odprl se je z jako ugodnim vremenom i letos tako živahno, da malo let tako. Na velikem Travniku je prav bazar, tam so glumci, zverinjaki, Čudodelni šarlatani itd. A pustimo ta sukališči ter obrnlino se v Dalmacijo, kder slišijo dunajski časopisi bombe pokati. Ona obrača i sedaj politikov pozor na-se, kakor I. 1808, ko se je z njo pečalo ogrsko-hrvalsko pogajanje. Takrat so Madjari poudarjali svoja historična prava kakor vselej, ko se jim po katerem dobitku sline cede. Pošteno ali ne »všecko jedno«. Ogri so izvrstni jahači, a tudi kaj pridno sučejo historičnega konja, ki je vendar marsikdaj raz sebe tolebi kakor I. 1SG8. V tem Času je pisal nek jurist, to se v< da Nemec, ki so je strašno bal za Dalmacijo:
»Vsakemu, pravi on, znano je, da so prišli Hrvatje stoprav v 7. stoletji v Dalmacijo. Uže 1. 907. se je tu začela henečansiu vlada, le v kratkih mejčasih so je imeli Ogri, zadnjikrat podjarmil je Ljudevit vel. nekatere dele; a uže I.14U4. končal iso je ogrska vlada za zmerom. Ni zlato, ni jeklo ogrsko ni zedinilo Dalmacije z Avstrijo I. 1797., pa tudi v odškodbo dane provincije niso nikdar bile ogrske. Evo, to so historična prava Ogrov.«
Ker sein uže pri Dalmaciji, ne bode odveči lik o dodam iz tedajue »N. fr. Presse« še to-lo : • Ministerslvo je z obzirom na Dalmacijo odgovorilo: Ako se ozremo na razmerja Dalmacije proti deželam v Uri /-horu zastupanim, nahajajo se pravne podloge, pa tudi več Časa obstoječe faktične posledice, ki ministorstvu naka-zujo določno stališče v tem prašanji. Dalmacija, ki je bila prišla uže pred leti ko neka odškodba za oddane dežele pod Avstrijo, stoji od I. 1797. proti monarhiji v onoj pravnej i dejanskej razmeri, kakor ostale v drž. zboru zastopane dežele. Enako postavodajalstvo i skupnost naj-važnišlh političnih naredeb. V postavi od 20. febr. 1801. pa tudi v onej od 2. dec. 186) 1. izrekla se je ustavna zakonitost te zedimbe. Ha* stoji v 111. čl. ces. patenta od 26. febr. 1801, da se dana dež. ustava v Dalmaciji še udejaniti ne more: a razjavil se je tudi ta pridržek, odkar se je izjavil najvišji ukaz, oprt na privolitev do-tičnega dež. zbora, ter vsi za ostale dežele razglašeni temeljni zakoni z ono za Dalmacijo 1. 1S6L odiuenjeno dež. ustavo vre 1 imajo odšle v popolno pravno i fakličuo veljavo stopiti.«
Po tem takem ni dvojbe, s katerega sti-ližča se iina vladino pravo, pa tudi dolžnost Dalmacije smatrati.
Kako važnost so duhoviti misleci Dalmaciji pripisovali za Avstrijo, še pred no je ta stopila se svojimi četami v Bosno iu Hrcegovino, sve-doči, kar piše nekdo: Kedor Dalmacijo ima, njemu je dan ključ k Orijentu, odprta so mu vrata v jadransko morje, on ima v rokah udinjajoče Črte prihodnostne s vshodno Indijo. Sijajni pridelki na balkanskem poluotoku morajo po Dalmaciji na morje*
Kaka prihodnost za Avstrijo na slovanskem jugu, kedar se stvari urede i utvrde za njo ugodno.
Ko se o Dalmacji uže toliko govori, ne porečete nemara, da nisem o pravem času i na pravem mestu zinol. Bogi
Goridkftfu H. decembra.
(Vreme. — Nadzorovanje g. pl. KlodiČa. — Ženska pripravnica. — List: 'Šola*. — UČ. društvo na Goriškem. — Vzgojevanska društva. — Voščilo.)
Široko odprite črne bukve, ter zapišite v :;je — * Jupiter j a Pluviusa,* ki nekaj Časa zbira nad nami oblake i mrzle megle. Dližnje Alpe, ki gledajo uže karih 900 let Gorico, prej Ćrno vas, sedaj »la Gentile,« so se snegom pokrite. Tudi je precej mrzlo, drva pa draga.
Osnovatelj mojsterskih »Učnih načrtov«, g. A. Klodič pl. Sablalovski, mudi se uže dolgo pri nas ter pregleduje tukajšnjo šole. V obče menda ne otide nezadovoljen. Kako je pa kaj s tukajšnjo pripravnico za učiteljice? Če se ne motim, pail sti v lanskem drž. zboru M ne prav
livalivni opotnbl glede m njo: a irtefida vendar le na nerodovitna tl i. Še nekaj, kar ni, da bi se več preziralo. V tem ko se namreč drugde gledrt na postavno kvalifikacijo učiteljev koj pride s posilnim jopičem, ste na tem zavodu 2 moći definitivno nastanjeni, ki niste za nobeno učiteljišče svoje zakonito sposobnosti skazali niti z izpitom niti ne s katero knjigo. (Juditi se je čudu! Kako poroštvo ima drživa o resničnem prospehu ? I zakaj smejo le tukaj biti take razmere? Ali so g. ministru znane? Kedar je telo bolno, sega zdravnik do bolezenskega korena. A pazite, tu se ne govori o sposobnosti ali nesposobnosti onih 2 močij; le tvrdi se, da niste sposobnosti zakonito dokazali. — PedagogiČnl list: »Stila, prav pridno napreduje ter postaja od dne do ilne pognmniša buditeljira na svojem polji, skromno i brez nošenja uho žalečega zvona. »Soli« so ima zahvaliti, da se snuje: »Učiteljsko društvo na Goriškem«, ki bode gotovo upljivalo na razvoj učiteljskih razmer. Želeti je, da so tega lista navdušeno oklenejo vsi učitelji. — Brali smo ondan, da se na JŠtlrskem snujejo po-nebna društva. Učiteljska konferenca v Gradci je namreč sklenola resolucijo, po katerej naj se ustanove »vzgojevanjska društva« v vsakem kraji, kder je šola. Takemu društvu bodi načelnik Učitelj, ud jo lehko vsak odrasli človek. V shodih imajo se razlagati šolski zakoni, druge sem spadajoče razmere, i mikavne tvarinc iz vseh praktičnih znanstev. Ali ni to zlata vredna mlsel^ Kaj, ko bi se tako zelć koristna društva tudi pri nas ustanovljala. Kmet bi se naravnim potem i prav lehko seznanil s postavami, ki so še marsikomu španjska vas. Pošiljanje v Šolo n. pr. bilo bi gotovo bolj redno, i marsikatere nevšečnosti bi se odstranile. Tudi hi se marsikatera razmera bolj pojasnila, omika bi se širila i lepa slovenska beseda bi so tu pa tam bolj ukore-nlnila, veselje do šole bi le rastlo v gotovo korist, itd.
H koncu ide leto 18+1. Le mrzlo mu slov6l Bili mu nismo mi Slovenci le toliko dobri, da bi nam bilo uresničilo le eno naših želj. Kaj šel Pretilo nam je se sodnjim dnevom, predno bi se nam Imela pravica zgoditi. Ko star, leseno-srčen birokrat se ni dalo omečiti niti po ogromnem papirji, na koji smo pisali i natiskovali svojo opravičene misli, niti po krilatih govorih naših. Ide naj v morje minolosti! Da da, tt mrzlo 18*1. leto, ne zapoje ti vsaj noben slo-vensk pesnik mile žalostinke. Le idi I A ti 1882. leto, predno se porodiš, pozdravljeno hodil Pri-nesi nam ti, kar je tvoj prednik zanemaril, drugače dobodeš ti enako nezaupnico.
Na pa i ti, draga »Edinost«, srčno voščilo Da ideš kakor dozdaj hrabro naprej; da se ti naročniki množe; da te dolžniki, brez katerih ne bodeš, ne s praznimi obeti, ampak sć srebrnjak! ali z državnimi nakaznicami Izplačajo, da so tvoji uredniki i vsi, ki imajo s teboj opraviti, zmerom veseli i zdravi; da te nikdo ne črni nego le natiskarji, da se nikogar ne ustrašiS ko le zaseganja državnega pravdnika in da v denarnici tvojega upravnika ni nikdar —praznik! S časom pa poženi iz sebe saj še jedno tovaršico na teden. Z Bogom I
V IJ u l>l Jan i, 24. decembra.
V 51. štev. »Edinosti« je bil i* Ljubljane dopis, koji je govoril o novem obrtniškem društvu, katero so mislili nekateri še precej mladi obrtniki krstiti »Gewerbebund», z socijalno-po-litičniin namenom so osnovali ti ljudje to društvo, da bi podirali narodno disciplino pri vo-litvah bodisi v deželni ali mestni zbor; toda drugi zvesti sinovi Slavo so koj uganoll I po-skrbeii, da se tej stvari drugačen obraz naredi: vpisali so se mnogobrojno v to društvo in pre-organizlrali so ga, ker imajo večino in tako so ostali tukajšnji socijalisti na cedilu. Jaz bi tegu sicer ne poročal, ali sili me neko namerjavanje tukajšnjega delniškega društva«, kojega udje so hoteli ustanoviti socijalno-politični »Gewerbe-buiul«; namerjavali so namreč ti ljudje o priliki krŠČenja zastave »podpornega delalskega društva« v Trstu«, o binkoštih v mnogobrojnom številu počastiti to društvo z namenom, da bi socijalno politiko pri tej priliki prodajali mirnemu slovenskemu delalcu v Trstu; najeli so si baje nekega socialističnega »matadorja« iz Gradca, ki bi imel v nemškem jeziku propagando prodajati. Ko so Čuli, da je blagoslovenje preneseno na drugo leto, jeli so se jeziti iu vaše društvo obrekovati z vsemi grdobijami, da zastave nemate, da jo vam vlada brani blagosloviti; veliko je temu pripomogel tudi nek dopisnik iz Trsta, kije prav pri istej priliki mahal po vsem, kar je slovenskega v Trstu. Ti ljudje delajo združbe, kder le morejo, tako so hotel tudi /dražbe delati pri zadnjej mestno zborskej volitvi iu silili narodnim volilcem svoje pripadnike. Ker pa so videli, da se zanje nihče ne meni, ustanovili so ta »Gevvorbebund« iz ko-
Dalje v prilogi.)
Priloga st. 52. „Edinosti".
ji'ga so pri&ikov.ili lepo so ij alistično cvetje, a zelo so se opekli. Mislim, da v Trstu tudi ne bi liog ve kaj opravili. Posta vili bi jili prul duri. Ur.)
