133. številka.
V LJubljani, i EstiM 16. junija I9ZI
LIV. leto
SLOVENSKI
vsak d*n popoldne, isvKeaasl aedelle In prnsnlko.
bisera« s Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 17 m/m višina l K
od 30 m/m vlSine dalje taipčlfski in uradni oglasi 1 m/m K 2-—, notice, poslano, preklid, izjave ia reklame 1 m/m K >—. Poroke, zaroke 80 K. Zcnltne ponudbe, vsaka beseda K 2-—% Pri večjih naročilih popast
Vprašanjem glede inseratov na) se prilofi znamka za odgovor.
IJpravnlatvo „S1ot. Naroda«' in „Narodna TIskarna" nllca st 5, pritlično. — Telefon it 304.
S nafto ra
„Slotensai Narod4 rella v Jufloslarlil i
celeletno naprej plačan ■ K 300*— polletno. • ••••«» 150-— 3 mesečno. • 75— 1      -....... 25—
w L|nnl|ani In po poeti i ¥ Inonanaotroi
celoletno......K 480*—
polletno . , i • • r . 1,240*— 3 mesečno 120-—
40 —
Pri morebitnem povišanju se ima dal]§a naročnina doplačati. Novi naročniki naj poSljelo v prv!£ naročamo  vedno   .taj" po nakaznici Na samo olsnens naročila brez poslntve denarja se nt moremo ozirati.
Uredništvo „SIot. Naroda" Kaaflova ulica st 3, U nadstrop|a
Telefon Stav. 34.
Dopise oprolama It podpisane in zadostno lrankovane. Rokopisov na vrača.
Posamezna Številka vafia 1*20 St
Poitnina platana v gotovini
as—i
Koroško upraSanfe.
Kaj je pravzaprav z zadevo plebiscita?*)
Pri plebiscitu, ki se je vršil JO. oktobra 1920 na Koroškem, da se določi meja med Jugosloveni in Avstrijci, so avstrijski Nemci z nasiljem in prevaro dosegli večino nad Slovenci. Kakor v vseh deželah, kjer so bili po mirovni pogodbi določeni plebisciti, je bila nemška propaganda bolj jaka kakor nasprotnika; bolj jaka kar se tiče denarja, aktivnosti in brutalnosti.
Vprašanje ni bilo enostavno v sledeči obliki; Ali hočete biti Nemec ali ne? Bili so še drugi vzroki, ki so igrali veliko vlogo in na katere avtorji mirovne pogodbe niso mislili: nemške dežele, Nemčija in Avstrija, So šiloma razorožene, med tem ko ima Jugoslavija, kakor vse sosednje dežele okoli Nemčije in Avstrije (iz-vzemši Ogrsko), splošno vojaško dolžnost, da se more braniti. In nemška propaganda se je posluževala tega argumenta v vseh plebiscitih, v Slezvigu, v Sleski kakor na Koroškem, kjer so razdeljevali listke s sledečim napisom: »Ali hočete biti vojaki kralja Petra? Ali hočete iti v Albanijo in Makedonijo in se tam boriti zanj?« Lahko si predstavljamo vpliv tega argumenta na kmet-sko ljudstvo, ki je strahovito trpelo pod avstrijsko-pruskim militaristič-nim jarmom! Vkljub takšni propagandi in nemškim goljufijam je plebiscit pokazal, da imajo Nemci večino samo na levem bregu Drave, Jugosloveni pa večino na desnem bregu.
Pa bodi kakorkoli* pridelitev Koroške Avstriji ni urejena ipso facto s plebiscitom. Zavezniki bodo morali izid plebiscita udejstviti geo-grafično in politično m brezdvomno bodo imeli razdeliti deželo med Av-
•)' Francoski Članek dr P. V. Breznika, ki ga je naš list priobčil 1. t m. Je izšel pod tem naslovom v št. 24. od 11. t. m. v pariški politični tedenski reviji »V Europe Nouvelle« $ sledečim nvodom uredništva: »Čitatelji se spominjajo plebiscita v celovškem ozemlju, katerega izid Je bil ugoden za Avstrijo. (Gl. v >Curope Nouvelle« od 19. septembra 1920 članek g. Louisa Plsen-manna). Misel priključitve Avstrije Nemčiji pa vznemirja Jugoslavene, ki so, kakor je pogodba zahtevala. Izpraznili celovško ozemlje. Ako bi se združitev izvršila, bi zahtevali celo staro plebiscitno ozemlje na Jugu Drave, kjer so dosegli večmo glasov.« — Današnji naš članek Je prevod članka, ki je tešel v »L' Europe Nouvelle« Op. ur.
strijo in Jugoslavijo. Določiti bodo morali sedaj mejo med obema državama po želji prebivalstva in geo-grafični in ekonomski legi dežele. Upajmo, da bodo vsi istega mnenja in da ne bodo oropali slovenskih vo-lilcev ugodnosti, ki jih dovoljuje mirovna pogodba, da se jim priznajo, in da bodo določili tek Drave kot mejo med obema državama.
Beograjska vlada je že poslala vrhovnemu svetu dve note o Koroški: pritožbo zoper nemške goljufije, ki so potvorile plebiscit in pridobile Avstriji večino, in noto, v kateri prosi vlada vrhovni svet, naj določi mejo med kraljevino Srbov. Hrvatov in Slovencev in Avstrijo po teku reke Drave, ki je naravna meja med obema deželama: ozemlje, ki leži na jugu Drave, naj se prideli kraljevini SHS, ker tvori z njim narodno, zemljepisno in gospodarsko enoto.
Po plebiscitu je Avstrija dobila v posest Koroško in v osmih mesecih njene okupacije je popolnoma pozabila dolžnosti, ki jih ji nalaga Saint-Germainski mir z ozirom na narodne manjšine. Uporablja vse stare zatiralne metode avstro-ozr-ske. da bi uničila domače slovensko prebivalstvo. Najprvo so zaprli vse slovenske šole in pregnali njih učitelje, nato so nadomestili slovenske državne uradnike z Nemci. Povsod v deželi je strahovlada: živino slovenskih kmetov zastrupljajo, hiše in shrambe jim požigajo, ne da bi se nemško orožništvo zganilo. Ljudi, ki so glasovali za Jugoslavijo, zasledujejo in mečejo v ječe. Grozota gre tako daleč, da je bil iz zasede s strelom iz puške umorjen slovenski duhovnik, ki je nesel popotnico kmetu svoje narodnosti (gl. Journal des Dćbats od 19. marca). Avstrija je pokazala v teh osmih mesecih, da je še vedno stara Avstrija. Dolžnost zaveznikov je, odrešiti to mučeni-ško slovensko ljudstvo nemškega zatiranja.
Pa še drugo stališče je, katerega ne smemo pozabiti pri koroškem vprašanju, to je strategično stališče. Ali bo Avstrija, ki se bo morda že v kratkem pridružila Nemčiji, dobila za mejo Karavanke, najboljšo strategično mejo, ki bi jo sploh mogla dobiti, da se nekega dne vrže proti Trstu in Solunu in tako izpolni svoje sanje, svoj »Drang nach Siiden«? Ali pa se bo dala Jugoslaviji Drava
kot meja, da se bo zamogla braniti zoper nemški napad?
Ljudstvo vseh avstrijskih kro-novin je pokazalo v zadnjem času, da hoče združitev z Nemčijo.
Gospodarska poplava Avstrije po Nemcih se je že začela in vez med obema deželama postaja tako vedno tesneja in tesneja. Glavno bogastvo Avstrije, štajerski rudniki, so prešli v nemške roke družbe Hugo Stinnes, ki je ravnokar nakupila velike industrijske obrate na Ogrskem. Tako so od zelene Štajerske, ki je soseda   Koroški,    postavljeni čez
Berlin, Essen in Dusseldorf prvi Koli velike vojaške ceste bodočnosti, ki bo šla od Severnega morja in se končala ob Jadranu. In tako bo prišel kmalu dan, ko bo morala Italija braniti Trst ne več zoper slabo Avstrijo, ampak zoper 80 milijonov Germanov.
Iz tega razvidimo, da ni samo v interesu Jugoslavije, amp^k tudi v skupnem interesa vseh zaveznikov, da se prigodi Jugoslaviji južni del Koroške južno od Drave. Treba je odriniti nemško mejo dvajset kilometrov bolj daleč od Trsta in Adrije.
Tnt In JnflosSfl&if;
O splošni trgovini Trsta z oeirom na Jugoslavijo priobouje >Edinost< zanimiv članek, iz katerega sledi, da spadrvjo med najboljše in glede prometa preko Trsta edino v postov prihajajoče države Jugoslavija. Češkoslovaška in Nemška Avstrija. Češkoslovaška pa so prične kmalu posluževati transporta preko Hambruga in no Lahi, ker je to enostavnejše in eenejt>e. Ostaneta torej na pozorišču Jugoslavija in Nemška Avstrija.
V letih 1919 in 1920 so poplavili italijanski trgovei Nemško Avstrijo in tam s svojimi lirami pokupili dragocenosti in vse razno drugo blago, kar se je dalo odpeljati. Uvažalo se je lansko leto v Nemško Avstrijo v glavnem žito, južno sadje in mast. Druge dobavo ne pridejo toliko v postev. Južno sadje je italijansko provonijenee, žito in mast pa sta bila največ ameriškega pokolenja. To so bili darovi Amerike Nemški Avstriji. Zato se ni čudili, ako znaša izvoz nad 3 milijone kvintalov in uvoz nad 1 milijon kvintalov. Samo ameriških darov je bilo nad dva milijona kilogramov. To se no more šteti v redni trgovski promet. Zunanje okoliščine in gospodarski pomen dežele so bile vzrok za živahen promet z Nemško Avstrijo. Promet z Jugoslavijo lansko leto znaša na uvezu nad 000.000 kvintalov in na izvozu nad £00.000. Uvoz so je pričel še le v drugem polletju 1919 ter se jo posebno dvignil lansko leto. ko je razven po železnici šlo včasih na dan do sto tovornih avtomobilov, naloženih z manufakturnim blagom proti Ljubljani in Zagrebu. Tega prometa statistika ne omenja. Znaša pa nad 700.000 kvintalov. Prometa z Dalmacijo je bilo 800 tisoč kvintalov. Ako seštejemo te pro-
metne številke. doHmo 1.500.000 kvintalov ali 15.000 vagonov. Tu laoraneo omenili še, da čaka nad 200.000 kubičnih metrov (iO.ooo vagonov) lesa ob postajah v Sloveniji, da se izvori pr~-ko Trsta v Italijo. Grčijo. Alek«andrijo i. t. d. Tako znaša promet, ki jo šel preko Trsta v Jugoslavijo in ne za j 1.600.000 kvintalov plus 1.500.000, to je ?,100.000 kvintalov rli pa 31.000 vagonov. To število prilično od^ovaria prometu. Promet z Nemško Avstrijo so lftos porazno znižuje in ho vsako leto maniši z ozirom na cenejše dobave preko Harnhursja.. Ko se reši vprašanje priklopitve, bo tržaško - dunajski promet naravnost brerporaeml-.*n. Tako prihaia v glavnem v poštev Jugoslavija. Let:* 1010. io iicela svojega prometa preko 14 milijard kron in lani še več, Jugoslavija rabi ogromno dosti blaga, ima najboljšo valuto med vsemi državami, nastalimi :z pokojne Avstrijo, ima sijajen zemljepisni položaj, silno naravno bogastvo in razvijajočo se industrijo, tako da bo Jugoslavija zavzemale med evropskimi državami brez dvoma odlično mesto. Jugoslavija more jako mnogo koristiti Italiii. ali navezana pa ni na tržaško trgovino.
V slučaju trgovskih sporov ne bi prav nič pogrevala Italije, zato pa na-svetuie ^EdinostvT, da bi bil skrajni čas, ča so arrr.Tovori n»5na beseda proti tistemu brezmi*e!nemu in netaktnemu časopisnemu Metenje ju«roslovenske države, ki zasluži in uživa splošen ugled. Ako to ne neha, utegnejo trpovei iz Jugoslavije končno obrniti Tr.=tu Itrbet ter Fi preskrbovati hlago preko drugih mest in držav. Sklepa z vzklikom: 5-'Spoštnl*e druge narode in države, potem boste tudi Ti spoštovani!«
PreloZIteu Železnice In esnfr. kolodvor.
Razni načrti so se že snovali za preložitev železnične proge in veliki centralni kolodvor, kar je gotovo v prometnem oziru nujna zahteva; zadnji čas se je zopet po*
javila agitacija za železnično črto ood Golovcem ob Gruberjevem kanalu in centralni kolodvor ob potu na novo pokopališče. Sloven* sko zdravniško društvo je že spo*
četka proti temu projektu soglasna sprejela resolucijo, v kateri sc je iz^ ozirov na bolniške zavode odločno protivilo njegovi izvršitvi. Zdi sc mi potrebno, da zainteresuierrt ti di širšo javnost za to vprašanje.
Ob Zaloški cesti imamo javno bolnišnico, sanatorij »Leoninumoc in vojaško bolnišnico, ne dru£i strani Ljubljanice pa je prisilna delavni* ca, v kateri so ze deloma nastanjen ni umobolni in ki sc naj v kratiem povsem uporabi v ta namen. ti;\a* ino torej že sedaj tu končenrrirervr ttiri velike zdravstvene savocie, P.a.či:na.ti moramo pa s tem, da je razširjenje naŠe javne nolniinic^ neizogibno. V ta namen vlada v zdravniških krogih prizadevanje, pridobiti za to edini dve veliki stavbi« ki bi z malimi adapta'i;" mi, povsem odgovarjali uporabi v bolniške svrhe: F1"rtonemnica in asil Krani?ke hranilnice. Res sta to dobrodejni ustanovi, a oni bi sc riti najmanj0 ne oškodovali. aKO sc premestite v kaki polnovredni ara* ščini kjerkoli v Sloveniji. Ti stavbi pa, v neposredni bli/ini bolnifcniee*. bi bili ž njo v or^anični zvezi, porj rJcupnim ravnateljstvom in unravnf* štvom. Pozabiti nc smerno, da mo* ramo vendar kljub vsem nepri'i k<im in zaprekam dosrči popolno medicinsko fakulteto v LjubUa$J Da bi stalno obtičal pri prv;h dveh letnikih, bila bi pač sramota' za nas, največja škoda za na£e rJHa» štvo. Treba nam bo tedaj klinik — torej posebnih oddelkov v učne svrhe, z laboratoriji itd., v karerf namen sc bodo vsaj deloma dali uporabiti sedenji bolnišnični pro* stori, če treba, z adaptacijami in prizidavami. Zato je povečanje in razširjenje bolnišnice potrebno in zlasti v napo min j a nem imbhl primerno in izvedljivo. — Ako se uresniči ta it-eia, bo tu koncentri* ran ves bolnišnični del Ijubljanake« ga mesta — šest velikih kompleksov, posvečenih zdravstvenem svt; ham, poldrug tisoč oskrbovancev. Ti ubogi bolniki potrebujejo za zdravljenje in okrevanje miriu ko* likor sc jim £a lc more nuditi. In namesto tega miru naj jih noč in dan vznemirja drdranje železniških vlakov, piskanje in brlizsjanje stro? jev, pocestni šum in ropot, ki sc bo. vsled obližja kolodvora zelo po* množil ter trajal nc lo ves dan, temveč često tudi v noč?! Iz vzrtv kov humanitete »c torej moramo protiviti projektu, ki hoče v nepo* sredni bližini vseh teii zavodov iz*
mm
Alfonz Daudet:
24
Tarf sriii na planinah
Roman.
— Čujte, Sonj al . . PosluSajte me, Sonja! Tu se je voz ustavil in ga prekinil. Do»
speli so bili na vrh Briiniga. Popotniki in ko* čijaži so si poiskali svoje vprege, da popravijo zamudo in v diru dospejo v bližnjo vas, kjer so imeli obedovati in menjati konje. Tudi na* ši trije Rusi so se vrnili na svoje prostore, Ita* lijanov pa je ostal prazen. . . .
— Da gospod je vstopil v neki voz tam spredaj, je pojasnil Boris kočijažu, ki je pra-šal po njem; Tartarinu pa, katerega nernir je bil očiten:
_Treba mu bo reči, da vam da vrv na*
saj; vzel jo je namreč s seboj.
Tem besedam je sledil v vozu nov smeh, ubogi Tartarin pa, kar trd osuplosti, ni vedel kako naj si razlaga to brezkrbno veselost in te nedolžne obraze ljudi, ki so bili morebiti mo* rilci. Sonja je svojega bolnika naravnost za* grebla v plašče in rute, ker jebrzi tek voza se bolj poostroval rezki zrak višine, obenem pa je v ruščini pripovedovala, kaj je bila govorila s Tartarinom ter s srčkanim izrazom ponav* ljala njegav »pumf*pumf!« Tudi tovariši so opetovali ta vzklik; toda dočim so drugi obču* do vaje gledali junaka, Manilov niti ni skrival svojih dvomov.
Postaja!
Na trgu velike vasi stoji stara gostilna e balkonom iz črvivega lesa in zakrivljenim napisom iz rjastega železa. Vsa dolga vrsta vozov se ustavi pred to hiso. Vozniki in hlap* ci so izpregali, lačni potovalci pa so udrli v hišo in zasedli zeleno pleskano in po plesnobi dišečo dvorano v prvem nadstropju. Bilo je pogrnjeno kvečjemu za dvajset oseb.
No vseh gostov je šestdeset in pet minut se sliši samo strašno potiskanje, krik in divji prepir med riževci in Češpljevci okrog kom-potnih skled.
To spravi gostilničarja popolnoma ob pa* met in razum, kakor bi ne šla pošta vsak dan ob isti uri skozi vas. Ves zmeden priganja in vpije nad služkinjami, ki očivldno tudi vsak dan pozabljajo, kje jim stoji glava — izvrstna pretveza, da prineseš na mizo samo polovico jedi, ki so napovedane za določeno ceno in da na mestu ustavil posebne vrste menjalnico, kjer šteješ bele švicarske petice za pol fran* coskega franka.
— ■ Kaj 5e bi obedovali v vocu? predlaga Sonja, ki se naposled naveliča tega zbesnelega dirindaja. In ker nihče ne utegne, da bi se ba« vil z njimi, se odločijo mladi gospodje, da se sami oskrbe z jedili.
Manilov se vrne vihteč v rokah mrzlo ko* štrunovo stegno, Bolibin pa z dolgo štruco kruha in s klobasami. Toda najbolj se spet enkrat izkaže Tartarin. Zt res, da bi bila zdaj najlepša prilika, otresti se v ti splošni zmedi
svojih dosedanjih sopotnikov in se prepričati vsaj o tem, ali se je Italijan že vrnil. Toda šc spomnil se ni nanj, misleč samo na obed svoje »male« ter da pokaže Manilovu in ostalim, Kaj zna premeten Taraskonec.
In ko se prikaže vrh stopnic iz hotela, svečan in s steklenico švicarskega šampanjca s pozlačenim zamaškom, zaploska Sonja z ro* kami in ga pohvali:
— Pa kako ste vendar to napravili?
«— Kaj jaz vem — človek si pomaga. Mi iz Taraskona smo pač tako. . •
O, srečni trenotki! Med najlepše v živ* ljenju junakovem bo štela ta ljubka južina, ko mu sedi nasproti, da, skoraj na kolenih divna Sonja, vse okrog njega pa je kakor de* koraci j a v kaki opereti:
Pod hotelsko verando stoje štirje Tirolci — dva velikana in dve pritlikavki v kričečih neokusnih capah, ld so, kakor da so jih kupili na sejmu od kake razpuščene komedijantske družbe. S svojimi ostrimi kriki:»An, anl« spremljajo rožljanje posode in kozarcev. . . . Strasiio napenjajo žile na svojih tenkih vra* tovih in neizmerno so grdi, bedasti in štorasti. Tartarinu se zde nekaj čudovitega. Cele pesti drobiža jim meče, da vaščani, ki stoje okrog razpreženega landauerja, kar zijajo.
