(MSAM V KMOTHlL Leto Xm, št. 29S LluMjana, nedelja 20. decembra 1936 Cena t Din UpravroStvo. i^juoijana, tCoaftjcva Uiica o — feleton št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126 iuseratru jddeieK: L,juDljana. Selen* t>urgova m 6 — Tel 1392, »492. Podružnica Maribor: Gospoaica ulica it. 11 - reieron št 2455 Podružnica Celje. Kocenova ul. 81. 2 Teletou št 190 RjiCuni pri pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga ttslo 78.180, Wien St. 105.241 Biasija na novi poti V prvi polovici tega meseca je zasedal v Moskvi vsesovjetski kongres. Glavna točka njegovega dnevnega reda je biia razprava in odobritev nove ustave Sovjetske unije. Sprejem nove ustave so po obširnem ruskem ozemlju svečano proslavljali kot velik zgodovinski dogodek, ki pomeni začetek nove epohe za boljše iški imperij Treba bo še počakati, da se pokaže, ali bo datum, ko je bila nova sovjetska ustava sprejeta, res trajno ostal zabeležen v zgodovini Toliko pa je gotovo že danes, da pomeni nova ustava velik korak naprej v razvoju Rusije k državnemu ustroju večine ostale Evrope in obenem velik korak nazaj od marksističnih komunističnih dogem V njej lahko vidimo dokončni dokaz, da se je komunistični eksperiment ponesrečil in da bo komunizem, kakor si ga zamišljajo fan-tasti, res za večne čase ostal samo fantazija. Po novi ustavi bo dobila tudi Sovjetska uniia narodno predstavništvo, slično onim v parlamentarnih državah. Razdeljeno bo na dve zbornici. Najvažnejša bo poslanska zbornica, ki bo sestavljena iz direktno voljenih poslancev, po številu okrog šest sto. ker je določen po en poslanec na vsakih tri sto tisoč prebivalcev. Drugo zbornico bodo tvorili delegati . zveznih republik in drugih avtonomnih pokrajin in bo štela nekaj nad 200 članov. Obe se bosta še nadalje imenovali »Sovjet«, imeli pa bosta v bistvu enake funkcije kakor parlamentarne zbornice po ostalem svetu. Ustava dalje ukinja odpravo dosedanjega brezpravnega razreda, v katerega so spadali bivši plemiči, carski uradniki, duhovniki itd. V načelu se priznava enakopravnost vseh državljanov in se ukinja dosedanja istovetnost komunistične stranke z državo V praksi bo seveda tako, da bo še nadalje ostala merodajna le komunistična stranka, vendar pa je bistvena sprememba v tem, da ta stranka v resnici ni več komunistična v marksističnem duhu, in pa v tem. da bo vstop v njo sedaj mnogo lažje mogoč, kakor je bil doslej. Ustava uvaja dalje svobodo tiska, svobodo govora, veroizpovedanja itd. Seveda pa pristavlja takoj bistveno omejitev, da so vsem tem svobodam postavljene meje po interesih družabnega reda, na katerem je zgrajena nova Rusija, to se pravi z drugimi besedami, po komunističnih načelih, kakor se danes v Rusiji pojmujejo. Kajti formalno in po zakonu je družabni red Rusije slej ko prej komunističen, ne glede na bistvene spremembe, ki so se v njej že izvršile. Tudi svoboda vere je zelo omejena, kajti tudi nadalje ostanejo v veljavi državni zakoni, ki na primer med drugim določajo, da pred dovršenim osemnajstim letom ne sme nihče v Rusiji pripadati kaki veri, niti ne sme biti deležen kakega verskega pouka. Približno enako je seveda z volilno pravico, ker ne more kandidirati državljan »notorično protikomunističnega nazora« in imajo vrh tega pravico postavljati kandidate le gotove priznane organizacije. Načelno najvažnejše so ustavne določbe, ki se nanašajo na lastnino. V teoriji vztraja ustava na komunizmu, pripušča pa že velike izjeme od njega. Pred vsem se priznava osebna lastnina na predmetih vsakdanje potrebe in celo na predmetih višjega udobja. 2 njimi sme lastnik svobodno razpolagati ne samo v življenju, marveč tudi za primer smrti. Uvaja se torej zopet pravica testamenta in dedovanja, čeprav je to načelo v bistvenem nasprotju s pravovernim komunizmom. Enako velik prelom s komunističnimi nauki znači določba, ki prepušča malim kmetom in delavcem, ako ne zaposlujejo drugih delovnih sil, lastnino na njihovi zemlji in jim tudi daje pravico, da jo po smrti zapustijo svojim dedičem. Pri tem pa, kakor rečeno, ustava v teoriji še vedno stoji na komunističnem načelu, da je zasebna lastnina na nepremičninah in na produkcijskih sredstvih nedovoljena in nemogoča. . Kakor hitlerjevska ustava v Nemčiji ima tudi nova sovjetska ustava določilo, ki naj vsem državljanom zajamči pravico do dela in kruha. Seveda pa si tudi ruski državljan, ako zahteva dela od države, ne more izbirati, kje in kaj bo delal, marveč mora sprejeti delo tam. kjer mu ga država nudi. Jasno je, da je tako jamstvo kruha in dela zelo dvomljive vrednosti. 2e iz tega kratkega obrisa se da spoznati. da nova sovjetska ustava ne prinaša tako dalekosežnih sprememb, ka- ' kor so pcorej mnogi napovedovali in pričakovali. Zato je bilo upravičeno, ako smo v uvodu zapisali da se bo šele ookazalo, ali pomenj a res začetek nove idobe. Na vsak način pa prinaša olajšanje ruskemu ljudstvu in obenem neprijetno razočaranje komunističnim fantastom izven Rusije. _________ papežu zopet slabše Rim, 19 decembra o. Kakor poročajo jz Va-tikana, se je zdravstveno stanje papeža danes znatno poslabšalo. Izhaja vaak dan razen ponedeljka. Naročnina zaa&Sa mesečno Dia 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Snafljeva ulica 5, Telef«; 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. MariDor, Gosporka ulica 11, Telefon St. 2440. Celje, Strossmaverjeva ulica Štev. i. Telefon žt. 65. Rokopisi se ne vračc.Jo. OK1EF1TEV ZAVEZNIŠTVA MED FiSANCIJO IN MALO ANTANT< priliki peseta zimanjega ministra g. Antonesca v Parizu so ss razvila važisa pogajanja meii Francijo in Malo ant^nto Pariz, 19. decembra, p Oficietni obisk rumunskega zunanjega ministra Antone-sca, ki se je ob sodelovanju jugoslovenskega poslanika v Parizu pretvoril v važna pogajanja med Francijo in Malo anianto, je bil včeraj končan. Antonescu bo ostal v Parizu še do torka in bo ta čas izkoristil za nadaljnje podrobne razgovore o raznih problemih, ki so jih načeli te dni. O dosedanjih razgovorih Antonesca s francosko vlado je bil izdan naslednji komunike: Uradni obisk rumunskega zunanjega ministra v Parizu je dal Antonescu in Delbo-su ptiliko, da sta povsem prijateljsko in doccla odkrito podrobno proučila evropski položaj. Na teh sestankih sta lahko ugotovila popolno istovetnost svojih stališč glede na razna politična vprašanja, ki zbujajo pozornost njunih vlad Obs sta bila neobičajno zadovoljna, ker sta lahko ugotovila harmonijo, ki ne vlada samo med Francijo H Rumunijo nego tudi z ostalima dvema državama Male antante. Razgovori ki jih je imel na drugi strani Antonescu z drugimi francoskimi ministri, so privedli do tega, da so se precizirala sredstva in poudarila obča politik-a gospodarskega sodelovanja, ki sta mu obe vladi sklenili posvetiti vse svoje skrbi in napore. Ta prizadevanja bodo posebno na področju odnošajev med Francijo in Rumunijo v pozitivnem smislu pripomogla k popuščanju napetosti, po čemer se stremi zlasti na področju mednarodne izmenjave blaga. Obe vladi sta se sporazumeli, da bosta tudi v bodoče enako kakor v preteklosti v duhu tesnega in prijateljskega zaupanja izmenjavali svoja mnenja o vseh vprašanjih, pri katerih bi bili prizadeti interesi Rumvnije in Francije. prav tako pa tudi vse s\'oje nazore glede splošne evropske situacije. Par-'z, 19. decembra, br. Franeoski diplo- Beseda 5^ieiKegcčeit mora sigiiilti, Nemčija ste prima načel li^erslnega gospodarskega mišljenja Berlin, 19. decembra, b. Včeraj so zaključili svoja dvodnevna posvetovanja vodilni nemškj gospodarski krogi, ki eo razpravljala o nalogah, katere naj bi jzvedio nemško gospodarstvo v okviru proglašene nemške gospodarske štirilejke- Posvetovanj s;a se udeležila tudi kaneelar Hitler in generai Goring, vrhovni komisar štirjletke. Oba sta tudi govorila. Hitler je v svojem govoru poudaril zunanjepolitične in gospodarske momente, ki sjiijo danes Nemčijo, cLa skuša tarna počakati pota rešitve iz svoje sedanje krize, kj fa-nafciično dolžnega«, da zaupanj mu štiriletni gospodarski program do vseh podrobnosti izvede. Za kaneelarjem je govoril še general G o" ring, čegar ekspoze je po uradnem sporočilu trajal nad dve uri. V njem je do vseh najmanjših podrobnosti orisal pota, kj jih bo moralo odele; nemško gospodarstvo brezpogojno in brez ugovorov hoditi, da se izvede načrt nemškega vodje. Govora samega poročilo ne navaja, temveč samo poudarja, da je »nekaj samo po eebi umljivega, da so v narodno socialistični Nemčiji izgubila vso veljavo zastarela načela liberalnega gospodarskega mišljenja«. Iz vsega se da razbrati, da sta Hitler in Goring skušala zlomiti manjkanj® živil Za obstoj Nemci!e postaja kruh važnejši kakor kanom London, 19. decembra, br. Vsi angleški listi od »Da.il Tedegrapha« dio »Mancbe-ster Guardana« se bav:jo danes z gospodarskim položajem Nemčije, ki ga presojajo zelo pesimistično, in poudarjajo, da zbuja avta.rkičnii režim v Nemčiji vsak dan večje nezadovoljstvo, na zunaj pa vedno večjo zaskrbljenost. »Times« posveča gospodarskemu položaju Nemčije obširen članek, podprt s številkam in nemškimi uradnimi statističnima podatki, ter piše med drugim: Vsak dan prinaša nove dokaze, da čaka Nemčijo izredno huda rfcia, Maslo, mast, olije in diru ga slična najvažnejša živila so racionaliz Tana, uporaba mesa jn mesnih izdelkov omejena na najskrajnejšo mero za vsa živila pa je morala vlada maksimirati cene, da preprep: še nadaljnji porast, ki je poeta! že tako občuten, da zVa-st? v velikih industrijskih središčih nezadovoljstvo delavskih množic, k morajo živeti od mak«;miranih plač. vsak dan bolj narašča. Svežih jajc je vsak tfen manj. a še boij jesen je .položaj na trgu z žitom. Letošnja že- tev je bila v Nemčiji le srednja, taifco da je že zaradi tega nastal velik primanjkljaj, ki bi ga morala Nemčija krti z uvozom. Namestu tega je vlada odredila oddajo žiita in kmetje se najstrožje kaznujejo. če ne oddajo vse predpisane količine. To spominja zelo na položaj ruskih kmetov v letih 1928 do 1931. toda položaj nemških kmetov ie spričo boljše organizacije upravnega a patra ta še obupne jši. Položaj ▼ Nemčiji je tako težak, da bo nemška vlada mora.la nuino od red j ti ukrepe, po katerih si b<>do moral; Nemci še bolj nategniti pa«>ve ali pa dati državi novo posojilo, ki bo moralo služjt izključno za uvoz ži-v?l. Doslei je Nemčija vsa svoja razpoložljiva sredstva uporabljala zgolj za nabavo sirovim za nemško vojno industrijo. Znan je izrek Hitlerja da so topovi važnejši kakor kruh, toda danes je položaj tak. da je za c b sto j Nemčije postal kruh važnejši kakor kanom'. Sicer je res. da majo danes vse države svoje gospodarske skrbi, toda tako obupen pač ni gospodarski položaj nikjer, kakor je v Nemčiji Prvi kronski svet pod Jurijem VI. London, 19. decembra, b. Včeraj je novi angleški kralj Jurij VI. prvič predsedoval kronskemu svetu, ki je razpravljal v glav. nem o proglasu na angleški narod glede kronanja v maju prihodnjega leta. London, 19. decembra. AA. Danes so na štirih glavnih točkah Londona z običajnim ceremonialom razglasili dan kronanja kralja Jurja VI. in kraljice Elizabete. Proglas so objavili skoraj z istim; besedami k kor proklamacijo o kronanju Edvarda VIII., le s ho razliko, da omenja tudj kronanje fcra- !"cc Svečanosti kronanja bodo 12. maja 1937. Priprave za poroko princese Julijane Haag, 19. decembra. AA. Danes je prišla prestoloca^ledrJca Julija s princem Bernardom med navdušenimi ovacijami prebivalstva v palačo mestne občine, kjer je haaški župan po kratkem govoru ln čestitkah svečano razglasil, da se bo pre-stolonaslednica, v kratkem poročila. matski tisk jc snoči priredil banket na čast rumunskhn novinarjem, ki so spremljali rumunskega zunanjega ministra An&ont&ca v Pariz. Banketu sra prisostvovala tudi Delbos in Antonescu i nekaterimi drugimi člani fni!ic,«» samoobrambe. Kdor hoče v današnjih r?zrr.^nh rrir, mor?, »met! močno roko in trdo pest. čangkslš & V T&ŠJ Čangsuelaang se je podvrgel RamkiasKi ter kpeEstii maršala čaitgkajleka, ki se je že vrml v Nas?idag na tem posvetovanju vodilnih gospodarskih krogov poslednji odoor nekaterih indtiertri-- eev, kj ee z novim gospodai-skitm načrtom in nacistično gospodarsko politiko v splošnem ne etrjinjajo. ttafil&nsld prestolonaslednik v Nemčiji KaSsel, 19. decembra. Včeraj je prispel semkaj italijanski prestolonaslednik Um-berto. V KasseTi; ostane nekaj dni kot gost jjega sv J 'princa Filipa Hessen-skega in njegove soproge princese Ma. falde, sestre italijanskega prestolonaslednika. Vojvoda d'Aosta pri Hitlerju Berlin, 19. decembra, b. Včeraj je zapustil Berlin italijanski vojvoda cPAosta, ki se je mudil 14 dni v nemški prestolnici kot gost letalskega ministra in vrhovnega poveljnika nemških letalskih sil generala Goringa. Pred svojim odhodom je bil vojvoda "prejet tudi od državnega kaneelar ja Hitlerja. Ribbentrop odpotoval v Berlin London, 19. decembra. AA. Nemški poslanik Ribbentrop se je odpeljal v Berlin, kjer bo prebil božične praznike. Možno je, da se bo sestal tudi s kaneelarjem Hitlerjem Nanking. 19. decembra, o. »United Ex-press« poroča, da je med vladnimi četami in uporniki pod vodstvom generala Cang-suelianga že prišlo do premirja ter da pogajanja za likvidacijo tega incidenta ki bi se mogel pretvoriti v splošno državljansko vojno, naglo napredujejo. Čangsueliang je posld nankinški vladi pismo, v katerem izjavlja, da je pripravljen žrtvovati svoje osebne koristi interesom Kitajske. V pismu sporoča obenem, da pušča maršala Čangkajška iz ujetništva ter da se prostovoljno podvrže zasluženi kazni. Čangsueliang je med tem svojo napoved že izpolnil. Maršal Čangkajšek je bil davi izpuščen iz ujetništva v Sianfuju ter se je z letalom vrnil v Nanking. 2e prej je poslal nankinški vladi pismo, naj ne podvzame proti upornikom ničesar, da ne bi po nepotrebnem izzvala nove državljanske vojne, marveč naj počaka na izid pogajanj. Po zadnjih vesteh je z uporniki dosežen popoln sporazum in so se uporniki zopet podvrgli vrhovnemu poveljiništvu maršala Čangkajška. Japonci vznemirjeni Toki«, 19. decembra, o. Japonski minister Arita je imel danes dolg razgovor s kitajskim poslanikom. Sporazum med nan-k nško vlado in u pomito generala Cangsu-elianga je izzval v japonskih krogih veljko vznemirjenij©. V Tokiju se boje, da jo iiiani fomška vlada pristala na zahte- ve upornikov ter da bo aaradj tega kr^it*?-nistuiui vpiiv na Kiiajskem še bolj Japmnsiki zunanj miiiiiister je opc^zorfi kitajskega poslanska, d;a bi smatratla Juspr^iv-ska spirejetje pogojev, ki so jih posta vs 15 ; uporniki in ki zahtevajo oc&>6en odtjvr probi japonsk; zavoievalnj polj#k<( na K-tajskem, za ogrožanje svojih mteresorc, seveda ne bi cstoLo brez posledic zm od- ' noša(jte Japonske do Kitajske. 1 Premikanje japonskih čet ganghaj, 19. decembra, b. Včeraj |b bOo opazita večje prem karcje japonskih motoriziranih oddelkov na progi, kž vodi u Ti-ents na proti jugu. V kitajskih nacAonaii. st:čnjh krogih se boje, da namerava moral japonsika airmada '-ztkorjsrtnti sedanje notranje hrtnj-atfrje na Kitajskem za svoja os»» jiamja rm kitajskem severa. V jwpooskfl> ko-jtačk^h krogih izjavljajo da pre le za nodn* manervre Japonske celinske errmflxie. Rusija sa neodvisnost Kitajske SangfcaJ, 19. decembra. AA. SorjbtAl dipliaroaltski zastoprrik jc tejairl, da n)ma Rusija nobene zve»e t z«noto te de na ▼ Čen«ijTi w Kajrero nobenega arrvjetefe^a dr* žavl ia.na. Sovjetska Rmi-ja bo tod? ▼ pttr hodnje spoštovala polvtrieno neodvisnost tajska. Akcija za skkmtev prtmlrfa v aniji Francija predlaga takojšnjo ustavitev sovražnosti v Španiji in računa na posredovanje Rcsife Pariz, 19. decembra o. Snoči je imel zunanji minister Delbos dolg razgovor s sovjetskim poslanikom Potjemkinom. Razpravljala sta o možnosti premirja v Španiji. Delbos je prosil sovjetskega poslanika, naj se sovjetska vlada zavzame pri madridski vladi za to, da bi se sovražnosti čim prej prekinile, ker bo šele potem mogoče razpravljati o nadaljnjih mirovnih pogojih. Premirje naj bi se sklenilo najmanj 14 dni. Francoska vlada pričakuje sedaj poročil svojega odposlanca pri burgoški vladi. Ministrski predsednik Blum je včeraj o teh vprašanjih razpravljal s španskim zunanjim ministrom Del Vayom, ki mu je obširno poročal o splošnem položaju v Španiji. Blum in zbiranje dobrovoljcev za Španijo Pariz, 19. decembra o. Francoska vdada je prepovedala sprejemanje mladoletnikov v oddelke prostovoljcev, namenjene v Španijo. Min. predsednik Blum je izdal vsem prefektom strog nalog, naj preprečijo rekrutiranje in odpremijanje prostovoljcev v večjih množicah, pač pa je še nadalje dovoljeno rekrutir&nje posameznikov in pošiljanje prostovoljcev v Španijo v manj&em številu. Komunisti so zaradi tega ukrepa vlade aelo ogorčeni in aopet groze s izstopom iz ljudske fronta. Anglija za poostritev nevmešavanja London, 19. decembra. AA. V britanskih diplomatskih krogih potrjujejo, da se bo zakon, po katerem se britanski državljani ne smejo udeleževati vojn, v katere n; zapletena njihova domovina, izvajali tudj za špansko državljansko vojno, da se prepreči o«dhod prostovoljcev na Špansko. Preden se bo Velika Britanija odločila v tej zadevi, bo morala dobit j jam-stvo, da }i bodo sledile tudi druge vlade, kar bo omogočilo da bo tudj odboT za nevmešavanje na svojih bodočih sejah zavzel primemo stališče. Dan zasedanja tega odbora Se rf Ajflo&en. J V »stih krogih ziaitr j»j.jejo, da je tad po$&ka j vlada sporočila bniianskv ■vfedS svoj sfldep» i da prepove odhod prostovoljcev na špesr* , sko. Poljska strogo nevtralna Varšava, 19. decembra, o. Poljska rkmte je »zadala odlok, s kaie«m prepoveduje vsako nabiranje in pošiljanje prostovoljcev v Španijo. Prav tako je vsem poljskm jad priznava na drugi strani, da pripada nemška manjšina velikemu nemškemu narodu, katerega sestavni del je v kulturnem pogledu, in odk;anja zaradi tcua v~e po?kuse asimilacije te manjšine ter Kakršutgakoli zapostavljanja a;i kratenja pravic, 3. češkoslovaški narod odklanja vsako nacionalno-teritorialno avtonomijo, ker bi vodila k razbitju države. Ozemlje, na katerem p,rebiva nemška manjšina, ni nikoli tvorilo posebne politične enote, elementi kulturne avtonomije pa so že podani v samostojni šolski upravi. 4. Nobenega razloga ni, da ne bj nemški živelj prišel do svojega izraza tudi v javnih službah in v upravi države v sorazmerju š številom prebivalstva. Predpogoj takega Upoštevanja pa je seveda brezpogojna lojalnost napram državi in vsem njenim ustanovam. 5. Onim nemškim strankam, ki od vsega početka podpirajo po svojih močeh CSR, se češkoslovaški narod ne bo nikdar izkazal nehvaležnega 3 tem, da bi b:'.e razpu-ščene ali kakorkoli preganjane, kakor bi to žeie! Henlein. 