Vem, da v Trstu in na Primorskem sploh, kakor ludi mi na Kranjskem, pričakujete najvišjega odloku ali se bode zi lala železnica Trst-Loka uže prihodnjo spomlad ali ne! Skrajni čas bi bil in upam, da se na Duuaji no bo le zidanje te jako potrebne železnice odlašalo. .Jako smo tudi radovedni, ke laj dobe Dolenjci železnico, katera bi bila jako znamenita, ako bi se zidala proga Ljubljaua-Novo mesto K irlovec in potem v Mostio do Soluna, prav ta črta bi trgovino v Avstriji zel6 pospeševala, samo to obžalujem, da si Avstrija pri zadujej mobilizaciji Se Soluna osvojila ni, ker potem bi se to prav lehko in v jako veliko korist in blagostanje A v-strije mnogo lažje i/.vrSilo, nego zdaj, ker zdaj bi bilo treba .;e s pulilo Turčijo pogodbe delati, A to so le misli na papirju. Ćulo ne je Iu li, da se namerjava do Novega mesta narediti kolna iebizuica, katera ho jako malo veljala, a koristi tndl ne veliko, rentirala pa se nikakor ne bodel Naj se napravi kaj dobrega popolnega, krpanje malo pomaga.	—r.
V LJubljani 24. decembra.
Najtrdovratniiemu Slovencu se morajo v srce smiliti ubogi naši nemškutarjl. Udarec za udarcem jih zadeva, drug od druzega težji, in še te tolažbe nemajo, da bi mogli reči, da jih vlada zatira ali proganj i! Tako se pogrezavajo polagoma v prirojeni svoj nič; kajti kar so bili, postali so le na umeten način. Pred poldrugim letom je zatonila v blatnjevaSkih lužah njihova zvezda »Lalbacber Tagblatt« po ubegu njegovega urednika; namesto njega so si ustanovili v Gradci za dobre besede in lepe obete, tako rekoč v boga ime, tiskan »Woehenblatt«, ker izmej vseh petiti tiskarn v Ljubljani ni hotela imeti nobena tega smradu. Potem sla bila prestavljena dva glavača neiuškutarjev: eden na boljšo službo v povračilo za njegovo rovanje proti vladi, drugi, ker je bil sani po svojih škandalih nemogoč na Kranjskem. Prorokovali so obema, tolažili sebe in nju, da pridela k malu nazaj kot deželna predsednika [menda oba k malu?), pi še danes jih zamanj čakajo, kakor litije svojega mesije. Tega Čakanj i se je bil baje naveličal, urednik »VVochenblattu«— menda se 'je nadejal postati minister pod Ve^teneckom — ter je hotel posnemali svojega prednika Krausa in uiti — na Dunaj. Nemškutarske slave pijan mislil ju, bog vedi kako mastna služba ga Čaka pri starej »Pressi«. Zgodovina molči o tem, kako je to bilo; ali ga tam res niso mogli rabiti, še za raznašalca Časnikov ne, kakor »Slovenec« pravi; ali so ga njegovi nemškutarski pokrovitelji nazaj prit i rali, ker bi sicer ne imeli nobenega urednika za svoj list, opisavši ga lako, da mu je sama • Presse« dala slovo, kakor trdijo dobro poučeni ljudje — s kratka: Konscheggje zopet tu in mlati prazno slamo po ■VVochenblattu« kakor prej. Ali sa laj, ko imajo zopet urednika — prisiljenega, pa lista k malu ne bodo imeli! Kajli čuje se, da ga družba Leykatn — Josefsthal, kder se tiska to duševno revšče, muli postaviti pod kap, ker dolg za tiskanje vedno raste, list ima jedva I.IO naročnikov in nemškutarjein.uko se tudi babajo radi s kapitalom, močno se krči in trese roka, kadar je treba seči v žep. Pa če tudi Leykain-Josefstbal iz usmiljenja ne bi storila tega, nas-topnica tej družbi, Landorbank, ki baje namerjava pokupiti vse nje delnice, gotovo ne bo imela veliko obzirov z »\Vochenbiatloni«. Tedaj smola na vsak način. Slabo se res začenja nein-škutarsko novo leto.	(1
Z Dunaja, 24. decembra.
Poročati vam moram o koncertu »slovanskega pevskega društva« 15. t. m. v Bosendor-ferjevej dvorani,
Peli so se zbori: »Pozdrav« (Nedvdd), v katerem je naš rojak g. Pirnat kot bariton solist svojo ulogo častno rešil; ta gospod je bil tudi pri Jurčiče vej akademiji (kar sem bil zadnjikrat pozabil omeniti), občinstvo z lepim svojim glasom očaral; »Pochod Taboruv« /Bendl), »Srce ticau IBuehtaJ,»V čuŽInč« (Lawrowski), »Jadna draga« (Horejšek); vsi zbori so se preci napeli; težki zbor »Pochod« pa ni učinil tisteg« vtiska, ki se je pričakoval. Sodelovali so gospica Hra-dilova, gospoda A. Brodsky in E. Ldvvenberg; posebno navdušil je z igranjem na gostili Hrod-sky, sme se prištevati prvim goslarjein sedanjega časa.
Koncert je bil p iinerno slabo obiskovan; pevskega naraštaja, žalibože, tudi precej pogrešamo.
Včeraj je v dvorani muzeja prednašal g prof. KrŠnjavi 0 »južnoslovanskej domačej obrt-niji« precej obilemu občinstvu.
Omenil je v uvodu, kako uboga je jugoslovanska obrtnija proti ruskej, da si so Rusom bili učitelji južni Slovani, posebno Bolgari. Turki
prilomastivši v lepe vrhodne dežele so skorej uničili pn južniii Slovanih lo obrl, ki donaša J Itusom "»'i milj. rub. in katero Rusi v 'it raznih strokah pestujejo.
Odlikujejo pa se južni Slovani z izdelovanjem preprog. Po osem različnih načinov se prideluje ta roba, katero južni Slovan p» naravnem talentu tako lepo Izdeluje, kakor zapadni fabrikati ti.
Kar se izdelkov iz lesa tiče, to so zgoli igrače, dočim ruskim kmetom dotična obrt nad milijon rub. donaša.
Poslušalci so lepi in podučljivi govor zahvalno sprejeli.
Politični pregled.
Notranja dežele.
Tako veselili božičnih praznikov uže mnogo let nismo Imeli, kakor letos, dobili smo i/. <-e sarjeve roke dar, za kateri mu bomo svoje Žive dni hvaležni; na glavo je stopil hidri, ki je žrla mozek avstrijskih ljudstev ter nemir in strast bruhala mej narode. Besede, katere je govoril deputaciji tržaške trgovinske zbornice, iu o katerih govorimo na prvem mestu, niso veljale le tržaškim državnim poslancem, temuč vs.-j kliki, ki iz sebičnih strankarskih namenov iz-podkopuje državno blagostanje i seje svado mej ljudstvo. Vsi dobri i pošteni ljudje so to besede navdušeno pozdravili i hranili jih bodo ve Ino v hvaležnih srcih.
V državnem zboru je predložila vlada 1"). t. m. Crtež postave, kateri zopet priča, da jej je za kmetiški stan zelo mar. — Potava govoii o Znižanju zemljiškega davka o času elementarnih nesreč. Pravico do znižanja tega davk i dohode vsak, kateremu, je toča, voda ali požir vsaj Četrti del zemljiškega dohodka uničil. O posameznih določbah bodemo govorili, ko iz črteža postane — zakon.
Državnega zbora dozdanje delovanje. Zborovanje se je pričelo 14. novembra ter trajalo do tli. decembra, tedaj 32 dni. V tem času je bilo 15 sej in so se rešile te le vladne predloge, za ko u o posestvu Vrana, trgovinska pogodba s Francosko, začasni budget, zakon o carinskih zadevali z Nemčijo, zakon o podpori za unesrečene po požaru dunajskega glelališča, zakon o zidanju Češke pripravnice za učiteljice. Razen tega sle se rešili prejšnji vladni predlogi: zakon o napravijanju umetnega vina in brambeni zakon. Razen teli dveh so bile rešene skoraj vse drugo predloge brez debat tako, da so prav ti pozitivni predmeti malo Časa potrebovali. Izinej predlog od državnega zbora ste bile rešeni Herb-stov predlog o banki za avstrijske dežele in Koppov predlog o posebnem zakonu zastran izreka smrti vsled pogorelega gledališča. Nere-Še ne so ostale predloge ; pogodba o »živinskej kugi z Srbijo, kazenski zakon, proračun za leto 18^2, trgovinska in konzularna pogodba z Srbijo, zakon o poštnih hranilnicah, zakon zastran predrugačbe novele o pristojbinah, zakonski načrt, zastran sodniškega postopanja pri prestopkih zakona o živinskej kugi, zakon, zastran davka na petrolije, zakon, zastran odpisauia davkov pri nesrečah, zakon o pređrugačenju objektivnega postopanja. Interpelacij je bilo 11» večidel jih je sprožila levica, ki jo kolikor le mogoče ovire delala i dela zavlačevala.
Dr. Tonkli je v pravosodnjem odseku pri-poročeval, naj se k malu na dnevni red postavi zakon, ki bi prepovedoval zarubljencem pokon-čevati svoje imenje.
Na Dunaji imajo letos žalostne božične praznike, nič se ne opazuje sieer navadno veselo gibanje, vse je potrto, gledališča so skoraj prazna in tudi trgovina je zelo slaba. Vse to zarad grozne nesreče v gledališču na ringu.
Za srbskega patrijarha, ker Stojkovič u i bil potrjen, z volili so pravoslavni Živkoviča, a ni še gotovo, Če ga cesar potrdi.
Iz Bosne in Ilrcegovine ne dohajajo veseli glasovi; toži se, da gosposke ne zuajo iako ravnati, da bi se tnej ljudstvom širilo sočnija do Avstrije. Temu se ni čuditi, ker gospodarijo tam večinoma Nemci i Madjarl, ki sami nemajo sočutja do ljudstva ter ne poznajo njih običejev in jezika. Mostarska občina je vložila celo protest zoper brambeni zakon.
Vnanje države.
Ruskej vladi delajo judje hudo preglavico. Oni so črv, ki gloda na zdravem ruskem drevesu, ker ne žive, kakor drugi ljudje; ne pečajo so s poljedelstvom, ampak sleparijo ljudstvo s trgovino ter ga morć s žganjem in pulijo denar iz njega. To so godi uže zdaj. ko Imajo judje omejene pravice, In še hujše bi se godilo, ako jim da enakopravnost vlada, katera Ima zarad tega velike težave.