»Šivijo Francija!« zamekeče glas v mno* žici, izmed katere se prerije visok starec v ćudni s srebrnimi gumbi odičeni modri oblo ki. Skrici se mu vlečejo skoraj po tleh, na gia* vi pa ima ogromen čako, ki je podoben kadi
za kislo zelje in s svojo silno perjanico takr» težak, da se mora starec šc z rokami loviti za. ravnotežje, kakor bi hodil po vrvi.
»Star soltat, . , kraljevska karda. , , Kari teset. a .«
Taraskonec, ki Še ni pozabil Bompardo* vi h pripovedk, sc glasno zasmeje, popaežikae starcu in mu tiho reče:
»Poznamo to, očka, poznaTrTo!^ . , 4 a mu da vseeno srebrn denar in mu nalije polu JerV zarec.
Tudi starec se zasmeje in pomeiiknc, če= prav ne ve zakaj. Tartarin vstane v vozu in dvigne svojo čašo. Vedno bolj ganjen, napo* sled že z mokrimi očmi krepko naniva najprej »domovini Franciji«, nato pa gostoljubni Svii, ci. Potem povesi svoj kozarec proti sopotnii kom in jim s tišjim glasom vošči, da bi se ia*» hko čim prej vrnili v svojo domovino*
Samo Sonja ga zelo resna posluša il sej trudi spoznati, kak je pravzaprav ta čudni* možakar. Ali tudi misli, kar govori in ali ie res napravil vse to, kar pripoveduje? Ali j? norec, komedijant ali samo čenča?
Komaj pa je Tartarin dovršil svojo na> pitnico in sedel, ko ga že vrže spet kvišku či* sto blizo gostilne izpaljen strel. . . Potem še eden, še eden in še eden. . . Tartarin se ves strese, napenja ušesa, poteguje vase smodai? kov duh. . i ' 1
— Kdo strelja?. , , kje je?. a * kaf se je zgodilo?, . .
U stran
m
SLOVENSKI NAROD*, dne 16. Junija 192i.
133 štev.
Politične uesfl,
Iz ustauo|uorae skupščine.
Telefonska In brzolaona poročila.
FramU llit o št. Vcsslčm.
junija. P res* biro poroča iz Pariza: V listu »Re* vue det Deux Mondeoc govori tf. Poincare o zadnjih dogodkih in ob* žaluje izgubo g. Veanića. Hvali ga kot državnika, ki je oživotvoril svoje sanje: osvobojen je vsega na« roda in njegovo zedinjenje. G. Po* incare veli: Ako so gg. Giolitti in Sforza na eni strani, g. Vesnić pa na drugi strani mnogo žrtvovali od svojih zahtev, so delali vsaj za bo* doče odnošaje svojih narodov. Ra* zen tega je rapallska pogodba orno« gočila Franciji, da se je pomirila s prijatelji, ki so ji dragi. G. Poinca* re je zadovoljen z ustvaritvijo male entente, katere osnova naj bi se
s sodelovanjem gg. dr. Beneša in Jonesca se razširila. Dokazuje, ako se Romunija in Srbija sporazume« ta v vprašanju Banata, da bi bil po tej konvenciji samo ie en korak do sklepa zdrave zveze med njima. G Poincare je poudarjal interese, katere ima Francija pri tem, da os ta« ne v zvezi z narodi, za kojih osvoboditev in okrepitev je toliko de* lala. Omenja simpatije, ki vežejo vse latinske narode, in zvestobo, ki jo kažejo Franciji Belgijci, Srbi, Romuni, Čehoslovaki in Poljaki. Na koncu naglasa potrebo, da naj Francija zbere okoli sebe vse te na* narode.
Iz ttalllMikega parlamenta.
—d Rim, 13. junija. Pri volitvi zborničnega predsednika je bil Izvoljen prejSnji predsednik De Nicola s 343 od 475 oddanih glasov.
— d Rim, 13. junija. Socialisti so sklenili, da bodo v parlamentu pozitivno delali, toda brez sodelo* vanj a z drugimi strankami. Proti vladi bodo vodili najstrožjo opozicijo. Zahtevajo popravo po teror* ju doseženih volilnih izidov in uki«
njen je kazni stavkujočih uradnikov ter iznova stavijo svojo socialne zahteve. V zunanji politiki za* htevajo priznavanje svobode in av« tonomije narodov, italijanske organizacije Južne Tirolske zahteva* jo od vlade, da bi bili njih interesi zastopani v senatu in predlagajo za to E rt ore Tolmeija,
Konferenca ministrskih predsednikov.
—d London, 13. junija. Chamber-lain je v spodnji zbornici naznanil, da so je konferenca ministrskih predsed-
nikov odgodila na prihodnji teden, ker je Llovd Georgu zdravnik prepovedal da bi se prej bavil z uradnimi posli.
Vladna kriza o flosfrfjL
—d Beograd, 14. junija. Presbiro poroča z Dunaja: Vladna kriza traja dalje, ker so pogajanja med strankami ostala brez uspeha. Krščanski socialei nočejo staviti konkretnih predlogov za
rekonstrukcijo vlade, dokler se vprašanje plebiscita na Štajerskem ne reši na zadovoljiv način. Panrermani. ki bi edini mogli rzbistriti situacijo, vodijo Še dalje akcijo, da se glasovanje Izvrši.
Ustala o Borali SlezliL
—d Katowice, 13. junija. Zadnjo noč se je zopet mnogo streljalo. Oboroženi vstaši so večkrat vdrli v mesto in streljali v raznih ulicah s stročnicami. Po občinah se nadaljujejo prisilni nabori.
—d Bytom, 13. junija. Davi so Francozi izvedli hišne preiskave Are-
tirali so pomožnega sirafmeštra In osem do deset Nemcev. 0 vzrokih se ni nič znano.
—d Pariz. 14. junija. Po poslednjih poročilih iz Gornje Slezije so zavezniške čete že zasedle novo cono razen majhnih odsekov pri Olešnu.
SprzteiHlfto- senik! predlogi.
—d Berlin, 14 junija. Kakor poroča »Vossische Zeitung« iz Pariza, je minister Loucheur snoči v telefonskem pogovoru izjavil, da predlogi Rathe-
naua vsebujejo natančen načrt o vsej obnovi opustošenih pokrajin in uvažu-jeio francoske protipredloge ter da so za francosko vlado sprejemi j ivi
Vikara! prizori o aaforskl narodni skupščin?.
godili viharni prizori. Poslanci so streljali z revolverji drag na drugega. Mu-stafa Kemal je zapretil, da poda svojo demisijo.
London, 13. junija. Listi javljajo iz Carigrada: Pri razmotrivanlu zadržanja kemalistov napram Angiiji so se v narodni skupščini v Angori do-
Iz Rnslle.
— d Moskva, 14. junija. Vse* ruski osrednji izvrše valni komite je postavil pisatelja Aleksandra Tolstega za kustosa Jasne Poljane, ki postane na podlagi tozadevnega dekreta splošna posest ruskega na* roda, ki mu bo trajen spomin na velikega misleca.
— d Moskva, 14. junija. Sov* jetska vlada se je resno potrudila
v boju zoper analfabetizem. Iz mnogih gubernij javljajo, da so re* zultati taki, da se zdi da bo analfa* bctizme kmalu konec. (To bi bila zelo razveseljiva vest, toda zdi se nam, da tudi boljševik! ne znajo delati čudežev, ker v par letih se pač ne da odpraviti analfabetizma, Uredn.)
Z oiek konceo sneta.
VVasblnzton, 13. j uma a, V re-prezentantski zbornici sprejeta resolucija Porterjeva gleda konca vojnega stanja z Nemčijo in Avstrijo se bo izročila skupni konferenci reprezentant-ske zbornice in senata.
—d Pariz, 13. junija. Kakor se poroča iz Smirne, je kralj Konstantin dospel tjakaj dne 12. t. m.
—d Dunaj, 14. junija. Od 16. t. m. naprej bo ekspresni vlak. ki trikrat na teden vozi z Dunaja čez Budimpešto v Bukarešto, vozil še enkrat ponoči.
—d Pariz, 14. junija. Donavska konferenca jo sprejela določila o raz-sojevanju pri prestopkih proti plovbne-mu in policijskemu redu in pripravila člen o ureditvi spornih vprašanj, ki bi nastala med različnimi državami in mednarodno komisijo.
—d Gradec. 14. junija. Uradniki in poduradniki vseh bank v   Gradcu so
danes popoldne vsled zavlačevanja odobritve dopustov sklenili, da ustavijo vse nadure.
—d Gradec, 14. junija. Danes le bila seja ravnateljstva klavnice, katere so se udeležili tudi zastopniki mestnega tržnega urada in zastopniki mesarjev. Na tej seji se je sklenilo,, da se s 15. julijem zopet uvede v Gradcu prost Živinski trg. Obenem se vzpostavi tržna mesarska blagajnica. Z vzpostavitvijo tega se bo zopet uredilo vprašanje živinskega prometa.
—d Pariz. 13. junija. Iz Angore se javlja: V odseku Brussa se je sovražnik umaknil po bojih blizu Kabadšinar-ja in Marmoradhiga.
—d Pariz, 13. jun. Letalo »Nord-stern«. ki ga je Nemčija oddala Franciji, je davi zapustilo Friedrichshafen in je dospelo zvečer v St. Cyr.
Iz naše hraljeuine.
peljati glavno progo in postaviti v njih obližje centralni kolodvor. (Menimo, da je vse to še muzika bodočnosti! Uredništvo.)
Želimo, da odločilni krogi do* bro proučujejo rudi druge načrte (na primer spel javo proge za Rož* nikom, ki bi tehnično najbrž ne bi*
s Regent poseti zavezniške prestoli ce. V parlamentarnih krogih se govori, da bo regent jeseni odšel v zavezniške prestolice London, Pariz, Rim, Bukarešto in Prago.
= Administrativna delitev Sloveli je. Vest, da je klub SKS stavil predlog glede administrativne razdelitve llržave (med tem Slovenijo v 2 okrožji, ljubljansko in mariborsko), ni točna. Res je le, da je dr. Vošnjak v svojem Imenu to zadevo sprožil, a je svoj tozadevni predlog v ustavnem odboru nmaknil.
r= Zcntijoradniki in vlada. Beograd, 14. junija. Danes je bil zemljo-radniški noslarlec Lazič pri min. predsedniku Pašiču, kateremu je razložil novo stališče zemljoradniškega kluba V vprašanju o ustavi. Zemljoradniki zahtevajo, da se v ustavi izbri&e uredba o agraru in izplačilu. G. Pašič je odgovoril, da ne more biti nobenega govora o kaki spremembi čl. 43. ustavo, da pa je vlada pripravljena dati zemljoradnikom dru ere koncesije, da bi mogli glasovati za vlado.
= Apel reške fugoslov. stranke radi Baroša. Reška jugoslo venska stranka je poslala ministrskemu predsedniku, zunanjemu ministru, predsed-ništvu konstituante in vsem klubom nastopno brzojavko: Nesramne zahteve italijanske delegacije pri trgovinskih pogajanjih izčrpavajo zadnjo kapljo potrpežljivosti vse Dalmacije in Primorske in Reke ter notrpožliivo*t vsakega Srba, Hrvata in Slovenca, Zadnjič prosimo: Ne dajte baroške luke Italijanom v interesu Jugoslavije in Reke, ker italijanska premoč na Reki i baroško luko bi značila vedno napetost in popolno paral i zaci jo noše gospodarske ekspanzije in trgovinske svobode! Obalna plovba in obalno ribarstvo v italijanskih rokah pomeni popolno gospodarsko pronast naroda v Dalmaciji, Primorju in Reki, pomeni, da se bodo v naš Hi vodah lahko svobodno kretali večni ogl-^duhi. Ako vztraja?© pri revi riti rapall«*ke pogod-fce. zahtevajte popolno annlacilo pogodbe in zahtevajte mejo — Sode. Vse Srbe, Hrvate in Slovence boste našli na braniku narodne časti in državnega življenja. Sedaj ali nikoli! Pokažite Italijanom, kaj je jugoslovenska pest. Pokažite, da je resnica, kar je nekoč rekel regent, da namreč trije bratje v objemu delaio čudeže. Večna sramota naj zedene onega, ki bo popustil pri nesramnih in razbojniških italijanskih zahtevah.
= PaŠlć V avdltenci. Iz Beograda poročajo: Včer?! donoldne je bil ministrski predsednik Pašič na dvoru, kjer ga je sprejel prestolonaslednik regent Aleksander v daljši avdiienci. Pašič je obvestil regenta o parlamentarni situ-ciji za časa njegove odsotnosti in o poteku debate o ustavi
s=r Ameriška politika. Ogromno pozornost je vzbudil govor novega ameriškega poslanika v Londonu, Ge-orga Harveya, ki je izjavil, da je Ame-
— d Beograd, 13. junija. Selo ustavotvorne skupščine je otvoril podpredsednik Miloš Cošić ob 1625. Posl. dr. Momčilo Iva nič je nato v svojem govoru grajal, ker pri razpravi niso prisotni poročevalci, kar ovira delo. Govori! je nadalje v prilog dvodomnega sistema. Glasoval bo preti oddelku VII. — Posl. Spasoje Piletlč (demokrat) j$ kritikoval v svojem govoru način, s katerim se vodi podrobna debata — Posl. Pavle A n g j e I i č (demokrat) kritikuie v svojem govoru govornike, ki so govorili proti oddelku, ki je v razpravi. Zahteva, naj se v načelu prizna aktivna in pasivna ženska volilna pravica v občinah takoj, v ostalih ustanovah pa naj se določi z zakonom. Pri čl. 80 zahteva, naj se določi, da pridejo zakoni, ki so bili sklenjeni v skupščini In ki jih kralj noče podpisati, pred referendum, da se narod izjavi In da dob! zakon z ozlrom na izid glasovanja sankcijo. — Posl. Ljubomir M a 11 č (radikal ec) kri tiku je delo opozicije'. — Posl. Čeda K o s t i č (radikalec) predlaga, naj bi se določilo, da smelo Izmed uradnikov kandidirati edinole ministri in nihče drugi. — Posl. Josip Kopač (soc. dem.) Je zahteval, naj se ustanovi ustavni parlamentarni odbor, ki bo skupno z ministrom za zunanje stvari Informiral vlado in skupščino o zunanjem položaju. — Posl. Triša P o p a d i č (zemljeradnlk) Izjavlja, da še ni prepozno za sporazum ter zahteva gotove Izpremembe v zmislu zahtev zemljoradnlkov. — Minister za konstiruan-to Marko TrifkoviČ Izjavlja, da je oddelek VII eden Ipmed najvažnejših ter nudi tudi jamstva, ki Jih imajo ustave drugod. Govorniki opozicije niso navedli stvarnih dokazov, temveč so ponovili samo, kar so navedli proti ustavi do sedal in kar je pobijal In pobil. Zatem se le minister bavil s posameznimi očitki, nakar se ie ob 21.10 pričelo glasovanje. Jugoslovenskl klub je ' glasoval proti celemu oddelku, komunisti so bili odsotni, socialni demokrati so glasovali samo za člene 71, 76, 77, 81—89, ravnotako so glasovali tudi republikanci, zemljoradniki so glasovali proti čl. 74 in 85. narodna socialista proti čl. 70. Oddelek VII. je bil sprejet z večino glasov. — Zatem Je minister za konstituanto predlagal, naj se oddelek VIII. razpravlja skupno S prehodnimi naredbaml pozneje ln da naj
la nič težje izvedljiva, pri kateri bf
Ea odpadli dragi novi mostovi čez jubljanico) ter upoštevajo vse razloge, ki govore proti temu pro* jektu, ki se zadnji čas najbolj lavo*
rika šla v vojno no zato, da bi pomagala Evropi ter M jo redila pred Nemčijo, pač zato, da pomaga sama sebi. Naglasa 1 je, da Amerika ni sla v vojno za demokracijo in sa rešitev malih narodov, ampak zgolj za svojo lastno korist. To je bila vsebina njegovega prvega govora v Londonu. Energično je tudi dostavil, da Amerika ne bo nikdar priznala Lige narodov. Predsednik Har-ding je imel v Broocklvnu ob priliki parade bivših ameriških vojakov, ki so se srečno vrnili z bojišča, govor, v katerem je rekel: Mi moramo biti tako pravičen in tako pošten narod, da ne bomo nikdar več klicani na vojno. Harding je bil navzoč tudi v Hobokenu v pristanišču, kjer so ležala trupla ameriških vojakov, ki so fih pripeljali iz Francije. Tam Je bil pri pogledu na MKX) krst tako ginjen, da so mu solze stopile v oči. Tudi tu je v svojem govoru povdarjal, da Amerika ne sme doživeti nikdar več nobene vojne. Amerika pozove države na mednarodno konferenco, katero namen bo, dobiti pota in sredstva, da se vse države razorožijo. Dotična resolucija je bila v senatu soglasno spreieta. Kakor znano, nameravajo Z jedinjene države potrošiti prihodnje leto za vojno mornarico nad 500 milijonov dolarjev. Pri tostvar-ni razpravi je senator La Foletto izvajal: > Veterani iz zadnje vojne trpe pomanjkanfe in ne dobivajo nikako prave bolniške postrežbe, kongres pa razmetava s stotine milijonov dolarjev in se pripravlja z vso silo za drugo vojno«.
= AngleSka na strani Grške. Iz
T/mdona poročajo: Kemalisti so dovolili bolfševiškim četam vstop v Anato-lijo pod pogojem, da ostanejo koncentrirane nasoroti Mezopotamiji. Po poročilih iz Aten Je odšla proti Metelinu angleška pomorska divizija^ dve kri-žarki, dve torpedovki in ena transportna ladja. Kralj Konstantin je dospel včeraj v Smirno. Baje prevzame poveljstvo nad armado.
=r Angleški krali med delavci. Is Londona poročajo: Kralj in kraljica sta obiskala zborovanje kovinskih delavcev. Ko 6ta vstopila, jima ie hčerka socijalno demokratičnega poslanca Jo-nesa izročila šopek cvetlic in vsi navzoči so se dvignili s sedežev. Predstojnik dotičnega mestnega dela je predstavil predsednika in tajnika delavskega društva, na kar se je razvnel živahen razgovor med gostoma in funV-*i?onarii. Sredi dvorane je kar naenkrat zaklical neki mladi mož: >Ka-ko je z brezposelnimi delavci?« Več navzočih mu je burno pritrjevalo. Drugi so hoteli vzklikanje preglasiti z neko ponevko ter so na to priredili kraljevski dvojici ovaeijo. Kralj in kraljica se nista nič ozirala na medklice, marveč se mimo nadalje razgovarjala. Nato sta si ogledala delavski dom. Ekstremiste, ki so bili zakrivili ono nevšečnost z medklici, so nato vrgli iz dvorane.
se preide na razpravo čUX. Jugoslovenakl
klub Je temu predlogu nasprotoval, predsednik pa Je pripomnil, da po poslovniku nI potrebno, da bi v razpravi sledili posamezni oddelki v zapovrstnem redu Pil glasovanju se je sprejel predlog ministra za konstituanto, nakar je Juzosloveastd klub zapustil dvorano. V debati o IX. oddelku je posl dr. Momčilo Ivanič ponovil v glavnem svoje amendemente, ki Jih Je predlagal v ustavnem odseku. — Posl. 2arko Miladinovič (radikalec) Je poleg ostalega grajal prvi odstavek čl. 110 In zahteva!, naj ne bo sedež kasacljskega sodišča v Zagrebu, temveč v Beogradu. (Med njegovim govorom so se čuli v srediiču glasovi: Glasujmo!) Po govoru posl. Cede Kostiča je predsednik prekinil sejo ob 20.10 ter določil prihodnjo za jutri ob 9. z istim dnevnim redom.