6. Henleit. s; mora biti enkrat r.a vselej na jasnem, da je ureditev nemškega vprašanja v CSR mogoča 'e s sodelovanjem in popolnim upoštevanjem tako zvanih akti-vističnih (z vlado sodelujočih) nemških strank, ki tudi zastopajo nemški živelj v državi. Kdor s? torej hoče sporazumeti z državo, mora upoštevati, da je to izrazto notranje vprašanje CSR in da so kakršnikoli vplivi od zunaj nedopustni čela nove nemške šole Iztrebitev konfe&ionalazma m partikatarizma — Novi vzgojni Saktorji ^amo družina, šola in nacistična stranka Berlin, ?9. decembra., b. O osnovnih načelih nove nemške šole so te dni razpravlja ; na posebnem zborovanju nacionalno-»>c alistični učjtelji. katerih i/iave so zelo značilne za nov, razvoj nemškega šolstva pod nacističnim režimom, k; ub:ra tudi na tem polju p.»vsem svoja pota. Vodilno ni 1 vseh 'eh izi>av tvor- kritika vsega preteklega, se označuje za slabo, »konfes onalno« ;n »strankarsko«. Prejšmi« nemška šola je no ni.ienju nacističnih učiteljev »za-š-:mica vseh razkrajajočih teženj v nemškem narodu«. Nacionalni socializem je z vso odločnostjo iztrebH z šol konfesionali-zem :n rarlikulrrizem. Konfesionaljzem je zamenjal s svojim svetovnim nazorom in s tem 7-ipr! šolska vrata cerkvi, ki je imela dos'ei preveč vpliva na šclsko vzgojo. Novi faktor j vzgoje so odslej samo še družina. šola rn kot posebno važen vzgojni čini-telj nacionalno socialistična stranka s svo- jimi m'adinskimj organizacjami- Za tako vzgojo n: potrebna nobena posebna teorija, ker jo bo znal najt; vsak nemški učitelj sam, ako je v njem nacistični evangelij dozorel v pravo spoznanje. Nac stjčnj uči-teljii priznavajo sicer, da je nemško šolo ustvaril humanizem, da pa je navzlic temu ostrila pomanjkljiva, ker se v tej šolj telovadni učitelj nj mogel nikdar uveHaviti. Med humanizmom ti nacjonali:mom pa so še druge razlike. Med oba nazora se je v novejšem času vrinilo »odkritje nemške ra=e«, česar humanizem ni poznal in je osla1! zaradi tega okrnjen. Rasna ideja je vnesla v nemške šole »zrevoluciomiranije Zgodovinske podobe nemškr ga naroda«, kar pomeni, da ne gledajo več Nemci na svojo zgodov no skoz; očala drugrih. posebno južnih narodov, temveč s svorma taetaimi očmi, kj »zk> od severa navzdol« ... Mussolini; Po paciiikaeijji Abesinije bo Kalifa uredila tudi druga svoja vprašanja Rim, 19. decembra, k. Ob oh'etnici znane italijanske akcije proti sankcijam, ko so oričeli v Italiji zbirati zlato in poročne prstane za državo, je imel Mussolini v Uttoriji na nekdanjem Pontinskem močvirju govor, ki je izzval spričo napovedi, da bo Itali.ia sedaj pričela urejati še neka druga vprašanja, tudi v mednarodnih političnih krogih veMko pozornost. Mussolini je v prvem delu svojega govora rekapituliral nekaj misli iz govora, ki ga je imel pred letom dni v sosednji Pon-tiniii. Nato ie nadaljeval: »Tako smo v sedmih me=ecih izvojevaii imperij in ga v treh mesecih pacificirali. 150.000 delavcev g'a a; sedaj velike ceste imperija, ki bodo omogočile njegovo takojšnjo valorizacijo. Vse to je bilo storjeno kljub vsemu in proti vsem. Delali pa smo tudi doma. Poslopja, ki smo jih blagoslovili davi v Littoriji, pričajo, da smo de'ali tuli v Italiji kljub sankcijam. šli smo med narod. Na terenu socialnih pridobitev, velikih realizacij, ki morajo dvigniti narod moralno in materialno, se nimamo od nikogar ničesar naučiti, pač pa lahko vsakogar o marsičem poučimo. Nagrade, ki so bile razdeljene kolonom sedai že meliorirane zemlje, pomenijo na- grado za njihovo naporno delo, pomenijo pa hkratu tudi obveznost za vse poljske delavce, da ostanejo zvesti zemlji. Kajti onega, ki brez najresnejšega razloga zemljo zapusti, smatram samo za dezerterja italijanskega naroda. Usoda narodov, ki so se zbrali po mestih in zapustili zemljo, je do'očeia že po zgodovini: Njim je zapisana dekadenca. V govoru v Avellinu sem stavil vprašanje, ali so bili vsi računi saldirani. Vsi Afriški računi so poravnani popolnoma pravilno do zadnjega cer.tez'. aprila je svet ljudskih komisarjev do;očil t), januar ll>37 kot da,n splošnega štetja preb va siva sovjetske republike. To štetje bo Iretje v vrstnem redu, odkar je bj v Rusiji uveden sovjetski režim. Prvo sovjetsko štetje se je vršilo leta 1920, druge; leta 1926. torej prej deseti,m.i leti. Izza časa carskega režima je znano samo štetje z dne 2«. januarja 1897. V sovjetskih krog h pripisujejo novemu štetju že sedaj izreden pomen, ker ne bo pr:ncs'>, samo podatkev ;» skupnem številu sovjetskega prebivalstva in o narodnostih Sovjetske unije, temveč bo svet pouči o tudi o sf>C!3ln sestavj njenega prebivalstva. Od zadnjega štetja v letu 1926 je Rusija prešla laze za m m vjh reform: doživela je pravo agrarno revolucijo ter znatne spremembe v industriji, v Sibiriji pa so v zrasla povsem nova mesta, ki jih ne najdemo niti na najnovejših z a o! je vidih. Tako je Stal nsk v zapadni Sibiriji »rasel iz neznatnega kraja v mesto z 200.000 preb valci. Kemerovo šteje danes že blizu 130-000 duš, Karagan-da v Kazakstanu pa je poskočila na 115.000 ljudi. Formularji za štetje bodo vsebovali 14 vprašanj Zanimivo je, da nj med njimi več besede »sloj« alj »razred«, s č mer se hoče poudariti brezrazrednost sovjetske družbe Priznava se obstoj takozvanjh »social-n h skupin-', kakor: delavcev, uradnikov, kolektivizem n>ih kmetov, obrtnikov, delavcev v svobodnih poklicih (»inteligencija«), služabnikov raznih veroizpovedi, nedelav-skih elementov i. t. d. Tako bo mogoče r.a podlagi odgovorov na ta vpraša,nja ugotovit- lokalno razdelitev prebivalstva na poklice. VprašaIna pola vsebuje še vprašanja o narodni m jezikovn p-i p a dn osti. Ta statis'ika bo utegnila pojasni; kulturno stopnjo nekaterih sovjetskih narodov, združenih v samostojnih republikah. Iz statistike se bo zrcalilo tud infe1ektua'no stanje sovjetskega prebivalstva. ker bo moral vsakdo izpirat rubriko o svojih študijah. Zanimiv bo tuidd odgovor na vprašanje o verski pripadnosti, prj čemer bo trebrf" odgovoritj na vprašanje o osebnem verskem prepričanju in ne le glede na formalno pripadnost k tej alj oni cerkvi. Štetje bo izvedeno v enun samem dnevu. Nad en milijon uradnikov bo moralo 6. januarja prihodnjega leta od hiše do hiše v vsej prostrani republiki i-n izpolniti predpisane formuLurje. V ta namen se že od avgusta vrši v Moskvi poseben leča j za izvež-banje uradništva. Rezultati šietja morajo biiin ugotovljeni v rekordnem času enega leta., tako da bodo končni rezultat znmj protj koncu prihodnjega in v začetku leta 1938. Pričakovati je, da bodo delni rezultati objavljeni že v teku prihodnjega leta. Moscicki in Beck obiščeta Rumunijo Praga, 19. decembra g. Predsednik poljske republike Moscicki bo v kratkem uradno obiskal Rumunijo. Istočasno bo prispel v Bukarešto tudi poljski zunanji minister Bock. Trgovinska pogodba ČSR z Madžarsko Budimpešta, 19. decembra, b. Madžarsko češkoslovaška trgovinska pogajanja eo se končala 6 popolnim uspehom. Dosežen je bil sporazum, k; bo zamrn;a] dosedanji trgovinski provizorij med obema državama. V novem dogovoru je med drugim predvidena tud; posebna trgovinskopoiitična komisija. Novi pogodbj bo v začetku januaria priključena še posebna konvencija o obmejnem prometu in veterinarski dogovor. Urejeno je vprašanje zračnega prometa. V pogledu izmenjave blaga pa ie bi< dosežen sporazum, ki presega okvir 190 000.000 čK. Končno ureja novi sporazum tudj vprašanje tujskega prometa in izvoza vina. Beležke Da ne pozabimo ~ Pod tem naslovom pfiObčuje včerajšnji »Slovenski dom« strupen napad na Sedali j ega načelnika prosvetnega oddelka ban-ske upravfe g. Josipa Breznika. List si je upal to storiti le zato, ker dobro ve, da ne bo dobil odgovora, kakršnega bi zaslužil. Da se to dejstvo ne pozabi, bi hoteli — mi. Par tednov sem sta »Slovencc« in Slovenski dom« v svojih polemikah kar naenkrat postala čudno dostojna. Vsaj zdelo se je tako. V svojem idealizmu smo že upali, da so morda vendarle nekaj zalegle lekcije, ki so na občnem zboru Katoliškega tiskovnega društva kot lastnika obeh listov padale na račun njune pisave. Pa smo sc motili. Kajti par dni sem čitamo v teh listih zopet napade, polne zavijanj in seveda po'"e hujskanja. Znano nam je, kako je prišlo do te spremembe, znano seveda tudi go£,x>doni v Jugoslovanski tiskarni. In prav gotovo na to nc bomo pozabili. Obupen položaj kmečkega kreditnega zadružništva V nedeljo je bila v Celju seja glavnega odbora Kmečke zveze. »Domoljub« pravi, da so na seji mnogo razpravljali o sedanjem težkem položaju naš^gi kmetskega ljudstva. Zastopniki posameznih krajev so poudarjali, da je kmet danes take obubožan, da bo v kratkem, če ne pride nagla pomoč, kmečko gospodarstvo popolnoma uničeno... S tem v zvezi je bilo govorjeno tudi o sanaciji slovenskega zadružništva, ki ne trpi nikakega odlašanja več. Vsako odla>anje prinaša nepopravljivo škocio. Končno sporoča »Domoljub«, da so bile kraljevim namestnikom in pristojnim ministrstvom poslane brzojavke naslednj sebine: »Kmečka zveza, predstavnica večine prebivalstva Slovenije, opozarja na katastrofalne posledice zarad: propada kreditnega zadružništva. Zato zahteva, da kraljevska vlada preskrbi zadostna državna sredstva za likvidnost našega zadružništva. Vsak dan in vsaka nepopolna rešitev pomenjata novo izgubo in propast slovenskega zadružništva.« JRZ in Mvša SDS V zadnji štev. svoje Nove riječi« razpravlja g. Večeslav Vilder o sporazumu med Srbi in Hrvati. »Danes «e o tem sporazumu mnogo piše in govori. Toda malo je m :d tistimi, ki stalno govore o potrebi sporazuma, takih, ki bi priznavali, da je osnovna klica bodočega sporazuma vtelc-šena v bivši Kmetsko demokratski koaliciji. Ta je bila, ki je svoječasno prva izvedla sporazum med bivšo HSS in bivšo SDS. Osnova tega sporazuma so zapisniki od 10. novembra 1927. 1. avgusta 1928 in 7. novembra 1932. Z njimi je bi' ustvarjen temelj za skupno borbo v najtežjih časih. Moralni kapital, ki leži v tem sporazumu ni mogoče zavreči za katerokoli navidezno korist te ali one strani. Zaradi tega se morajo zavedati vsi, ki so proti bivši KDK in slabe njeno moč. da difl^jo proti sporazumu. Pravi prijatelji sporazuma se morejo najlepše oceniti po tem. kako stališče zavzemajo napram bivši KDK.« Svoje ugotovitve je naslovil g. Vilder menda na naslov onih krogov v JRZ, ki bi iz bodočega sporazumevanja radi izločili bivšo SDS in ki priznavajo kot morebitnega partnerja samo dr. Mačka in njegovo HSS, ne pa KDK kot celoto. Proti bivšim samostojnim demokratom se zlasti ostro izražajo muslimani v JRZ. ki so v svojem glasilu »Pravdi« nedavno kar brez ovinkov zahtevali, d? se sme JRZ pogajati samo z dr. Mačkom, nikakor pa ne z g. Vilderjem, odnosno samostojnimi demokrati. Izvrševanje verskih dolžnosti na naših šolah Minister prosvete je 14. t. m. izdal vsem ravnateljem srednjih in meščanskih šol ter upraviteljem osnovnih šol sledečo okrožnico: »Verske oblasti so me ponovno obvestile, da učenci srednjih, meščanskih in osnovnih šol ne obiskujejo svojih cerkva, kakor to predpisuje pravilnik o izvrševanju verskih dolžnosti. Radi tega naročam vsem ravnateljem srednjih in meščanskih šol in upraviteljem osnovnih šol, da najstrožje pazijo na izvrševanje določb pravilnika o izvrševanju verskih dolžnosti podrejenih jim učencev.« Prevzem občine v Konjicah Kakor se bodo naši čitatelji še spominjali, je bil par dni pred volitvami razrešen župan v Konjicah g. Križnič, ob enem pa postavljena začasna občinska uprava. Pri volitvah je bil g. Križnič zopet izvoljen za župana. Seveda so se krajevni činitelji JRZ proti volitvam pritožili, začasna občinska uprava pa je menda smatrala, da bo ostala na svojem mestu vse do rešitve te pritožbe. Dočim so v drugih občinah novi občinski odbori že prevzeli posle, se to v Konjicah še ni zgodilo. Na vlogo župana Križnica pa je sedaj sre-sko načelstvo odredilo, da se ima novi občinski odbor v ponedeljek 21. t. m. sestati k prvi seji in prevzeti občinske posle. Nedovoljeno akademsko društvo v Dubrovniku »Hrvatski dnevnik« poroča, da je hotel del akademikov v Dubrovniku osnovati akademski klub z imenom »Stjepan Radič«. Predložili so banski upravi pravila, ki pa so jim bila sedaj vrnjena s sporočilom, da se osnovanje novega kluba ne more vzeti na znanje, ker v Dubrovniku že deluje akademski klub z enako svrho. »Hrvatski dnevnik« pristavlja: »Ta odločba je tem bolj čudna, ker je znano, da je tudi v drugih mestih po več klubov z isto svrho. pa se njih ustanavljanje vendar ne onemogoča.« Kult Nikole Pašiča v JRZ Glavni organ JRZ »Samouprava« objavlja zaključni uvodnik v nizu svojih spominskih člankov ob priliki desetletnice smrti Nikole Pašiča. Uvodnik razpravlja pod naslovom »Pašič pripada nam, a mi pripadamo njemu« o velikih zaslugah pokojnika za razvoj in napredek srbijanske demokracije. »JRZ je storila — pravi list dalje — Vojvoda Windsorski kupil vUo v Dubrovniku Dunaj, 19. decembra, o. Iz Dubrovnika poročajo, da je vojvoda Windsoreki kupil tamkaj vilo &efeerezado, ki jo sedaj že adaptirajo. Pariz, 19. decembra, b. Havasov poročevalec je danes sporočil francoskim listom iz Kaira, da potuje Sirnjieonova na krovu par-nika »Athena« v Egipt, kjer jo pričakujejo v Aloksandrjiji jutri zjutraj. Takoj po tvojem prihodu bo odpotovala proti Lusorju. Kdo pozna povzročitelje ret Niti znanost. Toda ona j« t stanu Jim priti V ok-om. Vsak z/lravnlk Vam to potrdi. Zdravljenje na domu « Plstyan>-ko b atno komprt^o »Ga ma« učinkuje čudovito. Pojasnila: Beograd.. Piščanblro. Marša! Pilsudskog 22; Zagreb, P1«-ty-anl!i?ormator, Stron-mayerov trg 1 /II Ali Je to v duhu katoliš&e akcije? Na drugam mestu smo omenili, na kako nega oddelka, poipčal o dotičnem odloku grd način je napadel odhajajočega najel- j prosvetnega ministra. ----------------.----Odkar je bil prof Breznik na položaju nika prosvetnega oddelka banske up^ve »Slovenski dom*, ki pač tudi piše v duhu katoliške akcije, saj so njegovi lastniki izključno gg. duhovniki. Samo par stvari naj pnbijemo, ua pokažemo, kako to glasilo katoliške akcije ljubi tn spoštuje resnico. List očita i- načelniku Brezniku, da so se pod njim reduciiali, p£nz:oniraii, premeščali ia sploh preganjal! profesorji in uči^lji. Resnca pa je, da od lakrat noben proiesor ni bil ne premeščen, ne odpuščen ali upokojen iz političnih razlogov. Na njega zvraCa :rivdo, da so se morali iz- načelnika piosvetnega oddelka, ni bil reduciran noben šolski zavod v Sloveniji, število pioleaorjev in učiteljev se je v tej dobi od leta do leta večalo. Kar se poslovanja samega tiče, je spjošna sodba vseh, ki poznajo razmere, da je bil prof. Jos;p Breznik najboljši prosvetni šef, kar smo jih v Ljubljani dosedaj imeli. Dokaz temu je tudi dejstvo, da je ostal na svojem važnem in odgovornem položaju še celo poldrugo leto po spremembi režima. To bi bilo pač nemogoče, ako b; bil g načelnik zagrešil le mal del grehov, ki bi mu jih rezati nekateri odstE.vki iz slovenskih či- ] rad sedaj naprtil >S'ovenski dom«. tank 7A srednje šole. Toda »Slovenec« j sam je 1. 1933. že štirinajst dni prej, preden j jc pes tal prof. Breznik načelnik prosvet- | Ali je /sem tem pisava tega lista v duhu katoliške akcije? Pravoslavna duhovščina in politika V žiči izhaja mesečnik »Preglede kot glasilo pravoslavne duhovščine. V decembrski številki objavlja članek r Duhovnik in politika« in prihaja v njem do naslednjih zaključkov: »Politika po svoji vsebini ne bi smela biti nemoialna. Na žalost pa je že tako, da 'anes jolitika narod deli na razne tabore. Ona more zanesti razdor med oč *.a in sina, med brate in prijatelje. Ona seje sovraštvo, mržnj*. ln nesrečo. Politika v obliki, v kakršni se nam često predstavlja, je prav za prav satanovo delo. Njej ni ničesar svetega. Ona ne izbira nikakih sredstev, marveč ru^ in podira, samo da doseže svoj cilj. Pri takem stanju bi se morali duhovniki držati daleč proč od politike. Poklic duhovnika jc, da zdravi duševne bolečine, ne pa, da Siri strup nemoralne borbe. V interesu dunovnikov samih, pa tudi v interesu pravoslavne cerkve je, da se duhovniki ne spuščajo v vrtinec političnih strasti. Politika more duhovniku samo škodovati, ne pa koristiti. Duhovnik naj bo rodoljub in narodni delavec, ne pa stran-kar" Sami) duševno nedorasli ljudje se morejo spusliti z višine duhovniškega položaja v tesno dolino strankarstva ter se podrediti strankarskemu jarmu in biču strankarske discipline. Samo duhovniki, ki se ne zavedajo svetosti in lepote svojega poklica in ne ogromne odgovornosti pred Bogom, morejo stopiti na politično pozor-nico, kjer se izpostavijo nevarnosti, da se izneverijo svojemu poklicu in svojemu gospodarju — Bogu.« Občinski edfesr v T?Imljah Iz Trbovelj nam pišejo, da je imel novoizvoljeni občinski odbor v sredo svojo prvo sejo. Župan g Jakob Klenovšek je v uvodnem govoru orisal potek volitev, pri katerih je dobila njegova lista 1866 glasov in 33 odbornikov, lista JRZ 784 glasov in 3 odbornike, dočim je v zadnjem hipu vložena tretja lista, ki naj bi oslabila skupno opozicijsko listo, zbrala le 16 glasov. Župan je pozival k složnemu delu in izjavil. da bo pri volitvah izvoljena večina vedno radevoljc vpoštevala in obravnavala vse resne predloge, pa naj pridejo od katerekoli strani. Znala pa bo tudi preprečiti vsako oviranje svojega delovanja, pri katerem se bo vedno ravnala po načelu, da mora biti občinski odbor enako pravičen napram vsem občanom. Po zaobljubi občinskih odbornikov so bili izvoljeni odseki in odbori Občinski od- Ubogi „Obzor" Zagrebški »Obzor« mora služiti več gospodarjem. Zato njegova usoda ni zavidanja vredna, saj mnogokrat res ne ve, kako naj bi kako tvar napial in povedal, da bi ne razljutil ne tega ne onega. Razumljivo je zato, da si z največjo slastjo vedno na novo izbira za tarčo svo jih napadov jugoslovenske nacionaliste, ker se mu zdi, da se bo s tem prikupil obema glavnima skupinama svojih gospodarjev. Zaradi posebnih zvez, ki jih ima z Ljubljano, ima še na piki nacionalne kroge v Sloveniji. Kakor mnogi drugi, ki nočejo ali ne morejo razumeti in priznati jugoslovenske ideje, tudi »Obzor« dosledno istoveti ju-goslovenstvo s centralizmom in hegemoniz-mom. Naši uvodniki, v katerih smo na jasen način pokazali, da jugoslovenska ideja ni združljiva s hegemonizmom in da odklanja tudi centralizem, mu zaradi tega seveda niso všeč. Namesto pa, da bi poskušal stvarno odgovoriti, se je zatekel k borniki JRZ so se glasovanja vzdržali in j bedastim fantazijam. Dokazati jx>skuša, da so odklonili tudi ponudena jim mesta v odsekih. Drugače so bile predlagane liste izvoljene soglasno. V upravnem odboru so gg. Jakob Klenovšek. Robert Plavšak, Ivan Berger, Filip Murn, Ivan Vrtačnik in Rudolf NaprudniL pagira in podpira duh nove demokracije. Saj je postal Pašič simbol demokracije in parlamentarizma in poosebljenje želj našega naroda zagotoviti si svojo politično svobodo. JRZ je danes edina organizacija v državi, ki je smelo in odločno sprejela Pašičevo narodno in demokratsko politiko. Zato lahko vzklikajo vsi pristaši JRZ: Mi smo s Pašičem. a on je z nami!« Posebno glasilo sina Stjepaaa Radiča Sin pokojnega voditelja Hrvatov Stjepa-na Radiča, Vladimir Radič, ki se je nedavno vrnil iz emigracije v domovino, napoveduje v zagrebških listih da bo pričel z novim letom izdajati svoj list »Narodni val«. List bo zagovarja' smernice in politiko pokojnega Stjepana Radiča, ki je pričel izdajati enakega imena list že 1. 1927 kot idejno glasilo svoje politike. Novi »Narodni val« bo izhajal dvakrat na mesec. Slovanska nevarnost madžarskega grofa Bivši predsednik madžarske vlade grof Bethlen se mudi že nekaj časa v Italiji. Po-setil je tudi Milan, kjer je imel predavanje o vlogi Italije v Podunavju. Madžarski grof je v svoiem goveru slikal italijanskim poslušalcem slovansko nevarnost, ki grozi danes Evropi v obliki snu'oče se rusko- slovanske hegemonije Slovanska nevarnost je danes večja, kakor je bila pred svetovno vojno, ker ni več avstro ogrske monarhije. da bi branila rusk'm tolpam vdor v po-dunavski bazen. Zato «e nahajajo danes ne-slovanki narodi v Podunavju v večji nevarnosti kakor za časa turških vpadov. Italijo čaka v obrambi proti slovanskemu navalu na srednjo Evropo zgodovinsko poslanstvo. Pri tem lahko računa, da bo uživala vso podporo Madžarske. Grof Bethlen gre že v leta in ni čudno, da postaja otročji. Vsekakor pa je njegovo predavanje odsev razpoloženja in mišljenja madžarske aristokracije, ki še vedno ne more razumeti, da so za vedno minuli časi, ko so bili Slovani njihova brezpravna raja. Židovski zmagovalci na olimpiadi Baselska »National-Zeitung« poroča iz Berlina; da bodo tam v kratkem času na velikem olimpijskem stadionu odkrili častno ploščo, v katero bodo vklesana imena letošnjih olimpijskih zmagovalcev. Izpuščena pa bodo imena onih zmagovalcev, ki so židovskega rodu. List obsoja ta po- ti članki niso tudi izraz mišljenja dr. Kra-merja, ampak nasprotno, da so dokaz, kako je on izgubil v Sloveniji svoj vpliv. Pri tem ga nič ne moti dejstvo, da smo v »Jutru« jasno povedali, da naše stališče glede centralizma in decentralizacije ni stališče oa danes, marveč je že staro, m da ga odobravajo vsi sedanji voditelji JNS in ne samo nacionalisti v Sloveniji »Obzorove« fantazije so tako neumne, da se ne splača na nje odgovarjati Dovolj je, če ugotovimo, da so od konca do kraja izmišljene. Samo pri eni njegovi trditvi bi se še radi pomudili On namreč pravi da se je »Jutro« »stvarno postavilo na federalistično stališče glede nove državne ureditve.