Turkmeni so se podvrgli Rusiji, katero so prosili, naj jili sprejme pod svoje varstvo. Rusija v srednjoj Aziji prav srečno napreduje >
v Taikendu, kateri je pred I i Rusiji pridobi1 j general Urnajev, osnovala .eje ruska banka za srednjo \zijo s kapitalom ton milijonov rubljev.
Turtija -i prizabva za zvezo z — Nemčijo i se zarad tega prav ošabno vede; ona se namreč zanaša na to, da se imame zopet vojna v Evropi i da pot ni z nemško pomočjo zapet pridobi zgubljene dežele. Prazne domišljije!
V	Algeriji je nagla iu huda zima ustavila vojevanje. Več vojakov je mraz ugonobil i mrzlica mej njimi zelo hudo razsaja. Tudi upornike je mraz k miru pri moral.
V	Egiptu je bil zopet vojaški upor: uprli -o se namreč vojaki v Suecu i tamošnjega guvernerja zaprJI; rabuka jo sicer potlačena, a dolgo ne ho, da zopet poči. Konec vsega tega bo, da posede Angleška, ali pa Francoska to deželo ter jo nase priklopi, kar bi se uže davno bilo zgodilo, ako bi se vlade mogle porazumeti.
domaČe stvari.
K no«<>111 lolu« Staro leto jemlje slovo — naj ide luinolosti v grob in dobro, da ga ne bo več nazaj I V zgodovini svela ne dobi častnega spomenika. Dalo nam je malo veselega, a dosta neugodnega. Bog nam daj boljše — lepio, veselejio novo leto\
(Vtarjeva IiphimIh In trŽoMki ČaMlikl* Nekateri naši časniki so se Čudno zbali cesarjeve besede. Nekolekovana poluvradua • Adri.i« je prinesla odgovor tržaškej deputaciji pod domačimi stvarmi (Notizie ločili), pa izpustila stivek, ki govori o opoziciji. »Tagblatt« jo kara z besedemi: Taka prodrznost od vlade vzdržanega lista, cenzorirati vladarjev izrek, nezasIlSana jo i se še nikoli ni pripetila, ona je dokaz, dokle je pri nas dospela politična zanemarjenost, »Triester Zeltuilg« pa je prinesla to le izjavo: «MI javljamo s tem, da se bomo od danes počenši vzdrževali vsake kritike o zadevah in dogodkih notranje avstrijske politike«. Zdaj pa gorjć grofu Taaffeju, ki ne bo mogel več tetke za svčt praŠali. Vradni list »Osserva-tore Triestino« pa je vse zamolčal, kakor bi mu bil jezik v ustih primrznol, cesarskega orla pa vendar ni zgubil. Mi se izdržujemo vsake dalje opazke, saj to uže dosti kriči.
Polrj«nl zakon« Cesar je potrdil v istrskem deželnem zboru skleneni zakon, s katerim se dovoljujejo neodvisno, stilne naklade na žgane pijače in pivo, odločene za prodajo na drobno in povŽitek.
V»«JI tržaškega iiietinciia kvhr
v 2<>, dan t. m. jo svetnik g. Artelli v daljšem govoru nasprotoval trgovinsko zbornice sklepu, ki je v nasprotji s poprejšnjimi sklepi, ker priporoča neposrednjo i neodvisno zvezo Trsta z notranjimi deželami po predelskej železnici. Svetovalec dr. Consolo predlaga potem resolucijo, katero g, Burgstaller gorko priporoča in občinski svet sprejme. Ta resolucija se glasi tako le: Občinski svet obžaluje, da je slavna trgovinska zbornica brez poprejšnjega dogovora z druzimi postavnimi skupščinami za neposrednjo in neodvisno zvezo Trsta z notranjimi deželami iz-ključlj ivo predelsko železnico priporočila in tako vso odgovornost za morebiti iz tega izvirajoče nastopke prevzela; občinski svet tedaj želi, naj se vse težnje združijo v tem, da se bodi si katera koli neposrednja in neodvisna zveza Rudolfove železnice s tržaško luko kakor hitro mogoče izvede. — V šolsko komisijo na mesto umršega Strudthofa se je izvolil dr. Bia-soletto. Potem se je ua znanje vzelo poročilo o računskih sklepih mestne uprave za leto 18"/!»-K0. Določilo se je dalje, da se ima na sveti večer iz Maksimilijanove ustanove razdeliti 5 darov po 40, 30 po 20, 40 po 10 in 50 po 5 gld. Za uda v glavno vodstvo za javno dobrodelnost seje izvolil g. Machlig. Za napravo obmorskega zidu pri sv. Andreju se dovoli potrebna svota. Usliši se tudi prošnja gg. Amadija in Eckharda, naj jim mesto odstopi nekoliko morskoga obrežja pri sv. Andreju, da napravita tam morsko kopelj-
izvrševaliii odborniki /a tržaško razstavo so bili na Dunaju pri cesarju, pri nadvojvodih Karolu Ludoviku iu Rajnerju in pri nekaterih ministrih. Veliko čast je storil cesarjev brat nadvojvoda Karol Ludevlt Trstu s tem, da je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo razstave; cesar baje razstavo osobno obišče.
Tržaška čitalnica bo Imela v nedeljo t. dne januvarja popoludneob li. uri redni občni zbor. Dnevni red: t. Tajnikovo poročilo. 2. Blagajnikovo poročilo. Nasveti članov. 4. Nasveti glede novoga stanovanja. 5. Volitev novega odbora in treh pregledovalcev društvenih računov.
Pomorska lianka, o katerej se zadnje dni toliko piše, menda nam nič dobrega ne prinese, če se res ustanovi, kirje paše zelo dvomljivo, ker jej vlada Še ni dala koncesije in je mo-
r>d>ili relo ne da. Kdor ve, da so se akeije »Adria-li»it Navale« prodajale po nominalne vrednosti, sedaj 111 jih prodajajo nad lo vrednostjo, ta mora / glavo majali ter misliti, da to ni naravno. Mi gotovo Želimo, da bi nekdanje To-nelovo podjetje, katero je meliikanski cesar Maks tako krepko podpiraj, zopet cvello, ali upanja nemarno, da bi doiiašalo toliko dobička, kakor se po svetu trobi. Človeka, ako se sprehaja proti Skednji, res žalost obide, ko vidi na morskem bregu velikansko poslopje, v katerem so zakopani milijoni, v katerem je bilo nekdaj nad tisoč marljivih delilcev, večidel Slovencev; sedaj pa je mrtvo in vedno bolj propada; stoji v njem na sto različnih dragocenih strojev, a nobeno kolo se več ne vrli, vse je pokončala rija; slu>/. pobita okna tuli burja v velikanske prostore. Mi do pomorske banke tudi zato ne moremo imeli nobenega zaupanja, ker jo snujejo liberalci v ta namen, da bi »Landerbanki« nngajili. Ti ljudje pa navadno končajo s krahom, kakor nas uči zadnjih let zgodovina; krah pa bi bil Trstu smrtna rana, pa tudi škodljiv vl.idi in državi.
■I.umlerliank« te dni ustanovi podruž nico v Trstu. Dotacije se je za zdaj določilo l i milijonov gobi. Tudi namerjava ta banka ustanovili posebno družbo za čvzatlantiške vožnje.
Milna liora, katera je pihali od Četrtka do nedelje, zakrivila je mnogo nesreč na kop nem i ua morju. Na želczničnej črti iz Št. Petra v Reko je prevrgla 24. t. m., pri vlaku celo nekoliko 10 vagonov; k sreči se popotnikom nI zgodilo kaj Žalega.
noj koiilrolianlarjev » flnanearjl.
Po noči O.l 19. na '.Ml. t. m, je Slo iz Trsta 40—50 kontrobantarjev, ki so bili dobro obloženi s cukrom, kavo in drugim kolonijalnim blagom; bili so, kakor se sodi, iz podgrajskega okraja. V grabnu blizu Lonjerja jih js ustavila patrola, obstoječa iz 8 finančnih stražnikov. Ni nam znano, ali so se kontrohantarji branili, ali so boleli pobegnoti in so jih ftnancarji lovili, to pa je resnično, da so v/0, t. tu. zjutraj ob šli rili finančni stražniki iz Bazovice tri ranjene v tržaško bolnico pripeljali. IH letni Jurij BubriČ iz Poljan, lina rano na glavi, 27 letni' Janez Zankovič iz Vodic tudi rano zadej na glavi, in 20 letni Marko Mršnik, iz Poljan, dobil je dve krogli v deino nogo, hudo je ranjen, ker mu je ena krogla pifičal zdrobila. Govori se, da je eden celo mrtev in več ranjenih, katere pa so kontrohantarji odnesli; koliko je na tem resnice, to nam ui znano. 20. popoludue so pripeljali v Trst s kon trobim tom naložen voz.
Klepar Marko Petrovi?*, tako seje Svi ndler podpisoval, beračil je po Trstu pri narodnjakih za popotnino v črno goro, od koder je bil, kakor je sam pravil. Zapisaval si je na list sam imena iu potnino, podeljeno mu od odličnih osob, da je potem druge lažje sleparil. Dajal si je tudi ime Petrovič Njegnš, kakor da bi bil rodom kneževe rodbine. Pripovedoval je, da je bil v Pctroburgu v artllerljskej šoli, da ga jo pa črnogorska vlada domu pozvala i mu je novcev priininjlulo. Minoli torek zvečer ga je pa policija zaprla in v soboto je bil z dalmatinskim parnikoin v Kotor poslan.
Osnujte posojilnice! Skoraj se zavistjo so oziramo na Štajersko, kder se je začelo živahno gibanje In delovanje tudi mej kme-tiškim stanom v varstvo njegovih pravic in interesov, iu kder so si osnovali v ta namen mnogo društev. Koliko koristi so ljudem n. pr. ondotne posojilnice l Samo v sLinskej dolini imajo uže tri, in zdaj namerjavaja osnovati še dve novi, (v Mozirju in Braslovicah). Ali niso taki zavodi tudi na Primorskem krvavo potrebnif Ne zguld marsikateri posestnik vsega premoženja, ker je denarja nagloma potreboval, pa ga ni mogel dobiti, ali pa le proti oderuškim obrestim ? Prav je zadel goriški »Gospodarski list« se svojim nasvetom, — rodoljubi v Sežani, Gorici, Tolmi-iiu, pa tudi v drugih krajih (n. pr. v Komnu, Ajdovščini, Materiji, Kastvi, Pazinu i. t. d.), ne držite križem rok, da narodovo imetje čedalje i »olj gine. Po izgledu Štajercev napravite posojilnice ali založnice!
Ilok zoper povišanje užitiiine na pivo so tržaški krčmarji 21. t. m. izročili g. deželnemu namestniku, ki jim je zagotovil, da ga bo podpiral.