— d Beograd, 14. junija. V začetku današnje seje konstituante je naznil predsednik dr. Ribar, da je poslanec ČeŠič (radikalec) odložil čast podpredsednika 'in mandat poslanca vsled svojega slabega zdravja. Nato se je prešlo na debato o IX. oddelku ustave (sodna oblast). Prvi je govoril slovenski socialist dr. Korun, nato pa bosanski radikalec Lazarevič, ki se je v glavnem izrazil zoper odredbe člena 109. Za njim jc govoril republikanec Pejevič ter zemljoradnik Voja Lazič, ki je govoril zoper advokate. Ker se nihče ni več javil k besedi, se je oglasil za besedo pravosodni minister Gjtničič, ki je odgovarjal na izvalanja predgovornikov. H koncu svojega govora je Še omenil, da so nekateri poslanci protestirali proti temu, da bi se kot sedež kasadjskega sodišča določil Zagreb. Naglaial je, da se je s tem otelo manifestirati za idejo ravnopravnosti v naši državi. (Odobravanje pri demokratih.) Pri glasovanju so bili z večino sprejeti vsi členi IX. oodelka. Pri členu 110 (kasačijsko sodišče) je šest radikalcev glasovalo proti. Nato se je prešlo na razpravljanje o V. oddelku ostave.
— Kofaree inšenjerjev. Kolikega
pomena za ugled Slovenije in za po-globljenje ideje ujedinjenja je bil kongres inžGnjerjev v Ljubljani, dokazujeta pač dovolj jasno sledeči vsi Sloveniji namenjeni zahvali sekcije Beograd, oziroma Split. >Sekciia Beograde smatra za osobito prijatnu dužnost, da n ime svojih članova, izjavi duboku zahvalnost na bratskom i srdačnom dočeku i gostoprimstvu prilikom TL Glavne Skupštine u Ljubljani. Isto tako molimo Vaa da izvolite eaopstiti našu zahvalnost predstavnicima pokrajinske vlade i ljubljanske opstine, direkciji južnih železnica, upravi Glasbene Matice, direkcijama industrijskih preduzeca u Ljubljani, Mariboru i okolini i svima ostalima. Gospodjama i gospodjieame u Ljubljsni i Maribora dugujemo osobenu zahvalnost, što su sudelovanjem u dočeku ul ep šale i učinile da nam boravak bude još prijatniji. Čajanka u Ljubljani I simpatične gospod J i ce u sjajnoj slovenskoj nošnji kao 1 lepote cele Slovenije ostare nara uvek u najlepšo j uspomeni c. Sekcija Beograd. — >Nakon povratka Članova naae Sokolio   am Uubljauoko glavno
skupštine upravljamo toj bratskoj Sekciji naše najiskrenije zahvale za izvanredno srdačni i sijajni doček i gostoprimstvo. Naši članovi ne mogu da iskažu svoje udivljenje nad uzornim prijemom, bratstvom i savršenoj organizaciji sastanka, o nježnoj pažnji, ukusnom i otmenom aražmanu svečanosti, gozba i izleta. Oni su imali prigode, da upoznadu izvanredne prirodne krasoto našo Slovenije, i jaš drago-esnija plemenita duševna odličja naše slovenačke brace. Koliko god su nezaboravni lijepi enaovi i prizori skupa provedeni, toliko je za naše jedinstvo misli i rada od neizmjerne važnosti ovo naedjusobno upoznanje, koje jača našu narodnu svijest, i učvršćuje nepokolebivo uvjerenje u Jakost i uspjeh našeg narodnog jedinstva i kulturne snage. Naši su se drugovi povratili iz Ljubljane sa lakom vjerom, da u slo-venačkom dijelu našeg jedinstvenog naroda posjedujemo nailači stup našeg jedinstva i naše* budućejr gospodarstvenog 1 kulturnog napretka. Cestita-juć bratskoj Sekciji na izvanrednom uspjehu ovogodišnjeg sastanka, zahvaljujemo od svega srca na bratskoj lju-
bavl 1 pozdravljamo sve tamošnje drugo ve, koji su iivrsttuin i požrtvovnim, a nesebičnim radom omogućili onu velebnu slavu kolegijalnost t i narodnog jedinstva«. Sekcija Split
— Mavzolej v Lazarevcti. Meščani malega mesta Laz rev ca so sk^nili, da na svoje stroške zberejo in skupno po-kopljsjo kosti onih herojev Srbov in Cehov, ki so padli okrog Lazarevca za Čaaa prve avstrijske ofenzive v Srbiji, Računa se, da bo kakih 7000 okosti teh Junakov, od teh kakih 3000 okosU C -hov. katers bodo pokopali v posebnem mavzoleju v Lazarevcu. poles: njega pa bodo sezidali posebno spominsko cerkev. Minister ver in patriarh sta z največjim zadovoljstvom pozdravila ta korak vrlih Lazarevčanov in obljubili deputaciji, kl je prišla prosit odobrenja, svojo pomoč.
— Nov Ust v Suboflct Te dni je pričel izhaatl v Subotici socialno - demokratski list za Vojvodino pod naslovom »Nepszava« (Narodni glas). Urejuje ga vladni komisar bolniške blagajne Nikola Bogdanovid.
Reodrelzna domo-olna.
~- X Goriškega. V >»ov«kih na Cerkljanskem jo bila 6. t. m. velika nevihta, ki jo naprnrils ogromno škodo. V Gorenjih Novakih jo toča poMla vso poljsko pridelke. Voda je bila tako narasla, da je odnesla celo jezove, napravljeno za žago in milne. Nekemu poseetniku na koncu Lega Je v^da odtrgala pol hišo. — Oni ČWklJani. ki so bili zaradi upora uklonjeni odpeljani v Gorico, bo šo vedno v zaporih. Vsa zadeva je baje predložena višji oblasti v Trstu, kjer se zavlačuje na dolgo. Našim fantom so bili razprostrli po tleh slovensko zastavo in so zahtevali od niih, da naj jo poteptajo. Tega seveda niso storili. — Na cesti čoz Preval jo bil te dni napaden Avgust Kuljn*. Zgodilo se je to popoldne okoli w* ure. Dva laško govoreča Človeka sta ga ustavila, jeden mu je nastavil revolver na prsi, drugi pa rrra jo pffSisicaJ žepe in vzel denar. Potem sta roparia sbožala. Na takih napadih pri bolan dnevu je zasedeno ozemlje pilno bo goto. Ia fiteverjena poročajo, da je ponoči neki človek potrkil na okno barake, v kateri prebivata Antonija in Justina Vogrič, mati in hči. Zbil Je okno in s revolverjem v roki zahteval nni mu daste denar. Ko sta rekli, da nimata ničesar, jo prišel skozi okm^ v barako, zunaj pa eta stala dva njegova tovariša, po baraki je vso prebrskal in ko ni nič nssol. so vsi trijo napadalci kmalu zginili. Nato so v Gorici aretirali Per-kota, ki bi bil glavni nap^dahvs. — Civilni komisarilat v S?žani je razglasil glede koncesije sa krčm<\ da je za potrebo konsuma v vsem okraju I obstoječimi krčmami povsem zadosti preskrbljeno. Prošnje za podelitev krč marskih koncesij prihajajo dan na dan. Komisarijat pravi da je merodajno, za njegovo stališče tudi dejstvo, da Jo krčma pogostoma KhnialiAče lahkomiselnih ljudi, ki se tnko navadijo pohajkovanja, zapravljanja denarja in zanemarjanje svojih poslov doma. Prav je govoril. Odbijanje koncesij pa mora velja;i tudi za Italijane!
— Rešimo Trst!« Tako klico >f>a Nuova«, ki meč© na vlado, posebno pa na zunanjega ministra britka očitanja radi r^eo<rradskega dogovora glede reškega, pristanišča. Izvaja, da se italijanska vlada ni znala braniti in vpraša celo: Morda Je pa conte Sforza hotel to pogubo? Nasvetuje vse polno raznih ukropov in meni, da glavna rešdtev za Trat tifH v svobodni Inki. Sicer Jo poguba Trsta gotova! — Trpt se more rešiti v glavna le s korenito izpre-mombo Italijanske politike napram -Jugoslaviji, kar smo že stokrat povedali. Ali o taki ir.promembi nočejo glavni sastopniki Trsta nič sliJati. Pogubo Trsta pa pripravljajo v glavnem fašisti.
— Ts Šibenika, Italijani so razširjali vesti, da bodo Jugoelovertni takojv ko odidejo italijansko okupacijske čete, napadli v Šibeniku ostalo italijanske družine. Okrajni glavar Perković je radi tega obiskal italijanskega konzula Roka v Zadru ter mu izjavil, da se nobenemu Italijanu v ftibeniku ne bo niti las ukrivil. Nagel odhod nekaterih Italijanov jo zato naravno«t žalitev za Jugoslovane, ki so eivilisiran narod in niso nanram Italijanom storili ničesar, kar bi opravičevalo take vznemirljive vesti. Italijanskih družin je ostalo v Šibeniku samo not, vso druge so odšle.
Narodno gospodarstvo.
— Finančna vest is Avstrije. B lirjslca banka Mendelsthn bo ustanovila komciKlito na Dunaju.     Družabnik z osebraim jamstvom bo dn»-*danji ravnatelj neke dunajske banke.
s—* O industrijski krizi v Ital-JL Poizvedbe liata >Corriere della Sera<o vzrokih težke krize v italijanski industriji za podelovanje volne so dognale naslednje: 1. Ceno za volno so na svetovnem trgu tako oadle, da se v nekaterih produkcijskih deželah kolje ne-ostrižen* ovce, ker »o stroški za striženje višji nego cena za volno. 2. Italijanska volnena industrija prežlvl'a krizo, kakoršne še ni bilo doslej nikjer. Dela se povprečno tri dni v tednu za potrebe drŽave in za zalogo. 3. Pri grosistih in v mali trgovini je nakopičenega volnenega blaga, ki ga ni moč prodati niti pod produkctisko ceno. 4. Občinstvo ne kupuje, bodisi rat^gad:ij ne, ker ceno še vedno presegajo rajh
položlnva sredstva, bodisi, ker fo pričakuje nadaljnje padanj« cen. — Delavstvo bi so zadovoljilo a znižanjem
133. štev,
.SLOVENSKI NAKOJJ*, oiic Iti, junija tUStl,
Stran 9.
feezd, če bi ee zopet pričelo 0 polnim >hratovanjem; a industrijci ne morejo izpolniti te želje. Neki industrijalec je p krizi izjavil, kakor sledi: >Tu vidite posledice parole: >Več produkcije, manj porabe.« Jelo se je zviševati produk-:ijo, ne meneč se za odjem, v dobri veri, da je v večji produkciji spas. Smatralo se je za patriotično dolžnost, udeleževati se te tekme. Napaka pa je v pomanjkanju direktiv. Mi bi bili morali zvišati produkcijo onega blaga, katerega nabavljamo v inozemstvu, ne smeli bi se zanašati na izvoz blaga, s katerim je nasičen ne le domač trg, temveč tudi svetovni trg, le malenkosten del pomnožene produkcijske energije se je udejstvoval v poljedelstvu. Na drugi strani je konsument pričel štedi ti. Da je vojne konjukture konec, se je kmalu uvidelo. Za časa vojne se je razmeroma veliko izdalo. Država je sipala denar in njen vzgled je učinkoval. Kdo naj bi Štedil za negotovo bodočnost? Sedaj smo v času obnove. Država štedi in po njenem vzgledu državljani. Znano je, da je bilo italijansko ljudstvo vedno zelo varčno. Dasi-ravno padajo cene, ne kupuje stvari, ki jih more pogrešati. Dokaz temu je
dejstvo, da so se kljub industrijski krizi zvišala vplačila pri državnih hranilnicah. Sredstev za pobijanje krize, ki bi mogli praktično učinkovati, ne vidim, treba počakati in se tolažiti s tem, da se tudi drugim ne godi bolje.< !
-—g Posojilo dežele Štajerske. Bančni konzorcij, kateremu pripadajo vsi večji dunajski bančni zavodi, štajerska eskom])tna banka in štajerska banka v Gradcu ter banka za Gornje Avstrijsko in Solnograško v Lincu, je prevzel od dežele Štajerske nominale 100 milijonov kron b% zadolžnic.
— Stinnes v Čehoslovaški. Čeho-slovnško časopisje je jako vznemirjeno vsled korakov, ki jih je podvzel Hugon Stinnes v ta namen, da bi si gospodarsko pridobil tla v Čehoslovaški ter si deloma udinjal ondotno industrijo, ker se je bati, da bo potem velikonemška kovinska industrija podi mila čeho-slovasko in da bi se utegnilo širiti vse-nomško gibanje v Čehoslovaški. Med tem nakupuje Stinnes na Ogrskem nadaljnje premogovnike in železne rudnike. Nakupil je tudi že nekaj podjetij na Slovaškem ter skuša sedaj razširiti svoje operacije tudi na malorusko oko- j lico v Karpatih.
Dneune uesfi.
V Ljubljani.  15. junija 1921.
— Zdravsteno stanje Nj. Vel. kralja Petra.  Bulletin  z dne   14. t. m. o
zdravstvenem stanju Nj. Vel. kralja Petra preteklo noč se glasi: Nj. Vel. kralj je prebil noč mirno. Temperatura se giblje v normalnih mejah med 36.2 In 36.8, dihanje 2S do 40 na minuto, žila 7S, dobra, posinjelost sluznic je minimalna, otekanje na nogah je manjše. Splošno stanje je dobro.
— Z univerze. Za dekana filo* zofske fakultete za študijsko leto 1921—22 je bil izvoljen gosp. prof. dr. Artur G a v a z z i, za prodeka* na pa gosp. prof. dr. Ivan Pri* j a t e 1 j.
— Klerikalci in protidržavna agitacija. Vsakdo pri nas ve, da vzdržuje klerikalna stranka pri nas in na Hrvatskem sistematično pro= tidržavno propagando. Na čelu te propagande stoje gotovi katoliški duhovniki, ki netijo z vsemi sred? stvi v ljudstvu mržnjo proti drža* vi, odpor proti državni oblasti in besno sovraštvo proti srbskemu delu našega naroda. To so notorič* ne činjenice, ki jih ni mogoče spra* viti s sveta, ako »Slovenec«, »Do* moljuboc in ostala klerikalna glasila Še tako kriče, da je to zgolj zlobno natolcevanje in obrekovanje. Fakta govore dovolj jasno in glasno! Do* slej so se klerikalci omejevali na protidržavno agitacijo in propa* gando v domovini, sedaj pa so jeli rovariti proti državi rudi v inozem= stvu, skušajoč s tendenci j oznirni vestmi v inozemskih listih ustvariti nerazpoloženje v tujini proti naši kraljevini. Zatekajo se v nemške in v zadnjem času tudi v francoske liste. V Parizu odlagajo svoje od* padke v list »Libre Parole«, glasilo francoskih klerikalcev. V ta list so poslali dne 6. t. m. poročilo o kle* rikalni svečanosti, ki so jo prire* dili v Zagrebu ob obletnici Device Orleanske. V tem poročilu čitamo med drugim: »Par cet aete unique les Croates ont voulu exprimer leurs profondes svmpathies pour la France catholique, tant aimee chez nous, et montrer a tout le peuple croate, persecute par le gouvernes ment hostile de Belgrade, a. Y heu* re presente menace dans son exi=? stence religieuse et nationale!« (S tem edinstvenim činom so Hrvati hoteli izraziti svoje globoke sim* patije za katoliško Francijo, ki jo tako ljubijo, in pokazati vsemu hrvatskemu narodu, preganjanemu po sovražni beogradski vladi in se^ daj ogroženemu v njegovi verski in narodni eksistenci, vzor krščan* skega patriotizma, ki je edino spo* soben, da jim zopet pribori nazaj njihovo versko in narodno svobo* do.) Klerikalna sodrga laže svetu, da jo preganja sovražna vlada v Beogradu, »da je ogrožen hrvatski narod v njegovi verski in narodni eksistenci« in zatrjuje, »da si bo treba zopet nazaj priboriti versko in narodno svobodo«. Zakaj pa klerikalni brezdomovinci ne pove* do, na kakšen način se jih ogroža v njihovi verski in nacijonalni svobodi? Ali je morda vera in narod* nost ogrožena zgolj zato, ker je konstituanta sprejela kancelpara* graf? Seveda, ako je kancelpara* graf istoveten z narodnostjo in ves ro, potem sta zares v nevarnosti tudi ti dve svetinji. Toda doslej še nismo slišali, da bi bil kancelpara* graf identičen z vero, še manj pa z narodnostjo! In »nazaj je treba zo* pet priboriti versko in narodno svobodo«! Imenitno! Ali so morda Hrvatje vživali narodno svobodo pod Madžari, Slovenci pa pod A v* strijo? Da, takrat so jim vladah Habsburžani in pod Habsburžam so prosto lahko uklepali ubogo hr* on svobodo! Zakaj? Zato, ker so jim Habsburgovci dovoljevali, da so prosto laho uklepali ubogo hr* vatsko in slovensko ljudstvo y kle*
rikalne verige. Ali ie umljivo, zakaj se opaža v klerikalnih vrstah sedaj to neutešljivo koprnenie po a v* strijskem gospodstvu, čemu ta ne? brzdana mržnja proti lastni narod? ni državi in proti domači narodni dinastiji?
— Socialisti in g. Prepeluh. Da* našnji »Naprej« piše: G. Prepeluh ni vpisan v nobeni organizaciji naše stranke, da torej že iz tega razloga ne more biti štet med člane. Svoja odborniška mesta v stranki je pa odložil takoj po volitvah v konstis ruanto, ko ni bil izvoljen. Iz načeb nih razlogov načelstvo JSDS in KDZ dozdaj o tem ni razpravljalo v javnosti, ker ne smejo pri nas od= ločevati osebnosti. Vseeno je, če kdo odstopi — stranka ostane stranka tudi brez takih »vodite* ljev«. Zdaj pa, ko nas napada g. Prepeluh v svojem listu radi naših jasnih pojmov o samoupravi in jih imenuje »zmešnjavo«, ko hodi celo k našim zaupnikom in jih hoče pri= dobiti za svoj »avtonomizem«, smo morali vsem somišljenikom pove* dati, da ni več socialni demokrat. Iz tajništva vemo tudi, da dohajajo vprašanja, kaj s Prepeluhorn, ker posamezniki na deželi niso vedno poučeni o vsem. Stranko pa ne smemo prepustiti zopet tako vetro* vom, kakor v komunistični dobi.
— K županskim volitvam v Mariboru. »Tabor« piše: Obmejno jugoslovensko mesto Maribor je dobilo soc. dem župana, ker je slo* venska klerikalna stranka razcepila svoje glasove in ostala s 3 glasovi nevtralna, s 4 pa je podprla soci* jalne demokrate proti narodnim socijalistom. Ta politična taktika je značilna za klerikalno »sloven? stvo«. V Ljubljani so klerikalci podprli narodne socijaliste, v Ma* riboru pa so jih izdali. Maribor je na meji, nekoč so rudi rekli, da je nemško mesto, zato je črna inter* nacijonala podprla rdečo. — Nas rodni socijalisti so prepričani, da so jim podžupansko mesto p ribo? rili soc. demokrati. To je pa velika zmota v računu. Socijalni demokra* ti in komunisti so imeli skupno 17 glasov in vse te so oddali za svoje* ga kandidata Slanovca, katerega bi bili radi kandidirali poleg župana Grčarja. Ker je torej izključeno, da bi bili narodni socijalisti od te stra* ni dobili pomoč, preostane le edina možnost, da so klerikalci s 4 gla? sovi priborili Grčarju župansko mesto, a z vsemi 7 glasovi pa Rog* liču mesto podžupana.