« Ako je to res, ako si »Obzor« in drugi listi, ki pravijo, da zastopajo politiko dr. Mačka, tako predstavljajo federalizem, o katerem toliko govore, potem res ne veino, zakaj' bi bilo treba toliko truda in muke za dosego sporazuma. Tak sporazum lahko sklenejo gospodje tudi z najhujšimi »centralisti«, za kakršne označujejo gg. Petra Živkoviča, Jovana Banjanina, Juraja Demetrovida, dr. Kramcrja in druge nacionalne voditelje. veliko in zaslužno, delo da jc pričela go- j postopek in pravi. Jg predstavlja »falzifi-jiti kult pokojnega Pašiča. Na ta način pro- i ciranje sodobne zgodovine«, čsL poslanik pri predsedniku vlade Beograd. 19. decembra, p. Min. predsednik dr. Milan Stojadinovič je sprejel danes češkoslovaškega poslanika dir. Vaclave Girso. Konferenca županov naših glavnih treh mest Beograd, 19. decembra, p. V ponedeljek bo v Zagrebu konferenca predsednikov mestnih občin naših glavnih treh mest. Konference se bodo udeležili beograjski župan Vlada Hič, ljubljanski župan dr. Jure Adlešič in namestnik zagrebškega predsednika občine ter podpredsednik Zveze mest Kaufman. Obravnavali bodo vprašanja, ki se tičejo upravnih zadev naših glavnih treh mest. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Jasno v primorskih krajih, megla v zapadni h in se-verozapadn h krajih. V ostalih predelih oblačno, v sredini države ponekod dež-Temperatura se je v vsej državi dvngn:la razen v zaipadnem delu, kjer je nekoliko padla. Minimalna temperatura Ljubljana —3. maksimalna šipanj 16 stopinj. Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo jasno vreme, ponekod nekoliko oblačno, v dolinah in kotlinah jutranje megle. Temperatura bo nekoliko padla. Ponoči n: izključena slana. Zagrebška: Stalmo, vedro, zmerno toplo pomoči gosta megla. Dunajska; Po večini oblaRno, v nižinah ponekod megla, v višinah zjutraj mraz, podnevi milo >wemew Naši kraji in ljudje Ob krsti Josipa Lavrenčiča Ljubljana, 19. decembra. Vest o smrti g. Josipa Lavrenčiča je Etoudila obžalovanje in boleč vtis ne le v velikem krogu njegovih in njegove rodbine prijateljev in znancev, marveč tudi v Širši javnosti. Reg bi pokojnik čez tri mesece dosegel že 78 let, a kdor ga je še pred nekaj dnevi videl hoditi čvr.?to po ljubljanskih ulicah, mu teb let ne bi bil prisodil. Njegova trdna kraška narava bi morda tudi res ge to pot zavrnila na.val bolezni, toda hudi udarci usode, ki so sra zadeli baš letos, ko je v razmahu pičlih par mesecev izgubil najprej svojegg edinega Se živeea sina in nato svojo palsto-letno življenjsko družico Marijo, so "trli njegovo duševno odoorno moč. Tako je podlegel, kljub svojim visokim letom še vse prezgodaj za svojce in za vse, ki so ga poznali. Davi so pokojnesra Josipa Lavrenčiča položili na mrtvaški oder v mrtvašnici Leonisča ob Stari poti. Dopoldne in popoldne so prihajali tja številni kropilci, da •vzamejo poslednje slovo od uglednega narodnega delavca, in plemenitega človeka. Prijatelji ln znanci so njegovo zadnjo posteljo zasuli z rdečimi in belimi nagel mi v preddurju mrtvašnice pa so se začeli vrstiti venci kot zadnji pozdrav svojcev, Sorodnikov in prijateljev. Jutri, v nedelo ob 15.45 ga bomo spremili na njegovem potu tja na božjo njivo sredi Ljubljanskega polja. * Ze ko smo včeraj sporočili vest o .smrti Josipa Lavrenčiča, smo na kratko očrtali njegovo delo in življenje. Bil je mož velike energije in vztrajnosti ter neumorne de-&jjvnosti. Delo je bdlo vsebina njegovega življenja, počitek ln odmor ga nista mikala! niti v zadnjih visokih letih. Niti za bolezen si ni vzel časa. Bil je prava kraška korenina Jpo svoji naravi in po svojem ■Snačaju. Pokojni Josip Lavrenčič je bil gospodarstvenik. Na gospodarskem polju je bito pravo torišče njegovega delovanja. Tem -višje je treba zaradi tega ceniti njegovo tveliko in požrtvovalno zanimanje za javno življenje, zlasti za narodne in kulturne težnje. V Postojni in na vsem Notranjskem je bil vedno v prvih vrstah javnih borcev. Pred petdesetimi leti, ko je prevzel očetovo gospodarstvo, se je vneto boril proti nemškutarstvu, ki je takrat še fcrujno cvetelo v naših mestih in trgih. Ko so bili potem ti centri našega podeželskega življenja vrnjeni svojemu narodu, se je pridružil borcem, ki so narodno misel združili z napredno. Bil je dolga leta postojn- ski župan, bil je notranjski poslanec v kranjskem deželnem zboru. Vodstvo takrat ne narodno-napredne stranke je imelo v njem vedno preudarnega in odločnega člana. Da so na Notranjskem nastale tako trdne napredne postojanke, Je v veliki meri zasluga pokojnika. In po vojni je bil enako odločen borec za naše narodne interese pod Italijo, bil je eden zadnjih slovenskih poslancev v rimskem parlamentu. * živahne stike je imel Josip Lavrenčič vse svoje življenje z novinarstvom, že kot dijak je sodeloval v »Slovenskem narodu«, pa se tako seznanil in sprijateljil z Josipom Jurčičem. Jurčič mu je bil tudi dragocena opora v njegovih prvih javnih borbah v Postojni. Razume se samo po sebi, da je bil ves čas naročnik in podpornik »Slovenskega naroda«, takrat vodilnega lista naprednih Slovencev. In ko se je pred dobrimi štiridesetimi leti preseHl za nekaj časa v Ljubljano, je vstopil v upravni odbor Narodne tiskarne. ki mu je takrat stal na čelu dr. Ivan Tavčar. S vso svojo žilavostjo in neumoroortjo se je posvetil tiskarni in listu. Preselil ju je iz Gosposke ulice, kjer sta imela takrat v pritličju sedanje h:še banke Slavije doceia nezadostne prostore v primernejše prostore na Kongresnem trgu, v hiši, ki je sedaj njegova last. List in tiskarna sta se bolj in bolj širila, tako da so tudi ti prostori kmalu postali pretesni. Narodna tfetkarna si je zgradila v Knafljevi ulici svoj današnji dom, »Slovenski narod« pa se je razvil v najmočnejši slovenski list pred vojno in mei vojno. Za ves ta lepi napredek gre v veliki meri zasluga skrbnosti, preudarnosti in požrtvovalnosti Ivana Lavrenčiča. V zgodovini slovenskega časopisja mu bo zaradi tega trajno odkazano častno mesto. * Josip in Marija Lavrenčičeva sta imela štiri otroke, dve hčeri in dva sina. Vse sta skrbno vzgojila, toda nepreračunljiva usoda je hotela, da sta morala tri med njimi izgubiti. V najlepši moški dobi sta umrla dr. Josip Lavrenčič, odvetnik v Ljubljani, in letos Stanko Lavrenčič, ki je bil prevzel rodbinsko posestvo v Postojni. Pred devetimi leti je bila iztrgana iz kroga svoje ljubljene in ljubeče rodbine gospa Milena žerjavova. Hčerka ga. Mica je soproga univ. prof. inž. Pehanija. Z njo, z vnuki in vnukinjami ter vsemi ostalimi svojci obžaluje izgubo dragega in zaslužnega pokojnika vsa nacionalna javnost. 97. rojstni dan prelata Toma Zupana Obisk v slavljenčevem domu na Okroglem Na idiličnem Okroglem nad Kranjem bo jutri praznoval naš najuglednejši narodni svečenik in najstarejši pismeni Slovenec, prelat gospod Tomo Zupan svoj god in svoj 97. rojstni dan. Iz njegovega tihega doma na Okroglem ogreva tisoče in tisoče slovenskih src ogenj domoljubja, ki ga je z ustanovitvijo Ciril-Metodove družbe prižgal Tomo Zupan, častni meščan Ljubljane in Kranja f"er častni član številnih narodnih društev. Častitljivega slavljenca lahko upravičeno imenujemo naslednika slovanskih apostolov. Njegov dom je lep kulturno-zgodovin-fiki muzej. Posebno važna je v njem Prešernova soba, v kateri ima gospod prelat Prešernovo zapuščino. Takoj ob vstopu v sobo vidiš posteljo, na kateri je objel smrtni sen našega največjega pesnika. Je to čisto preprosta, rjava postelja, kakršne še danes vidiš po kmečkih hišah. Na njeni končnici je prilepljena etiketa z napisom: Do pesnikove smrti dr. Fran Prešernova, do leta 1880 sestre mu Alenke, od leta 1880 prof. Tomo Zupanova lastnina. — V tej sebi so še miza. omara, dva stola in kavin mlinček, vse Prešernova zapuščina. Največja zanimivost sobe pa je brezdvomno krasno rezliani skrinjica, v kateri so shranjena Prešernova pisma in spričevala ter rokopis »Krsta pri Savici«. Ta skrinjica je umetniško delo rezbarja Grošlja iz Poljanske doline. Rezana je iz trdega lesa, sploh krasno delo umetnika rezbarja. ki je svojo umetnost ponesel v grob. Na pokrovu je med narodnimi ornamenti vrezan verz: Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal, srečen je le ta, kdor z Bogomilo up sreče onstran groba v prsih hrani. Po stenah Prešernove sobe visijo razne diplome monsignorja in posmrtna oznanila vseh slovenskih literatov. Diploma mon-signorjevega častnega meščanstva mesta Kranja ima sliko slovanskih apostolov in besedilo: Dedščino očeta, ohrani nam gospodi V čast slovanskima apostoloma je posvečen tudi oltar domače kapelice, na katerem hrani monsignor tudi svoj novomaš-niški šopek. V Prešernovi sobi je monsignor pripravil na steni tudi prostor za svoje posmrtno oznanilo in mnogokrat je izrazil željo, da bi bilo na njem zapisano: V starosti 100 let je preminil--- Ko je bil nekoč Luka Svetec na obisku pri monsignorju, s katerim sta bila velika prijatelja, je ob pogledu na posmrtna oznanila dejal monsignorju: Zdaj boš pa še svojega pridejal. Toda zgodilo se je tako, kakor mu je monsignor odgovoril: Veliko sem jih že pokopal, nazadnje bom pa še tebe. Svetčevo oznanilo že dolgo visi na steni, dočim je prostor za monsignorjevo še prazen. Dragocena in zanimiva je monsignorjeva knjižnica. Poleg del vseh slovenskih literatov ima tudi stare dragocene zapiske. Posebno važni so rokopisi Matije Nagliča, za katere se je toliko zanimal univ. prof. dr. Kidrič, ko je bil na obisku pri monsignorju. Rokopise je monsignor dobil povsem slučajno. Nekega dne je šel na sprehod mimo Nagličeve hiše na Okroglem in videl pred hišo otroke, ki so se igrali z nekimi papirji. Na vprašanje, kje so dobili papirje, so mu odgovorili, da jih je pod streho še polno. Monsignor je papirje zbral, uvrstil in jih dal vezati. Vsebujejo stare cerkvene govore. Matija Naglic, praded sedanjih Nag-ličev na Okroglem, je vodil romarje na božja pota ter zapisoval vse romarske pridige. V knjižnici so tudi Napoleonov co-dex, Dalmatinovo in Lutrovo sv. pismo, najrazličnejše stare revije in časopisi. Med njimi je »Slovenski Narod« od začetka izhajanja. Zal, da monsignor v svojem idiličnem domu ne more več zaradi tegob visoke starosti nadaljevati svojega dela Iz vsega srca želi, da bi njegovo delo drugi nadaljevali. Ob njegovi 97-letnici mu iskreno in spoštljivo čestitamo ter želimo, da bi se izpolnila njegova želja: Dedščino očeta, ohrani nam gosipod! I KINO IDEAL1 ELIVE BROOK v senzacionalni vlogi mojstra detektiva Sherlock Holmes po romanu: CON AN DOYLE. Danes ob 15., I7., 19. in 21.15 uri. Nenadna smrt ge. Maše švigljeve Ljubljana, 19. decembra. V noči od petka na soboto je nenadno preminula, zadeta od kapi, gospa Maša Švigljeva Se prejšnje popoldne je bila v pisarni svojega soproga, uglednega ljubljanskega odvetnika in predsednika Huba-dove pevske župe g. dr. Antona Šviglja. Preden se je zvečer družina odpravila k počitku, je bila gospa Maša še v živahnem razgovoru s svojci. Nenadno pa se je zgrudila in nič več ji ni bilo pomoči. Iz hiše žalosti v Zgornji Šiški so blago pokojnico danes opoldne prepeljali v mrtvašnico na Vidovdanski cesti, od koder jo bodo jutri, v nedeljo ob pol 14. spremili k večnemu počitku pri Sv. Križu. Pokojnica je bila po rodu Dunajčanka. vendar se je zelo uži-vela v naše razmere in se je popolnoma priučila slovenščine. Vsa je bila vneta za dom in za svojo družino. S soprogom objokujejo smrt blage matere štirje sinovi: dr. Zdenko, inž. Fcdor ter akademika Cveto in Mitja. Vsi, ki so pokojnico poznali in ccnili zaradi lepega značaja, ji bodo ohranili trajno lep spomin. Ugledni družini velja tudi naše odkritosrčno sožalje. Ob grobu gospe Kristine Hočevarjev« Brnik. 19. decembra. Pred tednom, v petek 11. t. m. smo spremili na njeni zadnji poti izpred palače Dunav v Beethovnovi ulici v veličastnem sprevodu go. Kristino Hočevarjevo, mater narodnega poslanca in staroste vrhniškega Sokola mr. Stanka Hočevarja. Nosilci številnih vencev in oddelek vrhniškega Sokola v krojih s praporom na čelu so se zvrstili za križem, za vozom z duhovščino se je pomikal avtofurgon s krsto, zavito v črno tkanino, za njem pa so stopali globoko užaloščeni sorodniki, nato veliko število narodnega občinstva in uglednih nacionalnih delavcev. Od železniškega prelaza na Gosposvet-ski cesti je spremljala mrtvaški voz dolga kolona avtomobilov na Brnik, kjer se je blagopokojna gospa tako često mudila in črpala novih moči za svoje nadaljnje delo, ki je bilo posvečeno ne le samo svojemu ljubljenemu soprogu Jaku, s katerim je v idealni harmoniji preživela tri četrtine svojega življenja in se žrtvovala svojim ljubljenim otrokom, ampak tudi ves čas lajša-' la bol in gorje ubožcem vsega okraja. Kiiko ccni nevenljive zasluge svoje članice. pokojne gospe Kristine, ki si jih je stekla tekom dolge vrste let tudi na društvenem polju, je jasno pokazal vrhniški Sokol, ki je poslal svojo zastavo in pevce do hiše žalosti, cerkve in groba. Na pogreb jc v Brniku pred hišo. kjer se je blagopokojna gospa za časa svojega življenja tolikrat mudila, in kjer je bila zdaj postavljena njena rakev, čakala nešteta množica ljudi iz bližnjih in daljnjih krajev, da se ji zadnjič pokloni. Ob pol 15. je pred domačo hišo blagoslovil krsto tamošnji g. kaplan, pevci pa so zapeli dve kitici večno lepe »Vigredi«. ki je privabila solze v oko vsem navzočim. Zaradi maihne oddaljenosti podružnice cerkve od doma se sprevod ni mogel razviti. V tej cerkvici so pcvci zapeli Jenkovo »Blagor mu«. Ko so položili pogrebci krsto v voz, da jo popelje na groblje k ljubljenemu soprogu, je bila krsta zavita v sokolsko zastavo in obložena s številnimi venci. Ob znamenju na cesti, ki vodi v Cerklje, je žalni sprevod pričakovala zopet velika množica ljudstva in šolska mladina s svojim upraviteljem g. Lapajnetom. Pred župno cerkvijo v Zgornjem Brniku se sprevod ustavi in domačini ponesejo krsto na pokopališče k družinski grobnici. Po blagoslovitvi in običajnih molitvah se je poslovila od dobrotne gospe učenka ta-mošnje šole v imenu porr.ladka Jadranske straže, katerega kumica je bila pokojna gospa, s tako ginljivim nagovorom, da so se spet vsem orosile oči. Takoj za tem nagovorom pa so ji pomladkarji zapeli prekrasno pesem v slovo, da je vse v dno duše pretreslo. V imenu vrhniškega Sokola se je od nepozabne rajnke gospe poslovil z globokim, čustvenim in v srce segajočim govorom g. učitelj Slavko Vuk, nakar so ji pevci pod vodstvom g. Danijela Gruma zapeli v zadnje slovo »Človek, glej«. Ob zadnjih akordih te znamenite žalostinke je legal na zemljo že gosti mrak, kakor bi hotel nešteti množici spremljevalcev zakriti neutešljive solze. Gospa Kristina, spavaj ob strani svojega dragega soproga Jakata sladki, večni sen! —c. Spominu vzorne slovenske gospodinje Tržič, 19. decembra. Bil sem leta 1919. komaj par nedelj v Tržiču, ko sem postal pozoren na izredno velikega moža krepke postave, odločne hoje in dobrovoljnega izraza kakor nedolžen otrok. Kmalu je nanesla prilika, da sem segel velikanu v roke in zvedel, da je čevljarski mojster in posestnik Ivan /Tr/«f> iz Bistrice pri Tržiču. Od tedaj sva bila prijatelja in sva mnogo občevala. Povabil me je, naj ga obiščem na njegovem domu. da mi bo razkazal svojo veliko delavnico in lepo hišo. Odzval sem se vabilu in nikdar mi ni bilo žal, da sem se seznanil s tem odličnim gospodom in z njegovo nič manj odlično ženo Marijo. Bila sta sama; otrok na svojo veliko žalost nista imela, toda imela sta domačijo tako toplo in prijetno, da bi človek kar za vedno tam ostal. Najbolj navdušen sem bil od njune kmečke sobe v čistem gorenjskem slogu, kakršnega ne srečamo vsak dan. In na vsaki mizi steklena mala vaza in v njej sredi zime — nageljček rdeč. »Kje jih dobite?« sem vprašal ljubez-nico gospo gostiteljico. »To je moja skrivnost«. je odvrnila. Prijatelj Erlah mi je pa kasneje zaupal, da ima njegova žena presrečno roko z rožami; nagel jčki ji cveto v kleti od decembra dalje in ima vse tako preračunano, da mu vtakne vsako nedeljo VIM Erez posebnega drgnenja z malo Vima se očistijo temeljito tudi velike povrSinel sh s(ms po enega v gumbnico, da je lahko postavlja kakor mlad fant, ki gre k svoji mili v nedeljo dopoldne v vas. In takega sem ga resnično videval vse tržiške zime. Nikoli pa nisein zvedel za skrivnost gospe Marije F.rlahove, kako ie znala pripravljati cvetove rdečih nageljčkov. Nikdar nisem mogei pogledati v tajnost, kako je mogla ona kot preprosta žena, ki ni znala niti pisati niti brati, urejevati svojo veliko hišo in jo krasiti tako, da je v njo vstopal vsakdo kakor v svetišče. Nisem nikdar zvedel, kje je mogla ujeti čas, da je vodila v obsežni delavnici svojega moža vsa drobna pripravljalna in zavojna dela za razpošiljanje blaga. Vem le toliko, da se je z njeno pomočjo blagostanje množilo in da je v času ugodne gospodarske konjunkture sedelo v Erlahovih delavnicah do dvajset čevljarskih pomočnikov brez enega vajenca in da so bih ti pomočniki odlično plačani in da so izdelovali tudi odlično b'ago. Z nastopom bolezni pa je moral pokojni gospod Erlah opustiti izvrševanje svojega poklica, hoteč si s prijetnim počitkom podaljšati odmerjeno mu življenje. Mnogo tržiških čevljarjev si je v ugodnih povojnih časih napravilo znatno premoženje, ki jim je kmalu skopnelo. Er-Iahova pa sta svetal vzgled solidnosti in prave gospodarnosti. In pri tem je imela rajna gospa Marija go»ovo večjo zaslugo. Značilno za Erlahovo hišo je bilo. da je bila naročnica vseh slovenskih dnevnikov. Po smrti moža je to prenehalo, ostalo je le »Jutro«, katerega novice je gospa zvedela s pomočjo tretje osebe, ljube nečakinje, ki jo je vzgojila kakor da ji je lastno dete. Pri svojem zadnjem obisku letos poleti sem našel gospodinjo Marijo zelo s'abo. Menila sva se vse mogoče reči in rad sem ji obljubil, da bom prišel čisto gotovo na njen pogreb. Zalibog te obljube nisem mogel izpolniti, ker me je samega prijela bolezen za vrat. Pa se danes tu poslavljam od blage slovenske žene, ki je bila resnična do-brotnica vsem pomoči potrebnim, ki je bila prava mati neštetim revežem, da bo ostal spomin na njo še dolgo, dolgo živ Naj počiva v mirul A. L. Tragičen konec celjskega trgovca Celje, 19. decembra. Danes kmalu po 12. si je 62detni trgovec z barvami Josip Kveder v svoji pisarni ▼ poslopju javnega skladišča poleg kolodvora v trenutni duševni zmedenosti pognal kroglo iz samokresa v glavo. Krogla mu jc prodrla v glavo pri desnem sencu. Izstopila je na levi stani. Kveder je bil na mestu mrtev. Ker ga ni bilo h kosilu, je šla soproga v pisarno po njega, kjer ga je našla, ko je sedel na stolu, obrnjen s hrbtom proti vratom. Menila je, da mu je slabo. Zato je naglo pristopila k njemu, da bi mu pomagala. Šele tedaj je z grozo opazila, da je ves krvav po obrazu in da je mrtev. Kmalu je prišla komisija, sestavljena iz mestnega zdravstvenega referenta in dveh policijskih uradnikov, ki so ugotovili, dejanski stan, nakar so nesrečnega pokojnika prepeljali v mrtvašnico na mestnem pokopališču, odkoder bo v ponedeljek ob 15. pogreb. Pokojni je živel v Celju že mnogo let in je bil splošno znan. Zapustil je vdovo in hčerko, ki je poročena v Ljubljani. Naše iskreno sožalje I HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CELJE LJUBLJANA MARIBOR OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA do $o|o ZA VLOGE IN