\' goriške čitalnice glavnem zboru so bili izvoljeni v odbor gg. Jeglič za načelnika, Klemenčlč za denarničarja, Pirjevec, Oebulai^ Berbuč, Ivančič, Santel, Jenko iu dr. Kos za odbornike.
Pred« Simon Cirefforčič, kaplan v Rifenborgu, stopil je v začasni pokoj zarad telesne slabotnosti. Rifeubrško starešinstvo ga
EDINOST.
je pri tej priliki soj< no izvolilo rastnim občanom. Nog povrni zdravje temu izvrstnemu gospodu!
•Trleftler Tncrlilail j*' bil trikrat zapored konfisciran, v suboto, v torek in dane«, ker je bičal tržaško trgovinsko zbornico in poslanca Tenschh.
Kranjska lrgovlii«ka zliernlca vabi obrtnike in rokodelce, rudarje, kmetovalce in gozdarje, da se vdeleže tržaške razstave. Oglasila sprejema do t"), dne januarja lSH-,'. Naj bi se Kranjci v prav obilem Številu vdele-žili razstave, ker jim bo to gotovo koristno. ' ttlovenskn Malica V odborovej seji dne 'JI. t. m. se je naznunilo, da je letos pristopilo 171 novih udov, lansko leto le 78. N'ij-več novih udov so pridobili g. župnik Ralč in g. Lendovšek na Staj.irskem, g. Marušič na Goriškem, iu g. Cigale ua Dunaji. Volitev novega načelnika se je odložila do prve odborove seje po prihodnjem glavnem zboru, do tega časa pa bo Malico vodil g. Grasselli. Skleuolo se je dalje, da se letopisu za letošnje leto prida podoba dr. Weiweisa s pesmijo, katero mu je na čast zložila gospa Pesjakova; pridene se letopisu tudi Bleiweisov mrtvaški list i nagrobni govor g. Svetca. Druga knjiga, katero dobć družabniki, je Šumatiova slovnica. Somatologija se pošlje g. Erjavcu, da jo pregleda iu za tisk pripravi. Prihodnje leto dobć družabniki »Letopis«. Ali pa se ima natisnoti slovensko italijanska slovnica, o tem so bile različne inisli, zato se je sklep odložil do prihodnje seje. Križanovj spisi: »Logika iu DuŠeslovje« se izroče v pregled dr. Svetinu, »Narodnešege na Stajarskem«, nabrane od dr. Pajka, in »zgodovina štujarska«, ki jo je spisal g. Lapajne, pa g. Slekovcu. Sklene se tudi, naj se Matična pisarna preseli v lastno hišo na kongresnem trgu.
ti. rr. Slor je Idi i». t. m. v Gradcu promoviran za doktorja prava.
I*r. Žhona zelo nadarjen, marljiv I rodoljuben mladenič, dijak na goriŠkpj gimnaziji, umrl je za sulico predzadnjo nedeljo na svo. jein domu v Grgarji. Naj v miru počival
Goftp- F p. Borštnik, doma iz Borovnice, imenovan je profesorjem matematike na dubrovniškej gimnaziji.
t Leopold Mcltulz pl. Mlraznlckb
c. k. sekcijski svetovalce v naučnein ininister-stvu, umrl je po dolgej bolezni v 47. letu svojega živenja. Rajnki je bil velik prijatelj Slovencem. Kakor sta bila njegov oče, ki je bil v Ljubljani profesor matematike, in Čop srčna prijatelja, enako tudi on i Sloveniji prerano umrli Jerica, katerega je zdatno podpiral. Zelo je za njim žaloval, ni mogel pozabiti svojega v resnici nenavadno nadarjenega mla lega prijatelja, ki je uže v'JC. letu svojega živenja, kakor Lop. skoraj vse evropske jezike govoril, profesorske in pravoslovne izpite izvrstno izvršil, potem pa ga je nanagloma kolera v grob vrgla. Schulz mu je postavil na dunajskem velikem pokopališči na lastne troške tudi spomenik z slovenskim napisom, za kateri se jo cbrnol z britkim srcem na nas; glasi so ta napis tako le: Svltla zvezda I rano si sc utrnila, Še nevesta, vžc si vdova, struna mila!
Kako pela na zelenej Savi si! Po okrajnah, kder slovensko srce bije, V pevskem koru ni več nežne harmonije, Ker tvoj sladki, srčni glas vet ne dont. Za tako vrlim možem, če tudi ni bil našega rodu, žalujemo tudi Slovenci. Blag mu spomin I	,
Leyk*ui<Yel£kA tovarne v Gradcu in na Velčah je kupila Lilnderbank ter jih na-merjava združiti. Prav je, da so prišle iz rok sedanjim posestnikom, ker so bili Slovencem hudi nasprotniki.
Brzojavna postaju v Liliji se je zadnji četrtek odprla.
IVurodnl mariborski odvetniki so začeli slovensko vloge pri sodnljah vlagati; načelnik graške višje sodnije, g. \Vaser, pa se k ljubu ukazu pravosodnjega ministra Še vedno slovenSčini upira; nedavno je posvaril ljubljansko mestno delegriano okrajno sodnijo, ker je nekoliko slovenskih zapisnikov sprejela, Tacemu počenjanju morajo državni naši poslanci konec storiti, Će uradnik neče slušati ministrovih uka. zov, naj se odstavi.
JK.orodkl Mloveiicl so se začeli buditi. Velika občina sv. .lakopska v Rožnem dolu je prosila pri deželnem Šolskem svetu, naj se v ljudske šole uvede slovenski jezik; poduk v nemškem jeziku pa naj se začne stoprv v \. razredu; (J. županov pa je šlo deželnega načelnika prosit, naj v Borovljah pri davkariji nastavi slovenščine zmožuili uradnikov. Naj te
župane posnemajo tu li druge slovenske občine na Koroškem.
V Kontovelu je pri polnočnici T', t. m. padel Peter Praselj raz cerkvenega kora, tako nesrečno, da je k malu umrl. Ud druge strani slišimo, da ga je nek delalec G. bil iz kora sunil.
kapelo v spomin v vleilnllčč u na rlnvii iaiie*reč«»nlli postavi cesar na svoje troške; v njej se bode vsako leto na večne Čase brala na nesreče dan črna maša za žrtve. Stala bo ta kapela na mestu, kder je bilo gledališče.
Razne vesti.
Zopet grozna nesreča se je zgolila zadnjo nedeljo v cerkvi sv. Križa v Varšavi. Mej »crkveno službo je nekdo, pravijo, da nek jiid, zakričal: »Ogenj«. Prestrašeno ljudstvo je drlo proti vratom tako silno, da je bilo okoli 'iii osob zinečkauih, okoli 100 pt večidel hudo po-škodovanih. Vsled tega je razkačeno ljudstvo napadlo judovske prodalnice in krčme, nobilo okna iu blago pokončalo. V. jaci so morali red napraviti. Razdraženost In h krati žalost v mestu je velika.
Nova nesreča na Dunaji se je pripetila 19. t. m. proti večeru. Počila je plinova cev v ured-skem poslopji kolodvora severne železnice ter oskrbnika i njegovega služabnika usmrtila, nekoliko družili ljudi pa poškodovala. Puh je bil tako hud, da je stri vsa okna, polomil vrata i celo zidovje porušil. Po Dunaji se je naglo raz-nesel glas, da kolori vor gorf, kar je prebivalstvo z nova zelo preplašilo.
Zatirano Nemštvo. V Gabloticu na Češkem je Župan poslal c. k. poštnemu voditelju ukaz, da mora nemški govoriti. — Tega Župana hi trebalo poslati mej Zulu-kafre na visoke Šole, da se mu moijane razvedre, češki zrak ga več no ozdravi.
Dva driavna poslanca, da se Bog usmili, — na Laškem I Prvi po imenu Cammineci, je tako hud pretepovalec, da so ga vsak rad ogiblje. Se nedavno ga je sodnija obsodila na nekoliko mesecev ječe, ker je na javnej cesti nekatero železniške uradnike pretepel. — Nevarnejši pa je drugi, po imenu do Donunici. V postranskej sobi državne zbornice, kamor si poslanci suknje obešajo, ukradel je enemu tovarišu 100 lir iz žepa. Stvar je prišla na dan in Časniki so zahtevali, naj se iiudolelnik kaznuje. Pa zbornice predsednik je nagovoril poslance, naj molče, ker bi res bila grda sramota, ako bi morali tovariša izključiti zaradi — tatvine!
Pijane krave. Blizu Berolina ima graščina St. pristavo, na katerej je nad 10 ► krav, katerih mloko vsak dan vozijo v Berolin. Nečega dne pa je prišel voznik brez mleka, uzrok temu je bil zelo čuden; bile so namreč vse krave — pijane. Iz pomote so namreč odprli pipo sodu, v katerem je bil špirit, namesti onega, v katerem je bila voda, in špirit v korito spustili. Krave so ga rade pile i se tako vpij.mile i razgrele da se jim ni smel nobeden bližati. Sto pijanih krav, to pač ni šalat
Turških vojakov hlače. Turške vojake v Skadru je veselje gledati. Polno jih je po ulicah, ki nosijo hlače iz vreč, v katerih se je pripeljala moka, cuker ali kava iz Trsta. Skoraj vse lilače so naštemplane z številkami i markami trgovcev. Vidijo se vojaci v hlačah, na katerih sprednjej strani so imena prvih škadrskih trgovcev, na zadnjoj strani pa jo zapisano z ve-licimi črkami »Molino a vapore Trieste.»— Pri tako varčnem gospodarstvu Turčija mora obo-gateti I
Sedemdeset let v ječo so bili nedavno v \Vašingtonu obsojeni trije roparji, ki so v Ar-kansasu napadli železniški vlak ter ga zropall.
Bražlie.
Podgradom zemljišče Ivana Košlča iz Vodic cenjeno J4<; gl , 14. januarja, j.}. februarja, — V Piranu posestvo Antona Voch iz Dvora (Cortc dc Isola), cenjeno gl., Ji.jauaria, 18. februarja. — V Trstu posestvo bratov Gustinčič v Škorkotji Žt. T. 37.
Ijišče
Zagrajc. cenjeno -to7 pl , i.j, januarja, 14. februarja. - Podgradom posestvo in pohištvo Matije Cvetana i/. PrcloJa ccnjcni J270 gl, 21. januarja, jj. februarja tudi pod cenitvijo. - Podgradom pohištvo Martina Sluge z Podgrada, cenjeno 2800 gl., jo. januarja, 20. februarja. - V Piranu posestvo Picrine Furiana, cenjeno 2h27 gl., 19. januarja, 16. februarja. — V Pazinu hiša in magazini Mihela Marrilia, cenjeni
rici posestvo Antona Bole iz Snezadne, cenjeno yjoo gl., 17. januarja, 17. marcija.