— Rezultati županskih volitev v mariborskem okraju. Izmed 165 občin v mariborskem okraju je do sedaj znan rezultat iz 161 občin, in sicer imajo župana SKS v 31 obči* nah, soc. demokrati v 12 občinah in klerikalci v 118 občinah. Ker je za več občin priglašen rekurz, bo končno razmerje približno nastop? no: klerikalci 100, med SKS in soc. demokrati pa se porazdeli 65 občin.
— Promocija Slovenke za doktorja medicine. Danes 15. t. m. promovira na zagrebškem vseučilišču za doktorja medicine ga. Eleonora Jenko - Grover-jeva, praktična zdravnica v Ljubljani. Ona je že leta 1907. kot redna slušate-ljica ženske medicinske fakultete v Petrogradu z odliko položila predpisane izpite in dosegla zdravniško diplomo. Ko se je pozneje nastanila v Opatiji, ji J© leta 1911. ministrstvo za notranje zadeve v sporazumu z naučnim ministrstvom, potem ko je dunajska fakulteta izjavila, da je njena diploma enakovredna avstrijskim diplomam, dovolilo izvrševati zdravniško prakso na Primorskem in Kranjskem brez nostrifikacije. Med vojno 6e je gospa Jenko - Groverjeva preselila v Ljubljano in tu nadaljevala zdravniško prakso. Da pa zadosti formalnostim, je zaprosila za nostrifikacijo svojo diplome. Nostrifikacijo Je sporazumno z ministrstvom   proaveta   Uvedla medi-
cinska fakulteta v Zagrebu, kjer bo naša odlična rojakinja danes slovesno promovirana kot doetor medicinae univerze. Naše iskrene čestitke.
— inženorski izpit je s prav dobrim d ehom napravil g. Ivan Bar ti na \      : tehniški šoli v Brnu.
III. skupina jugoslovenskega h!-.- e^a društva se vrši letos v Ljul liani dne 8., 9. in 10. s-ptembra. Ten &: Tuberkuloza v Juuo-laviji. Pokrajinska zdravniška društva naj javijo do 15. julija referente in referate tajniku znanstvenega odseka dr. Tone Jamarju v Ljubljani Nevčlanjeni zdravniki naj se obrnejo naravnost na imenovanega tajnika. Za stanovanje se jo priglasiti do 1. septembra pismeno pri dr. Jerneju Demšarju. Na razpolago bodo sobe v hotelih proti plačilu in privatnih hišah brezplačno. Želeti je, da se skupa udeleže tudi dame, ki bodo nailjubeznjivejsp sprejete po damskem odseku Slov. zdravniškega društva (načelnica ga. S 1 a j m a r j o -v a). Občni zbor. oziroma znanstvena predavanja se vrše v Narodnem domu vsak dan od 9. do 12. in od 3. do 5. popoldne. Za legitimacijo plačajo gospodje 20, a dame po 10 dinarjev blagajniku drju. A. Praunseisu. Da se da priliko udeležencem do medsebojnega spoznanja, se priredi v sredo dno 7. septembra v Unionu pozdravni večer, dne 8. septembra banket, dne 9. septembra koncert v Unionu in po koncertu čaianka v Kazini. Dne 11. septembra so projektirani izleti na naša krasna jezera Bled in Bohinj, v nehotične Kamniške planine in v našo slavnoznano Rogaško Slatino. Morebitna vprašanja glede prireditve je nasloviti na dr. Gorica r j a v Ljubljani, deželna bolnišnica. Tvrdko. ki želo razstaviti kirur-gične mobilije in instrumente, naj to prijavijo dr. P. Defrnneesehiju v Ljubljani. Šubičeva ulica 3.
— Pozivljemo Slovenske umjetnike grafičare da nam do 20. o. mj. pošlju svojo mape ili pojedine crteže za Češko - iugoslavensku izložbu, koja će se otvoriti 27., 28. in 29.rvi. 1921. Pošiljke se šalju na R. F. Magjera. Osijek 1, Gajev trg 4. Procenti se neće uzimati za pojedine radnje. Cene se imaju čitljivo ispisati kao i naslovi slika ili mapa. Molimo da to prenesu vse Slovenske novine, jer je u interesu razvoja naše grafske izložbe.
— Mariborski vladni komisar dr. Poljanec bo po izročitvi svojih poslov dodeljen kot komisar k ma* riborskemu okrajnemu glavarstvu.
— Velik hotel v Mariboru. Bratje Tavčar ustanavljajo družbo, v kateri bodo tudi Hrvatje, ki na« merava na mestu dosedanjega ho* tela Stadt \Vien na Aleksandrovi cesti zgraditi velik, najmodernejše opremljen hotel, ki bo prvi v vsej Jugoslaviji. Samo zgradbeni stroški znašajo po načrtih najboljših švi* carskih strokovnjakov 80 milijonov kron, stavbe oprema vred pa 200 milijonov kron. Nameravani hotel bo štirinadstropen in bo vsekako presegal najvišje stavbe v me* stu. Zavzemal bo tudi prostor se* danjega bioskopa. Družba je kupila stari hotel baje za 200.000 kron. Novi hotel je projektiran za pri* bližno 200 oseb s kopalnicami, ve* liko koncertno dvorano in še pose« bej dvorano za društva. Poleg re* stavracije za domače goste se zgra* di posebna restavracija za hotelske goste.
— Zlet na Cerkniško fezero. V nedeljo 19. t. m. napravijo rrzna društva iz Maribora. Celja in Ljubljane zlet na svetovno znano presihajoče Cerkniško jezero, katero so bode začelo ravno okrog nedelje izgubljati in bo do 23. t. m. že popolnoma suho. Zraven si bodo ogledali novo italijansko mejo, ki teče tik ob jezeru, razne starodavne gradove in tabore trga Cerknica.
— Poselsko nagrade. Kranjska hranilnica razpisuje 60 poselskih nagrad po 50 K za posle, ki najmanj deset let nepretrgoma služijo pri enem in istem gospodarju in ki so najmanj pet let vlagatelji Kranjske hrrnilnice. — Prošnje zp nagrado je vložiti do 30. junija 1921.
— Iz Rogaške Slatine nam pišeio: Sezona se razvija vedno živahnejše, rkoravno so nekateri elementi razupili naše krasno zdravilišče, češ da je tukaj vse tako drago, da si le malokateri zamore privoščiti tukajšnjega zdravljenja. Glede prehrane so cene iste, kakor v naših mestih, za naše brate iz juga celo malenkostne. Kopališča so opremljena z vsem konfortom, tako da ne zaostajamo kvalitetno za nobenim svetovnim kopališčem. Ravnokar smo čuli, da je vlada odvzela tukajšnemu zdravniku dr. Simonitschu naslov ko-pnliškega zdravnika. Pozdravljamo z zadovoljstvom ta korak deželene vlade, ki je vendar enkrat spoznala da bi bila sramota za celo našo Slovenijo, ako bi še v nadalje dopuščala, da se masti v našem državnem zdravilišču mož, kojega je poslala Avstrija kot pi-jonirja germanstva k nam. Kaj je počel dr. Simonitsch kot nekdanji župan v Konjicah, kako se je vedel pred in posebno med vojno napram našim zavednim ljudem v Rogaški Slatini, tega mu menda še niso pozabili naši »p. v<-jevci. In vendar ie imel predrznost, da se je hvalil napram Jugoslovenskim gostom, ki ne poznajo razmer, da je dober Jueosloven, a ko ravno se ne more iznebiti svojega >tschc na koncu imena in akoravno se je pri ljudskem štetju izdal za Nemca. Mogoče se bode se spomnil, kako ie zavrnil dr. Muleja, prejšnjega zdraviliškega ravnatelja — Nemca, ker je ta obiskal zavedno obi-telj pri Sv. Križu, češ zdraviliaki rav-
natelj se ne sme tako daleč spozabiti, da obiskuje >vindišec rodbine. Takih in enakih dogodkov iz njegovih bojevitih časov poznamo dovolj. Radi bi tudi vedeli, kam je izginilo njegovo odlikovanje od prestolonaslednika Aleksandra, kojega je prejel pred vojsko, ko se je zdravil regent v Rogaški Slatini — ? ! Težko ga bode dobiti nazaj, a baš sedaj bi bil lahko ponosen nanj! Toliko v vednost tistim >zaved-nimc Slovencem, ki so dosedaj podpirali tega gospoda, najzagrizeneišoga sovražnika Jugoslovenov, od katerih je dobro živel.
— Nova poštanska sveza sa jugoslavenskim dijelom Istre tipo; stavljena je sada preko Rakra i Jelenja za poštanski ured u Kastvu. kao i onaj u Sv. Mateju. Tko dakle piše u ova potonja mjesta, kao i u Srdoči * Sv. Križ, Hosti * Pohljin, Studenu, Rečinu, Trinajstiči i. dr. mora na listovima označiti da idu preko Bakra, jer je dosadašnja po* štanska sveza preo štacije Matulje prekinjena.
— Moderna vzgoja.« Iz Maribora nam poročajo: Na naši ljudski deški šoli imamo modernoga veroučitelia, frančiškana Cirila Vrečka. O njegovi vzgojni metodi je tukajšnjo časopisje priobčilo že marsikatero grajo, pa kakor vidimo, brez vsakega uspeha. Te dni se ie v 3. razredu zgodil neverjeten slučaj. Nek Orlovič ie Sokoliča, sina redarja Tomažiča, psoval s >sovo<, nakar ga je deček zavrnil s >čukom<. V gotovem oziru sta oba dečka zaslužila primerno grajo. Ali naš moderni katehet je vzel svoje vrvi (frančiškanski pa") ter ž niimi do krvavega nabil pO nogi samo Sokoliča. Ker jenoga vsled rane otekla, se je oče, čeprav nerad, obrnil do zdravnika, ki je konstatiral vzgojno metodo g. kateheta Vrečko. Koliko časa bodo šolske oblasti to vzgojo še trpele?
— Kako izgine premog iz železni-niških vozov, to sta na postaji Tezno opazovala dva železniška detektiva, ki sta videla, kako sta dva železničarja stoječ na vozu s premogom, med premikanjem metala premog čez voz na tir. Bila sta v svoj posel tako zatopljena, da niti nista opazila obeh detektivov, ki sta se vspela na voz ter ju opozorila. Vodja oddelka je kot priča red kazenskim senatom izjavil, da se na ta način premog iz železniških vozov izrablja tudi za druge železniške potrebščine in ne samo za pregretje parafina, na kar sta se obtoženca izgovarjala. Obsojena sta bila eden na 3, drugi na 4 dni zapora.
— Prve zgradbe v Mariboru. Maribor je mesto, kjer so že nad 10 let žo ni nič več gradilo novih stanovanj. Kakor čujemo, bo to mrtvilo prvi vzbudil bogati stavbenik Kiffmann, ki je prodal svojo hišo za dva milijona in si zgradi novo palačo v vrednosti 8 milijonov kron. Od slovenskih podjetnikov se doslej še ni nihče zganil niti s kakšnim malim načrtom. Ravnokar pa izvemo, da se tudi od slovenske strani ustanavlja večja družba, ki bo po najmodernejšem sistemu že letos pričela graditi mala stanovanja, tako da bodo lahko prišli tudi manj imoviti tekom gotovih let v posest svoje hiše z malim vrtom. Zgradba teh stanovanj bo v tehniki tudi glede materijala nekaj epo-halnega za sedanje draginjske razmere. Če 6mo prav poučeni, je ustanovitelj te nove družbe ravnatelj velikega podjetja z lesom >Drava< g. K.
— Električna napeljava v Mariboru le polagoma napreduje. Vzrok niso snmo hišni ppsesrniki, ampak največ stranke same, ki se branijo napeljavo na njih stroške. V predzadnjem mestnem sosvetu se je to vprašanje že reševalo z različnimi nasveti, do defini-tivnega sklepa ni prišlo, zlasti ne. ker se splošni prisilni vpeljavi upira juri-dično stališče, po katerem se ne moro siliti ne gospodarja, še manj pa stranke k taki napeljavi. Pokazalo so je, da je to mogoče izvesti le sporazumnim potom. Tako je del občine Krčevine ob mestnem parku sklenil splošno nape-liavo, ki je v glavnem vodu že izgotov-liena. Kar se ne da doseči po privatnih nišah, bi bilo izvršljivo za javne ulice. Tozadevni kredit je mestnemu električnemu podjetju mestni sosvet že dovolil, treba je le nekoliko več podjetne energije, da se še zaostali načrti tudi izpeljejo. V temnih nočeh se namreč v Mariboru navadno dogaja, da ostanejo stranske ulice ne le deloma, ampak popolnoma nerazsvetljene.
-«- Gospodinjski tečaj za učiteljice.
Poverjeništvo za kmetijstvo priredi v času od 25. julija do 27. avgusta t. 1. pettedenski gospodinjski tečaj za učiteljice na kmetijsko - gospodinjski šoli v Marijanišču v Ljubljani. V ta tečaj se sprejemajo prosilke pod sledečimi pogoji: 1.) da imajo najmanj 5 let ljudsko šolske učiteljske prakse in uspo-sobljenostni izpit za ljudske šole, 2.) da so s kmetije doma oziroma, da so se s kmetijskim gospodinjstvom že praktično pečale, 3.) da so že po svojem dosedanjem delovanju pokazale potrebno zanimanje in voljo za gospodinjski pouk, 4.) da so iz krajev, ker je upati, da se naprej ustanove gospodinjsko-nadaljevalni tečaj in 5.) da napravijo koncem tečaja izpit o predavani učni tvarini in si pridobe s tem izpričevalo I učne usposobljenosti za strokovni pouk j na kmetijsko - nadaljevalnih tečajih.
Prosilke naj poleg tega navedejo (brez ; prilog) v prošnji tudi vse druge običajne podatke glede starosti, rojstnega kraja, dovršenih študij in dosedanjega službovanja. V tečaj sprejete učiteljico dobe v zavodu prosto oskrbo. Sprejete udeleženke se moraio z reverzom zavezati, da se bodo točno udeleževale pouka in ravnale v vsem po odredbah vodstva. Prošnjo aa sprejem x kmetij-
sko - gr>sT>odinjski tečaj je vlagati naravnost pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani in sicer najkasneje do 5. julija t. 1. Za štajerske učiteljico se bo izposloval potrebni dopust.
— Javno kopališče v Lazah. Kopa* li:ki vlak vozi iz Ljubljane ob 11. uri 20 min., iz Laz pa vozita dva vlaka, prvi ob 1S.30, drugi ob 19.51. Povratni vozni listek velja 6 K. Občinstvo se ponovno opozar'a, da drži v kopališču strogi red in snago. Stranišče bo postavljeno v prihodnjih dneh. Vstopa in izstopa jo dovoljen samo po dohodni brvi, poškodovanje poljskih nasadov, sadnega drevja itd je kažnjivo. Prepovedano jo kuri:i v kopališču in trgati fašine. Preskrbljeno je, da bodo občinstvu na razpolago po zmernih cenah mrzla jedila in brezalkoholna pijača. — Ker jo glavna struga na-sproti dohodne brvi nevarna, naj nikdo ne plava preko tega mesta, ki bo označeno s svarilnim napisom.
— Pretep na Kodeljevem. Hlapci mestno občine so se na Kodeljevem pretepli zaradi neke žen-rine.
— Nesreča v kurilnici južne železnice. Ključavničarski mojster Ivan Sla-novec je v kurilnici južno železnice pribijal pri dimniku pločevinast okril-nik. Med delom pa s^ jo dimnik, ki je bil pri temelju razpokan- podrl in je težko   poškodoval   ki ]učavničarakenl
pomočnika Viljema Marolta. Kamenje mu |e zlomilo desno nogo v kolenu. Prepeljali so ga v javno bolnišnico.
— Velika konj-ka tatvina, štirje zagoreli in črni tihotapci so pred dnevi v Begunjah pri Cerknici Izi ršill veliko in drzno tatvino konj. Okoli 1. ure ponori so odpeljali posostniku Francetu Debeveu dva mlada konja, vredna 30.000 K, in posestnici Franji Do Toni tudi dva konja, vredna 20.000 kron. Tatvino pa so kmalu zapazili in Ao tisto noč se }e pričelo po orožnikih in domačinih zasledovanja tatov, ki so v divjem diru gonili konje po begunjskih' in planinskih gozdovih. Konečno so jih skoro dohitoli. Tihotapci, videč skrajno nevarnost, so konje popustili in pobegnili.
— Bombardma gostilne. Pet po-
nočnjakov-razgrajačev je pozno v noč prišlo v gostilno Ivana Tomca na Vodovodni cesti. Razgrajali so in vpili. Vrgli so jih ven. Tedaj pa so obkolili hišo jn jo začeli temeljito bombardirati s kamenjem. Razbili so več šip.
— Zdravilišče Gleichenberg, Štajersko, Avstrija. Vsi bolniki, ki trpe na naduhi, emfizemu, obolelosti srčnih' mišic dosežejo tu z izbomimi zdravilnimi sredstvi in znamenitimi zdravilni-; mi vrelci (Konstantinov in Emin) ozdravljenje in olaišanjo svojih bolezni. Prebivatno dovoljenje so dobi tu takoj po prihodu na podlagi zdravniškega izpričevala. Inozemceni daje, da dobe vizum, potrebno dovoljenje občinski urad zdravilišča Gleichenberg. Avti in vozovi so pri prihodu vsakega vlaka na razpolago. Preskrbljeno je za dobro prehrano in razvedralo gostov. 4066
— Pozor! Cenjenim naročnic kom na deželi vljudno naznanja* mo, da zaradi natiska novih našlo* vov ta mesec ne bomo ustavili lista nikomur. Zato pa prosimo, da se cenj. naročniki, katerim je naročni« na zapadla ta mesec, točno odzo* vejo in pošljejo pravočasno naroc* nino.
noua cesta Črna -Šoštanj.
(Dopis iz Mežiške dolina)
Po plebiscitu dno 10. oktobra 1920 smo prebivalci Mežiške dolino ostali takorekoč zaprti od celega sveta. Imamo sicer deželno cesto do Prevalj (17 km), toda to je pa tudi edina prometna zveza. Pred plebiscitom smo imeli še dve cesti, eno preko Bleko in drugo preko Homa na pliberško stran. Mežiška dolina se sama s svojimi pridelki ne more preživeti. Skoziinskozi industrijski kraji s tolikim delavstvom so navezani na dovoz živeža. Zelo veliko živil smo poprej dobivali iz pliberške-ga polja. Sedaj je to nemogoče. Zato srao primorani dobavljati vse po želez* niči in potem še draga vožnja iz Prevalj v Mežico in Crno. Dočim so poprej kmetje in drugi prodajalci iz pliber-Škega polja sami pripeljali svoje pridelke in jih tem lažje bolj po cenj prodali, moramo sedaj živež veliko dražjo kupovati. Sadje smo dobili tudi iz šo-štanjske okolice, toda od tam so je mo-i ralo prinesti vse v koših, ker ni prave ceste. Ker smo torej popolnoma odrezani od pliberško okolice, se je naše težišče preložilo na jug, toda z jugom nimamo nobenih prometnih zvez. Iz Crne preko št. Vida v Šoštanj je takorekoč samo slaba kolovozna cesta, čez Kramar co v Z g. Savinjsko dolino sploh nobene cesto ni. Torej smo takorekoč zaprti, kakor ptič v kletki. Izhod samo na eno stran in še ta proti severovzhodu proti Spodnjem Dravogradu. Ravno ta izhod je pa še iz drugega stališča za celo dolino zelo opasen. Sedanja državna meja z Avstrijo teče paralelno samo nekai kilometrov z reko Mežo. V slučaju kakšnega zapletljaja z Avstrijo smo takoj zaprti. Sovražnik lahko železniško postajo Spodnji Dravograd takoj obvlada. Torej na to stran v takem piuča:u nii misliti ni. Proti vzhodu in iugu pa nobenih prometnih zvez. Tudi bi naše vojaštvo težko branilo Mežiško dolino, ker jo dostop z juga tnko težaven. Z eno besedo: Mežiška dolina je takoj prepuščena na milost in nemilost sovražniku. In kaka velikanska škoda bi bila za Jugoslavijo, če pomislimo na našo bogato indufltri* jo, ki je razvita po celi dolini]
4. stran.