OBRESTI JAMČI DRAVSKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO. Težnje in zahteve lekarnarjev Kakor smo že zadnjič na kratko zabeležili, se je predzadnjo nedeljo vršil v Zagrebu kongres Lekarnar&ke zbornice kraljevine Jugoslavije — mi m (.grede naj navedemo, da je to edina strogo centralizirana obvezna organizacija v državi, pa ni čuda. da eo se na kongresu pojavile krepke tendence po osamosvojitvi sekcij — ki je nazorno pokazal. v kolikšni meri je gospodarska kriza prizadejala tudi lekarnarski stan. Zadnji čas se v našem lekamištvu javljata dve struji, izmed katerih se ena zavzema za stanovsko organizacijo na zadružnih načelih, drugo pa predstavljajo zastopniki veledro-gerij. Zadružna ideja si je v zadnjih letih pridobila med jngoslovenskimi lekarnarji precej dobrih tal in danes poslujejo njihove nabavljalne zadruge že v Mariboru. Beogradu in Splitu, na kongresu samem p.a sta se zasnovali še dve hranilno-kreditni. tako da se bo v kratkem ustanovila zveza lekar-narskih zadrug. Onkraj naših meja so se zadružna načela v lekamištvu že zdavnaj uveljavila, da imata od njih mnogo koristi tako prebivalstvo kakor lekarnarski slan. ki se je z njih pomočjo osamosvojil od tujega kapita'a. Eden izmed važnih predlogov, ki je bil sprožen na kongresu, je osnutek kolektivne propagande, ki stremi predvsem po zbliža-nju lekarnarskega in zdravniškega stanu. Lekarnarji so izrazili željo, naj bi zdravniki spet v večji meri začeli pisati takozva-ne magistralne (individualne) recepte, ki so veliko ceneje in izdatnejši, čeprav zahtevajo od zdravnika nekaj skrbnejše pozornosti, lekarnarju pa hkratu nalagajo samostojno delo v laboratoriju. Ta predlog je naperjen predvsem proti poplavi inozemskih specialitet. ki so v primeri z domačimi zdravili zelo drage, kar je razumljivo že iz okolnosti. da tuje veledrogerije potrošijo včasih samo za reklamo do polovice tega. kar občinstvo daje zanje. Pri tej priliki je kongres obravnaval tudi vprašanje o odnosu lekarn do drogerij. Medtem ko lahko vodi lekarno samo strokovnjak t akademsko kvalifikacijo, ki ima pet let prakse, za seboj, je za vodstvo drogerije potrebnih po novem zakonu le pet razredov srednje šole, hkratu pa je tudi način uradne kontrole v obeh panogah tako različen, da da^ je precej neenako mero jamstva. Medtem ko se vrši po drogerijah samo kontrola po zakonu o nadzorstvu nad Svili, se vršijo nad lekarnami specialni strokovni pregledi najmanj po enkrat na leto. Te revizije, ki jih vrše lekarnarski strokovnjaki — državni uradniki, se tičejo prav v&ega lekarniškega aparata, posebej še poslovanja z opojnimi droga mi. katerih potrošnja je v smislu bruseljske konvencije omejena samo na zdravstveno upombo, cen itd. Širši javnosti je malo znano o tem. da zdravilom ne določajo cene lekarnarji, temveč ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, ol>enem pa je prepovedano tudi prodajanje zdravil pod predpisano ceno. da bi se ohranila solidnost lekarniškega poslovanja. Zanimivo je. da so države že ▼ srednjem veku prevzele zaSeito in strogo nadzorstvo nad lekarnami. Za Slovenijo imamo podatke, da so se takšni pregledi lekarn vršili že v letu 1530. in so jih tedaj opravljali uradni zdravniki. Prav tako tudi vse modeme države, pa naj bodo že demokratičnega ali avtoritativnega sistema, posvečajo lekamištvu največjo pozornost in so mu 7. moderno zakonodajo odmerile še važnejše funkcije v svoji zdravstveni politiki v miru in vojni. < Lekarnarju pripada po naravi stvari prav važna naloga r organizaciji narodnega zdravstva. Svoje glavno delo opravlja sicer v laboratoriju, v prodajalni pa prihaja v stik s prebivalstvom, ki nni je pogostokrat važen posredovalec zdravstvene prosvete. V primeru vojne pripada lekarnar jn važno mesto v sodelovanju pri obrambi zoper plinske napade iz zraka. Spričo vseh teh okoliščin so lekarnarji na kongresu pač upravičeno dvignili svojo zahtevo po takšni ureditvi svoiega poslovanja in stanu ki bo zajaimčila osamosvojitev lekarniškega dela od tujega kapitala, hkratu pa tudi zajaimčila najboljšo kvaliteto in najugodnejše cene zdraviL REUMAT2ČNE BOLEČINE odstranimo z Niboi tabletami Bahovec, ki sj se obnesle tucii pri išijasu in gihtu. NiboJ tablete Kot domači in zato ceneni proizvod se uporabljajo tudi kot dobro siecistvo proti trganju udov, zobo- in glavobolu in sličnim bolečinam pri hripi in boleznih vsled prehlajenja. Zahtevajte v lekarnah izrecno prave Nibol tablete Bahovec v originalnih stekleničicah 20 tabl. Din 20.— ali 40 tabl. Din 34,— z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. L. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg. S. Di. 17316/35. nitka v dvojni vijačnici dajo do 20°lo mJt£o&& ma. Liti dena*,/ iiijiit r v o Neenak razvoj zaposlenosti v naši državi Ze prejšnji mesec smo poročali o statistiki zavarovancev Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (Suzorja) v Zagrebu za mesec september, ki na-m je pokazala, da število zaposlenih delavcev in nameščencev le še za pol odstotka zaostaja za rekordnim številom v letu 1930. pri čemer smo pripomnili. da je v pokrajinah izven Slovenije že prekoračen rekord iz leta 1980, dočim v Sloveniji še zmerom precej zaostajamo za letom 1930. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja sedaj statistiko za oktober, ki kaže, da se je število zavarovancev pri vseh krajevnih organih v naši državi od septembra na oktober sicer sezonsko zmanjšalo za 5349 članov, vendar je ta sezonski padec manjši neiro lani. ko je znaša! 7282. V septembru je znašalo povprečno število zavarovancev 646.300 to je za 44 678 več nego lani v oktobru in za 101.994 več nego v oktobru 1932, ko smo zabeležili najnižje oktobersko stanje zaposlenosti. Povečanje znaša nasproti lanskemu letu 7.4%. nasproti letu 1932. pa 1S.40/«. V primeri z oktobrom 1930. imamo letos le še za 6247 zavarovancev ali za l°/o manj; ves ta primanjkljaj pa odpade na okrožni urad v Ljubljani, kjer zaostajamo v primeri z letom 1930. še za 9065 zavarovancev ali za 10%, medtem ko je stanje zaposlenosti v ostalih delih države povprečno že prekoračilo rekordno višino iz leta 1930, kajti povprečno število zavarovancev je bilo tu v oktobru za 2858 aii za pol odstotka večje nego v oktobru 1930. V letošnjem oktobru so izkazali v prt-meri z lanskim letom največj' odstotni prirastek okrožni uradi v Novem Sadu (+ 11?%) v Nišu (+ 11.2°/o). in v Splitu (+ 11.1%). Povprečna dnevna zavarovana mezda se je v oktobru nasproti prejšnjemu mesecu povečala za 0.17 na 22.14 Din in je pri tem za 0,42 Din višja nego lani v oktobru. Skupni zavarovani mesečni zaslužek pa je znašal v oktobru 357-7 milijona Di:; t. j. za 31.1 milijona Din ali za 9.5% več ne?o v lanskem oktobru in za 45.2 milijona Din ali za 14.4 več nego pred dvema letoma. Al! živi Slovenija res na račun drugih pokrajin ? Gornji podatki nam ponovno v jasni luči kažejo gospodarski razvoj Slovenije, kjer je konjmikiurni dvig mnogo bolj počasen nego v ostalih uelih naše države. Mnoge panoge gospodaistva Slovenije (zlasti lesna stroka) so še vedno v hudi stiski, kai vpliva na vse slovensko gospodarstvo in seveda tudi na zaposlenost. Tako je razumeti, da število zaposlenih delavcev in nameščencev v Sloveniji še vedno zaostaja za. 10% nasproti zadnjemu konjunkturne-iuu letu, meuiem ko kažejo vsi ostali krajevni organi Suzorja skupaj že prekoračenje rekordne zaposlitve iz leta 1930. Navzlic tej jasni sliki, ki nam jo ka'Ze prav statistika o zaposlenosti, ne prenehajo očitki, češ da Slovenija živi in se gospo-darsko razvija na račun ostalih pokrajin. To je deloma rezultat dolgotrajne kampanje. ki jo vodi beograjsko »Narodno blagostanje« proti Sloveniji. Mesec za mesecem prinaša ta list statistične podatke ljubljanskega okrožnega urada z neokusnimi opazkami, ki imajo namen, prikazati javnosti. kakor da bi se v Sloveniji zaposlenost v mnogo večji meri dvigala* nego v ostalih delih države. Bivši univerzitetni prof. dr. Vt-imir Bnjkič. ki je odgovoren za pisanje f>-ira lista kot glavni urednik in ki daje listu tudi smer, mora gotovo vedeti, da to, kar piše njegov list. ne ustreza dejanskemu stanju. Čeprav je dobil za. to pisanje že dovolj primernih odgovorov in protidokazov, ki 1 dokazujejo baš nasprotno, noče prenehati s to kampanjo. V naši državi imamo vsega 1? okrožnih uradov; navzlic temu objavlja ?Narodno blagostanje« podrobne številke le o ljubljanskem okrožnem uradu, nikjer pa, ne pove. čeprav mu je to dobro znano da jp prirastek zaposlenosti v Sloveniji relativno manjši, nego v ostali državi. Ker je prof. dr. Bajkič kot glavni urednik lista vrhu tega strokovnjak v gospodarskih stvareh, moramo smatrati, da tako pisanje ne izvira iz nevednosti, temveč da je zlonamerno. Tudi v včerajšnji številki objavlja »Narodno blagostanje« zopet podrobne številke o stat:stiki ljubljanskega okrožnega urada za mesec november s komentarjem. češ da ugotavlja stalno naraščanje zaposlenosti na območju ljubljanskega okrožnega urada, če je to komu prav ali ne. Naziranje, češ da se Slovenija gospodarsko nazvija na račun ostalih pokrajin, je precej po zaslugi beograjskega »Narodnega blagostanja« pognalo korenine tudi v zagrebških gospodarskih krogih. Te dni ie objavil ugledni zagrebški gospodarski dnevnik »Jugoslovenski Llovd« na uvodnem mestu daljši članek iz vrst zagrebških gospodarstvenikov, ki pravi med drugim naslednje: Slovenska industrija živi. deluje in se razvija v glavnem od konzuma in na račun izvenslovenskžb krajev naše države. Naša industrijska politika se vodi preveč z ozirom na dravsko banovino. Tudi zaščitne carine gredo v korist predvsem slovenski industriji. Ustanovitev industrij in njihovo moderniziranje se v hrvatskih in srbskih delih države pogosto ni dovoljevalo ali pa se je oviralo, češ da taka industrija obstoja že v Slovenji. Tudi privatna in državna rudarska podjetja zlasti premogovna, so se morala omejiti v svojem razvoju zaradi interesov rudarstva v dravski banovini. Toda delavci rabijo povsod dela in kruha. Isto bi lahko trdili za železarsko, papirno, kemično in nekatere druge industrije. Dovolj je. če omenimo Zenico in večletno borbo proti njenemu razširjenju da ne govorimo o težki situaciji v katero je zaradi te industrijske politike zašla premogovna industrija izvenslo-venskih krajev, zaradi nekako monopolističnega polož^it s'ovrnsk*» industrije. Navzlic temu favoriziranju in dej- stvu, da so izvensiovenski kraji glavna konzumna področja slovenske industrije, tega dejstva v Sloveniji ne upoštevajo. Slovenija je še ve79 milijona Din nasproti 64.6 mil jona Din v lanskem novembru. Glede na po-roč la. kj prihajajo iz naših pomorskih luk o znitnem izvozu gradbenega lesa v Anglijo in druge prekoinorske države, nas je la rezultat statistike zunanje trgovine presenetil, ker smo pričakovali, da bo izvoz vendar znatno večji. Tolmač ti s; moremo ta pojav le r.a ta način, da je pri živahnem izvozu z B*sne. Gorskega Ko-tara in onih produkcijskih pokrajin, ki gravitirajo na morje, tiaida'jt> precej zaostajal izvoz iz ostal:h pokrajin, ki so navezane n^ prevoz po železnici, to zlest iz Slovenije. Nekoliko se je povečal v novembru izvoz drv. Ta ie znašal v septembru 174 vagonov, v oktobru 261 vagonov, v novembru pa 472 vagonov, kar pa je še vedno malo v primeri z lanskim letom, ko smo v novembru izvozili 1091 vagonov drv. Izvoz oglja pe je celo nazadoval od 123 vagonov v septembru odnosno 81 vagonov v oktobru na 64 vagonov v novembru. Edino izvoz pragov je nadalje žiivahen in smo v novembru zvozili skoro 20.000 pragov v vrednosti 1 m-lijona D n nasproti 7 000 komadom v vrednosti 0.3 milijona Din v lanskem novembru. V prvih 11 mesecih letošnjega leta je znašala vrednost izvoza lesa 438.5 milijona Din in verjetno do konca leta ne bo dosegla 500 m P.ionov. kar pomenj. da bomo imel? v primer; s prednjim letom primanjkljaj "ri izvozu lesa za okrog četrt milijarde Din. _ m * j Ji Francoski umik glede konfiskacije valorizacijskih dobičkov V oktobru je Francija v zveii 1 de-čefcku oktobra je Francija v zvezi z devalvacijo franka dekretirala, da se more v^e zlato, ki je v privatni posesti v Franciji, oddati Francoski banki po stari paritetni ceni ia ne po višji ceni, ki ustreza novi manjši vrednosti franka. Čeprav so bile določene stroge sankcije, je bil uspeh minimalen. Medtem ko so je v drugih državah, ki so izvedle devalvacijo, takoj pojavile ugodne posledice in je prenehalo tesavriranje, so te ugodne posledice v Franciji izostale. Po daljšem oklevanju je sedaj francoska vlada vendar spoznala, da more spraviti na dan ogromne zneske tesavriranega zlata le na ta način, da imetnikom tega zlata omogoči prodajo po novi višji ceni. Da bi vsaj na zunaj varovala prej postavljeni princip, po katerem se valorizacijski dobički ne priznavajo, je sedaj francoska vlada sklenila emitirati kratkoročno posojilo, ki se bo lahko vplačalo v zlatu. Posojilo bo nosfclo 3.5®/» obresti in bo pri vplačilu v zlatu po treh letih izplačano s premijo 40»/o, kar ustreza devalvacijskemu pribitku na staro ceno zlata. Zlato se bo pri vpisu zaračunalo sicer po stari pariteti, po treh letih pa bo država vnovčila te obveznice po 140 frankov za 100 frankov nominala, tako da bodo vpisniki v celoti deležni vaio-rizacijskega dobička. V finančnih krogih pričakujejo, da bodo prišle pri emisiji tega posojila na dan ogromne količine zlata. Finančni minister Auriol je imel daljši govor v pariškem radiu, v katerem je med drugim deloma priznal neuspeh dosedanje politike in je obenem poudarjal, da ni na mestu nezaupanje nasproti gospodarski politiki vlade, ki se kaže na trgu kapitala. Da bi privabil francoski kapital, ki je pobegnil v inozemstvo, k vrnitvi, je izjavil, da je vlada razveljavila vsa navodiia denarnim zavodom, ki so ■bila izdana pred devalvacijo tn so omejevala devizni promet, ki je sedaj zopet docela prost. Zatrjeva' je, da so razne vesti. glede priprav za omej.tev trgovinskega plačilnega prometa neresnične. Allegre Gospodarske vesti = Nadaljnje naraščanje naših klirinških terjatev v Nemfijj. Tudj najnovejši izkaz Narodne banke o s.aaju aktivnih kUrlngov kaže nadaljnie naraščanje naših klirinških terjatev v Nemčiji, in sicer za 1.6 na 21.0 milijona mark. tako da se je od srede novembra ta saldo znova povečal za 4.8 milijona mark a|; za okrog (»S milijonov Din. Saldo v starem kliringu z Italijo je znašal 17. t-m. 49 milijonov, to je prav toliko kakor prejšnji teden. = Doslej smo izvozili 24.480 vagonov pšenice. Po podatkih za november smo v tem mesecu izvozili 4569 vagonov pšenice, tako da ie skupna koLjč^na izvoza od pričetka avgusta dosegla že 24.480 vagonov v vrednosti 355 milijonov Din. — Dražba kožuhovine ▼ Ljubljani bo prvi ponedeljek po godu sv. Neže, dne 25. januarja 1937. S to svojo dražbo krzna vse/i vrst divjadi stepa lovska prodajna organizacija »Divja koža« v enajsto leto svojega delovanja v dobrobit naših lovcev. Ta organizacija je bHta ustanovljena z namenom. da pomaga lovcem do čimbolj sega vnovčenja blaga in je svoj namen tudi *reate> tzpnSnjevaU. V preteklem desetletju svojega udejstvovanja je posredovala prodajo lovskega plena 7973 lovcem i% področje vse države in ga je prrfclak 566 kupct-m iz vseh evropskih držav, pa tuda iz ameriških. Utržki gredo v tepe rrvitijo-ne. Koliko je s tem pomagala do pravilnega vnovčenja blaga, je jasno- Utrdile pa je tudi sloves jugoslovenske kožuhovine v šii-šcm svetu in naše dirvžbe so v inozemstvu že zelo uTioštevane. Dosedanje delo »Divje kože« na je tudi jasno pokazalo pravilnost liudskega reka, da je ep3la njihove koristi. Kar imaio ddjetja kemične stroke, je imela nedavno svojo redno skupščino, na kateri je bilo sklenjeno, da se z novim letom prenese sedež družbe v Beograd in da se družbena glavnica poveča od 5.75 na 15.0 milijona Din. = Ogromno povišanje zlatih rezerv Angleške banke. Angleška banka zaznamuje v najnovejšem izkazu nepričakovano povišanje zlatih rezerv kar za 65 milijonov funtov in so se s tem zlate rezerve dvignile od 248.7 na 313.7 milijona funtov. Pri tem pa je treba pripomniti, da je v gornjih številkah vrednost zlata zaračunana še po stari zlati pariteti, tako da so se zlate rezerve, računane v sedanjih funtih, povečale od 403 na 508 milijonov (od 97 na 123 milijard Din). To zlato seveda ne izvira lx nakupov na svobodnem trgu, temveč je Angleška banka očitno prevzela del zlatih rezerv, ki si jih je nakupičil angleški valutni izravnalni fond v teku zadnjih let Da pa ne bi to povečanje zlatih rezerv dalo povod za povečanje obtoka bankovcev, je angleška vlada odredila, da »e zmanjša kntje obtoka z angleškimi državnimi papirji od 260 na 200 milijonov funtov. = Licitacija. Dne 21. t. m. bo pri komandi mesta Celje direktna pogodba za prodajo sladkornih proizvodov ter »bureia« po komandah celjske gamizije za čas od 24. februarja 1937 do 24 februarja 1938. Dne 4. januarja bo v inženjerskem oddelku štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za popravilo krova na garnizijskem skladišču v Mariboru. Dne 11.bo v artilerijskem oddelku štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo pogonskega materija-la (bencina, olja in masti). Dne 18 januarja bo pri upravi VI. oddelka vojno-teh-ničnega zavoda v Kamniku ofertna licitacija zaradi nabavke 1,000.000 kg amoniako-vega solitra in 19. januarja za dobavo 2.500 m* jelovih trupcev, 500 kg železnih kljukic za zaboje in 10.000 kg trakastega žeieza. Dne 4. januarja bo pri štabu gra-nične trupe v Skoplju ofertalna licitacija trn. dobavo 15.000 kg železne pocinkane telefonske žice. Dne 12. januarja bo pri direkciji državnih rudarskih podjetij t Sarajevu ofertna licitacija za dobavo 750 m kabla za rudnik v Kaknju ki za dobavo razvodne naprave za rudnik v Velenju. ™ Dobave. Komanda mornarice ▼ Zrnatimi sprejema do 28. t m. ponu-pregniranih hrastovih pragov. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 3L t. m. ponudbe za dobavo 8 komadov jeklenih sit Borze Na ljubljanski borzi je znašal teden devizni promet 5.81 milijona Din nasproti 3.33, 3.71, 2.81 in 3.99 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. V privatnem kS-ringu se je tečaj avstrijskega šilinga gibal na skoro nespremenjeni višini 8.30 do 8^5. Nemške klirinške marke pa so ponovne popustile od 13.70 na 13.25 do 13.35. Na svobodnem deviznem trgu se je angleški funt držal na višini okrog 240 Din švicarski franki po 11.30. dolarji po 49.30 in francoski frank po 2.29. Iipvtze Cnrih. Beograd 10 Pariz 90.3125. London 21.36. New York 435. Bruselj 73.60, Milan 22.9250. Amsterdam 238.10, Berlin 175 Dn-nai 79.50. Stockholm 110.15. Oslo 107.35. Kobenhavr. 95.35. Praga 15.30. Varšava 82, Budimpešta 85.75, Atene 3.90. Bukarešta 3.25. 3lagov«i tržišča ŽITO -f Chicago. 19. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 138.75 za maj 132.75, za julij 118; koruza: za dec. 108.25, za maj 102.875. + UPinnipeg, 19. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 126.25, za maj 124.50, BOMBAŽ + Liverpool, 18. decembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 6.70 (prejft-nji dan 6.69), za maj 6.67 (6.67), za okt 6.38 (6.38). + Newyork, 18. decembra Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za jan. 12.19 (12.61 za maj 12.09 (12.05). ŽIVINA + Na petkov svinjski sejem v Maribor« (18. t m.) je bilo prignanih 79 svinj. Cen« so bile naslednje; za 5—6 tednov stare prašiče 65—95 Din. 7 do 9 tednov 115—140. 3 do 4 mesece 160—220, 5 do 7 mesecev 245—340. 8 do 10 mesecev 365—520. 