LlNtnlcaopravuištvai Vsak dolier gospodar svoje račune k novemu letu v red spravi. Tega spoinl* namo nekoliko našita gg. naročnikov* namreč vse tiste* kateri na zavitku denašujetfa lista najdejo modro podčrtano opombo.
\a*im Čestitim bralkam! Lepa in
mična bi rada bila ri'jk't Evina hči, brezdvomno tudi Slovenka. Opozarjamo torej naše gospe in gospicc na zalogo par/nmerij izvrstnega kemikarja in lekarja g. Ari, Migliorini. Več o njem 1 h vrat v danešnjej številki.
Tržno poročilo.
Bliža se konec leta IMHI; tržaški trgovec pripravlja se na bllinco; a večina ne bode zadovoljna z izidom letošnje trgovine. S kolonijah ni bilo spekulacije, pri sladkorju, pelrolju liii.1 je dosti /gube, s pridelki malo kupčije, ker ni bilo izvoza v inostransko. Stopimo torej v novo leto z mulo. da se trgovina kij zboljš 1.
Kava — vedno po jako šibkih cenah pri nezdatnej prodaji. Rio gl. 4) do gl. (j.'., Java !■•!. 7"> do gl. 8"»., Portoricco nI. !> 1 d<> gl. 105., Cej lon pluli t. gl. 95 do gl. l.T»,
Olje — brez spremembe; cene šibke. Namizno gl. ."»5 do gl. to., jedilno gl. 119 do gl. 45., bombažno gl. ;!5 do gl. ;;y.
Sadje. — brez spremembe. Sultanina gl. !k5 do gl. H, — cvebe gl. 20 do gl. ,'io._, opaša gl. 22 do gl. ',>3.—, fige v vencih gl. t.V/, do gl. Iti.-, rožiči gl. C/, do gl. V/,.
Riž — cene še niže. — Italijanski velja gl. b» do gl. 2>7„ Rangoon gl. 12 do gl. i.'{.
Petrolje — po jako nizkih cenah, katere se sc vedno pomikajo nazaj. — Denos velja petrolje gl- 9'/,.
Domači pridelki. — Fižol rudeči cl. 12, bo-b nec gl. \ f/t do gl. t >'/4 , koks K|. I V/.., beli gl. I L, mešani gl. s do gl. !>'/,., maslo gl. 84 do gl. K9., češpe gl. 15.
Žito. — Cene žita se vedno niže; koruza velja denes gl. 7'/,. nada je, da v marcu kaj boljše postanejo.
Les — v slabem obrajtu.
Dunajska l»or%a
dne SI. decembra.
Enotni drž. dolg v bankovcih 77	gld. 10 kr
Enotni dri. dolg v srebru . . 78	«	— c
Zlata renta .......98	t	65 «
18G0 državni zajem .... 181	«	25 «
Delnice narodne banko . . . 84G	«	— «
Kreditne delnice..... 358	«	10 •
London 10 lir sterlin .... 118	«	85 «
Napoleoni........ 9	«	42'/,«
C. kr. cekini...... . 5	•	01 «
00 državnih mirk ..... 58	«	25 »
^m Ljubljanske	m.
Izžreban,je 2. Januarja	1882.
28 gld.
Olavni dobitek 30.000 gld. itd.
zii samo &0 kr. na teden aH tudi SE gld. na mesec
Ako sd platljo na enkrat gld. in se morajo vleči vsuj s :so gld., pošiljajo »e tudi proti poitni nakaznici uli zajemu.
Pri Joti. SColdan v Trata, rerificijski vred
Sirattl poleg
za IzŽrebovanja in niunjuvnka, Časa fu St c. k. imumstnlštvu.
(14-14)
Prečkanje Januarja 188«.
Promese. Kreditne: 1 Dunajske:
glavni dobitek I glavni dobitek gld. IOO.OOO I gld. SSOO.OOO
& gld. K.	I	a gld. S.
s vštetim kolekom.
Ljubljanske srečke.
glavni dobitek gld. U0.000 za gld, 24 proti kasi, za gld. 28, v obrokih A gl. 2. I'romesc A gld. r5o s vštetim kolekom, pri
Aleksandru Levi fiO—4)	mcnjavnica, via S. Spiridione N. 1.
Sc pošiljajo tudi na deželo proti nakaznici ali poštnem povzetju, Izkazi o srečkanjih brezplačno.
k (1 Cacalnttl r>iazz:1 S, Giovanni N. .1 se H. U. UdMlUllI, poitasti, st. občinstvu naznaniti, da jc od jo. t. m. odprl veliko zalogo Žepnih in drupih ur; pri njemu sc izvršujejo vse poprave solidno in po najniži ceni.	(20—5)
G* Jaschi
na cesti v Istro (pri sv. Jakobu), Trat. C. k. zalof(n Nmodlkn. Produju en .•ros & detuil. ftuiodik za lov, za mine, zu inuŽnurje. Lastnik dovoljenega skladišču zu <llaanmll. Nu-ro5ila so izvršujejo natunSno v kut ;r<« bodi dežtdo. V mestu jili sprejema Cl. 8nii%in & O. proda-ljalec cvetlic na velikem trgu. 1'uluzzo Modcllo.
(2G-0)
Zlatar
JANEZ RISEGARI
Vla S. Sebastiano N. 4, I. nadstrop.
zraven štaeune z manufukturim blagom Fratelli Tavolatto,	(36-6)
jirovzame vsuko delo v zlatu, srebru in juvelnh, kakor tudi pnpravo take robe po nisoki ceni. Naročilu si oskrbe tudi v druge kraje nutunŠno,
A It TUR FAZZ1NI,
TrMi, Plavža Ca^eruia X. I.
trgovina z dišavami, oljnimi barvami, šopki.
Zaloga razne vrste lak-a, kemičnih izdelkov, barvnih tvarin, esenc velika izbirka,
mineralnih vod itd.
Pri vsem najniže cene!
(20-3)
Anton Tippel
tovarna čevljarskega blaga, via Čuvana N. 11. v Trstu. Naročila sc tečno izvršujejo. (20—3)
Novost v Trstu.
Najnoveji dar za gospč. Nenavadno okusni izdelki slonokoščeni, primerni za darila k hoiiru in novemu letu Priporočam svojo bogato zalogo mu-zikalnega oroc|ja, ter sprejemam male in velike po-prave piskal 111 oroJja na strune, zadnjega tudi najfinejše vrste. Naročila na deZeto se oskrbujejo točno in vestno s poštnim povzetjem, po najniJih cenah. Prodajalci dobijo primeren rabat. A.. (■vi«fvl, Corsia Stadion Nr. 10. (tik gostilnice »Leon d'oro« I _______(12-3)
Najbolje vrste za gospodarstva se v ka-
■	M	teribodi meri prodaja in
■V Alf A ra2PoSilja iz ^o-
11 A U A lonijalnega blaga (5,3)
■	IU T U Adolfa Goldschmied,
via Caserma 11. Trst.
Poseben kisec(ocet.)
Izvrstna koristna novost za družine, KIsbc iz bflleaa muškatnega vina tar iz ter i na
Prodaja sc v slatinskih steklenicah, zapečatenih in stan e na dom spravljen
sv IN moKIov hreK Meklenlee, — »O »oltlov % »leklenleo vred.
Dobiva se v vseh poglavitih prodajalnicah jedil.
Glavna zaloga; Via Farneto Mr. 26.
/.pIionthofor & C,
20-3
Jožef Waidi
krojač >l gospode. Zaloga novošegne robe. NajnlSe ceiiu. Dobra natančna postrežba.
Corso N. HO, Trst,	(30-0)
Franjo Jereb, trgovec
7. mnnnfaktnriin blagom, suknom, tkanino, napravljeno obleko, in vzlasti s popolno zalogo robe za kočije, /,' hordami, t rak I, čopi in gumbi, kakor tudi s pristojnimi preprogami vsake vrste.
Trst, via s. Giacomo [Riborgo) Ghiaccera it. 638-2.
(90—13)
(0-n?)	i mflnjp
po ajfauao A0)|}0)«po sz nz p|OJi« ifo.vs a o^ojuu
ODTISA 91UHZA9JJ 8 X uupinopnju >1JA A I!J989Jd 9f OS ZOAoS|fUlI
tjnssvi Avisno
Izdal se je finančni Časnik:
LA VERIFICA
del le Eatrazioni TJffloiali.
Izhaja vsako nedeljo. Obsega: iiirehanja avstrijski hin inozemskih srečk izkaze o izžrebanih, pa ne vlečenih srečkah; dalje najzanimivejše novice v finančnih zadevah, uradno borzno poročilo tržaške in dunajske borze, kakor tudi cenc inozemskih vredn. papirjev. Oskrbuje brezplačno svojim naročnikom verifikacijo iz bivših izžreban), ter jim daje vsakovrstna potrebna pojasnila.
Naročnina do konca dcccmbra 1882 za Trst 1 gl. 60 kr., s pošiljanjem na dom 1 gl. — Zaavstr. državo 1 gl. 5o kr.; za tuje dežele 7 frankov v zlatu.
I Številka atane 5 kr.	3-3
1'ri Jo*, /oldun v Trata terijlcijski umi za izžrebovanja in mcnjavnica. Časa fu Sirattl poleg c. k, namcšnislva.
Pozlatarska dela
in poprave so sprejemajo v Corsia Stadion Nr• tO in vla Oliloza Nr. 24 pri
Petru Jazbetz.
Vrh priprava za pregrinjala nn okuah in obdala po cenah proti vsakej konkurenci. (;t0—«>)
Jožef Pross
mojster mehanike
ima zalogo šivalnih Krojev in primernih šivank itd. Sprejme vsake vrste popravo pri strojih, iu izvršuje »atun2no delu svoje stroke. Naročila iz dežele se sprejemajo za zmerno ceno. Trsi - Piana Rosario - Trst. (80-6)
Vittorio Steinbach
optiker, strokovnjak za naočnike v ohra-njenje oči.
Trst. — ttia Ponterosso. — Trst. 10-5
Ginseppe Ftimis
sliltar* in dekorat6r
sprejema vsake vrste naroČila tapeciranju s papirjem in dekoriranju sob. Naročila se sprejemajo v «Cufe volti di Chiozza,« Trst.	(12-3)
L
K D I N O S T
FILIALE IN TR1ESTE
deli' I. r. pri v
Stabilimento Austriaco di credito
per Commprcio ed Industria .