.SLOViiNSKi NAKOl)*, dne 16. junija 192 L
133. tšCr.
Iz zgoraj navođenih gospodarskih /akor še posebej iz etrategičnih ozi-■jov je torej nujno potrebno, da se zve-4e imenovana dolina z dobro cesto od Orne preko prelaza St. Vid v Šoštanj, preko Kramarce pa vsaj toliko, da so nore a vsakim vozom v Zgornjo Sa-
vinjsko dolino. Upamo torej, da bo država vpoatevala to važno in tehtno razloge in ugodila nujni iolji in potrebi prebivalcev Mežiško dolino tor ukrenila vse potrebno, da so izvršijo potrebno prometno zvezo«
Tiskouna zadruga.
Letošnji občni zbor Tiskovne zadruge, Id so je vršil 12. t m., Je pokazal, da se bo fearvfl iz skromne zadruge, ustanovljene sredi vojne, eden naših najvčjih kulturnih S« književnih zavodov. Poleg Ljubljanskega £vona je izdala Tiskovtia zadruga ob najneugodnejših razmerah od začetka leta £917. pa do danes 38 knjig najraznovrstnej-£e vsebine v 120.000 izvodih. Toliko knjig ni v tam času izdalo nobeno drugo slovensko založništvo. Da nudi kolikor mogoče pazBSno vsebino in privabi najrazličnejše sloje k čitanju, je začela tiskovna zadruga Isdajafi celo vrsto zbirk in knjižic. Med vsmi ji dela gotovo najvčjo Čast zbirka »Slovenski pisatelji«, v kateri izdaja dr fv. Prijatelj slov. klasike, Jurčič, Tavčar, Stritar, Jenko, Podlimbarski L dr. so tu na programu. Jenko je že izšel, Jurčič Izhaja, ffavčar začne Se letos. Širšim slojem in ljudskim knjižnicam služi zbirkaProsvetl In Zabavi, ki jo za »Zvezo kulturnih društevc zalaga Tiskovna zadruga. Njen namen je, jponanskovati starejše izvirne povesti In romane Izšle so Kaševe Dalmatinske pojesti In Staretova Lisjakova hči. V kratkem Izidejo Dolenčevi spisi o Krasu. Nato ^Stritarjeva povest Sodnikovi. Mladinska literatura je zastopana z Milčinskega Tolovajem Matajem, ki je vzbudil splošno pozornost in ki je razprodan in katerega II. natis s pripravlja, Šor lijev i m Bobom in Tedijera^ Clke Jove-Zmaja Kalamandarijo let* Waschtetove Pravljicami. Raz ven Kalam andari je so vsi mladinski spisi opremljeni z Izvirnimi ilustracijami Pravljice celo % večbarvnimi. V doglednom času izide dr. Šorlijeva mladinska povest »V deželi Člrlbircev«.
Tuja literatura je zastopana v Prethodni knjižnici in Shakespearovi zbirki. Prva prinaša najboljša dela svetovne literature. Dosedaj so izšl! štiri zvezki. Dostojevski: Besi, Goncourt, Dekle Ellza; Cervantes: Tri novele; Anatol France: Plngvinski otok. V Usku so nadaljnl zve-ski: Barbusse, Ogenj,AndreJeveve povesti. V rokopisu gotovi: Koster, Till Eulenspl-grel; Fogazzaro, Svetnik; Flaubert, Salam-bo itd. Shakespearjeva knjižica prinaš v Vzornem Župančičevem prevodu in krasni zunanji opremi najboljše Shakespearjeve "drame, Dosedaj so izšle dve: Sen kresne noG In Macbefh. V tisk gre Othcllo. Pripravljeni so pa še nadaljni prevodi. Kadar bo Izšla cela napovedana serija 10 dram, bo zbirka v ponos vsaki knjižnici Poleg Sha-Ičespearja se pripravljajo tudi prevodi Jbsenovih dram. i
Izven teh zbirk, namenjenih leposlovju, je izšla Še cela vrsta knjig, kakor Debel j ako ve pesmi Solnce m sence, Oolarjev Rožni grm, Simona Jenka Pesmi, Stritarjeva antologija, Antona Novačana drama Veleja, Peiglove humoreske Tik za fronto. Izidejo pa v kratkem humoreske Milčinskega ter pesmi med vojno umrlega nadarjenega poeta Zbašnika. Cankarjev zbornik je že delj časa v tisku.
Poljudnemu znanstvu je posvečena zbirka »Pota In cilji«, Id izhaja v jako lepi opremi, ki jo le oskrbel I. Vavpotič. Prva dva zveska sta prinesla Mclikovo zgodovino Srbov, Hrvatov in Slovencev, tretji in četrti Vebrov Uvod v filozofijo, peti in šesti, ki izide te dni, pa Melikovo Jugoslavijo, ki podaja zemljepisni pregled naše države. Sedmi in osmi zvezek je tudi Že skoro dotlskan in prinese dr. Prijateljevo študijo o Ruskem realizmu. Nadaljni zvezki se pripravljajo.
V Zbirki političnih, gospodarskih in socialnih spisov je izšlo dosedaj osem zvezkov. Prvi trije so socialno-zdravstvene (Zalokar, O ljudskem zdravju; DerC, Dojenček; Demšar, Spolne bolezni), naslednji politične vsebine. Obravnavajo zlasti vprašanja, ki se tičejo postanka in ustroja na?e države. (Sagadin, Naš sadašnji ustavni položaj; Dokument o Jadraaskeir vprsšannt, Ogris, Borba za jugosloven^o državo, čo-rovlc, Rasa in vera v srbski prošlosti) Eden je posvečen pravu. (Pitami** Prave m revolucijo). Prihodnji zvezki oDelodaniJo študije o liberalizmu, klerikalizmu in komunizmu ter poljudno zdravstveni spis dr, Tičarja, Nalezljive bolezni.
Tudi Izven teh zbirk je Izšlo več spisov, ki zasledujejo razne praktične cilje (Volilni red za konstltuanto, Volilni red za' občinske volitve, Zbirka vojaških zako-konov SHS). Še pred počitnicami izide dr. IleŠičeva Slovnica srbohrvaškega jezika.
Delo Tiskovne zadruge je res vsestransko in se Izvršuje po premišljenem in dobro napravljenem načrtu. Treba je le, da bo imela na razpolago dovolj gmotnih sred-stv, ki jih ji morajo nuditi črtajoče in kupujoče občinstvo ter vedno večje število zadrugar je v. Dosedaj je štela 145 Canov, ki so plačali 750 deležev. Za izvedbo vseh načrtov ji dosedanja glavnica gotovo ne bo zadostovala. Za lani Izkazuje 12.613 K čistega dobička, iz katerega    se izplačajo
po sklepu občnega zbora 6% obresti deležev.
Kultura.
— Zaključek gledališke sezone v Tjfnbljani. Snoči se je z baletnim večerom zaključila tudi operna sezona. Operni zbor ima skušnje se do 28. trn. Počitnice trajajo do i. avgusta. Opera pripravlja Kienzlovo opero >Evangelj-nikc in Janačkovo >Jenuio<, balet pa mirni čno igro > P Lesna legenda« Bista Sovina.
— Kriza v mariborskem Narodnem gledališču je stopila v resen štadi). Ravnatelj Nučič Je naslovil na gledališko oeobje odprto pismo, v katerem »fravi: Na korist razvoja in procvita Narodnega gledališča, ki mu nočem škodovati odlagam z 31. julijem svoje upravniške posle, želim, da celokupno osobje ostane zvesto novi upravi in da se ne razide.
— Turneja, mariborskih gledaliških igralcev. Meseca julija priredijo člani mariborskega gledališča ga. Bukšekova ter gg. Skrbinsek in Bratina turnejo po vsej Sloveniji.
— Strindbergovo znamenito dramo »Pelikan« ponovi v drugič jutri v četrtek dramatski odsek šentjakobskega naprednega društva. Pri snočnji predstavi Jfc bila dvorana nabito polna in so igralci Želi za svoje, res umetniško Igranje, burno odobravanje gledalcev, Bajti hibe prve predstave so sooči izginile. Jutrišnja predstava se začne ob pol 9. zvečer. Dvorana je v Florijanski ulici 27, prvo nadstropje, poleg Flori-|anske cerkve in vabimo občinstvo, da poeeti predstavo in so prepriča o ?r*trajni delavnosti naslh vrlih Sentja-kobennov. Predprodaja vstopnic v Šentjakobski napredni knjižnici danes in Jutri zvečer od pol 6. do pol 8.
— Zaloga mnzflcalll trgovskega doma. Milan Auman v Krškem, Slovenija. Po vsej jRnsiJi razširjena popularna izdaja muzl-knllj »Sjeveraaja Lira« se Je preselila v Jugoslavijo. O. Auman se je lotil tega, pri nas gotovo zelo nehvaležnega dela. »Severna Lira« v ruskih glazbenih krogih ne salva nfkakega ugleda; nasprotno: vsled svoje neumetniške vsebine, k! pa ima dosti ljubiteliev po šantanih, kavarnah In na 'družinskih zabavah, jo dobro misleči ruski glasbeniki preganjajo, ker izpodriva Irfflrmvo narodno pesem. Kako silno je napadalo svoičas rusko glasbeno časopisje Slavjansktga ln hčer, ki sta nesla s svojim '^vrtnim« zborom evropelzirano, popolnoma pokvarjeno rusko narodno pesem med sv«!! Se mnogo slabše harmcnlzlrane, aranžirane za gostilniške lokale, pa so narodne m ciganske pesmi »Severne Lfre«. Pred meno! leži 12 zvezkov (2901—2012) v obliki, kakor Tih Izdala »S. L.« Lični, Čedno Tiskani, po vsebini pa strašno monotoni, mestoma rnizerni Trije kosi za klavir: »Rusko-tlavjansM salonski ples«, snana S. Smlthova »Chanson rnese« In »A murski valovi«, valček, vso skupaj umetnosti niti za groš; pri fem seveda še ponatiski Ostalih devel zvezkov vsebuje
ruaitti narodna
ske romance In pesmice za ruske ljudi, ki radi posedajo po javnih lokalih in se siti navdušujejo za ruski mraz, za trojke, bc-beučke In zvončke, za »verjovečko«, »va-lenke«, travuško« itd„ kadar jim to zapoje sentimentalno - poredna večerna pevka. Umetnosti, kakor rečeno, tu ni absolutno nikake, no, naroda, ki ljubi take stvari, pa je po ruskih mestih mnogo. Pri nas ga dosedaj, hvala bogu, še ni. Sicer upam, da Auman »S. L.« ni namenil nam Slovencem, temveč pri nas bivajoČlm ruskim beguncem; toda vendar dvomim, da se mu bo stvar izplačala, če niso pri izdaji kakšne posebne olajšave ali kaj drugega, česar še ne razumem. Čudim se, da je »izdal« in
ima v zvezkih »S. L.« stokrat ponatisnjene stvari, kakor n. pr. »Rudeči sarafan*, »Vhod gladiatorjev« Fučika, odlomke Iz »Ptic pevk« Offenbacha, iz »Vaške časti« Mascanija, Iz »Pajaca« itd AH plese: bostonski, španski, paragvajski, culukafrskl itd. Pod št 2916 ima Forov »Cruđflx«, pod št. 2920 pa »Pod križem« Istega Fora!! Zdi se ml, da je dovolj. Po mojem mnenju bi g. Auman storil mnogo bolje, ako bi po-tratil vsaj en del svoje založniške energije ter založil, recimo, vsaj eno dobro ju-goslovensko reč. Naši komponisti Imajo mnogo lepih stvari; vprašajte škerjanca, Ravnika itd. In z založbo enega njih del bo g. Auman več storil za stvar našega glasbenega napredka, kot z vsemi 2000 in še več zvezki »Severne Lire«. —C—
— »IstorUa crkve Srba. Hrvata I Slovenaca«. Inicijativom arheologa Do« Trana Bulica 1 naših prvaka Istoričara pokrenulo se kolo naučenjaka, svjetovnih I crkvenih, koli će Izraditi južnoslovensku crkvenu Istoriju, obiju crkvi, zapadne I Iztočne. Ministarstvo prosvjete shvatilo je veličinu nančenjačkog 1 kulturnog pothvata, pa !e odobrilo, da se odboru tih naučenjaka, koji se prozvao Hlvrlcnm Sacrum vorlra 60.000 dinara za 1921. 1 1922., za Iztražlvanja. koja će se tjekom godine podunimati, a ujedno i za nabavu priručne biblioteke. U odboru se nalaze naši najbolji naučenlael Istoričarl (petnaestorlca) Srbi, Hrvati 1 Slovenci (većina je unrv. profesora. Od Srba su profesori Sianojević, AnastazTJeviĆ, CoTović. Vullč, Rađonić, RadeiMČ, od Hrvata Bullć. Klafć, Slšlć, Jelenlć. Rltttg. Pa-vić. Novak a od Slovenaca Kos, Haunt-man. KovačTČ. Grlvee). Predsjednikom je zaslužni don T. Bullć. podpredsjedntcfma muv. prof. 5. Sfanojevie* ! Msir. S. Rlttfg, blagajnikom unrv. prof. Čorović, a tajnikom trniv docent V. Novak, Program rada podijeljen je u tri serije. Prva }s do dolaska ratnih Slavena na Balkan, druga od dolaska do tursko« perljoda, a treća finski perflod do 1790. Uz naše aaučenjnke sudlelovaćs I strani napose |e uvelike an-gažovan znameniti francuski specialista za najstariju crkvenu historiju Dom Oermaln Morin, koji fs već počeo s predradnjama u Zagrebu, a nastaviee na Strani. Odbor as obraća ovime   na snv_ nai eplskopai
1
me podupre, materijalno I moralno, da se započeti posao krene on ako vi m Životom, kako to hoće njegovi pokretači, a i sama ideja. Izvori I studije štampače se na tešem i na jednom svjetskom jeziku.
Solatno.
— Sprejem učencev v prvi razred ljubljanskih srednjih šol za ftoldko leto 1921 /20. Na I. državni gimnaziji, državni realki, državni realni gimnaziji in državni realni gimnaziji z nemškim učnim jezikom bo vpisovanje učencev v prvi razred v nedeljo dne 26. junija 1921^ od 8. do pol 12. Učenci naj se priglasijo v spremstva staršev ali njih namestnikov ter naj prineso s seboj krstni list in obiskovalno izpričevalo zadnjega razreda ljudskih šol. Zunanji učenci se lahko zglase tudi pismeno. Sprejemne preizkušnje pri čno v četrtek dne 30. junija 1921 točno ob 8. zjutraj.
— Na kr. državni gimnaziji v Kranja se vrše vsprejemni izpiti za prvi razred dne SO. juniia t. 1. od 8. dalje. Vpisovanje bo dne 29. t. m. od 9. do 12. Učenci, ki žele biti sprejeti, naj prineso s sabo krst. list in obiskovalno spričevalo zadnjega leta Vnanji učenci se lahko prijavijo pismeno, če pošljejo omenjeni listini po pošti.
— Sprejemni izpiti za I. razred državne realke v Mariboru za šolsko leto 1921 ^22 se vrše v soboto dne 2. julija 1921 dopoldne ob pol 10. (pismena naloga) in popoldne ob 3. (ustni izpit). O snrojemu se odloči še isti dan. Priglasiti se je ali osebno v pisarni dne 30. junija in 1. julija dopoldne od 9. do 12. ali pa tudi pismeno po pošti r>d 1. julija. Predložiti je treh* izpričevalo o dovršenem četrtem razredu ljudske šole, potem kritni li^t, domovnico in potrdilo o stavljenih kozah.
SoholsrooT
— Zlet v Osijek. Vse slovenske sokolske župe poživljamo, da javijo najkasneje do 20. t m. brzojavno udeležbo za zlet v Osijek, da vemo pripraviti zadostno število vozov za posebni vlak. S posebnim vlakom se vozijo samo pravočasno prijavljeni udeležniki; kdor ni javljen do 20. t. m., se mora voziti z navadnim vlakom, za katerega pa veljajo tudi polovične vozne cene a sokolsko legitimacijo. Z upe naj pazijo, da to pravilno uredo in razjasnijo svojim članom. Društva ob progi Novo mesto - Karlovac se vozijo s posebnim vlakom, ki odahaja iz Zagreba 26. junija ob 820. Ta vlak ima zvezo z rednim vlakom, ki odhaja iz Novega mesta ob 1.31. Članice, ki ne nastopijo v telovadnem kroju, prosimo, da se udeleže zleta po možnosti v narodnih nošah. — Savezno starešinstvo.
— Dramatični odsek Sokola v Ljutomeru je končal svojo šestmesečno sezijo. Dne 4. In 5. junija je vprlzoril zadnjo igro »Nijobo« s prijaznim gostovanjem gospe Bukšekove in g. Bratina Iz Maribora. Igra Je nad vse dobro uspela. Dramatični odsek je v pretek'! seziji res sijajno vršil svoje delo. Vprizorilo se je 8 iger, ki so se vsaka skoraj dva do trikrat ponavljale. Zlasti so nam ugajale: »Nebesa na zemlji«, »Rodoljub iz Amerike«, »Španska muha«, »Za hčer« ter otroška igra: »Pogumni Tonček« ki je bila res nekaj krasnega. Vso čast ter naše največje priznanje zaslutita neumorno delavni režiser g. Peme ter predsednik dram. odseka g. sodnik dr. Turato Njuna zasluga je tudi. da lina naš Sokol sedaj res krasen oder, katerega je pogrešal že dolgo. Tudi netitrudljivlm igral-cem-diletantom ln diletantinjam se naj-iskrcneje zahvaljujemo za njihovo požrtvovalnost ter vztrajnost. Upamo, da ta <k1-raor, oziroma počitnice ne bodo trajale preveč dolgo ln nam bodo naši igralci zopet kmalu nudri prijetne večere. Torej na svidenje ako prej ne vsaj že meseca septembra. Zdravo!