1 leto 570—900 Din. Svinje so se prodajale za kg žive teže po 5—6.50. Din. za kg mrtve teže pa po 7.50—10 Din. Napredek modernega letalstva, viden na sedanji razstavi v Parizu Sodba mladega slovenskega strokovnjaka — Izgledi za bodočnost Članek, ki ga prinašamo, nam je poslal naš mladi rojak inž. Svetopolk Pivko, inženjer — eksperimentaior v aero-tehničnem oddelku znamenite vojaške šole v Saint-Cyru na Francoskem. Mladi znanstvenik, sm znanega javnega delavca in književnika dr. Ljudevita Pivka in pisateljice Ljudmile Pivkove, je tudi asistent letalskega instituta pariške univerze, kjer bo v kratkem pro-moviran za doktorja eksperimentalne aerodynamike. Inž Svetopolk Pivko je objavil več razprav in člankov v francoskih in angleških strokovnih revijah; članek, ki ga danes z veseljem prinašamo, je prvi njegov prispevek domačemu listu. Ured. Pariš, decembra. * Predsednik francoske republike g. Le-brun je svečano otvoril mednarodno letalsko razstavo, ki se vrši vsako drugo leto y Grand Palais v Parizu. Značilno za letošnjo razstavo je, da Nemčija, Italija, in Japonska, ki imajo visoko razvito letalsko industrijo, sploh' ne sodelujejo, čeprav so si te države že v naprej Najmodernejši angleški Hawker rezervirale razstavne prostore. .V vsem Grand Paiaisju ni tokrat niti enega letala niti motorja nemške ali italijanske konstrukcije. To dejstvo je tem bolj značilno, ee se tipošteva, da so razstavni prostori Nemčije in Italije pred dvema letoma zajemali dobro tretjino razstave. Ampak tudi Anglija in USA sta zelo skromno zastopani in razstavljata samo lanske modele. Angleške tovarne so nameravale razstaviti svoje novejše, če že ne najnovejše izdelke, ampak v zadnjem trenutku je angleško letaisko ministrstvo izdalo prepoved. Na ta način ni bil razstavljen angleški Hawker Hurricane z motorjem Rolls Royce, ki ga strokovni krogi smatrajo v vsakem pogledu za najpopolnejše letalo, kar jih je bilo kdaj zgrajenih ne samo v Angliji nego v vsem svetu. Največ razstavlja Francija, od ostalih držav sta najboljše zastopani Rusija in Nizozemska. potem Anglija, Poljska in Češkoslovaška. Letošnji Salon de T Aeronautique je pravzaprav revija, bojnih letal. Razen dveh večjih transportnih letal (Fiancija in Rusija) in par malih turističnih (Francija, Češkoslovaška) so razstavljeni sami bojni aeroplani. Človek dobiva vtis. da je letalstvo danes predvsem rod vojske ne pa transportno sredstvo. Pri nekaterih razstavljenih bojnih letalih niso niti odstranili strojnih pušk, pod vsar kim krilom se lahko vidi vsaj ena (pri propelerju) in zadaj top, naprave za spuščanje bomb in drugo. Vse to daje poseben vtis, če pomislimo, da smo šele v osemnajstem letu po svetovni vojni. Na eni strani popolna odsotnost Nemčije in Italije, na drugi strani močno zastopana Rusija in ostale Franciji prijateljske države. Nikdar dozdaj še ni mednarodna, letalska razstava nudila tako jasne slike političnega položaja v Evropi. Kljub nepopolni udeležbi letalskih industrij kaže letošnja razstava velik napredek v vseh panogah letalstva. Že pred kratkim so se letala precej razlikovala drugo od drugega. Izgledalo je. kakor da konstruktorji tekmujejo med seboj v iskanju novih oblik. Na ta način je nastalo neštevilno raznih osnovnih tipov odno-nosno prototipov letal, ki so se razvijala in izpreminjala od časa do časa. Danes se skoraj vsa letala grade po istem kopitu. Značilnosti modernega letala, ki je končn1" produkt sistematičnega raziskovanja in postopnega razvoja, so: 1. Brezhibna aerodinamična Iiniia letala. Vsi pomožni aparati in oprema so vgrajeni v krila odnosno v trup, tako da prvotna-aerodinamična linija letala ostane neizpre-menjena. Edino na ta način dosezajo današnja letala hitrost 500 km na uro in več. čeprav se konstrukcija sama v bistvu ni izpremenila. 2. Vsa letala brez razlike, torei tudi mala turistična in športna, imajo danes zaprle kabine. Stene kabine se grade iz posebnega stekla, tako da je vidljivost p;lota in ostalih potnikov večja kakor je bila prej pri odprtih letalih. 3. Kovinska konstrukcija letala dnje letalu večjo odpornost in trpežnost. Uporablja se največ profil ali cev iz durala, dur-alumina ali druge lahke zlitine. Pri modernih kovinskih letalih je odstranjena nevarnost. da se letalo vname, ker je med motorjem odnosno rezervoarji in kabino vdelana stena iz negorljive snovi. Les kot konstruktivno gradivo se uporablja samo še v redkih primerih, tako pri nekaterih letalih za hitrostne rekorde. Znano je. da ima los veliko okornost proti vibracijam. 4. Letošnja letalska razstava jasno kaze. da je monoplan zmagal nad biplinom. V vsem Salonu ni razstavljen niti eden bi-plan. Enokrilnik — monoplan ima več prednosti pred dvokrilnikom — biplanom. ne samo v aerodinamičnem, nego tudi v konstruktivnem pogledu. Enokrilnik s krilom pod. trupom daje letahi popolno varnost pri pristajanju, posebno, če je letalo zgrajeno iz kovine. Že večkrat se je zgodilo, da je tak enokrilnik pristal brez težav, ko bd za vsako drugo letalo bila katastrofa neizogibna. Na primer, če med letom izgubi kolesa. Danes se formula dvokrilnika uporablja samo še pri nekaterih bombarderjih in hi-droplanih. Značilno je dejstvo, da so novi angleški Hawkerji vsi enokrilniki, medtem ko so pred dvema letoma še bili vsi dvo-krilnikL Tudi največja angleška tovarna hidroplanov Supermarine osvaja pri svojih novih prototipih enokrilnik. Znano je, da prof. Junkers v Nemčiji že od 1921. leta ne gradi več dvokrilnikov, ampak samo enokrilnike. 5. Vsa večja in srednja- letala imajo danes več motorjev, navadno dva. Dolga leta so se rz konstruktivnih ozirov izogibali načela večmotornih letal, ker jim tedaj tako letalo ni nudilo zado-stne varnosti v primeru nezgode enega motorja. Ta. skrb danes odpada. keT so se razen motorjev zelo izpopolnili propelerju Samo majhna športna in turistična letala imajo še en sam motor, le redko kakšno bojno letalo. 6. Propelerju se lahko med letom mnenja naklonski kot ali hod, avtomatično ali s posebno pripravo. Pri veiiki hitrosti letala se propeler vrti z velikim hodom, pri pristajanju in odletanju pa z malim hodom. Na ta način se vsa motorna siila vedno izkorišča, ne pa samo pri normalnem vodoravnem letu, kakor še pred kratkim, ko tega izuma ni bilo. čim hitreje se propeler vrti, tem večja je propulzivna sila. ki poganja letak) naprej. Ampak čim periferij-ska hitrost propelerja prekorači 240 m/s, se doseže obratni učinek in propulzivna sila se ne povečava več. Zato se najnovejši propelerji ne vrte več tako hitro kakor še pred kratkim. Uvedli so reduktor, ki zmanjša obrate motorja na polovico ali tretjino. Na ta način so izdatno zmanjšali šum. ki raste s povečavanjem periferijske hitrosti propelerja. 7. Zelo bo se izpopolnili motorji v zadnjih dveh letih. Napredek se opaža v vseh panogah. Najnovejši bencinski motorji, ki razvijajo 1000 HP, ne tehtajo več ko 500 kg in še manj. Pred desetimi leti je tak motor tehtal 1300 kg. torej skoraj trikrat več. Jasno je. da zmanjšanje specifične teže motorjev izredno povečuje ne samo hitrost letala, temveč tudi koristno težo in s tem akcijski radij. Tako je na primer pred kratkim rusko trisedežno letalo Ant 25 izvršilo neprekinjeni krožni polet od 12.4f>0 km. Vsak bencinski motor, ki razvija 300 j HP in več. ima danes centrifugalni kompresor, ki se vrti s hitrostjo 10.000 do 30.000 obratov v minuti. Čim se letalo dvigne v višino par tisoč metrov, kjer je zrak že občutno razredčen, skrbi kompresor, da se ne zmanjša zračni pritisk v karburatorju in s tem motorna sila. Moderni bencinski letalski motorji porabijo okoli 200 g goriva na eno konjsko silo in uro. Kar se tiče ekonomije goriva in na velikih razdaljah, jim uspešno konkurirajo letalski Dieselovi mo- ava očetu torji, ki ne porabijo več kakor 150 g na HP/uro. Znano je, da imajo vsa nemška letala, ki vrše zračni promet med Nemčijo in Južno Ameriko, Junkersove Dieeelove motorje Jumo V. Pač pa je specifična teža letalskih Dieselovih motorjev še vedno skoraj dvakrat večja kakor pri bencinskih. Francosko letalsko ministrstvo je razpisalo nagrado deset milijonov frankov za letalo z Dieselovim motorjem francoske konstrukcije, ki bi si pridobilo svetovni rekord na deset tisoč kilometrov. Termin je do 1. januarja 1937.. ampak dozdaj ni velikih izgledov, da bodo nagrado izplačali. Bržkone se bo samo eno letalo Bernard z motorjem Cie Lilloise (licenca Junkers) udeležilo tega natečaja. V zadnjim času se je pojavil nov tip letalskega motorja, ki mu strokovni krogi prerokujejo sijajno bodočnost. Ta motor je v glavnem podoben bencinskemu, amipak namesto karburatorja ima sesalko, kakor Dieselovi motorji. Dozdaj so zgradili samo en poskusni model toga motorja, ampak pri eksperimentiranju so že dosegli večji koristni efekt kakor pri vseh dosedanjih letalskih motorjih. 8. Tistih par civilnih letal, kar jih je lotos razstavljenih, kaže zelo zanimive izpopolnitve v notranji opremi potniških kabin. Zračno potovanje je danes udobnejše nego po železnici. Kabina je hermetično zaprta, posebne priprave odstranjujejo šum motorjev in propelerjev. Kurjava se vrši s toplo vodo ali s segretim zrakom. Vibracije v kabini so praktično popolnoma odstranjene, ker so motorji transportnih letal elastično obešeni, kakor pri avtomobilih. 9. Razen letal klasične konstrukcije vse letalske industrije sveta mrzlično iščejo letalo. ki ne bi samo razvijalo velike brzine v vodoravnem letu, ampak ki tudi ne bi potrebovalo prostora za dviganje in spuščanje. Današnja letala potrebujejo za od-letanje povprečno 130 metrov, kar odgovarja praktični aerodromski dolžini najma-nje pol kilometra. Mnogo konstruktorjev išče rešitev tega problema, letalo, ki bi se dvignilo in spustilo v navpični smeri. Dozdaj sta samo dve konstrukciji dosegli nekaj delnih uspehov. Avtogiro, izum španskega rnženjerja de ln Cierve. ima namesto kril rotor, velik trokrilni propeler z navpično osjo. Najnovejši tip avtogira, ki se gradi v serijah v Ameriki, baje lahko pristane v navpični smeri. Čim se spusti na- zemljo. lathko sklopi krila rotorja, in se premika kakor navaden avtomobil. Francoski gyroplane, lanska konstrukcija Breguet-Dorand. ima. dva dvokrilna propelerja, ki se vrtita v nasprotnem smislu okoli navpične osi. Ta apaTat je dosegel hitrost 100 km v vodoravni smeri in pred par dnevi je izdržal v zraku več ko eno uro, kar predstavlja dva svetovna rekorda v kategoriji teh specialnih letal. Vse kaže, da letalstvo še ne bo tako hitro izkoristilo vseh svojih možnosti in brez dvoma nam bodočnost pripravlja še marsikatero presenečenje. Ing. aer. Svetopolk Pivko, Institut Ačrotechnique, St. Cyr — Pariš. Izrazi globokega sočutja m splošne žalosti pri pogrebu Žike Disnitrijevfca Beograd, 19. decembra Lepa, nadarjena Mila Dimitrijevičeva in njen oče Zika. pošten, delaven mož. sta šla prostovoljno v smrt. Življenje sta si vzela ne iz omahljivosti ali strahu, zakaj oba sta bila človeka čiste vesti. Svoje življenje, sposobno za najboljšo bodočnost, sta položila pred vso javnost, da bi tako dokazala, da bolj cenita- čast kakor pa življenje in vso njegovo srečo. Ta dokaz je strašen, pretresljiv, ne more pa biti višji in trdnejši. Pred takim dokazom omenijo vsi pomisleki o kakem moralnem defektu in človek mora pred njim samo upogniti glavo. . . To je v polni meri doumelo prebivalstvo prestolnice in dokaz tega doumevanja je bila včeraj udeležba pri pogrebu nesrečnega Zike Dimitrijeviča. Nikdar še ni tako velika reka- ljudi drla po ulicah, ki vodijo do pokopališča, in nikdar še ni bilo na beograjskem pokopališču tolike do dna srca pretresene množice. Ta množica je bila iz onega čistega, poštenega sveta, katerega Je predstavljal pokojni Zika Dimitrijevič zgledno kot človek, soprog, oče in kot javni uslužbenec. Ta svet ne mara snobizma. ba-harij in objestnosti. Kako škodljivo je vse to v človeški družbi, pa so množice uvidele šele zdaj po usodepolnih strelih obupane mladenke v mračni uličici in po strelih njenega očeta v sobi sodišča. Lahko rečemo, da ti streli odmevajo po vsej državi in drami jo našo vest. Počastitev nesrečnega očeta Pogreb je pokazal, koliko iskrenih prijateljev je imel skromni Žika Dimitrijevič, ki je vse svoje življenje posvečal svoji dru-žinici in svojemu delu. k! ni imel časa, da bi zahajal v zabavališča in ki se sploh nikdar ni kazal v javnosti. Pri vsej svoji skromnosti pa. je bil najpopularnejši poštni uslužbenec v vsem Beogradu in tudi med drugimi stanovi je imel mnogo prijateljev in znancev. Gotovo ni vedel, koliko jih ima. Ljudje so ga- cenili zaradi njegove prijaznosti in uslnžnosti in zaradi njegovega poštenja. Kdor je imel le enkrat z njim opravka v pisarni, ga je ohranil v najboljšem spominu. Vsem je govoril iz srca pokojnikov prijateljev, pisatelj Jeiič. Dosti ni povedal, ker so ga dušile solze, a kar je povedal, to je velikanska množica prevzela za svoje. Svoj govor je pričel takole: — Ziko naš! Ponosni človek, pristni Šu-madinoe, koristni in nesebični javni uslužbenec, vedra duša, svobodoljubni državljan, oče obupan. . . Lastne solze in Pbtenje mmvžtoa so trgale naslednje stavke, daleč pa je odmeval zadnji govornikov vzklik: — Slava očetu-mučeniku! Slava mu! Slava! je povzela množica. Kratko Je govorilo še nekaj pokojnikovih prijateljev, pisateljica Ljubica Jevtič-čab-rinska, Zikina šolska tovarišica, pa je recitirala žalno pesem, katero je napisala pod vtisom tragedije svojega sošolca in njegove hčerke. Vdovo so prav za prav morali nositi do groba. Pretresljivi so bili njeni kriki: — Ziko, ubili so te. dragi Ziko! Poleg matere je ob grobu stala njena najmlajša hčerka. A daleč tam v Sloveniji, v zdravilišču Topolščici leži druga Zikina hčerka, Berislava. ki je žrtev jetike. Reva ničesar ne ve. kaj se je doma zgodilo. Ko se je njena starejša sestra ustrelila, je rodbina prosila vodstvo zdravilišča, naj Beri-slavi o tem ničesar ne pove in naj skriva pred njo časopise. To žalostno prošnjo so morali ponoviti zdaj. ko je sledil Mili oče v smrt. Da o tragediji svoje sestre 17-letna bolana Berislava ne bi ničesar zvedela, je skrbel oče, ki je bil naprosil nekega beograjskega zdravnika, naj tudi on piše svojim tovarišem-zdravnikom v Topolščico, da bi ja skrivali pred hčerko vse liste. Preden je izvršil svoje obupno dejanje, ji je poslal še nekaj denarja. Pokopane skrivnosti Obup Zike Dimitrijeviča je bil vsem, ki cenijo čast in poštenje, razumljiv, so p» z njegovim dejanjem le združene skrivnosti ki so zdaj pokopane. Mnogo se razpravlja o tem, kdaj se je nesrečni Zika zatekel k revolverju, katerega je nosil tolika leta nr> frontah. Prijatelji vedo povedati, da je pri pogrebu hčerke srovoril o maščevanju. Baje je rekel tudi: Kri za kri! Vsi pa soglašajo tudi v tem. da je bil Zika miren človek, ki je sovražil vsako nasilje. Iz njegovih ust niso nikdar slišali jezne, preteče besede, j y&i, ki ga poznajo, zatrjujejo, da je bil b | BORBA PROTI HHIPI Togal tablete so uspešno sredstvo zoper hripo in obolenja zaradi prehlada« Togal pomaga izločevati sečno kislino. Togal tablete vzete v začetnem stadifu obolenja, preprečijo razvoj hripe. Več kot 6OOO zdravniških ocen« En poskus Vas prepriča. V vseh lekarnah. Sedaj samo: mala škatlica Din 21«—, velika škatlica Din 46.—. Registrirano MSPINZ št. 1.878. krvavemu dejanju izzvan od cinizma, ki ga je kazal zapeljivec njegove hčerke že takrat, ko je nesrečno dekle ležalo mrtvo pred njim, in še bolj pozneje pred sodnikom, pred odvetnikom in pred raznimi slučajnimi pričami. Ko je bil zaslišan, je nekajkrat žaljivo govoril o Ditmitrijevičevi rodbini in o očetu svoje žrtve. Vse to Žiki Dhnitrijeviču ni ostalo prikrito. Domneva se, da je hotel obračunati s Stojanovičem, ki je uničil njegovo hči. njegovo rodbinsko srečo tn ga povrh še kruto žalil, že pred dnevi. Videli so ga v ozki ulici, na katero se pride z dvorišča sodišča. Tam je šetal in roko je držal v žepu zimske suknje. Dimitrijevič je vedel, da vodijo po tej ulici preiskovance iz sodišča v policijski zapor. Morda je imel namen, da bi tam prestregel Stojanoviča. Baje sta se v tisti ulici enkrat srečala. Stoja novica je vodil orožnik, a ker je bilo na ulici nekaj pasantov. Dimitrijevič ni hotel streljati, boječ se, da bi koga po naključju zadel. Tudi na hodniku pred sobo preiskovalnega sodnika so Dimitrijeviča že večkrat videl L Morda je prihajal tja z namenom, da ubije Stojanoviča in potem še sebe. Imel je priliko videti Stojanoviča v sodnikovi sobi. a ker so bili v sobi tudi drugi ljudje, ni streljal. da ne bi koga po naključju zadel. Stre-ljal je potem, ko je bilo tako nesrečno naključje onemogočeno. Dimitrijevičev po7.iv, naj se javijo še droge žrtve inž. Stojanoviča. je našel svojj odmev celo v Berlinu. Zdaj. ko je Dimitrij«®, vič že mrtev, je prišlo od tam pismo, ki kaže Stojanoviča v luči, v kakršni se je izkazal proti Mili Dimitrijevičevi. Nekaj takih pisem pa je žo prej prišlo iz Beograda in nekaterih drmrih srlvskih krajev. Stojanovič pa pri vsem tem trdi, da je nedolžen. To zatrjuje v trdnem prepričanju, da je brezobzirni eiroizom ravno tako kakor očetov den.Tr njegova last. prednost, m vrlina m da se lahko v niem udejstvuje brez vsakecra ozira na dnicre. Nov planinski dom na fromsfl V obmejnem kotu vlada spet smučarska živahnost Prenekateri dan, ko tone Ljubljana in ves dolinski svet v dušeči megli, se iskrijo naše planine v zimskem solncu. Smučarji letos dolgo čakajo na sneg, ki bi ga radi imeli kar pred domačim pragom. Toda zi- me zadnjih let so že takšne, da silijo naše smučarje k vztrajnim po hodom na Gorenjsko. če ne med tednom, pa vsaj ob nedeljah in praznikih. A možje, ki jim pritiče skrb, da pridejo smučarji pod varno, gostoljubno streho, se trudijo, da najdejo čim lepša zavetišča. Ilirijani so pravkar otvorili novo kočo v višini 1.444 m, in sicer na tromeji med Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo. Nova koča »Peč-Petelinjek< stoji le nekaj metrov stran od meje. Njej nasproti je na avstrijskih tleh znana Drei-lander-Hiitte. Novi planinski smučarski dom na Peči-Petelinjku ima štiri sobe in je prav lepo opremljen. Neprecenljiv je razgled na Julijske Alpe, na Mangart, Mojstrovko in Jalovec, na prelestno Koroško, na Dobrač in Ziiljsko dolino, čez Beljak vse tja do Celovca in do Velikega Kleka. Dohod k novi koči je s postaje Rateč, od koder je poldrugo uro zložne hoje. Lepi tereni so vsepovsod na okrog, do nove koče pa lahko prideš pozimi tudi brez smučk. Pa ne samo tisti, ki so namenjeni iz Ljubljane na tromejo, marveč tudi prezi-movalci v Smučarskem domu Ilirije imajo zdaj novo lepo izletišee. Od Smučarskega doma v Planici je do nove postojanke 2 uri hoda. Snega je povsod dovolj in bo seveda obležal tja do pozne pomladi. Pri Planici ga je 20 do 30 cm, v Tamarju pa pol metra. Življenje okrog Smučarskega doma Ilirije je letos še prav posebno živahno. Novo drsališče je že ves december otvorjeno, temperatura je sleherni dan. pod ničlo, dnevi pa nepopisno lepi, solnčni. Ob dobri oskrbi se seveda izletniki in stalni gostje počutijo kar najbolje in tako ni čudno, da si marsikdo prihrani svoj dopust rajši za zimo, da ga preživi v sveži zimski prirodi, v smučarskem raju Planice. Življenje v vaseh ped Triglavom Zaradi zastoja lesne trgovine in neuaosKosti živinoreje so te vasi vedno bolj navezane na tujski promet Mojstrana, 19. decembra. je znotraj skoraj vse novo in tako prijetno Sneg po malem naletava že skoraj 14 dni, vendar ga je v dolini obležalo le toliko, da se mladina že lahko smuča po bližnjih rebrih in cestnih klancih. Med tednom dolina sameva, le malo je v njej življenja. Gostilne so navadno prazne, po cestah in potih je le malo prometa. Le okoli poldneva ceste nekoliko ožive, ko se dolge kolone kolesarjev vozijo v jeseniške tovarne na delo. in popoldne, ko se delavci z dopoldanske izmene vračajo z Jesenic nazaj na domove. Čeprav je trpljenje teh delavcev veliko, ker se morajo dan za dnem voziti po številnih klancih na Jesenice, vendar jih marsikateri kmečki fant zavida za delo in zaslužek, ki ga prinašajo z Jesenic. Pred leti je večina domačega delavstva imela delo in zaslužek v cementarni in pri lesni industriji, ki je takrat lepo uspevala. Cementarna zdaj že več let ne obratuje, lesna industrija pa si zaradi nesrečnih sankcij zlepa ne bo opomogla. Tako so ljudje skoraj popolnoma navezani na tujski promet, na zimski šport in jeseniške tovarne. Lani je bila regulirana struga potoka Bistrice in zgrajen betonski most preko nje. Trajalo pa bo še nekaj let, preden bodo skarpe in bregovi ob nji ozeleneli. da bo Mojstrana dobila tisto prijetno planinsko lice kakršno je imela pred veliko povodni-jo. Tudi cesto so že lani začeli graditi od kolodvora po najkrajši črti v Mojstrano, da avtomobil istem ne bo treba povpraševati vaških otročaiev. kje. kako in po kateri poti lahko privozijo vas. Toda cesta še danes ni uporabna, čeprav bi jo bili lahko že pred poletno sezono odprli svojemu namenu. Hunt.i in cestni nasipi nam zgovorno nričajo. da pri nas za take stvari ni denarja m da se nami zato dela škoda na vseh koncih in krajih. V pogledu nastanitve letoviščarjev in smučarjev, se je v Mojstrani in na Dovjem v zadnjem času marsikaj napravilo. Hote-'irji in zasebniki so si lepo uredili lokale 'n sobe. ki bodo v zimskih dneh tonle. da '.a '/:• Lrrebkkem vseučilišču je po^al leta l.v.t; docent, ieta 1910 pa izredni profesor. r.amo v domovini temveč tudi v Nemci/i, 1 rar.c; i. Angirii in celo v Ameriki so izhajali' n egove znanstvene razprave in na raz-n merodajnih kongresih ie pokojni profesor dr. Mohorovičic s svojimi predavanji vzhu al f>o/»rnos; znanstvenega sverta. I'i>atr|jira Antonija Kassovvitz-Crijič je n nt r »a. V Zagrebu je umrla v starosti 71 let p,..i c; ca in neumorna kulturna delavka (ia Kassowitz-Cviui!.Tu. Odli-čno se ie udejstvovala ne sTimo iepo-!ovju. temveč tudi v pedagoški literaturi. -- Smrt fcstifljivega očanea. V Vikrcah pA-! šmarno goro je umrl v visoki starosti M !ft daleč naokrog znani posestnik in zidar,--. monter Andrej \'ehar. Smrt ga je n;; - i a takorekoč za peč:o. kajti kake resne boiezn: n kdar poznal ni. Mož ie bil velik or j:-.;' in prava gorenjska groa. Marsikateri oh i.