VKliSAMKN I I IN CONTANH Banconote: 37» uuo interesse verso preavviio di 4 glornl
3 '/»•/. » - - » ■ 8 •
Napoleoni: 27.*/» Him interesse verto preavviio di 30 giorni
27tU ' • » » »3 mesl
3'7« » » » » » 6 » Banco Giro:
Banconote 21 /»opra tpiulnmpie somnia Napoleoni m-ii/a interessi
Assegni
soprii Violina, Pruflu, lVst, Brnim, Troppnvia, I.fn-pnli, Lnliiiinu, IliTiiiiiniiNtaill, Inimbrnek, <ir:i7, Siilisltur^i, KI agentu rt, V'imne Apriuii, franko ■.
Acquisti e Vendite di Valori, divino e lurnsso euiiimns '/i7o prov-vigionp. Antecipazioni »opra Warrants Vj"/0 hib-rensi uunuo, c 7«°/o prov-vigione per 3 nieal, MscUant.d aperturu di urodilo a Lomlra 7»7o provvigione ]>wr A niHsl
*tF0% hiteres«« amiuo tinol' imj>ortodi?000 .inposti sup«;riorl russo da couvenirsi. 21 ottobre 1881.
, V, Grubissich
zdravnik
czaretto vecchlo Nr. 20. nad. Ilire posvetovanja:
ire do 12 predp. in od .'I do 4 popold.
P. T.
m sc, Vam naznaniti, da sem pri svojej tat frabrikl it vrvi napravi oddelek za mi -deftanje konopninc in prediva, Mogoče Vam ponujati najbolje pripravljeno ko-ievljarje, mazzonl, auratello, prediva In ke-opah po najnižjih ccntih.	.
c Vaših čestitih n»—* z odličnim spo-ćiovanicm
L. l»erltz
fabrikant vrvarakega blaga.
■oli	in Ogledala
nega lesa izprvihtovarn na Češkem pri
»ž. Domggio
uovb N. 27. I. nadlst.
abriSlco ceno in proti vsakoj kon-
majo se tudi naročila v vaakej ovin, inonogramov itd. ia-4
Henrik Wilheim, Cono 704-1. |
L HENRIKA M WlLp»J M
Trii, Cono 704-1 ^KSt"
u*o 18 let lukaj obstoječa
tn po solidnosti obče znana
Zaloga čevljarskega blaga HENRIKA WlLtyElfy
Trit, Corsa 704-1
priporoča za
jesenski in zimski Črt,s
svojo veliko izbiro najfinejših Stifletov vsake vrste za goapode, kakor tudi elegantnih Iti letev Iz aukaa z ruskim salonskim lakom pri-redjenih. Veliko Število ntylinejših, času primernih, nevih Itifletov za goape,
i>OMobnowh slifleti iz sukna, Srni, drap, Marine- In Tegethof- modri, z gumbi in tudi z elastiko, dalje razne ba?.e itifletl ia otroke, deklloe in čevlji na aarć za fantiče, kakor rainc vrste lini itlnjl za hlio. Sprejema naročila, ki se vsa natančno
vi
r
Hanrik Wim9!m, Corts 704-1.
Zaloga drv in oglja
iz c. k. gozdov
m*
v Ternovi.
via Seltc fontane N. a. na Cohen-ovem zemljišču tik marlnskc kasarne, 1'iazza della Barriera. Omenjena zaloga, iznova odprta za prodajo na veliko in na drobno, »e priporoča si. občinstvu zarad izvrstnega blaga, ter urnosti in natančnosti v postrežbi. — V ugodnost gospodov kupcev se morejo storiti naročila v vieh poglavltih prodajalnloah jedil po oelem mestu.
Oglje iz bukev, izbrano in posušeno 3 40 gl. za 100 kil.
« " « u 80 kr. u j5 « Drobno oglje.......2.- gl.
H IOO H
C6ke..........1.80 u « ioo «
Vse brezplačno na dom spravljeno.
Zaloga jc obilno oskrbljena j hraslovino i{ Jslre, Idrvami iz bark) inrazven zmernih cen daje poroštvo za polteno mero.	(4—1)
Obče ztmuu zaloga čevljarskega blaga In usnja
EDUARD-A ltENZEL
via S. Antunh nuoro tik gos p. Marini Sl C„ o bstuj«č že mid 30 let naznanja al. občinstvu, da ima vedno, veliko število izdelkov vsuke vrst t za gOBp0de i u gospe. Dobroto in izvrstno blago garantirajo noSte-vilni kupci, ktere si jo pridobil zadnja leta Naročila lin mero, in tudi popravo so Izvršujejo v kratkem času.	(3C-G)
ROČNI MLINI
stiskalnice za grozdje
in zi konsrrve iz sidja, Sesftlke vseli vrst,
Plinovi motori
OTTOVI, popolnejša In bolj ekonomična sistema.
Železne cevi,
Stavbeni stroji.
SCHHABL & C.
V Trstu via Cnrintia 17.
(30-20)
Riccardo Dinelli
lili t uiiiilr \. 9,
Zaloga vsake vrste podob iz mavca in drugih izdelkov i/ mramor jn in alabastra. To varna kleja iz mavca za prilepljene, prodaja na drobno in veliko.	(30—2)
Franc Grotz
Y i a Caserma N. 13.
4krat na dan svežo pečei] kruh
iz čUlev« lila.
Velutina po bismutu
niijlioljSi prah, obrazu in rokam dati poprej š no nežnost in mehkoto. Velika eleganthia Škatljn II. 2. — Vrućica soldov 40.
Trojen izloček kolonjske vode
nanravljan po najnovejših iznajdbah izdelovalcev na Luškem, Francoskem, Nemškem iu Angleškem.
Velika steklenica soldov C>0.
Tinktura „Merville"
Neprimerljivo sredstvo, lasom in brkam vrnoti lepo Hvetlo Srnost • Steklenica v eleosntiiem zavitku «l 1.90
Prodajalcem se ponuja velik dobiček.
Zaloffft v Trstu pri: Artur Migllorlnl, dIŠavar In lo-kurničur, via Majolica N. II, l. nailstr, Drugi pro-dulcl, lekarn.!: C. Ziuiottl, G. li. Foraboachi, P. llocttt A. Suttiiiu, l' Sli>covioh, G. li. Bovis. V Gorici: G. B. Pontoni, Cristofclotti. V Zadrt: liruz-znnovich.	(20-5)
Nizke cci.o,
ippan,^:
f VITTORIO PIPPAN,
Pohištvo, slike, ogledala, ure in manufakturno blago.
Narejena oblek.fi za gcapodo in vsake vrslc robu za moški iu ionski suol.
Via de Ig i Artisti Nr. 4.
nasproti gledališču »Filodramaticon. Prodaja proti uolovera plačilu in v mm _obrokih,_4—4)
gg Obltlt« i» tmpode.
IIIIMIIIIIIIHIIIHHHIIIHIM
ANGELO DELPIN
zaloga pohištva, ogledal in podob
Od 24. avgusta, povedano skladišče. Via del Tor rente H. 30—32.
za gledališčem «Armonia*.
Prodaja proti gotovi plači po najnižjih cenah.
Cviilki lirexi»lučii».
I'n plačilih na obroke 10% prikladc.
Poddružnica za cerkvo sv. Antona, hišu Dlana.
Na deželo z vročbo na dom. (-»0-5)
Boleten v grlu, kašelj, hripavost, :guba glasu, nahod, angino, gripo, itd. ozdravljajo naglo iu popolnoma
premirani
hlepčki Prcndini
(pripravljeni iz kasije in galuna)
SO l«»(i>n raba priča o njih izvrstnej moči, in so boljii od vsacega druzega zdravila te vrste.
Varovati se je treba ponarejenih. Ozirati sc jc vedno na napis
1'nMiarlo l'r«»ii«liiii i paziti da vsak hlepček nosi ime iznajdatelja i'KENDINI
Prodajajo sc v T^tu v lekarnici PUEND1NI in vseh drugih Ickarnicuh po kr, škatljica, zunaj eolne noteze po 40 kr. in se tudi dobivajo v vsen avstrijskih in inozemskih glavnih lekarnieah.	(^0—2)
Slnbilimeiilo Vionnese
Trst, nasproti Ttirgesteju.
Darila
za Božič in novo leto!
Največja izbiral
Vse orodje za žensko delo 65. 90, U5 kr. do \ gld.
Album i za fotogralljn 9*' kr. iu gld 1-50. V veliki obliki gM. —4 do 4 50.
Z galvanoplastlko gM. :> '» Kim-
rofne lorbp, pisne li-tnicc, moStij«'* denarnico, tobaČnice, ftkalljt! za obiskavne lislii!o, žt'[uie stvari zi gospodo Vi, (HI, 7iI, 1H) kr.
Najlepša kravate /.a gospodu iu petlje za gospe.
Perilo za oboji spol, telovniki, hišne suknje, in tU iu drugih reči, primernih za darila.	(3—;i
Trst, nasproti Tergesteju.
The
Singer Manufacturing & C.
New-York,
Ako se plati vsak teden samo 0 eden goldinar, 0 dold se Originalni
Singer-jev šivalni stroj,
in to brce povišanja cono 1'oruAtvo <laj«> /a !»«'• ■«'«. noiliik na iloinu lireiplažn«.
G. NEIDLINGER,
goaeralni agont
V Trstu, Corso, palača Modello
komad
Šivanke ia Singer me Hvalne stroje d 3 kr. in tucat 30 kr. (12—3)
d G. POLLAK
09 zaloga zeleznine
^	Piatza delit Legna Nr. 9.
0	Naliaju se izključivno na prodaj
1	Royal Cattle Spice
za pitanje Jfiviue. S ponioi-jo tuke moke ilval ne potre->N htijo več, kakor dve tretjini navadne piče, ^ pomešane z malini zavžltkom te moko. S 5 tako brano se od čedo pridobi veča h boljta mera mleka. Teleta se Izrodijo v Icraj-0 Sem času. Vsa druga živina dobi ve^o moč, N se odebeli, ter m poprok dobro ohrani
Zoper kugo.
(5-5)
Smolnjakova voda
kemikarja in lekarja O RES T A BAL, D O
presega gJtovo vsako drugo zdravilo pri slabosti in boleznih pral pri jetlki I naduhi In sploh pri boleznih dihal in JSiatil. Kazen tega se ta voda posebno priporoča kikor gotovo sredstvo za razkuženje in obvarovanje epidemičnih bolezni.
Ta tmoljnakeva voda naj se zahteva s podpisom pripravtlelja.
tttekleilioa velja BO kr. Glavna zaloga: lekarna Roaatloliisl Kiborgo iX Prodaja se v vseh triaikib lekarnah, drugih cv-atrijskih in inoatraaikili.
■H I'roti poštnemu povzetju sc pošilja vsem gospocom lekarničarjem Kamor koli brez odloga po odbitih odstotkih.	li—1
dej
Trst, Corso 7.
Trst au. Novembra.