— Posebni vlak v Osijek. Iz LJubljane vozi v Osijek posebni vlak, ki odhaja Iz Ljubljane 26. junija t 1. ob 0.40, iz Litije 1.13, iz Zagorja 1.29, Trbovlje 1.34, Hrastnik 1.39, Zidani most prihod 1.48, odhod 2.40, Sevnica 312, Ralhenburg 3 32, Kiško 3.40, Brežice 4.04, Zapreslč 4.34; s tem vlakom Imajo zvezo: Gorenjci, vi. St en ob 20.43, Dolenjci, vlak St 1016 ob 20 20, Vrhnika, vlak St 5705 ob 19.20. V Zidanem mostu se priklopljo temu vlaku sokolska društva iz Štajerske, In sicer imajo zvezo Maribor, vlak štev. 49, iz Maribora ob 22.10, Savska dolina vlak 5tev. 4S15, v Celju ob 18 37, nato priključek na *lak ste v. 49, dohod v Zidani most ob 0 18, Pra-gersko vlak Štev. 225, tam čakajo na vlak Stev. 49 Iz Maribora, kateremu se priklu-čljo. Bratska druStva In župe poživljamo, da se drže točno teh navodil, da ne bode zmeSnjav ter da so vsi udeleženci točno na svojem mestu. Radi event. pojasnil, se naj obrnejo župe Se direktno na Savez. Istočasno poživljamo župe, da do 15. t m. javijo udeležbo zletnl kancelariji v Osijek ter Istočasno odpošljejo denar za zletne legitimacije in prehrano. Vsi župnl In društveni načelniki ln tudi drugI ostali funkcl-jonarji naj skrbno prouče navodila za zlet v Osijeka, katerih naj se tudi drže. S ttm bo mogoče vzdržati red In bo veliko manj nezadovoljnosti med udeleženci. Posebni vlak priđe v Osijek ob 18.. nakar te podajo društva naravnost v odkazana Jim prenočišča župnl in druStvenl načelniki se morajo pa takoj podati v zlerno pisarno« da dobe zletne legitimacijo m druga navodila. Med vožnjo mora vladati pri vseh društvih vzoren red. Vsak se mora držati navodil načelnika, zaradi cesar morajo biti supal načelniki v stiku I njim, da dobe pravočasno potrebna navodila. Odredbam železniških organov se je brezpogojno pokoravati. Med vožnjo je strogo prepovedano Izstopati.
— Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu, da je društveni sluga končal s pobiranjem članarine za prvo polletje leta 1921. Del plaeariih listkov Mi« ai aUoao kljub tam. d» aa J»
skušalo članarino večkrat izterjati. Drugi del plačilnih listkov je nedostav-ljiv, ker so nekateri člani in članice spremenili bivališče, odnosno stanovanje, ne da bi društvu naznanili spremembo. Prosimo prizadeto članstvo, da poravna članarino v dobi od 16. do 22. junija letos med 6. in pol 8. zvečer v odborovi sobi v Narodnem domu. V slučaju, da v tem roku članarina ne bo poravnana, oziroma društvu ne dospejo pismena, pojasnila ce bo v smislu društvenih pravil v poštev prihajajoče članstvo smatralo kot odstopivse ter črtalo iz članskega imenika.
— Sokolsko društvo v fti^d priro*li v nedeljo 19. junija t. 1. veliko javno telovadbo na vojaškem letališču v Šiški. Vstopnina k telovadbi: sedeži I. vrsto 5 D, II. vrste 4 D. III. vrste 3 D, stojišče 2 D; k dopoldanski skušnji 1 dinar; k vrtni veselici 2 D. Predprodaja vstopnic pri bratu Wei!ponifu, Celovška ee.*ta. Sodeluje «rodba dravske divizije pod vodstvom c. dr. Cerina.
— TrbovclMvi Sokol. Ze dolco časa hrepeni trboveljski >Sokol< po lastnem domu. kjer bi se nemoteno rnz-vijal, vz^aial sokolsko idejo, gOfU ljubezen do svojega naroda in domovine, ki jo posebno pri nas tako pomanjkljiva, da jo zamore na novo zbudi i samo u«pe«no del ">v«mje, Sokola K<°r pa zahteva taka zgradba v današnjih Časih ocromne svote nam je priskočil na pomoč brat rrerovec Frane Dežman in nam brezplačno odstopil velik kos remlii^ča* na katerem naj bi Ftal sokolski dom. Trboveljsko sokolsko društvo p? mu za ta velikodušni dar iskreno zahvalili le in želi. da bi pra še drucri Trboveljrani pridno posnemali, kajti čim preje bo stal dom, tem prHe bo prodrla v našo dolino iu-rroslovenska misel, ki jo teptajo tako brozsrčno premnogi bresdomovinci, ki so se zadnji čas razpasli.
E2ru5tuens uestl.
— Brezkonfesijonalei, svobodomi-sleei! V soboto 18. junija ob 9. zvečer v zadnji sobi Narodne kavarne porae-nek o ustanovitvi >Svobodne Misli«. Udeležite so vsi!
— Društvo prijateljev poljskega naroda. Dne 6. t. m. se je vršil občni zbor >DruStva prijateljev poljf=ke£ra naroda«, na katerem se je pretresalo društveno delovanje zadnjega leta. Gospodu prof. drju. Fr. ricšiču, ki je radi odsotnosti iz Ljubljane in preobilice poslov odložil predsedniško mesto, je občni zbor izrekel priznanje in najtoplejšo zahvalo za njecrovo požrtvovalno in uspešno delovanje. Dne 13. t m. se je konstituiral novi odbor in sicer »le-doče: predsednik docent dr. Vojeslav Mole, podpredsednik dr. France Štele, tajnica gdčna. Ljudmila ' Če»rmakova, blagrainik prof. dr. Josip Debevc, odborniki: prof. dr. Fran Ilešič, Brani-mir Kozinec Vilko Mazi, prof. dr. Rur dolf Mole, Albin Prepeluh, prepledo-valca računov: podravnatelj dr. Janko Vrančić in računski svetnik Albin Zaje. Društvo namerava nadaljevati svoje započeto delo in kolikor mogoče razširiti svoj delokrog, gojiti stike s Polivko in seznanjati našo javnost s poljskim narodom, njejrovim jezikom in njegovo kulturo ter prirejati v to svr-ho predavanja in sestanke. V jeeetni pa se zopet otvori kurs poljskega jezika na kar z o sedaj opozarismo.
— Društvo slovenskih sodnikov je imelo evoj letošnji redni občni zbor dne 22. mena t. 1. Po poročilih tajnika in blagajnika, iz katorih izhaja, da. je društvo v preteklem letu štelo 258 članov ter se nahajalo v ufirodnOm finančnem položaju, vršilo 90 se volitve odbora. Izvoljeni so bili: za predsednika sodni svetnik Peter KerŠič, za od-lK»rnike: nadsvernika Fran Peter-1 i n in Anton B u 1 o v e c, svetnik dr. Pavel Skaberne in Anton L a j o -vic, državni pravdnik dr. Avgust M u n d a, okrajni sodnik dr. Gašper Sto j kovic ter avskultant dr. Josip Luli k, vsi v Ljubljani; za poverjenike: državni pravdnik dr. Ivan Jan-č i č v Mariboru, državni pravdnik dr. Martin R u s v Celju in svetnik Anton K u d e r v Novem mestu. Občni zbor jo odobril rudi pristop društva k novoustanovljeni zvezi vseh v državi ob-8toiečih sodnijskih društev s sedežem v Beogradu. Za tem je poročal predsednik o vsebini načrta zakona o sodnikih, katerega je v ta namen od ministra pravde v Beograd sklicana komisija izdelala v času od 7. do 21. maja. Poročevalec je omenil tudi pričetek poslovanja zveze sodniških društev, ki je že dosegla preklic na sodniške dodatke naloženega dohoininskega davka, ter se zlasti tudi zavzela za to, da se čimpreje izenačijo prejemki sodnikov v Srbiji in izven Srbije. Občni zbor fe bil zelo dobro obiskan in prav tako rudi prijateliski sestanek sodnikov, ki se je vršil prejšnji večer pri štruklju.
— Občni zbor društva bančnih uradnikov. V sredo dne 15. t. m. ob 8. zvečer se vrši v veliki dvorani Mest-nejra* doma prvi občni zbor društva bančnih uradnikov. Pripravljalni odbor prosi, da se ga tovariši zanesljivo ndeležik>.
Gospodarske oesfl.
BORZE.
—d Zagreb, 14. junija. Devize. Be-rolin 209.50—210.50. Budimpešta 58 do 58.50, Italija 732—738, London 548 do 551, Novi Jork (kabel) 147.75—148, Novi Jork (ček) 145—147. Pariz 1165 do 1170, Pra*a 200.50-201.25, Švica 0—2465, Dunai 22—22.50. Valute. Ameriški dolarji 143.50-144.50, avstrijske krone 22.50—23.50, carski rublji 32 do 34, Češkoslovaške krone 198—0. angle-UU funti       0, Iraoooaki franki 0 do
1155, napoleondori 455—460, nemške marke 212—211, romunski leji 223 do 230, italijansko Ure 730—735.
—d Curih, 14. junija. Devize: Be> rolln 8.55, Holandija 196.50, Novi Jork 602, London 22.45, Fariz 47.-M), Milan 30.60, Bruselj 47.50, Kodanj 101.50, Stockholm 132.50, Kristijanija 88, Madrid 77.75, Buenos Aires 185, Pra#a 8.20, Varšava 0.50, Zagreb 4, Budimpešta 2.275, Bukarešta 8.90, Dunaj 1.225, avstrijske krone 0.92.
— g   m. medn. velesejem   v Pragi (Pregled čchoslov.  industrije.)   (Dalje.) V druži vrsti poljedelske obrtnlje stoji Izdelovanje piva ln liha.   Svetovno   ime Ima »plzensko pivo«   pod   znamko »prazdroj*, katerega   se   Je   pred   vojsko Izvažalo 500.000 hI   letno,     torej   polovica vsega eksporUiesa piva. Vzrok Izborne kakovosti čeSkega piva je češki   prvovrstni Ječmen, ki se ravno tako izvaža (do 190.000 ton iet-no) ln pa svetovnnznanl čeiki hmelj. Kar se gojenja hmelja tiče. zavzema naša republika po severoameriSkih   državah druga mesto v svetovnem Izdelovanju,   od katerega   odpade   na   naio državo 1/9—1/10. Razvita obrtnlja liha Izdelava v premnogih tovarnah   v   normalnem    času primemo 1,951.000 hI, in staji izdelani lih z 300.000 hI letnega Izvoza na 4 mestu Izmed vseh držav. Lesna obrtnlja zahva'1 svoj raizvoj ve* llkemu bogastvu gordov, ki pokrivajo 32% vse     ploSčine     naše   države   ln dajejo 10,800.000 ms mehkega lesa. Od tega zreže 3100 žag čez 6 milijonov m1,   ostanek se porabi za rudnike,    celulozo, brzojavne In telefonske droge. Čez 2 milj. m8 trdega lesa pa se porabi za železnlčne prage za tlakovanje, za parkete in sode.   NajglavnejSe U lesne obrtnije je pa izdelovanje pohlitva v 50 tovarnah, posebno iz vpognjenega lesa, znanega pred vojsko kot avstrilskl izdelek. Če prav se je izdelovalo pri nas in se ga izvažalo 90%  Koše In Jerbase Izdeluje 10, pipe In ustnike 9. palice In biče 10 to-varen.   Med Izvozne Izdelke ipadajo tudi Sčetke,   kl se Izdelujejo v 24 tovarnah. — Igrače so se v začetku Izdelovale doma v gorskih pol rajinah.   Pozneje se Je ta cbrt tako razvila, da imamo sedaj 50 tovarn, Id Izdelulejo raznovrstne lesene igrača, ra-zun   tega pa Se Iz stisnjenega  papirja ln pleha,   kakor  tudi   punčke  Iz paplrjevu gmote t rx>rcelanovlmi glavami. — V Izdelovanju glasbenega orodja Je na CeSkcm, v deželi glasbe,   zaposlenih čez 3000 delavcev;    polovica teh Izdeluje doma gosle ra drugo podobno  g'asbeno orodje, polovica pa pihala. Olasovlrje ln harmonije prve ka* kovostl izdeluje 10 tovaren. Bogastvo našfli lesov Je dalo dalje povod velDd papirni Industriji, kl Je s 1/3 navezana na izvoz. V 63 papirnicah  so  Izdeluje   do 220.000 ton (40% Izvoza) papirja vseh vrst Izborne kakovosti,   kakor Je n. pr.: pergament nI, časopisni, cigaretni papir. V 7 posebnih tovarnah se izdeluje nad 50.000 ton celulose, od katerih pripada Izvozu 30.000 ton, v 44 tovarnah pa 12 000 ton lepenko (40% za Izvoz). Dobro razvito Je tudi izdelovanje papirnega blaga vsake vrste. Keramična obrt najde doma dovelj surovin m IzvaJa po celem svetu 75—80% svojih Izdelkov, kl te rabijo   za   tlakovanje,    obkladanja, za ognotrajne   lončene   ln falencovo posode, % letnega   pridelka Izvrstnega kaolina ln lončene gline se raJpoSilja v inozemstvo. Porcelanska obrt zavzema 100% nekdanja avstro-ogrske monarhije ln Izdeluje posebno na zahodnem Celkem   sveto znani belL barvani In tehnični porcelan,   od katerega izvaža 90% po celem svetu. Steklarska obrt Je ena izmed najslavnejših v češkoslovaški republiki. Izvoz znaša 80—90% celo izdelave. Zaradi Izborne kakovosti si Je pridobilo čeSko steklo svetovno Ime. V 200 tovarnah Je zaposleno 60.000 delavcev, snujejo se pa 5e nova podobna podjetja, da tO bo Izdelovanje češkega stekla na ta način zvISalo v najkrajšem  časa  Izdelujejo te najraznovrstneJSa stekla, n. pr.: votlo, kristalno, barvano, bruSeno, tolčeno, slikano, pozlačeno, tlačeno, steklo ra Sipe, ure itd Izdeluje se 60% pihanega, 25% Slpnega fn 15% stekla za steklenice Posebno znano jo kristalno steklo iz Bora (Haida), In Javlo-neSko (Gablonz) tfago je edino tvoje vrste daleč okrog.  Središče  steklene blžuterlje je če5kl sever (Tumov, Javlonec), granatnega stekla pa Praga. Ker je dosti domačega sladkorja In sadja Je Izdelovanje Jest-vin posebno razvito. Največ se Izdela slaščic in čokolade, od katere se Izvaža 60%, dalje finega peciva, testenin Izdelkov, za-kuh,   rnarme^d,   ovočnlh sokov, ovočnlh vin,   llkerov,   ovočnlh ln ribjih konserv. Svetoznani so Izdelki Iz prekajenega mesa, posebno praske Sunke. Kemična Industrija Je osredotočena   na   severnem ČeSkera ln obsega 90% nekdanjih   avstro-ogrskih Izdelkov. Velikega pomena Je Izdelava umetnih gnojil .raznih kemičnih produktov, kromov, masUl,   firneža,   barvil, eteričnega olja, dišav, sveč, mila, streliva ln podobnih snovlj. Veliko se Izvaža grafita In svinčnikov.   Mnogo je rafinerij mineralnega o'ja, kl Izdelajo do 36.000 cistern letno. Izdelovanje trsuja. V 260 tovarnah izdeluje 10.000 delavcev v tednn   150.000 surovih kož za Izvoz, In obsega   Imenovana obrt več kot 2/3 nekdanjih avstro-ogrskih kožnih Izdelkov    Znamenito Je lidelovanje podplatov, gonilnih Jermenov In prvovrstnih tehničnih koženih predmetov. Čevljarska obrt obsega 80% nekdanje avstro-ogrske izdelave ln Je osredotočena   na vzhodnem CeSkem ln na srednjem Moravskem.   V 250 tovarnah izde'a 40.000 delavcev   vsako leto 41 milijonov   parov obutve vsake vrste, navadne, prvovrstne ln športne. 70% cele Izdelave   se   Izvaža v Inozemstvo, češka Irhasta obrrnlla obsega 70% nekdanje avstro-ogrske izdelave fn Izgotavlja posebno kože za rokavice.   Rokavlčnrska obrt ena Izmed najvažnejših, ima svoje sredHče v Pragi. V gorah s Izdeluje 1.250.000 parov usnlenlh rokavic na leto, od katerih trejo tri četrtine na NemSkn in Angleško. Izdelovanje tkanin zastopa 80% izdelkov nekdanje Avstro-Ogrske.   Obrtnlja bomba'a t tremi In pol mi'i'onl vTeten ln 125.000 tktl-nlh strojev In 170.000   valeov za tiskanje vzorcev se osredotočule   na severnem m vzhodnem Calkam Ur na aajviE&ajp Mmp<
133. Stev.
.SLOVENKSI NAROD- dne 16. junija 1921.
stran 5.
slrem Volna te Irdeluje V Brnu, Iglavi, ftp-nova (Jagerndorf), Ubercih (Keichenber*), kakor tudi na Slovaškem m i tej t skoro pol milijona vre ten in ved kot 40.000 Očajnih strojev. Pralnice lana is okolice Tnit-nova (Trautenau) so svetovnoznana, ravno tako predi niče, kl izdelujejo poleg navadnega tuđi fino damaskovo blago. Zelo »namenita je izdelava jute ln svile. Izmed posebnih obrtnij omenimo Izdelovanje pletenin, preprog, čipk ln vezenja. V nekaterih mestih Slovaške Izdelujejo doma krasne Sirke. Z izdelovanjem tkanin Je ozko zvezana konfekcija, posebno na srednjem Mora vskem. Za i zvon Izdelujejo tovarne posebno fino perilo ra dame ln gospode. Konfekcije pa izdelujejo največ navadne In delavske obleke. Tkanin se Ugotavlja veliko vež, kakor Jih Je v Češkoslovaški republiki potreba, zaradi česar ta Jih izvaža velika množina
izdelujejo se tudi klobuki slamniki In aesi Cez polovico se J {h Izvaža.
— g Sadjarsko društvo. Nikjer v naši državi se no goji sadjarstvo tako amotreno in a toliko vnemo, kakor v Sloveniji. Četudi smo Slo* venci lahko zadovoljni z zares ve* selim razvojem te prekoristne go* apodarsko panoge mod nami, ven* dar je potrebno, da stremimo šo ca večjim napredkom naseda sadjar* stva, kateremu so obeta   a otvorit* vijo novih izvoznih smeri   na ju g jako lepa bodočnost.   Vesel pojav svežega razvoja v tem oziru je vse* kako   jako   umestna ustanovitev »Sadjarskega društva za Slovenijo«, ki se je pred   kratkim   izvršila v Ljubljani. Možje strokovnjaki, ki so voljeni v društveni odbor,   ao po* rok, da bo društvo,   kateremu od* kritosrčno  želimo   naj krepke j šega razvoja, tudi vztrajno zasledovalo po pravilih začrtano pot Velika za* sluga mladega društva je pač tudi, da je zopet vzbudilo iz spanja,   v j katero ga je potlačila vsekako voj* na, strokovni list   »Slovenski sad* j ar«, ki je pred vojno jako uspešno deloval med nami več let. Ravno* kar je Izšla prva številka, vsebuj o* j ca društvena pravila in bogato stro* kovno vsebino. Urednik je odlični j veš čak,   višji   sadjarski nadzornik j M. Humek v Ljubljani. Z o žiro m na faktično vrednost naiega   denarja : je dozdevno visoka naročnina   — j 40 K letno — ki je obenem tudi čl a* j narina, pravzaprav vendarle skrom* 1 na. Želeti bi bilo, da bi se slovenski j sadjarji prav zelo zanimali za ta iz* vrstno urejevan strokovni   list ter j obilo pristopali   termi umestnemu društvu,
—g Trgovska geapodafslEa er^aai- j
isci^a,     Ustanovitev naže narodne dr- j kavo nalaga naši uvozni in izvozni trgovini nove, velike naloge, kakoranlh f*rej ni imela v tuji nam drfavi. 8 podporo te roje nam države m razmer je bila posebno velika trgovina v rokah i tujcev, ki so preskrbovali naš uvez in isvoe. To veliko in »a naeo narodno gospodarstvo in narodni pokHfcaj prevažno nalogo mora pr ©vsoti sedaj naša trgovina. Uvideli pa so naai trgovski j krogi, da ni poaataanik samo   gmotno j preslab, nepjo so razmere take, da mo- i re naša trgovina to nalogo izvr£«rvati j le z združenimi gmotnimi in Koralnimi I 61,1 *mL Zato Je po nalogu lanskoletne- j §   rgovskera shoda v LJnbljani Zveča >vtkih tremi j ev in zadrug skupno rgovsko »adruajo i\ i. v Ljubljani vrdla ustanoviti veliko trgovsko or-Tarizacdjo. ki bi prevala posle, kate- i ra so dosedaj icvrsevali ra nas tujci, j -ranizaciia heče s svojimi velikimi j -o<nuni in morainuni sredstvi i slo-I □ tujo nam gospodarsko in narodno tprotoe inosvmske uvoznike in pre- j >ce in njihov neopravičen, veliki po> dovalni aashižek in dobiček, da bo i človek lahko eeneje nabavljal   si j rvoje potrebščine in nas poljedelec in \ »izvajalec dražje prodajal tvoje pri- j i ke ln izdelke v inozemstvo veletrgo- j f\ i in konzumentu.     Od Zre« trgov- j h rreroijev in Trgovske zadruge r. \ T Linbllani sestavljeni odbor Je dobil ! -oljenje ca ustanovitev družbe,   pa j t sedaj v podpis delnice Slovenske j :>vske delniške družbe v LJnbljani, cor kaže oglas na zadnji ttrani da- I nje številke našega lista. Komur Je r lastna gmotna korist, naša gosposka neodvisaost od inocemske, tuje p...rr^dovalno trrovine, ta bo pristopil k delniški dmibi, za koje obetpj in napredek so dani vsi pogoji.