-kova i ec Šmarne gore se je z njim ini^n !no pozabaval, ker ie imel izredno b t-'f> • in daleč nazaj segajoč spomin. Da- no- popoldne ga |X>Ioze v Smledniku k vernemu i«v- :cn. P.oii mu žemljica lahka- TVa.ipraktičnejSa in najsolidnejša darila za Božič Vam nudijo obrtniki. Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi često naravna Franz-Josefova grenčica, užita redno 3 —4 žlice dnevno skozi 8 dni, za-žrljeno čiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevale povsod Franz-Josefovo vodo! Osri r~» g r>r 15485/® * Prva obrtna razst*T» za sodni kočevski bo svečano otvorjena £4. t. m. Ob 10. v prostorih državne realne gimnazije v Kočevju. Njeno pokroviteljstvo je prevzel ban dravske banovine g. dr- Natlačen. Večina obrtnikov jz občin Koževie-mestor Ko" čevje-okolica, Mozelj, Kočevska Keka, Ko-prjvnik, Fara in Spodnji Log bo razslaviia svoje izdelke na ogled. Razstavljeni predmeti kakor pohištvo, vozovi, cementni izdelki, smučj, itd. bodo tudi na prodaj m jih bodo interesenti lahko kupah po znižani ceni. kakor je običajna ob obrtnih tedroit in razstavah v naši banovini, v posebnam oddelku razstavijo svoje izdelke tudi pomočniki in vajenci- Razstava bo odprta od 24. t. m. dO 2. januarja dnevno od 8. do 18. ure. Vstop na razstavni prostor in ogled razstavljenih predmetov je prst. Prijatelji obrtn?&hra ia interesenti so vljudno vabljeni na poset razstave. * Pri naročevanja legitimacij jn koponor za T<»zae ugodnosti ee, kakor nam sporoča direkciia državnih železnic v Ljubljani, do-gaiajo razne nepravilnosti, kj povzročajo mnogo nepotrebnega pisarenja. Vpoštotajte lorej naslednje; Legitimacije j« treba zahtevati preko urada, ki izplačuje prejemke. Prošnjo al; seznam mora podpisati neposredno nadrejen; starešina. Poslati je treba poseben seznam za aktivne, poseben za vpo-kojence in poseben seznam za družšm&e člane. Aktivni uslužbenci morajo nakazati za nove legitimacije po 20 Din, vpokojenci in družinski člani ravno toliko. Markice ja treba pošiljati uradu, ki izplačuje prejemke. Cel kupon za kontrolo vseh 24 potovanj Mane 2 Din. Navesti je treba krstno ime in p«r ložajmo skupino. Denar je treba nakazati istočasno, ko «e pošlje naročilo- * Nove stroksras mati. Pred komisijo v Beogradu so napravili z odličnim in prav dobrim uspehom izpite ix vseh panog defektne-ga šolstva naslednji strokovni učHetft rn učiteljice: Zdravko Kovač it Olja. Marica IHrnbekova iz Slavonske POžege, Ana Až-man, Stana Makučeva, Marija Moianova ia Slava Pahorjeva ie Maribora. Mj&ea Kezeje-tova iz Ljubljane in Vilma Kraljeva iz Kočevja. * Žalostna smrt »tare matere. Iz šent Janža na Dravskem polju pišejo: Umrle je sOletna prevžitkarica Marija SeMnšdk iz Starž v šentjanški občšnj. V hladnem zimskem jutru so jo našli mrtvo v konjskem hlevu prj sinu Francu, ka je letos pogorel ,n si zaradi težavnih gmotnih razmer «e ni mogei prirediti stanovanjske hžše. Kdo drugi, če tudi v dobrem gospodarskem stanju, jia siromašni startki ni nudil potrebne pomoči- Sirota je sicer imela sorodstvo v vrstah r^ih, ki so goreči pristali. JRZ, katera j« po zadnjih občinskih volitvah prevzela narek), da hoče najboljše gospodariti in re; veže podpirati. Pa se je vendar zgodilo, da je morala stara sirot« v konjskem hlevu p»i slaboumni hčeri izdihni! svojo blago duSo brez vsake zadnje tolažbe in brez katoliške popotnice. I Izbrano v veliki lepa daril izberi nadi * Poroka. Včera j eta ee poročala na Bredah solastnik znane tovarne Ciraean v Podnartu g. Tone Pogačnik in gdč. Majda Kosova iz Ljubljane. Mladima zakoncema želimo obilo sreče! * Iz slovenske Koroške. Ko ao Jota 1864 otvorjli južno železnico od Celovca do Beljaka, so v Podravljah postavili železniško postajo in čez Dravo most, da bi imel tudi gornji Rož zvezo z železnico. Pred svetovno vojno so imeli Rožani posebnega fija" kerja, ki ie prevažal ljudi čez most na vse kraje. Med plebiscitnimi homafcijami je mast podrl Volkewehr na binkoštni ponedeljek leta 1919. Od tistega časa ni zveze preko Drave, čeprav prosi prebivalstvo za most že ieta in leta. Zdaj pa je le v deželnem zboru uspel predlog poslanca Miki a ir Makišc in obljubljeno je, da bo most gotov do leta 19(38. Potem bodo potegnili državno cesto iz Lipe v Podravlje jn tedaj bo končno urejena zveza med Vrbskim in Baskim jezerom- Iz št. Ilja poročajo »Koroškemu Slovencu«, da se je tudi sv. Miklavž ponetnčil. Na svoj dan je prišel sv. Miklavž popoldne najprej v Sojo, zvečer pa v posamezne hiže in je bjlo veliko veselje, ko *e je prikazal. Ob njegovem nagovoru pa so zastrmeli vsi. Mifldavž je govoril nemško. Takega Miklavža ie nikdar ni bilo. Malčki so potem modrovali med sel>oi: Najbrž govorijo tudi v nebesih saino nemško, torei mora biti ie tako prav! — Občina Slovenji Plajberg js za 404«tno aa-služno delovanje imenovala ta svojega častnega občana Valentina Laussggerja, po domače Bo&teta na Olbartih. Kot župan In kot občinski odbornik ie Bošte vedno deloval t korist občine in nikdar nj prikrival svojega slovenskega prepričanja._______ Pri razpokani koži, ozeblinah, Majih la izpuščajih — čudovito deluje »OBLAKOVO KAMH>CNO HA SLO« ! >ttrljen>B ta svet« prinese t prihodnji Številki, ki izide kot priloga ponedetjakega >Jutm, članek iz biologije »Nosilci živ. Ijenja«, A. D. pottv k zapisovanju narodna pripovedke o onečaSčenem ognju, ki ae mai6uje, Iv« L^ajneta meteorološko razpravo atJatoAnja akna«, člaaek »Zadnji izmed Amundsenovih spremljevalcev«, dalje »ekrolog Luigiju Pirandejlu, A. D. literarno kratnljanje »Oeel v književnosti«, po-ro&Ua o knj%ah to revijah, Praktične no-vote, križaljko to drugi drobiž. Tej Števil-ki je priloženo kazalo za dvajseto knjigo, ki tele pokaže, koliko zanimivega gradiva vsabuje ta n«** tedenski obzornik. Tako imaS v »življenju to »vetu« članke iz arheo-ologtje, biologije, fizike, fiziologije geologi je glasbe, gledališke umetnosti, jezikoslovja, kemije, kulturne zgodovine, lidovne umetnosti, medicine in kirurgije, narodopisja, psihologije to vagojeslovja, tehnike, turi-stike, senmljepdsja, zgodovine, zvezdoelov-ja in živalstva, poleg teh tudi mnoge leposlovje spiae (Ducnas, Debeljak, Podržaj gSrli, Ingolič, Srajger i. čtr.) »življenje in »vet« izvrSuje pri nas Široko izobraževalne poslanstvo, s kakršnim * ne more po-naSati noben drug slovenski tednik. Dvajset knjig tega obzornika (v redakciji Irana Podrta ja) predstavlja ogromno »akLadKoeo poljudnega znanja in mnogi ljudje ae vedno znova zatekajo k njim, ker jih kakor le redkokatere druge vodijo po vsej Širini življenja in sveta. Ce uvažuje-mo, da je ta obzornik pri vsem tem ena najcenejših slovenskih publikacij, ga oh majhnem jubileju — 20. njegovi knjigi, ah desetletnemu izhajanju — tem lažje priporočamo pozornosti Širokega občinstva. m^ammmm Matineja ZJC.D. Samo še danes ob 10.30 se boste lahko smejali veselemu filma Frančiška Gaal, Hermanu Thimig Ttaeo Lingen in drug •. • V ELITNEM KINU MATICI z bogatim dopolnilnim sporedom! Matinejske cene Din 3.50 in 5.50. C SIBI * Na svetovno razstavo v Pariz se bomo peljali z odprtim avtobusom v dveh različnih variantah. Prva varianta od 6. do 20. junija in od 1. do 15. avgusta: Ljubljana. Lienz, Innsbruck. Konstanz. Schaffhaufcen, Strasbourg, Nancv. Pariš. Saarbriicken. Stuttgart. Miinohen Heiligenblut. Ljubljana. Druga varianta: od 4. do 18. julija in od 5. do 19. septembra: Ljubljana. Benetke. Gard-sko jezero. Milano. Turino. Mont Ceni#. Gre-noble. Lvon. Pariš. Basel, Luzern. St. Mo-ritz. Bolzano. Ljubljana. Vsako potovanje bo trajalo 15 dni. Poleg tega se bodo vršili izleti v Benetke. Monte Oarlo. Nico. Rim. Grossglockner. Salzkammergut. Češko. Dolomite. Dubrovnik in Maria Zeli in bo še več krajših potovanj po tuzemstvu. Zahtevajte prospekie. Prijave in podrobne informacije v Okornovi izletni pisarni. Ljubljana, hotel Slon. * »Mrtva Straža« v Ljubljani. Izšla je prva številka lista s tem naslovom. List hoče obravnavati narodna vprašanja in orgaivza-cijo dela pri nas. Dobj je brezplačno \isakdo. ki se oglasi zanjo na gorenH naslov. * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želode<- kozarec na-lavne Franc Jožefove grenčice. Farfumerija in specijalna trgovina raznih DARIL v novi Frančiškanski pasaži Oglejte si naie Božične izložbe GRISOGONO d. z o. z. • Veliko pomanjkanje parnikov se že precej časa obctlti v raznih naših prjsta-nSčih, najbolj pa v Sibenku. Vodstvo 5i-padovega akladioča je v veliki zadregi, ker ne more iapobijfci svojih obvez do ino-zemskih naročnikov. Po že davno sklenjenih pogodbah bi moral Šipad do konca leta »vozili v Nemčijo 5000. v Anglijo 10 tisoč, v Severno Afriko 3000. v Francijo 1500, v Južno Ameriko pa 6000 kubikov ]«». Čeprav se loto že bMaa koncu, je v skfedc&u Se veKk del teh naročil. Sjpad je prosil ie državo aa ladje za prevoz tega lesa, a j* nj mogel dobiti. V podobnih zadregah so ie razne druge tvrdke. ki majo v ovojih »kla ^ ^1» v nekem gozdu prj Cazmi in med razbojniki in orožnik} se je razvila srdita borba. Trije razbojniki so mrtvi, vodia tolpe Ma>vič pa je uftekel. Te špaeljalaa p a r t n m e r I j a »V E N V S« nasproti glavne pošte. I dn{ » tudi Malvjča orožniki zajeli v njegovem gozdnem skrivališču. Med eekorto je razbojnik pobfl na tla enega orožnika in zbežal Orožnikj so stre>jalj za njim in ga smrtno zadeli- Tako je likvidirana nevarna razbojnika tolpa, ki je skoro leto dni terorizirala ves okoUS. — la »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« St. 302 x dne 19. t. m. objavlja uredbo o iz. da ji blagajniških zapisov v znesku 1 milijarda Din,, i spremembe to dopolnitve točke & aa St. 171 uvozne carinske tarife to točk • to 9 obfcnih opazk k XV. delu uvoaae carinske tarife, telefonski in telegrafski promet s Avstrijo, objava banske uprava aa lato 1036/37. in razne oSnjave is »Službenih novto«. Začnimo Knjigovodstvo v letu 1937 z ACMPPO—KARTOTEKO v obliki knjige. Samo zastopstvo m Jugoslavijo: M. T I C A M — Ljubljana. * Dom aa Pofievsm sopet odprt Z včerajšnjim dnem is dobji dom na Polževem novega oskrbnika in ho od danes zopet stalno odprt in oskrbovan. Opozarjamo »letnike. da je sdaj za izlete na Dolenjsko zelo primeren čas. * Spoflrinjafte ae izmed potrebnih naj potrebnejiih in položit« bednim slepim na oltar trpljenja plemeniti dar. Darove hvaležno sprejema. Podporno društvo slepih Ljubljana. Gradišče 7. ♦ Najlepše božično darilo za otroke in odrasle je knjiga. Veliko izbero najnovejših knjig ima v zalogi knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ul. 3 in njena podružnica v Mariboru, Aleksandrova c. 13. ♦ Ciril Metodove podružnice naj blagovolijo nakazati svoje prispevke po položnici. ♦ Kupujte za božič in novo leto razglednice, ki jih je založila Ciril Metodova druž. ba. Držimo se gesla: Kupuj domače bligo! ♦ Nabavne pogodbe sta Ponarejala uiad" nik prometnega ministrstva Momčilo Stoja* novič in trgovski zastopnik Miloš Pavlovič. Na podlagi Ponarejenih Pogodb ®ia na Provizijah dobila preko 300.000 Din. Uradnik Stojanovič je v ministrstvu ukradel formu-larje za pogodbe, vse potrebne pečate, podpise raznih šefov pa je Ponarejal. Ko je bila sleparija razkrila, je Stojanovič izginil iz BeograJa. Tri dni 60 ga iskali, naposled pa ee je javil sam ter na Policiji izpovedal, da ga je Pa.,daš Pavlovič zaPeljal v zločin. Zatrjuje tudi, da si je Pavlovič pridržal skoraj v«e prisleparjene provizije. Preiskava bo dolgotrajna, ker je upravičen sUm, da je bilo Ponarejenih precej več nabavnih Pogodb, kakor pa jih priznata oba aretiranča. ♦ Denarni zavodj v dravski banovin-, v četrtek 24. t ni., t. j- dan pred božičem ne poslujejo. Društvo bančnih zavodov za dravsko banovino. * Direkcija državnjh železnic Ljubljana gradbeni oddelek, namerava nabaviti l nov in 2 rabljena osebna avtomobila z jako«tjo motorja ecca 28 do 30 HP. V ponudbi jc navesti sledeče: znamko avtomobila jakost motorja, uporaba benrina in olja na 100 km. koliko sedežni, prevožen} km. kraj, kjer sj lahko komisija ogleda avtomobil. V splošnem mora biti pontideni avtomobil v dobrem stanja. Ponudbo je vposlati do 11 nre dne 22. dec. 1936. v zaprtem ovitku na zgoraj označeni naslov. Iz Ljubljane u_ Počastitev spomina kralja Uedinitclja. Kolo Jugoslovenskih sester, odsak Jugoslovenska majka, je priredilo na rojstni dan pokojnega kralja Aleksandra v mineraloški dvorani na univerzi spominski večer. V dvorani se 3 zbralo mnogo odl č iega občinstva, ned njimi zastopnik bana g. dr. Maver, zastopnik predsednika občine, zastopniki vojske, Sokola in drugih narodnih društev. Predsednica dvorna dama ga Tavčarjeva je prisrčno pozdravila navzoone ter predstavila predavatelja. vo>nega dobrovoljca g. primarija dr. Meršola, ki je v krasnem govoru podal sliko slavnih KaradjordjevKev. Poslušalci so v duhu spremljali pokojnega viteškega kralja na vsej njegovi joti- Predavatelj ie bil deležen odobravanja jn zahvale. prireditev pa je KJS v čarf. ker je tako lepo počastila spomin viteškega kralja. ZA PLES morale imeti udobne in elegantne čevlje, predvsem pa Vas ne smejo peči noge in tiščati kurja očesa ter trda koža. — Prav lahko si pomagate. — Pridite v našo pedi-kuro, kjer Vam brez bolečin odstranimo vse te nadloge in strokovnjaško zmasiramo noge. Pedikiranje in masaža nog Din 10.—. LJUBLJANA ŠELENBURGOVA 7. u— Lutkovni oder Sokola I. na Taboru ponovi danes ob pol 16. lutkovno igro »Hrabra družina«. Igra je prav mična, saj nastopa v njej cela tropa živali, kot pete-linček, mucek, medvedek, osliček itd. Starši, pripeljite svoje malčke. 11_ Za preskrbo božične mize z izvrstnim vjnom, jestvinaini itd. Je danes delikatesna trgovina pri operi V. A. Jane* (telefon 3455) ▼ep dan odprta. Lepa prilika sa podeielane ■a nakup božičnih jestvin. u— DruStvo Kazina priredi letos Za svoje člane in po njih vpeljane goste siJveetro vanje v veliki kazinski dvorani. Na sporedu so komične, plesne, pevske točke in alegorija. Sodelovali bodo nekateri priznani umetniki. Pričetek bo ob 21. uri. Vstop je svoboden proti va>bilu, ki ga člani prejmejo tudi 1» pošti. ■ K J [ 1 '•1 □ 1 * mm jf Prvi vijo :irtei koncert Vase Prihode v filmu' MAHARADŽINA LJUBEZEN GUSTAV DIESSL — ISA MIRANDA ATTILA HORBIGER Dane« poModn iičl Himna tovarištvu v mcrnarici! 3dinstveni prizori iz živ jenja mornarjev Jutri veika operetna premiera r priljubljeno že dolgo pogrešano GITTO ALPAR DUBAEE1 Krasen fUm po slovitem Ciogoljevem romanu T A K A S B U L J B A HARY BAUR — DANIELLE DARRIEtTX u— Za novinarski penzijski fond so ob priliki novinarskega koncerta preplaca-li vstopnino odnosno darovali gg. češki in francoski konzul. spediteT Rajko Turk, t»-ka.rnar Makso Hrovatin. delikatesna trgovina Janeš na Aleksandrovi, notar dr. Ku-haT ter hotelir Miklič. Iskrena hvala! n— JugOsIovensko kirurško društvo-sek-cija Ljubljana ima 22. t. m. ob 1?. strokovni sestanek v predavalnici ženske bolnišnice. Predavanja: 1. dr. Steinfelser: f> tehniki operncije golše. 2. dr. Pompe: Corp. alien. tracheac, 3. dr. Dergane; 0 osteo-sintezi. t'st» m prlo to pota po katerih prihajajo klice txv l«sni v naže teK>. Od Dal«ilj'v,ti bf.Wn'i prta m -r-ratu vas linije jo okusrve ANAOOT p»sti!e dr. W»nske mladine. 16. januarja se bo vršila v vseh prostorih Sokolskega doma na Taboru velika >Jadranova« prireditev, ki bo manifestacija vse napredne misli in dokumentacija velike volje za delo in napredek. — Odbor društva jc že naprosil za najvišje pokrovi, teljstvo v Beogradu, trdno verujoč, da bo tudi letos na najvišjem mestu našel razumevanje in potrdilo odobravanja njegovega stremljenja in delovanja. — Na koncertnem programu, ki se bo vršil pred velikim plesom, bodo sodelovali naši najboljši umetniki. Prepričani smo, da bodo izvajalci sporeda vložili ve.? svoj trud in vse svoje znanje, da bo program sam na naj-dostojnejši umetniški višini. Častni Samski komite, v katerem sodelujejo vse najboljše delavke iz nacionalnih krogov, je že začel delovati v veliki meri, zavedajoč se, da njegovo delo ne bo zaman. — Na prireditvi bo igral priznani Ronny-jazz. Okusne izložbe papirnice IV. BONAČ pri glavni pošti Vam rešijo težavni problem božičnega darila gospodom in damam. Najlepše darilo, ki razveseli, je: S O E N N E C K E N nalivno pero. u— Spored jutrišnje produkcije gojene«* drž. konservatorija v veliki dvorani je naslednji: Uvodno besedo o češki glasbi govori g- Vilko Uktnar. nato zapoje Pavlovčič Štefanija Novakovi pesmi »Sen v somraku« in >Slavoepev«. Lopar Edita zaigra >Ko te l>i]a mati še devojčiča« in 'Nekoč v sponrfe-di«, kar je napisal za klavir Suk. Dvorako-va samospeva: »Ko me stara majka«. ^Strune uglašene«, zapoje Kolar Olga; 2 ariji in sjcer iz Smetanove opere »Dalabor« jn Dvo-rakove opere >Ruealka«, zapoje Lupša Friderik. Adamič Bojan zaigra Smetanovi klavirski skladbi Pofka H. in Furiant. Zopet je na sporedu Novak s esvoiimi samospevi >Sta-ra melodija«. »TJš som sa vyda!a« rn 'Široki jarčok«. katere zapoje Novak Anica. Gojenci; Burger, Marin in Adamič zaigrajo Bendino Trio-sonato za 2 violimi in klavir. Dvorakova samospeva »Uspavanka«, »Ej kako triangel«, zapoje Polajnar Ljudmila. Iz moderne klavirske literature nam zaigra 5 skladb Osterc Marta, šin: Ekloga Krička: Serenada. Haba: Koračnica. Vycpalak »Uko* lebavka« in Vomačka Scheržo- K oklepu zaigra orkester Dvorakovo serenado pod vodstvom Uroša Prevorska. Začetek produkcije je ob yK 7.. spored velja kot vstopnica in se dobj za 2 D-m v kniigarni Glasbene Matice. nGGnagpnco_!ULOJULiijL!ULJL juuuanr S klobukom ^ zdaj pozimi. — BOGATAJ v bogati izbiri svoji ustreže vsaki želji tvoji. M. BOGATAJ — Ljubljana. MESTNI TRG 14. UUUUUUUUDDDOCODCn^ POCENI kupite pri tvrdki: darujte SMUČI. DRSALKE, SANKE toda — le dobro blago! OGLEJTE SI NEOBVEZNO ZALOGO! d. z o. z. poleg nebotičnika u— Javna seja mestnega sveta bo v to* rek 22. t. m. ob 17 v veliki sejni dvorani mestnega poglavarstva. Dnevni red: Naznanila predsedstva, odobritev zapisnika zadnje 6eje, poročilo "odposlanih članov mestnega sveta o stanju blagajne ter poročila finančnega, gradbenega, obrtno-industrijskega- tro-šarinskega in personalno-pravnega odboja. Med poročiti finančnega odbora je tudi na jelie posojila za gradnjo mrliške veže. postavitev kraljevega spomenika, ureditev par ka pred pravoslavno cerkvi o ter odobritev raznih kreditov. Po javni seii bo tajna seja z naznanilom predsedstva, odobritvijo zadnjega zapisnika in poročilom personalno-pravnega odbora. u— Danes ob 11. dopoldan vodi po svoji razstavi slik iz Norveške v Jakopičevem paviljonu Božidar Jakac sam. u— Najlažje in najlepše se boste seznanili z bogat« vsebino pesniške zbirke Pavla Gnije, kj izide za letošnji liožič, ako pridete na recitaci jsk; večer v torek. 