P. T.
Podpisani si dovolim, sl občinstvu naznanit, da sem oskrbel svojo zalogo z najfinejšo izvstno franc. In ungl. rolio asa salon, promenado, spori, in tudi zajulianje in IOV| posebno pa gospode opozarjam na leD&nje novosegno frake za salon, kateri se pri m:ni umetno in po migi. Chlc izdelujejo.
Tudi vsa v to stroko spadajoči ohlrka zi goMpei plašči* oprava za lov itd. si po najnovejši moili napravlja.
Z odličnim spoštovanjem /j-i	J. W. Streoker.
Priznano izvrstne, prave
Voščene sveče
iz garantirano nepokvarjenega Čebelnega V0-Ska ponudijo	(5-1)
P. & R. Seemann v Ljubljani.
Staerk & G.
Zaloga obleke za gospode „Alln CSittA di Rom o"
Skladišči' angleške in 1'taiu'Oske ro|»r*,
Trsi, ria al Teatro it. i. (26-7)
Ozdrav^ ©r\j e
bolezni želodca m ni/|cg.i trebuha, kolike, krčov i; Htncne mrzlice, in 'izhajaincc o l slabeoa zraka, hemeroidov, zlatenice, migrene, s poinocjo l«,a*i»»»-cot(»i>noiivc, priredienc po l»i«»«M»ll, lekarni v Ljubljani, kalen sprejema naroČila, ter |ih oskrbuje proti plačilu.
<>osp 4m. I*i<*«'«»ll, Ickar v l.jubliani1 l'rosim V is uljudno, da mi zopet pošljete jj steklenic Vaie izvrstne l^riuicovr iM'i'iin' Slednjo po-Šiljatcv sem u/.e mci razne bolnike v svojej županiji razdelil, in vpliv jc bil vedno izvrsten — V Kianoni Istra a. avg. iWi. S spoštovanjem Aataa Vlalič, župnik — kanonik,	20—1
Tu jc namesto: «Čast zaslugami* Večkrat »cm rabil Vašo odlično l'ViiUOOVd ononoo, mnogim bolnikom sem jo nasveloval, in dober mpeh ni izostal V Kcrsanu, Istra. jt. jun. S spoštovanjem: Anton Lupetins. fcupniit — dekan.
1'rosim, blagovolite mi zopet u stcklcnie s*« St-«*<»v«»	poslali Mislim, da je to cilino
mojemu želodcu primerno zdravilo. Vselej, kader jo rabim, ohčulim olaiAanjc in zboljšanje. — Kamnje, pošta Ćcrnica, i. dec. iHHj. Josip Sovdat. župnik,
Vinska klet
istrskega in tržaškega društvu, Janez Anton Marini,
— via della l onderia it. i005-.|. —
l'ravu istrska vina:
RefoSk, izvrsten, v buteljah i'i gld......rio
Trran, posebno lin « ......— -1°
"lin	u	ii .....—.86
« * bet	■	» .....—'.jo
1'očenši od polu vtclrr« lirezplučno na dom.
španska vinu: Mslaea doux noir I876. — Muikat 1876. - Lagrlsaa
Mane doux 1876. — Xerxes blanc scc iS;^.
Qunlites sp6ciales:
Malvoise, vyj doux I871. — Oporto, vin doux 1871. — Nadere, vin v;c 1874, v sodcih po 1, 1, .j, 7. litrov. Naročila s- sprejemajo v go^tilnici, via A C -ijucdotto N'r. IO( in v oSteriji via del Tintore Nr. 1.
Mnlag.-grozdje
v Skrinjicah po 5 in 10 lri|0, Sur Conches — Choise — Sur Choise.
(10—1)
Po felji, akn le mogoče, pošiljam m ratgled•
s
Veliko skladišče
lotaiitea Hlap, kaTe, riža itd
razpošilja v vso krajo avstro-o^rske države v paket i U h 4:i/4 kilo po poŠti jiroti povzetju za cono >^cn ^ros«, katora ho nema bati nobene konkurenca	fr1-1*
Ignacij Turk, Trst, Barriera vecchia St. 14.
^ Za pristno blago se garantira. ^Trtv^natoTnTporeika vina
iz zaloge
LUIGI GHERSIIHA
v Poreču. V sodcih 30 in 60 litrov v rabo in pri-ličnost družin brezplačno na dom postavljena. Teran A 36 soldov liter Piantadela 20 « « Rtfoik butelja gl r5o.
Zastopstvo v Trstu \ ■ Corsia Stadion N. 10. m
(10-4)
| Glavna zaloga |
izvrstne
|PIVE iz pivovnrne STEHIFELD
'	(liralov RftiniDghaus v Crađoi)
(52-52) i
via degli ArHtiti v Trata. «
^ Prodaja v sodcih in boteljah. a
Na prodaj so tudi dražje (feccla dl birra).
• Š^t 5*5
E D [ N O S T.
Rolrtnl pr«* ielodca, sapnika, poteto j'.tiko. plučno in mehurjeto prthlajt nje, naduho, haltlj nervozni in pasji itd. ozdravIjajo
hlepčki
IZ
s m o 1 e
katere napravlja
P. PRENDINI lekarnigar v Trstu.
Velika denašnja raba izdelkov iz smole me je nagnola, da sem napravil pravi izleiek iz norveške smole, ki je hgljAt od onega, ki dohaja iz tujih dežel. Ti hlepčki imajo enako moč gledć vode in smole, jemljo se dosti lažje, lažje se prebavljajo in so dosti ceneje od onih /a obrambo ponarejanja je na vsakem hlcpCku vtisneno na enej strani ime narejalca PRKNDINI i na drugei strani beseda Catrame Prodajajo sc v TRSTU v lekamici PRKN-DINI v Skatljicah po tO kr. in sc dobivajo v vseh dobrih lckarnicah vsacega kraj i.
W - D
Velika razprodaja ur.
Jaz pošiljam ure proti poštnemu povzetju, In Če kom« ura ni v^č, dam mu denar nazaj, tornj knpo-valec ni v nobeni novnrnoNll.
1 Cilinder-ura iz srebrnega nikla 7 verlŽiflo, i»r>'j IS gl., zdaj f> gl. !>■"> kr.
1 anker ura iz srebrnega nikla z verižico, pr>j 1") gl., zdaj 7 gl. 2T» kr.
t srphrna patent anker-ura z verižico popri j ','."> gl. zdaj II gl. kr.
1 srebrna remontolr Wastiington-ura z verižico prej gl., zdnj 15 «1.
Zlate urice za gospe, prej JO gl , zdnj \!U gl. z vratnimi v> rlžinuni.
Zlate rrmontoir-ure, pr.-j lun gl., zdnj tO gl. Na pet let se jamči
A.. Fi'ois s,
ttothtnlhvriiistrasse jYr !). Wien, gegeniibur dem er/-bisclioflieheii 1'uluis.	(1:3-0)



Ut
%
»9o,
^	rrji QC
£	TJi ^
\	° s
■	Pl >Co

■S " « 3 1 e
** "j
o.
£ 5 •
— ^ S w	-5 ~ 03 J- ^
flC ci
£j	~	p«S U4 T)
^	C	fr CJ N
0	£	O
1
to
.2 ^ >
1 g " S
H
* rf
i V
Ui
O
CO c
M. "1

1j9o
al

®0
ca •-j
Ui
® '-S
* o	«
& «	o
-	®
O w
O	2
« °	cd
.i.	®
S
c. -a. — ~
HJ —
o ««
4; p.
cL




Pi d*
Cvel zoper trganje,
po dr. Mallču,
je odločno najboljše zdravilo zoper protln in revmatizem, trganje po udih, Nlc&nt v krili ter llvolh, oteklino,
otrpnete ude in kile Itd., malo časa Se se rabi, pa mine popolnem trčanje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva nuj se samo »cvetu toper trganje po dr Mallču < z zraven stoječim zname-ajem; 1 ateklenb'u 50 kr., pravega prod aje m razpošilja samo lekarna »pri samorogu« J. pl. Trnkoczyja iih lin'sti'ein trgu S. 4 v Ljubljani. (12-9)
Francosko žganje s soljo
(Fan de tir de France) Franzl>rannt>e«in mit Salz napravil pod nadzorstvom po izvirnem predpisu i/najHnil(a Viljema Lie-ja ti. 4 III^TOrOI.CTTI.
To zdravil^, katero sem jaz napravil, pomaga br/, pr»j kot k;u ro drago, pmti zunanjemu in no-tranj«'iiiii vnetju, <'|")l;liii;iiii in soi kliiiani, proti novim napadom, n<»dnlii, rukom, >trist.i, natoku krvi v glavo /a obvarovanji' /olmv, proti otiski, dissenteriji, bole-•Miiatn, ne obrazu, v uši-sili, v glavi, zlati žili, mrzlici, ozebkom, putiki, n'-prebaviifisli, t>ol«'činam na jetriii, na oiV'li, zastarelim ranam, vriičenju osnemu in inu-šiČnemu, skrnjaku, kurdnju, zovam in omotici.
Veliko apriČHval imamo, ki potrjujejo moč tega izvrstnega zdravila,
V 70. letu svfije starosti si-in si popolnem ozdravil prsti' lin rokah s francoskim Žganjem in soljo.
d. Henitskv, c. k. ltnančui komisar I. r.
Z Vašim francoskim žgiinji in s soljo sem dosegel najiKiljše vspebe, /a katere Be Vam neskočno zahvaljujem
Alojz Klobučar, župnik in dekan v pokoji.
I'n hI uja se r izvirnih buteljkah po tO kr. samo pri <r. Oislofol-iti ju, |«karju in 0, k. dvomett nriskrbnikii v O^ricl na Travniku 11. V Trstu v k-karnuh <\ fanetti, via Nimva, i U, H. Rnris.
Opomba. Knji/iiico Iznujdnika V. Lee-ja, kateri po.|uniji', kako s. rabi izvrstni domači b*k, dodajamo brezplačno.	(10-7)
Le enkrat
se ponuja tako dobra prilika, <la se more izvrstna ura /a polovico cene kupiti.
Velika
r a z p r o d a j a.
Po vsej Evropi ii'i^i de politične razmere sn tudi Sviiv niso ognole i /..il'i ji) mnogo dulub'i'V iz selilo, vslnl česar s > rušijo tudi fabriku. Tako je i prva iiiij/.namenitejii uramira, katero mi zastopamo, zdaj zaprta i nam poverjena razprodaja njenih It-delkov Tako imenovane Wasrhinglon Kopne ure so najboljše uro na svetu, i/.voi. redno k raso vre/.ljane i vezane i po amerikaiiskem Beštiju uapruvlienti. Vse ure so na Hekui"-«" ropusiraiio i mi aajemo
noroslvn ........... ur" l,il f'
I	dokaz gotovega poroitva I stroge solidnosti se s tem javno obve/.ujrmo, da hočemo vsako uro ki ni povolji, nazaj vzeti i zamenjati.