—g O gospodarski katastrofi, ki je zadela italijansko veliko že* lezno podjetje »II v a«, smo že po* ročali. Podjetje je imtlo ob novem i letu še aktivno bilanco, potem pa | izgubilo ves delniški kapital in re* zerve v skupnem znesku 425 mili* jonov lir. S to afero se peča zname*
niti ekonom Luigl Elnaudl v milan* akem »Corriere della Sera«. Kakor
namiga va v svojem članku, to vzrok poloma v špekulaciji s del* nicami. »Dva« je imela že leta 1911. težave in je morala vlada pomagati Nakupila jo veliko množine delnio sorodnih podjetij. Ob padanju jo pri takih nakupih mogoče izgubiti stotine milijonov na mah. Tako na* kupovanje je pa prišlo v Italiji zad* nja leta zelo v navado, posebno v železni industriji. Einaudi razkriva nevarnosti takih špekulacij za na* cijonalno gospodarstvo.
—g Zanimanje sa Jesenski praSki vsorčni veleeejem je v domačih in inozemskih krogih razstavljavcev telo veliko; po dosedanjih priglasitvah te sme »oditi, da bo udeležba na prihodnjem velesejmn se mnogo večja, nego je bila na prejšnjih dveh. K udeležbi se primasa že dane-a tudi mno£o firm, ki doslej niso razstavljalo, in številna vprašanja it Inozemstva so nedvomen (lokaš, kako tudi tujina razumeva pomen in važnost praških veleoejmov. Raz-ttavljalni oddelek praških vzorčnih ve-lesetmov opozarja ponovno, da je treba priglsLsitveno golieo izpolniti natančno v vseh rubrikah, od katerih ni niti ona odveč. Nepopoln© priglasitve mora pisarna vračati v izpolnitev, kar refcltev priglasitve brez potrebe sadrfnje. V stavbnem programu praakih vzorčnih veletrtrov je za letošnje* loto stavba nekaterih nadaljnjih pavilijonov v oelotni
ploskovni meri 11000 m* \ vendar }e vkljub satnu treba, da se prijav© ras-stavljavoev pošljejo do konea t. m., ker ne gTe samo ta pravočasno obdelavo dotlih prijav, temveč tudi ta moinoat učinkovite reklamo doma in v inozemstvu. Prijave razstav ijar cev t , g^reje-majo v pisarni praikih vtorcniU vele-sr^ov v Pragi, I., Staromestska radnica Oddajo »• lahko tudi v pisarni Jugoslovanskega zastopstva Praških vzorčnih veletrgov, Ljubljana, Kongresni trg S/1.
—g Puškaraka Industrija v Slovo-nijl. Vsled za Jugoslavijo nesrečnega koroškega plebiscita so bili prisiljeni slovenski puškarji v Borovljah (Fer-lach) se izseliti in prenesti svojo D tiskarsko obrt v drug kraj — y Jugoslavijo. Kot svoje novo bivališče in industrijsko središče so si izbrali prijazno mesto Kranj ter.fe združili v zadrugo pod tvrdko Puškama v Kranju. Ker ja nabavila Puškama najmodernejšo stro e, bo izdelovala lovske puške po borovcljskih in najmodernejših svetovnih vzorcih. Izvršuje vse v pu-Jkarsko stroko spadajoča popravila, kakor   tudi   predelavi) sistemov pušk.
V zalogi ima vsakovrstno lovsko orožje, revolverje, pištole, municijo vseh vrst in vse druge lovske potrebščine.
V Kranju se ustanovi državna strokovna šola in državna ureizkuševalnica pušk. S prenosom sedaj prve in edino puškarske obrti v Jugoslavijo se je napravil zopet korak dalje v napredku naše industrije.
JUGOSLOVENSKI KLUB ZAPUSTIL KONSTITUANTO! — DEKLARACIJA.
— d Beograd, 14. junija. Nocoj ob 19.30 je Jugoslovenski klub podal predsedniku ustavotvorne skupščine dr. Ribanu nastopno izjavo, s katero prijavlja svoj izstop iz koristi tu aute: Jugoslavenski klub kot parlamentarni pred-stavitelj Hrvatske pučke stranke. Slovenske  ljudske stranke ln bunjevaško-ŠokaČke stranke zastopa v svojem dr-žavnopravnem programu načelo, da se Ima potom   ustave v tej ustavotvorni skupščini   organizirati ena nacionalno-edlnstvena, na demokratičnem temelju zgra;ena, ustavno-parlamertama drŽava Slovencev, Hrvatov ln Srbov. Kako se more notranja organizacija te države z omenjenimi atributi izvesti v sporazumu   plemenske   večine   vseh treh plemen   to   je   razložil Jugoslovenski klub   v  načrtu   svojega oddvojene^a mišljenja o ustavi   ki je bil predložen načrtu ustavnega   odbora. Poglavitno načelo   tega   načrta   Ju gos! oven ske ga kluba so uredbe,   ki morajo zajamčiti socialno   pravičnost in avtemornistični princip, ki se ima izvesti potom delegiranih zakonodaj stev v pokrajine h z mejami, kakor jih je našlo narodno ujedinjenje.   Princip edinstvene nacionalne države je, da Čuva ono državno suvereno zakonodajno oblast v erri državni centralni vladi. Temu odgovarja predlog Jugoslovanskega kluba, Vladna večina do danes ni uvaževala naiecra stališča, marveč je v poslovniku za ustavotvorno skupŠSino za končni sprejem ustave v celoti   določila nad polovi čno večino od skupnega štetila poslancev. S tem je omogočila  sprejem   ustave s pomočjo   plemenske majorizacije, t U proti plemenski veČini Hrvatov m plemenski večini Slovencev. Ker smo globoko prepričani, da centralistična ureditev naše države na podlagi vladnega načrta ustavo ne samo ne krepi, marveč tudi izpodkooava m ruši narodno in državno edinstvo, smo mislili, da bo vladna večina v času. dokler ne pride to vprašanje v 8. oddelku ustave v podrobni razpravi v pretres, iskala skupnih točk z našim stališčem in v plemenskem   sporazumu rešila ta najbolj občutljivi problem naše notranje državne organizacije Četudi Je imela vlada dovolj časa do danes za to delo,vendar nI v tem oziru ničesar storila, marveč je razpravo o 8. oddelku odgodila na konec specialne debate,   da naš Jugoslo-venski klub kot največjo državotvorno opozicijo, zadrži do konca specialne debate brez vsakega resnega poizkusa, da bi se magari ob 12. uri dosegel sporazum.   Ker je brez vsakecra dvoma, da bo ustava sprejeta samo od onega   dela našega naroda, izgubi nadaljnja opozicija svojo stvarno obilež-je; zato poslanci Jugoslovanskega kluba kot iskreni   prijatelji   državnega in narodnega   edinstva protestirajo proti načinu, kako se sklepa ustava, odklanjajo odgov. za vse posledice v zadevi državnega ln narodnega edinstva ln v znak   protesta   zapušča ustavotvorno skupščino za čas, dokler traja specialna debata in glasovanje o ustavnem načrtu.   Poslanci Jugoslovenskega kluba kot predstaviteUi strank, kl so se borile za ustvarjanje te države (?) s svobodno voljo vseh treh plemen, ne bodo
nehali boriti se zanjo tnko doto, dokler ne dobijo take ustave, kl bo zadovoljevala vsa tri plemena v političnem, socialnem, gospodarskem in kulturnem oziru.
ITALIJANSKI PARLAMENT.
— Rim, 14. junija. V včeraj* šnji seji je bil izvoljen za predsed* nika zbornice De Nicola. — Fašisti so pričeli divjati tudi v parlamentu in so vrgli iz zbornice komunistiČ* nega poslanca Misiani ja, ki je bil v vojni dezcrtiral v Švico. Socialisti so radi tega dogodka interpelirali vlado in zahtevali za poslance za* Ščita. Sprejet je bil predlog, da naj se vsa zadeva preišče. Kakor so fa« šisti silno pogumni napram hali* janskJm komunistom, pa ne kaže j c takega poguma napram Nemcera Grof Toggcnburg, kateremu ao ho« teli zabraniti vstop v zbornico, se je tozadevno obrnil naravnost na faiistovsko parlamentarno skupi* no, ki je izdala na to dnevni red, v katerem pravi, da se ne ozira na korak, ki ga je storil Toggenburg pri skupini. Ta dnevni red je umeti tako, da si hoče skupina poiskati še nekatere podatke o delovanju Toggenburga kot bivšega avstrij= skega notranjega ministra v času avstrijskega režima.
— Rim, 14. junija. Senat je včeraj pričel svoje delovanje pod predsedstvom podpredsednika Cxfc lonna. Vršile so se volitve senatne* ga predsednika in izvoljen je To* raaao Tittoni z 256 glasovi.
IZ DEŽELE ANARHIJE,
— Benetke, 14. junija. Fašisti že dalje časa divjajo proti železni* carjem, Dobili so nov povod in na* padli sedež železničarske organiza* cije, kjer so razbiti, kar so našli, streljali z revolverji, eksplodirala je tudi jedna bomba, ranjenih je bilo več oseb, dve sta bili mrtvi. V znak protesta proti fasistovskemu divjanju so Železničarji proglasili stavko. Falisti nočejo odjenjati v boju proti železničarjem! in ao do* bili celo pomoč iz Padove.
— Aleše a n dri a, 14. junija, V predmestju Litta Parodi je prišlo do krvavega spopada med fašisti in komunisti. Fašisti so imeli posebno piko še na dr. Balza. Ko so ga do« bili, so ga hoteli napasti, dr. Balza pa je začel streljati ter je zadel ne* kega fašista v roke in noge. Nato so priskočili drugi fašisti, vzeli dr. Balzu revolver ter so ga peljali v zapor. Dr. Balza je komunist in ob* činski ter deželni svetnik v Ales* sandriji.
VLADNA  KRIZA V AVSTRIJI
— Dunaj. 1. junija. Včerajšnja seja krščansko # socialnega kluba je trajala pozno v noč in se je na njej razpravljalo o možnosti rešit* ve vladne krize v Avstriji. Ugoto*
vilo se je, da dola glavno zapreko sa rešitev tega vpraannia pokrajin* ska vlada v Gradcu._
Ljubljanska porota.
— Prebrkam    Tmlutua transufcciU.
Mladi fututfrafski pomočnik Henrik Čuden Je bil pred porotnim todUčem 14. t m. obsojen zaradi hudodelstva goljufij« m 15 OH»aecQv težke ječ*. Izvedel >e prebrisano valutno transakcijo. V času. ko so začetkom leta 1920. v februarju ki marcu pri davni deže ni finančni blagajni v LJubljani Izmenja va U binkovco avstroogrska banko za nova dinarskokronske novčanice. Je dne 4. marca 1920. prezentira! blagajnik* C. Becganta dva stara tisočaka. lilaiiajnik mu Jih je na izmenja Inata blanket j ik\idi-ral. a na tem Je Mit podtakalena svota 20.000 K, kate.il za- «k je potem l/plačal blagajnik g :ngnč. (jiijuriji so pni'i na sled le le pri zakijuckii blagajne, ko »o ugotovili ISfHM) K primanjkljaja. Ljubljanska policija je zadevo temeljito za*!rdova'a in je slednjič priila na to, da Je Henrik Čuden omenjenega dne Izmenjal dvema kmetoma iz tttžeaberfke okolice tisočaka. — Porotniki so goglasuo potrdili obtožca-čovo krivdo.
— Morilec avofe metero. Pcpoldne ob 4., 14. t m. se Je pred porotnim sndiščem pričeia razprava o groznem timoru iastna matere — proti lOIetnemu Kajku Hrastniku iz Postojno. Razprava nam je podala Užko in razdrapano socialno sliko, teiko sliko družinskega življenja. Morilec ja stopil v dvorano s ciničnim ln drznim nasmehom, je postaven mladenič, krepkih udov, burnih las. Predsed k*e'.;a'ly Je otvorll razpravo. »Prične se proti vam, Rajko Hrastnik, porotna razprava zaradi hudodelstva umora, tatvine in goljufije.« Obtoženec je vzel to mirno na znanje. Zelo obzirno zasnovana obtožnica Je podala grozno sliko, kako Je postal mladi sin Rajko morilec svoje matere. i>ne 20. novembra lanskega leta je prišla mati Marija Hrastnik, žena strojnfka na parni ža^i tesnega trgovca Jure« v Postojni, v podnreŽJe hišo <t. 233, kjer je spal sin. Tu le je odigrala tragedija Mati Je postala žrtev težkega umora. Sin Je mater popolnoma razmesaril ln ho potem v seno zakopal. Sin je pobegni! v Jugoslavijo, Oče Alojzij Hrastnik Je prijel domov ti našeJ vse v največjem neredu. Ker se rim 23. novembra žciia ie Hi povrnila na dom, je zadevo Javil občini m sodiftčtt. Dne 24. je bila na mestu sodna komisija, ki je vse preiskala. Po dolgem Iskanju to na Sli v podstrešja v svno nakopano — mrtvo mater Marijo Bila je v*a razmesarjena. Imela je šest vslikih ran. Razbita je bila podočna kost. Za vratom Je Ime'a veliko vreznino, Vse mišičevje do hrbtenice. Je bilo prerezano. Postojnsko sodišče je »vedlo takojšnje zasledovanje za morilcem ha >e o umoru obvestilo tudi na$e oblasti. Pajko Hrasf-nik Je bil 26. novembra L 1. potem prijet v Ljubljani, v Kolodvorski ulici pri »Starem TBlerJu«. Obtožene« Rajko Hrastnik H hladno tu v tekočem grrvom odgovarjal na vsa vprašanja Predsedniku je rekel: »Kriv sem, vtodar nisem imel namena mater umoriti.« PrejSnji dan je materi, ki ga Je sovražila, vzel večjo množino žganja m ga odnesel na JurČevo žago. Tja J« po noči priSla mati In se sačela kregati OkoTI ene je šel spat na seno v podstreije. Zjutraj Je k njemu prtila mati — z nožeml Zavptla Je: »Seda4 rnera biti edcfi hic! Ti ali Jaz!« Mater Je z desko n daril po glavi trikrat, zgrudila se Je in najbrže jo Je seno pokopalo. Potem Je Še? v hi5o, skuhal kavo, ob!eke! malega AvreMla, ga odpeljal K očetu, ključe pa }e dal kovača Deveta.« Svoj zagovor je zaključil: »Mati Je rada pila. Udaril sem jo v Jezi brez namena jo umoriti.* Hrastnik Ja dalja obtožen tudi tatvine 100 lir ln goljufi le 100 Ur. Porotnikom Je bilo stavljenih $est vprašanj radi nmora, tatvine in goHusflo. Državni pravdnik dr L a v r en J a k Je po v dar J a t. da Je ta obravnava Hajstra2ne!s*i slučaj vsega porotnega zasedanja. BajrmJSe hiK^Mielttvo, ki Je prI5lo pred poroto. Obtoženec no kaže nobenega kesa. Videt! Je. kako je sovražil bitje, kl ga je rodilo. Zagovornik ch\ Oblak Je po*idaria! sploSno podivjano«! ki Je zavladala med naSlm dobrim ljudstvom, med kterim so IČuvaM brata nad brata ln govorili o vrbah, na kterih naj visijo nosi bratje, Sr»lo*na moralna propalost Je znak današnje dobe, v kteri se Javno Jemlje celo v zaščito po gotovem časopisju moralne propa-llee. Zato ni Čuda, da se nam Je skvarila mladina In da sta stala v kratki dobi dva-morilca lastnih mater pred poroto. Velik del krivde leži na dotičnih, ki so to nemoralo In podivjanost zanesli med narod. To Je naJboJjsi zagovor obtožencev. Zagovor Je napravil globok vtis. Porotnik! ao vsa stavljena vprašanja soglasno potrdili. Porotno sodišče Je nato obsodilo Rajkn Hrastnika rn 14 \et težko Ječe zaradi amnra lastno matere, tatvino In goJjaflja. Obsojenec Je sodbo hladno sprejel
Tnrlstfka In spori.
— Prešernova koM na Ptolo (219S metrov) se otvori dno 19. fanifa- t L
— Nogometno tekme. Iz Pra^ro poročajo, da jo v nedeljo, 12. t. m. prvič
nemškim praškim klubom »Pratrer JJrttder*. Rezultat te tekmo Jo bil 1:0 ■ prid >Slavije*. — Is Splita poroca^o: TI nedeljo 12. t m. Jo i<rral gTaiki >Starm4 l>ro;i >Ha]daku«. Kezultat 1 i 0 v prič »Starane — Is Dtlesoldorfa porooajoi da bo jo včeraj vrftila prvu»ns«vena tok* ma noniAkih nogometnih druAtov ob navzočnosti 27.000 gledaloev. Športni klub »NnmborfT« je zmagal nad bero-Unskim >Vorwaxte« s 7 i G, v polčasu » • °* u
Raznoterosti.
* Podraionje tobaka v Avstriji.
fcanio ceu tol>ać:iih isdoikov sto*pi v v<£ Ijavo 27. t. m. Cene posaujezuira sme6* kam in ci^arekun co r višajo ao f»0 d<$ U*J%, meni tem, ko so nekatero drdijo vrste ci£.ir isrooa prostormi prometu« Obenem se a vedo tuli veo vrst novitt okra* in cigaret. Od tesra zvišanja cen, tobačnim izdelkom se* pričakuj© 5 rniiia jaxd kron novih dohodkov aa drfavo.