22. t. m. v malo filharmonično dvorano- kier bo bral pesmi iz najnovejše zbirke pesnik Gotia sam Prav je- če si kupite sedež že v prodaji, ki je v Matični knjigarni. Sedež stane 10 Din stojišča pa 4 jn /a dijake 2 Din u— »Soča« in »Tabor« prirediti silvestrovanje v hotelu »Tivoli«. Delila se bodo tudi novoletna da-ila. Vstopnina samo 5 Din. KLAVIRJI PO KVALITETI: 5temway? Boesendorše?, Foerster. ffoelzl, Stingl orig., Petro!, Dafibor (ČSI»), Ht»smann. Velika izbira edino pri t1, rdki ALFONZ BREZNIK, Ljubljana, Aleksandrova cesta 7 u— Pododbor Rdečega križa priredi jutri 21. t. m. v frančiškanski cerkvi božični koncert v pomoč socialnim akcijam. Izvajajo ga: frančiškanski cerkveni zbor gg. prof. .Matija Tome (orgle), prof. Leo Pfeifer (violina). P France Ačko (orgle). Tone Petrovčič (basist) in kapelnik Anton Neffat. Začetek ob :?(). uri. Vstopnine ni. Prrsto-voljni prisnevki sp hvaležno sprejemajo. KAKOR VEDNO iz,gotovi tudi letos vse do srede zvečer oddane obleke v kemično čiščenje, barvanje, pranje in svetlolikanje perila do božičrih praznikov tovarna Jos. Heich u— Copatna akcija društva Rdečega križa, članice prireditvenega odseka pododbora društva Riečega križa in samar-janski odred so začeli z delom copat, že iz došlih poročil samo desetih ljubljanskih osnovnih šol je razvidno, da je nad tisoč Učencev nujno potrebnih toplih copat. Pri. pravljene so pridne roke, le materiala je že veliko, veliko premalo. Ponovno prosimo, da zberete odložene -nogavice, copate, klobuke, suknene. platnene, tapetniške in fcombaž3°te krpe. ostanke volne, bombaža, vrvice in kakršnih koli usnjenih predmetov, kar vse se da predelati v copate ter pošljete našemu odboru. Gosposvetska cesta 2 II. a'i nas obvestite z dopisnico ali telefonično na štev. 32—18. Pisarna je odprta od poi S. do 2. in od 3. do 6. popoldne. ODLIČNI SO: Kapseh, Safea, Schasffj, Saclisen-werk, Tesla H!s Masters Volee Zahtevajte brezobvezno na poizkušnjo i;— Aitsini ko.ei., Mesui i občina bo v kratkem izdala posebne koleke. katerih dohodek bo porabila za pomoč oz. zaposlitev brezposelnih pii raznih javni i delih. Iz fonda za zaposlitev brezposelnih zdaj že gradi kanal v Alešovčevi ulici, v kratkem pa se prično še druga javna dela, v kolikor bo dopuščal dotok prispevkov v fkiad za zaposlitev brezposelnih. Važno sredstvo za to l>o mestni kolek, ki bo občinstvu na razpolago v povsem prostovoljni nakup. Mestna občina vabi zlasti vse trgovce in-dustrijce, gostilničarje, hotelirje, lastnike kinematografov in diuge gospodarske kroge. da vstopijo v krog socialnih sotrudni kov s tem. da podpirajo prodajo mestnih socialnih kolekov v svojih obratih. Večina naših gospodarskih krogov se je vabilu z globokim umevanjem socialnih potreb da-našnjesa časa radevolje od'va'a in se z veseljem stavila v službo javne socialne pomoči Ljubljansko prebivalstvo ne bo čutilo nikakega bremena z uvedbo tega ko-leka. saj je nakup kolekov popolnoma prostovoljen. V trgovinah., gostilnah, lokalih in d runih javnih obratih bodo uslužbenci pri plačilu računa vljudno vprašali gosta, ali smejo računu priložiti kak mestni socialni kolek. Gosta nikakor ne bodo smeli siliti k nakupu in mu bo na prosto dano. ali hoef kolek kupiti, ali ne. K>leki bodo po 1 Din in 50 par Mestna občina se je odločila za ta način pobiranja prispevkov za pomoč brezposeJn:m ker pozna usmiljeno sr<>e Ljubljančanov, ki sami radi prispevajo po *vnjih močeh za pomoč svojim ravnim sonbčanom iHPtimjum psosnaenHiv T^TTTTI^JJctKE POTR^^ŠČTNE F K A N C GOLOB LJUBLJ ANA WOLFOVA 8 u— Uprava Hubadove župe poziva vse i ljubljanske pevce, da se v največjem šte vilu udeleže pogreha gospe Maše dr. Švigljeve. soproge ustanovitelja in dolgoletnega predsednika Hubadove župe JPS. Popre b bo danes oh pol 14. uri iz preti mrtvašnice iz zavetišča sv Jožefa na Vidovdanski cesti 9. Note prinesite s stboj! u_ Učni tečaj za srednješolce. Stariši! Če Vaši otroci, ki študirajo na gimnaziij ali meščanskj šoli. ne napredujeo dobro, obrnite se na >lTčn; tečaj za sredniiošolce«, Zrinj-slkega rešita 8. Še vedno je čas, da se rešijo negativnih ocen. Učne ure bodo vse l>ožiane počitnice. Informacije istotam od 10. do 12. ure. NAJVEČJO IZBIRO PRIMERNIH BOŽIČNIH DARIL * posebno keramike, polnilnih peres, krasnih usnjenih izdelkov, pisalnega papirja i'A map ter še mnogo drugih lepih stvari Vam nudi letos brezdvomno tvrdka TIČAR, LJubljana u_ Večerni kuharski tečaj za hišne usluž ben.ke se bo pričel po novem letu. Priglase sprejema uprava 'Gospodinjske pomočnice«. Wolfova ul. 10. u— Na krizaniemii; večer v Kazinj 9. ja* •nuaria vabj vse prijatelje »Klub Primorke. u_ Za dom sjepili je darovala dr. Elza Soss 150 Din namesto cvetja na grob g. Josipa Lavrenčča. u_ Najlepši dar za božič in novo leto je perzijska in bosanska preproga državne tkalnice v Sarajevu. Naročja se prevzema jo tudi na dolgoročno odplačilo na razstavi na Tvrševj cesti št. 2. u— Silvestrovo na Taboru bo tudi letos dogodek prve vrste. Na Taboru se že sedaj vestno in vneto pripravljajo na zadnji večer leta 193H. ki bo na taborskem silvestrovanju pod geslom j? smehom v novo leto«. Program bo obsegal polno novih, izbranih točk. akrobatskih nastopov. smešnih prizorov. glasbenih in pevskih vložkov in več kot tradicionalno taborsko »kroniko*. Zaenkrat še ne izdajamo vseh skrivnosti ki se pripravljajo, pač pa opozarjamo že sedaj na Silvestrovo na Taboru! Vseisi smnearjem-fjlanisscein sporočava, da je PLANINSKI DOM V U S KO V NIC I (1200 ml od 15. t. m. dalje stalno oskrbovan. — Za poset se vljudno priporočava prejšnja oskrbnika Doma na Voglu. FRANC in REZIKA ERLAH, Srednja Vas v Bohinju, u— S čim bi napravili otroku največ veselja? Z živimi jaslicami, z božično igro. Med pojoče angele in pastirčke bo prišel živi Jezušček. Vaši otroci te sreče ne smejo zamuditi 21. f. m. ob 16 30 v dvorani Delavske zbornice v prireditvi ge. Danilove. Za kritje stroškov plačajo odrasli Din 5. otroci Din B. Atena Predrto si nabavite fotografski aparat ,,L E I C O44 se oglasite v trgovini FOTO TOURIST — LOJZE SMUČ, Aleksandrova cesta 8 — ker je edini Slovenec, kateri je napravil specijalni Leica fototečaj v tovarni sami v Wetzlarju (Nemčija). — Knjigo, katero sem ob tej priliki izdal, »Z Leico po fotografskem svetu« Vam pa pošljemo samo proti odškodnini poštnih stroškov. — Torej po „L E I C O" k FOTIJ TOURISTU, kjer dobite v največji izbiri vse modele. tudi rabljene. Vsako zamenjavo starega modela v novega Vam izvršimo najkulantneje. u— Ljubitelje pitane perutnine obvešča delikatesna trgovina pri operi V. A. Janeš-(telefon 3455). da bo dospela jutri sveža pošiljka pitane štajerske perutnine, kapuni. purani, gosi jtd. Prodajali jih bomo po prav nizkih cenah in vabim go-T na ogled in izbero. • u— Registrirne blagajne ii. » dne stroje popravlja strokovno in poceni Roris Si-mandl, Ljubljana, Kolodvorska 11. telefon 2437. u— Božični dar. G. Fran Blažon 6enior. viš i revident v pok., jn ga soproga sta darovala 50 Din za gluhoneme in 50 Dim za ulioge slepce v Ljubljani. u— Tri žrtve surovosti Med pacienti, ki jih je včeraj sprejela naša bolni.-,.dca, so bili tudi trije ranjenci, ki so postali žrtve surovega napada. Tako je 31-letnega ključavničarskega pomočnika Antona Srčnika nekdo v temi napadel, ko je šel proti Jezici. in go močno sunil z nožem v levo ključnico Podobne usode je bil deležen 59-letni upokojeni sodni poduradnik Ivan Peči in iz Gradišča, ki je bil v petek na lovu. pa se je na povratku domov mimogrede oglasil v znani gosti'ni pri Koscu na Opekarski ccsti. Ko je v temi stopil iz krčme, ga je nekdo z nožem nevarno udaril v hrbet in pobegnil Pečlin jc dobil prccej hudo rano v pljuča, da so ga morali nemudoma prepeljati na kirurški oddelek, lz Tržiča pa so pripeljali v bolnišnico 38-letnega usnjarskega pomočnika Mihaela Lopoto. ki se je v neki delavski družb' razgovarjal nekaj o zadnjih mezdnih gibanjih, pa ga je eden izmed sobesedniko\ tako neusmiljeno s škornjem sunil v trebuh, da je dobil kočljive notranje poškodbe. Strojepiska: .. in ko slišiš prihajati šefa. kašlji! Praktikant: Ne morem, ravno kar sem pojedel BONBON PROIZVOD: UNION, ZAGREB. u— Danes in vsako nedeljo od 4. do 8. popoldanski ples v Jenkovem plesnem zavo du Kazina. Začetniki — dame jn go>[x>dje se še sprejemajo vsak ponedeljek ob 20. uri v začetniški tečaj. Vsak torek jn izjemoma to sredo namesto četrteik nadaljevalni tečaj. Posebne plesne ure in informacije vsak dan. u— Anton Ver bič, Stritarjeva ulica, priporoča svojo liogato zalogo raznih vin. likerjev, vermutov. Ikri bon jeiv Vajdovo pita no perutnino, sočjvne konzerve; sploh razno delikatesno, špecerijsko in kolonijalno blago po nizkih cenah. Skrbna postrežba. Dostava na doni. •'■ - * » Zvočni kino Sokolski dom v Šiški Telefon 33—87 Najslavnejši sodobni tenorist BENJAMIN G I G L I poje 18 opernih arij v velefilmu NE POZABI ME! Partnerica MAGDA SCHNEIDER Predstave samo še v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri. V nedeljo dopoldne ob 11. uri Žena je varljiva komedija | Vstopnina Din 3.50. MMBFSHMaBBHHUBEnsaBMHHM u— Božična plesna vaja slušateljev abp turientskega tečaja ho danes pop. ob 4. v Trgovskem domu. Rlajlepše zimske suk-n;e »n chSefee dobit? pri J. Mč ček L,u Pijana, Aleksandrova 12 u— Množice l|uJadrana« pod vodstvom br. pref. Vrabca. Spominsko svečanost sta priredila med^ruštveni odbor -mariborskih Sokol=kih društev in jezdni odsek mariborske župe. a— Počastitev zaslužnega moža, V petek zvečer je bila v Limbušu ob 301etniei uspešnega delovanja tamošnje Hranilnice in posojilnice slavnostna seja članov na-čelstva in nadzorstva, na kateri se je izročila dip'oma častnega predsednika upokojenemu šolskemu upravitelju Antrvru Godcu, ki vodi zavod 30 let požrtvovalno in vestno, član načelstva g. Peter Zorko, gostilničar v Pekrah, je cb tej oriliki v iskrenih besedah orisal slavljenčeve zasluge. a— Narobe svet. Gostilničarka Pepca Kudrova, lastnica gostilne >Pri Savinj-čanki« na Frankopanovi cesti, je prinesla v naše uredništvo lepega metulja, ki je letal po njenem vrtu, kakor v prebujajoči se spomladi. Za tako pozen jesenski ča.?, ko stojimo že jured viati zime _ redek pojav. a— Kulturne novice. Danes v nedeljo zvečer v gledališču »Baron Trenk«. Pri božični premieri operete »Visokost pleše« sodelujejo v glavnib vlogah Igličeva, Bar-bičeva, Zakrajškova, Sancin, Harastovič, Gorinšek in P. Kovič. V Ljudski univerzi predava jutri v ponedeljek prof. Trgovske visoke šole v Zagrebu dr. Butorac o devalvaciji in našem gospodarstvu. a— Eksekutorske zadevščine. Marborski mali kazenski senat Je obsodil včeraj 34 letnega davčnega eksekutorja Vinka Gaj-serja iz Ptuja na 14 mesecev robije ter na izgubo službe, prav tako tudi 291etnega davčnega eksekutorja Antona Klemenca iz Ptuja na 14 mesecev robije, ter na izgubo službe, ker sta 29. januarja letos stavila v službeni zapisnik o priliki dražbe pri trgovcu Josipu Fiirtnerju v Ptuju, da sta prejela za zarubljene predmete na dražbi 6000 Din, kljub temu da se dražba ni vršila. Pač pa sta zarubljene predmete prodala nekemu trgovcu v Mariboru za 9.500 Din in sta predala davčni upravi od tega zneska 6000 Din, dočim sta 3500 Din obdržala zase. a— Samo še danes je odprta prva jugo-slovenska razstava umetnostne fotografije, ki jo je priredi! Fotoklub Maribor v Narodnem domu. Ne zamudite je in pokažite, da upoštevate delo tega mladega društva ya sloves Maribora tudi v fotografskem pogledu! a— Božičnica 47 obmejnim šolam. Zgledno delo sta izvršili mariborski podružnici CMD, ki sta zbrali in odposlali 47 obmejnim šolam za božičnieo revni obmejni deci raznega blaga in daril v vrednosti 36.000 Din. Studenška Narodna odbrana in humanistična gimnazija sta obdarovali šolo v Gradišču, realna gimnazija šolo na Ostrem vrhu, učiteljska šola pa šolo pri Sv. Ožbaltu. Danes bodo na vseh teh šolah božičnice. Praktična božična darila v veliki izberi priporoča IVAN KRAVO S, ALEKSANDROVA C. 13. a— Bila je naravna smrt. Pred sinoč-njim je umrl na Aleksandrovi c. 26 na Pobrežju 66-letni vpokojeni železničar Franc Klampfer. Ker so bile zaradi njegove nenavadne smrti podane pri orožnikih neke ovadbe, je mariborsko državno tožilstvo odredilo obdukcijo. Obdukcijo je ■včeraj izvršila komisija, v kateri sta bila sodni zdravnik dr. Zerjan in preiskovalni sodnik dr. Travner in je dognala, da je umrl Klampfer naravne smrti in sicer zaradi želodčnega raka. 'a Mestno kopališče bo pred prazniki v torek, sredo in Četrtek od 8. do 19. odprto. A" torek jn četrtek bo parna kope! za moške, v metnim potrebam in tudi trgovci bi ne bili s tem zadovoljni. Dalie se nastlaša- da bi -tari stolp na Aleksandrovem obrežju podrli n s tem omogočil; prevoz raznnim vozilom S tem bi se del Dravske ulic** precej razširi). To bi bilo priporočliivo. Mnenja pa smo. ria bi se eledalo tudi na to. da se Dravska m Vosniakova ulica poskusita za porabo za razni enostranski dovoz in sicer Dravska uPra in del Vošniakove ulire v mesto, iz me=ta. pa bi se lahko vozovi in avtomobili dirigirali po zeornii Vošnjakovj ulici na Hrvatski trg in odtod na most. Velike table in postava javnega organa na Hrvatskem trgu b, bile k temu zelo priporočljive. Zahvala novinarjev Ljubljana, 19. decembra Odbor ljubljanske sekcije Jugosiovenskega novinarskega udruženja je na svoji seji dne 17. t. m. zaključil račune o letošnjem novinarskem koncertu. Ob tej priliki se odbor v imenu slovenskih novinarjev iskreno zahvaljuje vsem, kj so kakorkolj pripomogli k vsestransko lepemu uspehu te edine novinarske prireditve, katere čisti dobiček gre v novinarski pokojninski fond. Zahvaljujemo se odi čnjm opernim solistom ge. Ljubicj Kareni, gdč. Zvonimjri Zupevčev; in g. Aleksandru Kolaciu ter njihovima klavirskima spremljevalcema gg. kape lili koma Antonu Neffatu in dr. Danil) Švari, dalje članom Jerajevega godalnega tria ge. Vidi Hribar - Jerajevi, gde. 01y Jerajevi in g. prof. Karlu Jeraju, jskreno tudi kapelniku godbe 40 pp. g. kapetanu Dragoljubu 2ivan«viču za njegov sok) nastop na kontrabasu. Enako toplo zahvalo izrekamo požrtvo-valn.in ansamblom Septetu bratov Zivkov iz Maribora, vojaški godbi Triglavskega pp. s kapetanom Živanovičem na čelu in ljubkim malim pevcem in harmonikarjem z njihovim neumornm učiteljem in voditeljem prof Pavlom Rančigajem. Ljubeznivo so nam šl na roko vsi, na katere smo se obrnili, zlasti ljubljanska mestna občina in lastništva ljubljanskih dnevnikov. Tud njim vsem naša zahvala, enako pa vsem cenjenim predstavnikom oblasti, korporacij jn vsega ljubljanskega javnega življenja ter ljubljanskemu občinstvu. ki je s svojo ogromno udeležbo dalo novinarski prireditvi tako mogočno zuna-nio siHko. Vse prosimo nai tudi v bodoče ohranijo svoje simpatije slovenskim novinarjem jMazurkac. Običaini dodattki- ŽABNICA. Narodna čitalnica Žabn ca pri redi danes ob 15. uri pod okriljem ZKD predavanje »Po Boleariji« s slikam4. Predaval bo predavatelj ZKD g. Bučar Vekoslav. P O RT Danes: L kolo turnirja Na Hermesovem igrišča v šiški se bo danes začel zanimiv pokalni turnir z dvema tekmoma, in sicer med Hermesom in Slovanom ter LJubljano in Reko — Začetek ob 13« Med dvema taboroma v JLAS V Zagrebu bo danes občni zbor lahkoatletskega saveza v znamenju temeljitega obračuna med sedanjo in bivšo opravo Danes bo v Zagrebu glavna skupščina še ene najvažnejših naših vrhovnih športnih organizacij, jugosiovenskega lahkcailet-skega saveza, kjer je bilo letos mnogo velikih perturbarij, ki so slednjič privedle do tega, da je b la oktobra t. 1. izvoljena popolnoma nova uprava, zelo različna od dolgoletnh prejšnjih. Ta nova uprava je za današnji občnj zboir, na katerem bo najbrže prišlo do bučnega obračuna med nekdanjimi gospodarja in novim j močmi, ki so zdiaj na krmilu, izdala obširna poročila glavnih funkcionarjev, iz katerih posnemamo nekafefe' uajvažfižfše podatike: V tajniškem poročilu navaja tajnik uvodoma kratko zgodovino dogodkov v JLAS od 8. 12 1935 ter razčlenjuje one dele pravilnika, ki se nanašajo na sklicanje izrednih in rednih občnih zborov. Znano je namreč, da je sedanja opozicija zahtevala sklicanje izrednega občnega zbora, pa je sedanj) odbor to zahtevo zavrgel in sklical za danes redni občnj zobr. Tajnik polemizira nato z drugo krilatico opozicije glede črtanja raznih "klubov iz članstva JLAS ter podrobno dokazuje, da je bil postopek sedanjega upravnega odbora v tem pogledu popolnoma pravilen., Precej prostora je posvečenega tudj vprašanju prenosa saveza v Beograd, ki ga je baje forsirala sedanja uprava, na čemer pa nj imela nikoli interesa, ne glede na to, da je za takšen sklep potreben samo določeni kvorurn glavne skupščine. Važen razlog zoper delavnost sedanjega odboTa je bila baje tudi okolSina, da so kmalu po izvolitvi podali ostavke razni odbornki. če§ da nooeio podpirati diktature nad nekaterim; klubi- Sedanja uprava zastopa stališče da morajo priti v odbor samo ljudje, ki so za takšno delo sposobni in ni nikjer nobenega ključa, po katerem bi moral biti vsak klub zastopan v savezu. Tajn ško poročilo navaja nato na kratko razne prireditve JLAS v pretekli sezoni in ugotavlja. da so se vse končale ogromnim minusom, bodis; glede tehničnih, propagandnih in slednjič tudi finančnih uspehov. Pri tem tajnik ne pozablja naglasifi, da je baš Slovenija glede delavnosti bila na zavidljivi višini, me^ tem ko je drugje še odprto široko polje za delo. Kopica trpkih očitkov gre nato n3 račun administracije. k; je bila vse drugo kot urejena, in prav tako neureien; in nepregledni so tudi odnošaji med JLAS in znano la.hkoatleitsko revijo »Olimpijski šport«, ki jo je izdajola pre:šnia uprava. Z veseljem ugotavlja nato tajniško poročilo. da je depufacij nove uprave pr" ministrstvu za telesno vzgoio naroda uspelo dobit; precei izdatno podporo V celoti je to tajniško poročilo hudia obsodbi prejšnjega upravnega odboTa in tudi številnih časopisnih člankov k: so kajpi iz bVžnie-ga tabora krož li zadnje mesece po našem tisku. Nič mani obširno n- tud; blagajniško poročilo ki prav tako mars;kje ugotavlja velike po-greške v blagajniškem poslovanju in hudo makmarnost odgovornih funkc onarjev. Glavnin računom zgube in dobička so priključen tudi detajl o upravnih stroških. katerim bodo imeli delegati lahko mnogo, mnogo ugovarjati. Blagajnik zaključuje svoja izvajanja z radostno ugotovitvijo da je po izdatni pomoč- ministrstva zdrsnil dolg na okroglih 5400 D n, kar se bo dalo že kakorkoli poravnati. Novi tehnični referent g. Zktko Muhvič priključuje naito svoje tehnično poročilo v kalerem pribija, da delo njegovega prednika g .Dobrina kljub vsemu prizadevanju ni b lo najboljše in najkoristnejše za pro-cv.it lahke atletike. Najbolj zadovoljiv je bil še dvoboj mod Češkoslovaško in Jugoslavijo. nato pa je začela kvaliteta naših najboljših atletov stalno popuščati. Zelo se je to opazilo na olimpiadi v Berlinu, kjer se je prav za prav ed nj postavil naš re-prezentant Ivanovič, še bolj klaverno pa se je končal nato dvoboj z Grčijo, v katerem jc bila naša vrsta poražena skorajda sramotno, in to ob 15-letnioj