II	n h i Žepnih rumoiitoir ur, navijajo so brez ključa, p stalnim zaklopcem, izveoreuiio točno na sekunde regulirane, razen toga po novem načinu ulektrogalvanižki pozbovne, z verižico, nieilal-joiiom Itd. popri j gl l !Si, zdaj ena le po In gld. S»0 kr,
lOUO krasnih ur na kotvo iz srebro-nikla, na lo rubinih, z einajlimnini knzalom, za sekunde, kristalnim ploŠnatim steklom, poprej gld. UI, zdaj ena le ^ld. T.^o, vse na sekundo repnairaiu* 1000 ur na vreteno, z Izrezanim zaklopcem iz sre-bronikla, kristalnim plešnatini steklom mi « rubinih. najnatarijeiiiše re|iaslrai|e, z Verižico, nie-daljonom i Žametnim etuisom, popr-j gld. lo, zdaj ena In gld. o.00.
lOOU ur na kotvo, l/. čUteRa 1 rs lotnega srebra, po e, k. puneovnem uredu pregledane, na to rubiuili, razen tega električno po/lačeue, najnatanjčniše regulirane. Te ure so poprej stale 'ti gld., zdaj pa stoje le gld. 13.10.
1000 Waslil»gton remontolr žepnih ur Iz pravega li) 1. težkega srebra, po c k. puncovnein uredu pregledane, poroštvo se daje, da so najtočniše na sekunde repasirune, notranja sestava je iz nikla i teh ur ni treba nikoli popravljati. Taka ura je veljala poprej gld, "m, zdaj pa se dobiva zu neverjetno ceno IG gld Kazen tega se dobiva z uro vred zastonj verižica, medaljon, etul iz Žameta 1 ključ.
10U0 pravih zlatih ur za guspć, na 10 rubinih, prej JO gld , zdaj 30 gld.
t(MNi remontolr ur iz pravega zlata za gospode aH gospe, prej 100 gld., zdaj lil gld. (m0 ur za zid ?, najlepšim enmj Uranim okvirom in bitnim kladivom, poprej G cld. 7,"> kr. GoO ur budilnlc z udare,em, ki prav dobro tolče, najnatanjčniše regulirane, tudi pripravne za mlzne pisače; poprej 12 gld., zdaj le 4 gld. HO kr. (>,i0 nr z idlialom v najlepše Izdelanej visokej j^otl-škej omarici, navijajo se viacili 8 dni, najtočniše na čas regiiliruno, izvenredno lepe i krasne. — Ker ima taka ura še po 10 let ilvnojno vrednost, rie imela bi se v nobenej ItiŠi iiogrešati, posebno ker je taka res krasota sobi. 1;die ure so poprej veljale po 3o gld , zdaj pa izjenmo le 15 gld, 7okr. Kadar ee naročujeje ure ■/. nlnalom, treba je priložiti zagotoviS In«.	(G-C)
Napii*:
Razprodaja ur
urm nice Ph. Fromma l>iaiin|t Rothenthurmstrasse, Št. 0, partere.
□37» Pozor« vredno! ^
p i 1 c p s i j a ,
Ekrč in bolne čutnicet Vsi, ki se zanimajo za te bolezni, ali iščejo gotovo pomoč, naj si
zaupno omislijo knjižico ■»»•. I losi« i«, strokovnjak« za krč m čutnlčne bolezni. Dobi se brezplačno iu fmukirana edino pri gosp.
Parlnirh.v,
(12-13)	Muachea, 39. Uuyerstrusso.
Od c. k. av. namestnlitra potrjeni
bureau za inserate in naznanila Vincencija llrtllička,
Dunaj, Wieden, Hauptstrasse 36. I. nadstropje
se priporoča p, n. gospodi, bankam, denarnim zavodom in vsakemu trgovcu ali obrtniku v domačih in tujih deželah »ploh za posredovanje pri naznanilih pod strogo tajnostjo 111 Insorati za vse koledarje in časnike se sprejemajo cenejše, kakor če se neposredno naročajo.
Kup in prodajo
hiš, posestev iu blaga vsake vrste, posredovanje pri denarjih iu službah, pri ženitbeiiskili ponudbah itd. prevzame za inseriranjo pod popolno tajnostjo
bureau za inserate in naznanila Vincencija Hrdlička
za vse časnike na svetu. (20-20)
Neumann-ova zaloga
čevljarskega blaga.
„ZUM (iROSSEN STIEFEI"
Coinošt. IH.
priporoča zu zimski čas obilno oskrbljeno
Skladišča štifletov za go spode, gospe in otroke Zmerne eene, dobr blago, lična vnanj a oprav«.
Izvrstno oskrbljena delavnica za morila, natančna postrežba.	,6-6
^[ovn ixni«i«ll»a!
Nij več okrpaničev I jev!
Patentiram r vseli drlnrahf C. k. edin. privilegiran unlverealal
za usnje,
Max.Mur-a, Bruck na štajerskem.
Izvrstno sredstvo, da se usnje z usnjem in z drugo robo popolnoma nepreinočnu mehko trpežno zveze; n pr: raztrgan Čevelj se popravi neznatno iu lepo, celo nepremočno iu trdno, uko se s tem klejoni na poškodovani del prilepi kos prirejenega usnja. Po dosedanjem zelo pomanjkljivem načinu popravljeni čovljl dndd prodreti vsako mokroto, ktera zakrivi po mzhlajenju nog toliko bolezni; torej svetujem p. n. občinstvu, naj od čevljarjev skrbno popravo s klejoni za usnje zahteva — Cena one steklenice je gld. 1 2 kr. proti pošiljatvl svote po kteri hoili poŠti.	^
€i lit vrni zal»aat pa*i Mnx. IMulil* V llruvk na Muri.
V Trstu prodaja AndrcHN Nlmcr« i*i«*liloi*, čevljarska zaloga, Corso. (20-7)
Premlrano na razstavah:
v Gradcu 1880. V Uncu 1881. Pri sv. Vidu 1881.
ino
njih preparati 1
Za aradaije, piulnic«, Šole in za don, namreč: Tinta za kanoellje In arhiv, teče u«c iz peresa popolnoma črna, in ne pokvari peres iz jekla.
Gallu«, Alieerin in Anthracen- tinta, vijolična tinta za kopiranje in pisavo. Dvojna koplr-tinta, tinta za šolo, tinte razne barve. Prah za naredbo Srne in vijolične tinte /a kopiranje in pisavo.
Barve za piČatnlke; razne anllin-barve za bar-varje in tiskarje, itd.
Universalna nepremofina mazila za usnje/
najho!jil pripravek za ohranjenjc izdelkov iz usnja, posebno za iolnje in čevlje. V elegantnih Skatljah
iz plehu, '/4 kilo kr. l/a kilo6okr., male Skat-ljicc po .1.r) gramov io kr. V lesenih fikatljah po i^o gramov i.] kr., 85 gramov 10 kr. v sodih po 5o, ioo do too kilov za u-iiijamicc računlm vedno najnižjo dnevno ccno.
Pravo koroško mastio svetlo voščilo
najboijjp trpežne in ptesnenja preste sorte v okroglih m, podoigaM.i, I„scnil, ikattjah, ter v ličnih p • sod ih iz plcha.
Universalni loščivni in čistilni prih
v malih paketih, kakor na vago po kilo.
(Jniversalno črnilo za usnje,
7.a počrnenje telečjih, ovčjih in kozjih kož, itu., kakor tudi mnoge druge kemične izdelke priporoča v velikcj in malej meri, s poroštvom, da r najboljše vrste,
tovarna heiničnlli produktr
Celestina Wenger, Oberverllach, nr
volkom. Ceniki in roba na razgled se pc vanju pošiljajo br* in franko.
J
l
A
\
Niijoknsnojša in vendar najceneja
Darila :a Božič in Horo loto
dobivajo se na izbor le v
Uli Jmm Funta! Fisctieria i Fonterosso 1611
Zaloga nnjnovojSih galanterijskih, bizuterijakih reči za luksus, dišav in reči za šalo.
Velika, zaloga igrač
10.IKJ0 punic vseh mogočih vrst, oblečene in neoidečene z gibljivo glavo in očmi, z lasmi in brez njih od 5 kr. naprej. Punice, ki kličejo: pupa in mamu od 65 kr. naprej. 1 Francoske punice, katerim se gibl je glava, roke in noge, prav dično olilečene. Mehanične igrače, vodna delu, zanimive igre za potrpežljivost in za družbe, železnice, tu-husi in stavbeni kovčegi, čarovni stroji, inetalofoni, malarija na šipke, knjige s podobami, trnžnice z barvami, na tisoče drugih novosti. Glave punc, nezlomljive, ki se ) dajo prati, z staronemSko frizuro, nainovajSe- Atrapi, obesila za božično drevo, BveČ-nilti in sveče za božično drevo.
F*o zelo nizkej trdnej ceni.	(3-3)
Bazar Viennese FERDINANDA FISCHERJA via Ponterosso 16/780. J
3'/0 srbske srečke. 3°/0 srbske srečke. 3% srbske srečke. 3% srbske srečke. 3% srbske srečke. 370 srbske srečke.
Uže 14. Januarja. 'Vn
Tretje izžrebanje 3°/» knez.
Srbshih sr
Viuikn lutu f> lnlroluiiij: M. Jiiuimrja M. marca. 11 juniju 14. avgust n 14. uovuiub.
iz leta iBtti a ioo frankov v zlatu. Vsakokrat glavni dobitek
frankov inn.nnn v zlatu.
Sri'fka I1C8C	
S%obro«U v	
ilatu.	
100000
Najmanji dobitek ioo frankov v zlatu. Dobitki in obresti sc izplačujejo na Dunaju« v IN»šti, mnogih dc2. glavnih mestih, vlSolfci*adu in v vseh glavn.
trgoviščih v Evropi brez vsakega odbitka. Originalne srečke proti gotovem plačilu gld. in GO kr. obresti
od kupona.
jtf Prejemni listi
za plačilo v i.| mesečnih obrokih a gld. 3, in končni svoti gld. 4. Kupec si uic z vlogo prvih 3 gld. pridobi pravloo Igrati sam in brez prikrajšanja.
Pri 1 izirebaniusrbskih srečk u. novembra so glavne dobitke IOO.OOO, 10 000 in 400 frankov v zlatu zadele v našej menjalnici prodane srečke, ln do-bilki so sc točno izplačali.
Menjalnica administracije	(4—2)
„MERCUR" S&SfftS
Listnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgov orni urednik: JOSll' MILANIĆ.
Tisk. F. Iluala v Trs-lu.