* Vlom radi 1 Omili jonske««, naJcit«ti 7. t. m. pta vdrla dva ma^kirjina lopova v stanovanje trgovati s tobakom Redla lz Moskve, kloroformirala uslužbenko, ter skubnla odn?sti iz Maj?a|no dra^ooorj nakit v vrednosti 10,0001.000 kru:u Po* licija je dognala, da jfe infcceniral r>o*J fikuš^n rop dracniliar Hupo Marcesinf lz Floror.ee. ki ?.ivi ž? dvor leti n% Du* naju- Kot ;K>met;a^a Jo najel Italijani Guida Cappalettija in Romuna Herma* na Idovicija, ta dva pa eta rmjela bivfta mornarja za lz\Tfeitov rr»pa. Magl cesini jo obljubil roparjem 1,000.000 K iagT«uio. Trtinosti blagajno po jo zalivaj liti, da »o rop ni poKrociL Jvt:xreesini jej priznal nameravan rop rn izjavil, da jo svoje j^rojnd^žonjo zaigral ter da pt% Jd finančna stiska doa-ella do to nom^rGfc
• Kako agltlrtrjo pr! volitvah ni$ Madž-arskom? Verifik?icijski odsek bu« dimpeštanska narodno skupščino se Ja bavil to dni z orijrinalno pritožbo proti izvolitvi poslanca Gabrijela BenkOjal V humoristično izdelani pritožbi so na5 vaja, da je agi tiral Benko pri sp!o5iuli volitvah na ta način, da jo dal ra»s tresti vesti, da je umrl In da jo izrazil v svoji oporoki želja votilcl naplv Sejo na glasovnice njegovo imei. prod njesa pa naj postavijo križ. Na ta na^ čia Jc zapoljal baje vt^ volllcev, da stf iz pietete oddali zanj glas. Po nckatd4; rfh okrajih je potoval skupno s čevljar^ jem, ki je vzel kmetom mero za novš škornje. Pri tem je izjavil, da bodd do>* bili volilci, ki rx>do njetra volili, nova čevije. Tudi na te ftmanico ie Sto Precej volil cev, a ko je bil Benk6 IzvoljerL jih le čakalo novo presenečenj6, kar Gornje v še do danes ni cA nikođeif.
* KoRko probrvalcev Živi na zorna HI? Neki mttariski znanstvenik 10 I6w stavil to dni starlstfko prebivalcev, ki živo na zemlji. PriSol ie do rezultate, da iznaša ftevilo prebivalstva ce!6 zemlje približno 1.471.000.000. Oa teft odpade na rTvropo 309 milijonov, Azijo 824, Afriko 199. Avstralijo 4' lr> Ameriko 85 milijonov. Umrl f i vos t na celem svetu znaša letno 35,693.3*10, ajj dnevno 97.700. Protiutež proti umrljivosti so porodi, ki znašajo dnovna 104.300 otrok.
• Tjjadsso štetje rra lladžarsftrhV, Jtarlfarski ststtstlčni urađ priobcuj^ Raf-asni Izid prvo dni te£ra lota lzvode-nefra Itud^kocra Štetja. Po tem fitovilnj znaia Utovilo probi valiva v ne^a^odenJ Madftarskl 7,840.852. Prebivalstvo Vo-hke Di''riTnrK>2.to *ro ceni rm 1,1 Si .Slo.
* Mleko v kockuH. Holnndec Jnst rTarrn?Jc:er io iznašel mlečni prašek. Sedaj ie neki drutri Holnndec Iznašel na-jin. kako spraviti krmden-zlrano mleko v kockah v rn^orm?t. Te kocko so ra trgovino tako praktično in so raz> lopo v vseh tekočinah,
— T>anes sveder st \T§i vojofikf konoert nn vrtn hotel« Štruklja^ Vstop* ni na prosta.
— V fWrtrik 16. t m. r hotelu Bel-lovnem vol i k vrtni konoort pohiostevil-noca orko!-*ro Zvoro Ju^slovnnskib iolomicarlov. Zn^ofok od 18. Ao 28, uro. Vstop prost.
P0fZ«J2?fll3ff-
. »m Ka-la se ?o nekjo v mestu ž ortaka zapestna ura. Dobi so pri £. Ani Smoli č, )n«rr>ektoratfika kuhinja v lioejuji
— Neko deklo jo pozabilo v nedCh ty> v hotelu Tivoli v vinskem paviljona fllamnlk. Kdor srn je naAol, se naf* vlrudnejo t>ro«i, da pa odda na upravo >Slov. Naro<la<.
^— Zabila so fe dno 12. t m zlata ra postna damska nra od Posavja od Gline - Vič. Poštenjak naj jo vmd proti dobri rracrradi na upravi >SJo^ vonskega Narod a c 11-----.»■ ■'---
Glavni urednik: Pasto Pustoslemšek*
Odgovorni urednik; Božidar Vodeb.
Popolna žosno noprora obstoječa ie besdisktge saotorja 6—8 HP ter vtnecl)enke z vsemi potrebščinami, v jako dobrem stanju, se proda po u rod ni ceni. Več se Izve pri lastniku Andrej Svat Rakfk At. »J-	Kup! se gugalnl stol fn pet  garnitur   zaitorov  v veličini 2 X * ni. Pismene ponudbe z označenim naslovom na uprav. Slov. Naroda pod .Gugalnl stol/40W\ 4099	Kontoristinia lakko tocD začetnka, veača slovenskega in >em3ke^a Jezika V govora ia pisavi, se takoj sprejme za stavbensko pisarno. Naslov pove  oprav. Slovenskega Naroda 4089	Korespondent, samostojen, dobro isarjea v nemški m slov. k>nspondenci, ae ssrsime proti dobri plači.  Naslov pove apravatitvo Slov. Naroda. 4094	Pisalni strol Royol v perfektnem stanju, vidna pisava, ae takoj proda aH zamenja za stroj s drl-hco. Naslov pove An. zav. Drazo Be-seljak & drug, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 4097	2 tinMaka ia lQ?ojarclvo iz  Pratje   (Ćehoslovalka) popolroma iručena v žg«njflrstvn   m kmeti!stvu| absolventa   žganjarske   ln kmetijski iole s prakso) zmoina nemikege Jezika in samostojne OTgantzadje veleposeste^ i^feta primerne slnlbe. Vprašati pri: iin& H.nvel, Praha I, Tyoska ulička
	Elektrotehnik Rus, Uče službe poslovodje na deželi Zna vsakovrstno popravljauje električnih strojev.   Ponudbe   pod .Elektrotehnik 4100' na upravo Slov. Naroda. 4100		Daljnogled 6 X 06rx — Trieder, popolnoma nov, t usniatim tokom ter jermenčkom ceno naprodaj. Naslov pri oprav. Slovenskega Naroda. 4087		
{ep-1-i 1=^—G) SSanovanie« lero, 2 1 sobo, 5X4l/»m, kuhinja 41jX4i/i ra, ae zamenja s stičnim v mestu na tudi izven mesta. Ponudbe pod .Stanovanje 4086" na upravni vo Slov. Narod«. 40č6		zastopnika za posamezne  pokrajine  ali za vso jjfoslavlio ieli se bančno poroštvo. Izde-iovalnica naramnic  VVA11 Klflkt1' Laz m  «pal.t   Pltcfi, Cefeea!ovaika.		Pian?no ta fotegr. aparat se zarsdl odpoto-vanja zelo ceno proda. D Uerjtfa si. 5, 1. aađitropje. let t, Bi n Jer. 40tfi	č 10 Čskoslcvenska rep. 310§ r X Ženil na ponudba! Izobražena   gosrMca,   80  let  stara, a 30.1)00 K  vrednim    rosestvr.m. feB znana v svtho ženitve  z uradnikom. a1! ViSoVo^olcem.  Ponudbe pod .Araof do 22 L m. na upravniStvo Slov. Naroda.   Na   anonimna piama  se ne ozira. 4pQQ
	Električen motor, (enakoimenski tok) 3l/, HP 4W volt, vozna dira z vzmetmi in navadna dira mm takoj prodajo.   Ogledajo se v Sieffliiori alid Ifc 4003		Naprodaj sta Z postelji po 200 K ia ena  postelja »koro nova za 600 K. Ogleda se od 8—12 dopoldne. leUeu alki IS. UL nadife. 4092	Klavir popolnoma nov, se proJa radi selitve. Polzve  se Pred  Ikobjo st 20, tretje nadstropje. 4124	
6. stran
.SLOVENSKI NAROD*, dne 16. junija 1921.
Stev. 135
Kupi se
nekaj starih, ie dobro ohranjenih Ponudbe na Hrideckera tss
4102
Tal aradoik m brano brez zal-
tMfcii Naslov na .Stavbno dražbo' IBU. Httnar Orto. 4091
)fa dobro brano se sprejme tel gospodičea. ^
Gosposka star. 9.1.
Veliko ključavničarstvo
na stroje, krasno posestvo v mestu na »daj.   Potrebno  K  500.000. Naslov
atatral Braaalk, Celje, Dolgo polje 3
4038
Sobo Išče
boHal soliden gospod za 1. julij v bli-
flat pošte. Ponudbe pod .Boljši 4107" BS upravo Slov. Naroda. 4107
Pomočnika!
lOj Struci podpuno vještog te samostalnog radnika uz dobre uvfete I stalno namještenje traži veletrgovina željeza. Ponude na uprav. Sov Naroda po brojem .1717/4110".
Suha bukova drva
mm fcstpijo« Ponudbo z navedbo cene vagon oddajna postaja pod .Drva/4108" na oprav. Sov. Naroda. 4108
Gospodinjo išče
Vlšj* oficir za svojo družino z odraslimi otroki. Ponudbe pod »Gospodinja 4091« na upravništvo Slovenskega Naroda. 4061
proda se mala oprava za trgovino«
Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 4101
Izjava.
Podpisani obžalujem psovke, s Katerimi sem popolnoma brez povoda in nezasluženo napadel svoo sosedo, gospo M. S., ter Jo prosim odpuščanja, da se rešim sodnijske kazni.
Anton Costa, Gradišče 14
Klavirje
uglasute Is poprastls teiatao le tecae
ter gre tudi na deželo.
MbMl^IOftL^
Dobra prodajama
Galanterijske ali papirne stroke, se sprejme. Prednost imajo one, katere so bile zaposlene v knjigarni Ponudbe s prepisi spričeval in eventualno sliko se doposijejo na tvrdko Sorioar * Leskovsek, Celje.
Cement
ApnoI a Premog
nalboljše vrste
vsako množino
v   Sloveniji dobavita
,A?a'•, Lsiko.
Spedlelfska firma
Ludovik Ševar,
vda na Rakeku izvršuje točno in najhitreje vse v to stroko spadajoče posle.
tudi ocarinjenje. 2535
Trgovsko moč,
z večletno prakso v organizacij,
obratnem knfigovcdst -u, skladiščnem knjigovodstvo, preračunavanja stroškov, kalknlacMl ln
statistiki i samostojen slavenski, hrvaški ln nemSkl dopisnik.
želi  svoje sedanje mesto spremeniti.
Ponudbe pod ,,Spremena 4066" na
upravo Slov. Naroda. 4066
Tntjt zi itna iideiij! ii prodaja
na debelo in drobno m* po K 4*_ pri
večjih naročilih znaten popust Steiaer Aitoa, Ljabljeaa, Jeraaeva al. is, Trnova.
26
< Holzstabge-webe)
za strope in stene izdelujem z najmodernejšimi stroji ter dobavljam takoj v vsaki množini najceneje
Jon. R. Puh,
Ljubljana, Gradaika ul. 22. Telefon 513.
Tj
li. F. Jartot
Ff/iUTittt alasovUjart
v L usUsl W»lfova ta.
Iz.rsajea. sgls&etaaja ter popravil« fla-
sovirjet is harmonijev specialno strokoi-oo, tečno io ceno
fecja   slavilo   nakvslillci renta
delavcev
sprejmejo ,, S tro t ne tovarna in II* varna d. d." v Ljubljani. 4084
Učenec
s primerno Šolsko naobva^bo se spre' me takoj. H ana in stanovan e v hisi Po udbe  na A. Šolnik, železnm. Ljubljana, Zaloška c 21. 393.
za knjigovodstvo in praktikanta sprejmejo Strojne tovarne in livmrae d. d« v LJubljani.
4106
Kompt oarista!
Samostalnog hrvatskog i njemačkog dopisnika po mogućnosti sa znanjem stenografije, traži uz dobre uvjete te stalno namještenje veletrgovina željeza. Oat feljeznarskoj struci vješti imadu prednost. Ponude pod .Broj 20/4111* na upravo Slov. Naroda. 4111
Tel Hitii
ae apralme
i mami za Kiti t Mlini.
fmmm gm^B'mm m a damsko sedlo t^rOCia 56 .n3mo!kasedIa
(1 Bocksatte!, 3 Pritsche), 2 tehtnici, mesarski čok, 1 m visok, 80 cm Širok, nova hrastova vrata s podboji In železna vrata. Ogleda se v Slosškeri nlici St, 6 v Ljubljani. 4088
Zabret & Komp.
Britol pri Kranju (Slovenija)
Skladišče: Beograd« Skladišče: Novi sad.
Proizvaja jedilno laneno olje, tehnično laneno olie* prima laneni firnež, lanene tropine in druge vrste oljnih izdelkov.
Brzojavi:  Zabret Bran1.
Podpisana tvrdka liče ta svelo tovarne sa nanjo v Trtico
zanesljivega uradnika
z večletno prakso, veščega slovenščine, srbohrvaščine In nemščine za knjigovodstvo in korespondenco. Nadalje se sprejme 4007
delovodja
za vegetabilni oddelek, praktičen izkušen mož, posebno za vse vrste zgornjega usnja, pa tudi za podplate. Prednost imajo tisti, ki ?o že delali drobne kože (ovčine in kozine itd.)
Za obe mesti pridejo v poštev samo Jugosloveni ali drugi Slovani. Vstop po možnosti takoj. Ponudbe s prepisi izpričeval na Carl B. Mally, TriSČ.
Spre Ime se
samski strojnik.
izučen strojni ključavničar. Plača po dogovoru, mektrerna mestne oooi-ne Bretlce. 4039
Velika trgovska in itamaajfta biša
z velikim gospodarskim poslopjem, hlev in vrtom za zelenjavo in zemljiščem < izrreri približno 7 oralov (njiva in travniki) se proda z živim in rattvim lnnventaijcm (kompl. trgovski oprema) vred po ugodni ceit. Ponudbe naj se rošljejo na naslov Milada SchUler-jova, Ptuj, Krakov s ni. 6.     1004
Jiraiek: Filozofska Hstoriia R30.
Siiajni historički i ljubavni roman. Upravo izašao. Naručite si odmah kod Českomgosloven-ske naklada J. lere|k, Zagreb. 4067
riogaoice
z znamko „ključ" in brez nje pri Tvornici čarapa, Sarajevo Samo na veliko! Cenik zastonj. Par nogavic znamke „ključ* traja kakor 4 pare drugih.
Pozop, troovci s hlobuki!
Vsakovrstne kMrake od 160 K naprej mam V veh ki zalo??; tudi leoe velourne klobuke. Franjo Cerar. tovarnar v Stobo, posta Domiale. Tovarna je oddaljena 7 minut od postaje Domžale Cene primerno nizke, postrežba točna
Jorzna naročila efektnira najpovoljneje
2a*:.a I mlenjačalca
L. KOHN I DRUG. ZAGREB, PREBADOVIĆKVA t. Telefon: 23-88. Brso|nvl i Eokabanko.
Prosimo za ponudbe za veliko množino na ZAGREB I. poŠt pret br. 129.
Zastopstvo
za vso Slovenijo oddamo vpeljani tvrdki. — Ponudbe na
V. Bizjak & drug.
tvornica keksov, prepecencev in skladano« (vafeljnov)
RogaSka Slatina.
KRISTALUM d. d., Zagreb,
veleprodaja stakla I pori
BoSkoviieva ul- br. 26-
Tel- br« 6 70,
pieporuča SVOJC bogato skladište staklene i porculanske robe. Raspolaže u svako doba sa proizvodnjama iz prvorazrednih čeških tvornica kao i što i sa svim vrstima stakla za urezivanje te gradjevne svrhe. — Preuzima narudžbe za takozvane .KOMBINIRANE VAGONE« sa skladišta i izravno iz tvornica uz dnevne tvorničke cijene. — Izvolite zatražiti tijenikr «
Pozor, turisti!
Tovarna konserv. salam ln klobaa
i
i
naznanja, da zopet izdeluje že v predvojnem Času priljubljene konserve kranjskih klobas z zeljem kakor tudi vse druge vrste mesnatih konserv in oferira po najnižjih dnevnih cenah svoje prvovrstne izdelke, kakor : naff.nei.se a*1e*te (cors^e), krahovake, amkarioe, poletne salame, broni v like 1. L d.
PasMlfatve pa paitl ln leWa ol duevoo.
Fran Raonikar
mestni tesarski mo|s1er
Ljubljana, Linhartova ul- 25.
Telefon 418       Poitao-tekovnl ravna 11.428
prevzema po danih kakor lastnik načrtih zgradbo mostov, jezov, hiS, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole In cerkvena ostrešja, balkone, vrtne Ulice, verande ter razna druga vrtna arhl-tektoateaa dela. — Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže, vrata, okna Itd.
Sa rasne lndnstrljsno stavke oposartam slasti aa atole aafeattraae aosllee aa večje prosta raspeti na od 18—SO as. — Parna saga ta strelne delavnic*.
ii koristil i
da brez edloga petrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja fz Amerike po naSem posredovanju patom kr. pošrno-čekovnega urada.
Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni snesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan.
Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poŠtah Vas to rros'mo.
Enake pritožbe se se pe strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici na dosežejo nasprotno. Ko ae po oficijelni preiskavi pošli leteli prepriča, da je bil denar pravilno Izplačan. Izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar.
Konečno se obračamo le na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banue.
Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naše geslo.
FRHIIK SHKSER STHTE BMIK
88 CoiHandt Street Nev/ Tork, RT. T.
Vitkovičke talionice i željezare
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo
Robert Kern
Zafreb, Beikovlćeva nlloa t« H. — Telefon 15-44. Brsojavnl naslov: Karorakr.
Veliko skladišče v Zagrebu
plinskih, vodovodaUh ln parov oda* h cevi, far spotnlb crvi (Fittings) ls kovanega ln temper-ntof a talasa. Rauovrstne ploča?Ino. Medeno stražarsko blago I. t d. po naislijih cenah. Lito cotl za avoraalno TOdovodo tor odvodno aavL Ys^ka%rsrno koaurtrakollfko ielezo Itd. Ud., točno Is tvornico.
Z. državno raj redita loterija
Prvo Žrebanje
15. in 16. julija 1
5 premij!
=1
fcsolfltua \mm* ln državna |a
V  teku   pet mesecev i
balo se bode
69.16010
brez vsakega odbita gotovem denarju
Z eno srečko se more i
1 milijone kron. 2 milijona 401
1 mil. 600.000.800.000. 601 400.000.   320.000. 281 240.000.   200.000. 15! 120.000. 80.000 L t. i
Priporočamo sledete neprodane srečke na i
IE 'I
4212
8025
12962
12976
14469
14483
154S2
15500
IE
24667
24690   I 29
29347
34728
p36
Cena irett za vsako Izbire
Cela srečka
DiaarjCT 48 — aH kron 188 —
Dinarjev j ali kron 1
[etrtioa srečke
Diaarjcr H*— aH krea 45'—
Osmina s
Dinari«? aH kron
Listo dobitkov brez odlaša? koj po vsakem žrebanju l in točna postrežba.
Naročile iz cele države n*' na uradno Glavno kolektt i žavne razredne loterij
Hidoa M i i
(Oddelek rasredae koterije}
Zagreb,
BftđittTi atlia 7, iijna oliia 8.
Telefon 11-19 ls 23-98.
Narećbe sa  iivriuiejo  same sa naprel poslani denar.
SLOVENSKA BASKA
Telefon št. 567
Vplačana delniška glavnica
K 3o9ooo.ooo°—    ^k\w Bana MmW mm m%\mm mma       m m ■ ■    annktar m mm mvm m m m mm     čekovni račun 12205
Ljubljanaf Krakov trg št. 10f nasproti nMostnamu domu11.
Obrestnle nalngodneje vloge mat tolttice i« ¥ takočeM račaMeL — Iavriole mam bančne poslt najkelantnolea
lunina ki tisk »Naroda* tiskarno«
Z* ifl^eralnj del odgovoren Valentin Kopitar.
18
0944
30