obstoja saveza! Komaj boljše je bilo pozneje na balkanskih i,grah v Atenah, kjer je komaj zasedla spet drugo mesto pr«d Romuni, ki nam — ni še dolgo tega — niso scglj nitj do kolen. Tudj tekmovanje za prvenstvo države, ki je bilo vsako leto višek lahkoatletske sezone, je sedaj padlo na nivo malo bolje zasedenega, lokalnega tekmovanja, ria katerem je šlo le za to, kdo bo sprejet V reprezentanco in kdo ne. Tehnični referent je mnenja, da bo treba ta tekmovanja temeljito reformirati, če bomo ho-telj spet jmeti lahkoatletske prireditve, kakor smo j"h imeli včasih. Poročilo navaja nato podrobne uspehe v posameznih disciplinah sumamo jn tudi podrobno in ugotavlja, da je po neslužbenj tabeli pertdeseterice najboljših v vsaki disciplini najmočnejša klub zagrebška Comcordia (4517.60,_ na II. mestu pa ljubljansko Pr morje s 3097.02 točke- Njen lokalni rivsal Ilirija je že na V. mestu s 1309 točkami. Tehnični referent se bavi v nadaljnjem še z delavnostjo podrejenih organizacij in klubov, v katerem pogledu so Ljubljana jn njeni klubi vedno omenjeni z najboljše strani, dalje z vprašanjem lahkoatleftsk h trenerjev in sodnikov ter zaključuje: Velika je napaka, da se preveč forsira lahkoatletika na široko, čeprav zato pri nas še ni strokovnih učiteljev, nit| športnih naprav in niti denarja. Težka usoda je v zvezi z razvojem razmer v lahki atletiki zadela tudi žensko atletiko, ki je od tedaj, ko se je ločila od JLAS, popolnoma propadla. Zadnjt čas je. da se spet priključi svojemu pravemu savezu in popravi, kar se 5«» popraviti da. Poročilom so nato priključeni še pregledi naših letošnjih rekordov, seroam pe-torice jn petdesetorice naših najboljših ter statistika prireditev v pretekli sezoni. Iz vsega ogromnega gradiva se že na bežen pogled mora priznati, da ie nova uprava krepko zastavila sile ,da bi naši lahk- atletiki spet pomagala na noge. Lpaj-mo da se bodo na današn jem občnem zboru našli vs\ fcj jim je razvoj maitšce vseh športov še na srcu. m >i postav-F nove zdrave temelje, ne glede na klubsko ali kakršno koli drugo pripadnost. Kam se pojdemo smučat za praznike? Letošnja zima ne kaže za smučarje nič dobrega. Zaželena »smučarska mana« nikakor noče pobeliti ravnin kt nižjih hribov, ki so človeku pred nosom itn lahko dostopni za staro in mlado. A resen smučar kljub temu ne bo obupal. Čini prej si bo pripravil vse. kar ie potrebno, da o praznikih pohiti v smučarski raj, ki ga čaka prav povsod, ako se povzpne na katerokoli višino vsaj nad 1200 m. Tam gor je vse belo, pogrnjena je divna snežna preproga, kj v deviškem sijaju komai čaka smučarja-junaka, pa »udi sme lo smučarsko dekle. Ogromen je smučarski raj! Ako si pa za svoj božični oddih izbereš na primer Mozirsko kočo. Smrekovec ali Logarsko dolino, kj je tudi bela, boš gotovo v zadovoljstvu in sreči preživel l>ožične dneve. Srečen smuk želi podružnica SPD v Ce'jU. Zimsko »portna tekmovanja v Avstriji v januarju. V teku meseca januarja 1937 bo v Avstriji vrsta zelo zanimivih zimsko-sportnih tekmovanj. Med drugimi bi bilo omeniti: dne 3. januarja skakalne tekme v Bad Ausee na Bildsteinovi skakalnici, dne 6. januarja ▼ Hofgasteinu skakalne tekme, dne 10. januarja na Kanzlu pri Beljaku skakalne tekme in stafetni tek, dne 23. in 24. januarja v Murau otvoritvene skakalne tekme, dne 30. in 31. januarja ▼ Bad Ischlu smučarske tekme za prvenstvo Avstrije (v smuku, v vztrajnostnem teku in skokih). Obiskovalci teh prireditev iz Jugoslavije bodo imeli na avstrijskih železnicah velike ugodnosti. Informacije dajejo vse podružnice »Putnika« in avstrijski tu- ZA BOŽIČ za čas do 31« decembra — je iz svoje knjižne zaloge ■■■■■■■■■I sestavila TISKOVNA ZADRUGA ZBIRKE MLADINSKIH KNJIG po izredno znižanih cenah Din 25«-* Din 50.- In Din 100.- za zbirko. Oglejte si sezname zbirk v njenih trgovinah — v LJUBLJANI — Selenburgova ul. in v MARIBORU — Aleksandrova 13. ristični urad v Zagrebu. Praška ulica 9. Iz SK Ilirije Redni letni občni zbor SK Ilirije bo jutri ob 20. v mali koncertni dvorani Filharmonije nad kinom Matica. Klubova uprava apelira na vse člane, da se občnega zbora udeležijo polnoštevilno. Uprava je izdala tiskano letno poročilo v obliki ličnega almanaha, k' bo danes in jutri razdeljen med članstvo. V smislu § 6 klubovih pravil imajo glasovalno pravico klubovi ustanovni in redni člani, ki niso v zaostanku s članarino. Dostop na občni zbor imajo samo člani s člansko legitimacijo. — Danes se bo od 11. dalje razdeheval v klubovi sobi kavarne Evropa klu1 v »Almanah« odnosno letno poročilo o delu uprave, športnih sekcij in gospodarskih odsekov v preteklem poslovnem letu. K razdelitvi naj pridejo zlasti redni člani vseh sekcij in njihovi načelniki. Ustanovnim, podpornim in drugim ne več aktivnim rednim članom, bo dostavljen almanah na dom. Razdeljevanje bo trijalo do 12.30 Dohod v klubovo sobo je preko dvorišča tn ne skozi kavarno! — (Hockey sckcija) Važen sestanek vseh članov bo jutri v klubski sobi kavarne »Evrope«. Važno zaradi občnega zbora. Vsakdo naj prinese s seboj denar za poravnanje članarine in 2 fotografiji za verifikacijo. Na sestanku se bodo razdelila letna poročila. Kdor izostane, bo kaznovan! Table-teniška sekcija SK Oltmpa v Celju bo imela v sredo pri »Amerikancu« na Sp. Hudinji zaključek turnirja za klubsko prvenstvo za l. 1936/37. Vabljeni vsi člani kluba. — Načelnik JZSS — zbor smuških učiteljev objavlja ponovno, da bo smučarski tečaj za učitelje od 11. do 23. januarja 1937 pri Mozireki koči na Golteh. Podrobna navodila za prijavo v ta tečaj in ostale podrobnosti so bile že objavljene v našem listu. Informacije so dobijo pri zboru smuških učiteljev v Ljubljani. Tvrševa cesta 1/IV. SK Bratstvo, Jesenice. Jutri ob 20. bo v Kazini strogo obvezen sestanek za vse članstvo. Zaradi važnosti polnoštevilno! SK Slovan. Vsi igralci I. moštva danes ob 12.30 na Hermesovem igrišču. Opremo dvignite pri gospodarju. Vremensko poročilo JZSS in Zveze za tujski promet z dne 19. decembra 1936. Rateče-Planica po stanju danes: jasno, mirno. 30 cm snega, smuka prav dobra, drsališče odprto, smuška šola o tvor j en s. — Kranjska gori po stanju danes: —C C bar rometer se dviga, jasno, mirno. 20 cm srenja — Tamar po stanju danes: 35 cm prši-ča. smuka prav dobra. — Vršič. Krnica po stanju danes: 60 cm pršiča. — Bistrica-Boh. jezero po stanju danes: —} C. 10 cm srenja. — Pokljuka po stanju 18. t. m.: —5 C. oblačno, na 20 cm podlagi 5 cm novega snega, smuka prav dobra. — Dovje-Moj-strana po stanju 18. t m.: —4 C. solnčno. mirno, zapadni veter, v dolini 12 cm snega., izven vasi ga je za smuk dovolj, izgledi eo prav dobri, vse ture izvedljive. Reden trening za tekmovalce pod nadzorstvom Finca Korhonena je pričel. Slovenskega planinskega društva. Erjavčeva koča na Vršiču: —8. jasno, se-verozapadnik. 15 cm pršiča na podlago 45. srenj. — Sv. Križ nad Jesenicami: —2. jasno. sever. 15 snega. — Rožca: —2. sever, jasno. 30 era snega. — Dom na Komni: —3, jasno, zapadnik. 15 pršiča na 60 podlage. smuka izborna. — Velika Planina: — 1. jasno, mirno. 5 cm pršiča na podlago 60. — Dom na Krvavcu: —4. severozapadnik. na podlago 50 cm zapadlo 10 pršiča. — Kamniška Bistrica: —2. jasno, zapadnik 1? am snega. Službene objave LNP (službeno št.4, 9. seja u.o. dne 16. t. m. 1. Vzame se na znanje poročilo delegata LNP na savezni skupšoinj g. dr. Kostila. Vsebina poročila se sporoč klubom s posebno okrožnico.— 2. Suspendirajo se po § 55 k. p., ker se n;so odzvali pozivu v "dopisu LNP 1719 z dne 10. t m.: Schnel-ler Ante Konjč Jos-p, Škrabar Berto ,Sa-vinšek Ivan, Vegan Ferdo. Mozetič Milan, Jošftl Evstahij. vsi član o. o. Maribor. Obenem se opozarjajo vsi klub; s področja o. o. Maribor, da se do nadaljneg« v vseh zadevah obrnejo neposredno na LNP. — 3. Obvešča se Sloga-Zagorje, da je delegat LNP na savezni skupščini uredil njeno zadevo glede podpore 500 Din jn bo vsota ta ko i likvidirana. _ 4 Kootptira se na mesto TI. tajn ka Bevc Vido: imenuje se za člana ponovnega odbora Pokovec Josip. — 5. Prošnja Bratstva za JNS. lei je prišla prepozno, se doatavi naslovljencu s priporočilom, du fo naknadno vzame v pretres. — 6. Vzame se na znanje dopis ČSK 272 od 13. t. m.: pritožba se ne obravnavna, ker n? taksirana: obvešča se ČRK. da je bila tekma 1. decembra t. 1. odTejprvs n« igr;šče Gradiariskega na ponovno irraženo želfo Grad jan Aetfa. da se fndi njesovo igrišče vzame v poštev za oficielne tekme. — Peric 1. T. v Kupujte domače Majat ^ Sokol Sokolsko društvo Moste se zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so pripomogli k ob* daritvi naše revne dece ob priliki miklavže-vanja dne 5. t. m. Prav posebno se zahvaljujemo ugledni tvrdki I. C. Majer, za blago, poklonieno po ee. Prijatelievf- Na Sokolskem odru v Litiji bodo drevi ob 20. vprizorili tridejansko dramo ^Gol-goto« znanega hrvatskega dramatika Srdjana Tučiča. Režira ravnatelj meščanske šole g. Vlado Roječ, bi igra tudi glav. no vlogo. Za opremo igre smo izdelali nekaj novega inventarja, dardjrobo pa je posodila Čitalnica iz Kranja. S to igro ortvrv rimo letošnjo gledališko .sezono. Vstopnina je od 8 Din navzdol. Zbor načelnikov in načelnic dravinjskega sokolskega okrožja je bil v nedeljo v Polj-čanah. Razen okrožnega načelnika brata Nardina Nandeta in okr. nač. s. Milojke Jerebove je zastopalo zt»or še 11 odpoflan-cev društvenih edinic iz, Luč, SI. Bistrice, Sp. Polskave, Laporja^ Črešnjevcev in Poljčan. Okrožni načelnik je poročal o okrožnem nastopu v Poljčanah, večina edinic je izvedla dan pripravljenosti, obnesel se je tudi okrožni pešizlet. Pri okrožnih tekmah, ki naj bi se vršile v Poljčanah, je sodelovala razen domačega društva edino črešnievtka četa. ki ji gre. upoštevajoč močnejša dm-štva, posebno priznanje. Sledila so poročila društvenih in četnih načelnikov. Vse edini-ce so ge potrudile, da so v danih razmerah storile, kar se je največ dalo. Podrobni razgovor pa je pokazal, da bi se daJo ob sodelovanju vseh odločujočih tu in tam marsikaj boljše izvesti. V vseh edinicah se čtiti pomanjkanje sposobnih delovnih moči. bres katerih je napredek absolutno nemogoč. Vse društveno delo je navadno koncentrirano na eno, dve, tri osebe, ki ga prav zato ne zmorejo. Okrožni tehnični odboT bo stavil župi predlog naj se dravinjsko okrožje priklopi deloma mariborskemu, deloma celjskemu okročjn. Vsi navzoči so pokazal! dobro voljo do dela. treba pa jim je moči in sil. ki jih bodo v njihovih stremljenjih podprle. III. zlet češkoslovaškega Sokolstva v Ameriki bo prihodnje leto v čikagu. Prirejen bo v spomin 201etnice, odkar je trila v Ameriki osnovana ameriška Obec Sokolska. Slovaki imajo tam svoje posebno organizacijo, ki jo druži z brati Cehi S vaz česi v bližino bivšega kralja Edvarda. Na sliki zdravnika življenja soljudi podaljševati, J vidimo lady v trenutku, ko stopa z ladje ne pa da bi jih kra jša L Obžaloval je, da se »Ooeen Maryc v Londonu na kopno Angleški listi tudi pišejo, da je bilo v angleški zgodovini doslej samo dvakrat po troje kraljev v teku 12 mesocev. To je bilo v letih 1016. in 1065. Vladarji z imenom Edvard so bili večinoma zelo nesrečni. Edvarda Mučenika so umorili na povelje njegove matere. Edvarda n. so prisilili, da se je odpovedal prestolu. Edvard in. je bil dekadenfcen vladar, Edvard IV. je imel zelo nemirno življenje, enkrat je moral v pregnanstvo, pozneje ee je moral boriti proti svojemu svetovalen, da je postal spet kralj. Edvarda V. so umorili. Edvard VI. je umrl v starosti 16 let. Parno Edvarda VTT. ni težilo prekletstvo nad tem imenom. Prebujenje v seciriil dvorani V olomouško bolnišnico so pripeljali pred kratkim 9-letno Marijo Panako-vo. ki je bila zbolela za davico. Razvila se ji je huda mrzlica, ki ji je navidezno podlegla. Truplo bo hoteli obducirati. V dvorani prosekturo je ležala že med mrtveci Mati je hotela otroka še enkrat videti, a ko je stopila v dvorano, je videla v svoje neizmerno začudenje. da hčerka sedi na nos.inici. Dekletce je pozdravilo mater z besedami: »Mamica, glej. drugi še spijo in 90 popolnoma pokriti. Že dolgo sem zbujena«. Otroka so seveda takoj spravili iz dvorane v bolniško sobo. Mackensenov rojstni dan V bližini Stettina jc praznoval te dni 87-letnico svojega rojstva nemški maršal Mackensen. Mož je navzKc svoji visoSJ starosti še izredno krepak. Abesinski David in Golijat Največji in najmanjši Etiopec sta umrla Največji in najmanjši Etiopec, ki sta M bila smrtna sovražnika, v ostalem pa frta imela nekoč ugleden položaj na bivšem negu-ševem dvoru, sta se našla v smrti. Oba so pokopali v pičlem tednu. Abesinski Geliat se je imenoval Bala Hu in je meril v višino 2.25 m, David pa je bil grbastj Lidž Lekos, kj nj mertf v višino niti 1.20 m. Bala Hu ie na neguševem dvoru opravljal važno funkcijo cesarjevega ma-relonosca ali kako bi io imenovali. Pozneje je postal tamburski major cesarjeve garde in smo ga kot takšnega gledali v fiimskjh tedenskih pregledjih. Svojemu gospoda ostal zvest tudi po njegovem begu. Nj iimel nobene funkcije in nobenih časti več, pa je zapadel banditskemu pokfcu, s katerim ie bil svojo kariero nekoč začel. Končno so ga Italijani ttiefe in zaprli. Lidž Luk as, zadnji potomec odlične duhovniške družjae pa je bil že od vsega začetka prijatelj Italijanov jo se je moral pokoriti za to s sedmimi bridkimi leti ječe. Kot evnuh in predstojnik harema rasa H&ilnja je bil nekoč pomagal nekim italijanskim »razisko-valcemc. Oba Goliat j® David sta sedaj umrla na skrivnosten načrn. Nepotopljiva ladja Dirkalni čoln tudi za vojno uporabo V SouChaimptoaiu so iiagotovili brzt motorni čoln, za katerega je delal polkovnik Lawrence načrte še kratko pred svojo smrtjo. To je popolnoma nov tip modernega čolna z nenavadno oblikovalnim trupom tn z nič manjšo brzino nego 141 km na uto. Edvard Spurr, sodelavec prosffutega polkovnika, ki je to ladjo dovršil, je izjarrtl, da je hotel Lawrence sprva zgraditi dirkalni čoln, potem pa je svojo namero spremenil in se odločil zgraditi vozflo, ki bd bilo pripravno za vojne namene. Zato je motorka, ki meri v dolžino 30 metrov, opremljena s štirimi cevmi za izstrelieva-nje torpedov. Po potrebi bi jo mogli uporabiti tudi za to, da bi prepeljala 200 mož z brzino 110 km čez Rdkavstki preliv tn bi bile ladje tega tipa torej velikega pomena, če bi Slo za to, da bi prepeljali brtb-ske čete na celino. Spurr izjavlja, da bi mogla ta ladja z normalno obtežbo in sedmimi mehanSki inet posadko s brzino 144 km brez nadaljnjega premagati vso širino AtUanakega oceana, za primer pnSkodbe pa Je zgrajena tako, da se ne more potopiti. JESENSKO IN ZIMSKO BLAGO ZA OBLEKE, POVRŠNIKE, PLAŠČE, SUKNJE itd. V BOGATI IZBIRI NUDI DRAGO SCHWAB Ljubljana, Aleksandrova 7« VELIKA ZALOGA KONFEKCIJE ZA GOSPODE IN DEČKE. N A M E S T ANEKDOTE Bilfeter je pritekel ves prepaden v pisarno gledališkega ravnatelja; ^Gospod ravnatelj, z balkona je neks gospod pravkar padel v parter!« — »Nu> tedaj naj pač dopJača« ie dejal mirno ravnatelj. VSAK DAN ENA lEafeo ste zadovoljni z mojim sinom v vaši službi?« >Fo pravici povedano: sna vee, toda po- > Kako fe z mmško-rusko vojno — Važna vloga vmesnih držav V nek > m iManku pišejo londonske >Tiotrebp veliko oviro pred sovraštvom, ki ie b;.lo videti še pred nekoliko meseci nepremagljivo. Ruski uvoz iz Nemčije 6e je od januar-ja, če ga primerjamo z isto dobo lansfkega leta. poštirinajsloril (200 milijonov rubljesv nasproti 13 milijonom). Rusija uvaža letos iz Nemčije več nego jiz vsake druge države. In tudi Nemčija je v zadnjih devetih mesecih svoj uvoz iz Rusije podvojila v primeri z isto dobo lanskega leta (100 milijonov rubljev proti milijonom). Zbližan]e ni nemogoče im smisel francosko-ruskega sporazuma je morda ta. da ga prepreči. Hitlerjevo namigavanje na Ural in Ukrajino so več nego morda trenutna domislica, morda predstavljajo smoter za dalinjo bodočnost. Robne držav se boje sicer nečesa drugega. Čeprav tam menijo, da se Nemčija v doglednem času ne bo spustila v ne- ?ako prodirajo Japonci posreden spopad z Rusijo, je oborožen spor mogoč na ta t povsem naravni način, da bi nastali alj pa se provociralj v kakšni obrobni držav? nemiri. V takšnem primeru bt ne bilo neverjptno — glej Špani;o — da M Rusija in Nemčija šli ' pomagat«, -^eje M padle in armad; obeh moštev bi trčili sikra-paj. IVERI Obstoji neka nizkotna vrsta miroljubne popustljivosti, ki je ni mogoče odpuščali. Ne reci nobenem falotu: Bodi spet do_ ber! So ljudje, ki s svojo nepravično blagostjo ogorčujejo. Vedno odpuščajo stvari, ki jih ni nihče zagrešil. Neumnemu, slabemu človeku je težko biti pravičen. Nikoli ne veš natančno, kaj gre na račun njegove neumnosti tn kaj na raftim njegove hudobnosti. ■ TVindsorski vojvod3 se je smučal lansko zimo z go. Simpsonovo v tirolskih gorah. Tukaj vidimo oba pri odhoda iz koče na beli teren Bela opojnost na Tlrufl&lcean Kraljestvo mode Nikdar se toliko ne mudimo doma. kakor ravno v zimskem času. Megla, zgodnji mrak, vlažno, mrzlo vreme — vse to povzroča. da se vsaka izmed nas rada čim prej umakne v toplo udobnost zakurjene sobe. Fozimi se šele prav zavemo, kaj nam pomeni lepo in udobno stanovanje, takrat nas šele dodobra prevzame vsa tista topla atmosfera doma. ki se ji tako rade prepustimo s prijetnim ročnim delom ali iepo knjigo v rokah Po dnevnem naporu so to najlepši trenutki odmora: v kakšnem prijemam naslanjaču v kotu. pod milo svetlobo moderne svetilke na mali mizici, z udobnimi copatami na nogah in seveda v domači obleki. Zares, brez primerne dor.ii-obleke tukaj ni popolnega užitka! Kakšna pa naj bo ta domača obleka? Seveda topla saj jo nosimo v zimskem času. in tudi udobna, saj se hočemo v njej odpo-Siti. Pa tudi lepa naj bo in okusua. da se bo skladno prilagodila okvirju lepega stanovanja in da se nam ni treba v njej skriti če se napove- nepričakovan obisk. Za domačo obleko to > e j ni dobra vsaka Ktara ponošena obleka, ki ni več za drugo rabo. Tukaj bi morala še tako štedijiva žena TMumeti. da je ravno domača obleka bolj vaZna za njeno družinsko srečo, kakor vsa ostala garderoba skupaj. Razumeti bi morala razliko med občutki moža, ki vedno tfovi večerni kostumi O prednostih večernega kostuma smo na tem me»tu že lani govorili, ko se je ta oblika prvič pojavila na večernih prireditvah. To praktično in elegantno oblačilo se je ženskemu svetu tolikanj priljubilo, da ni nič čudnega, če po eni sezoni ni prišlo iz mode in če so večerni kostumi letos prav tako ali pa še bolj čislani, kakor lani. Seveda se moderne oblike nekoliko razlikujejo od prejšnjih in to predvsem po svojih jopicah, ki so lotos bolj bogato ukrojene, kakor lani. Tako ima n. pr. kostum e kratko jopico nagubano in zvončasto štrleče krilce z okroglo izrezanim životom, da se vidi koničasto ukrojen telovnik, ves pošit z drobnimi biseri. Drugi kostum iz svetle skrile posnema v jopici obliko dolge tunike, ki je spredaj zaokroženo skrajšana (skica). Sne&ine thice SfkuttfU (toe so najlepša davita zo elegantne dame (ffropene te&Catnne cene iS* . najde svojo ženo okusno in prikupno na-i pravljeno. kadar se vrne domov iz pisarne ! ali pa onega ki vidi ženo le takrat lepo, kadar je med drugimi ljudmi, doma pa jo mora gledati v najslabših capah. Kaj pa pri delu? bodo oporekale pridne gospodinje Koliko časa pa bo pri delu lepa domača obleka šo ostala lepa? Res je, pri delu moramo zaščititi domačo obleko z modernim gospodinjskim predpasnikom, ki obleko vao zakrije tako da je ne moremo niti najmanj umazati ali poškodovati. Takšen predpasnik ima obliko zdravniške halje in je najbolj higieničen in praktičen. Seveda razlikujemo med domačo obleko, ki jo nosimo čez dan. ali pa tisto, ki jo oblečemo zjutraj in — če je treba — ponoči kar preko srajce. Slednjo po/namo bolj pod imenom jutranje halje, ki sega do tal. da se lahko vanjo od glave do peta zavijemo. Novi modeli so zadaj močno razširjeni po vzorcu modernih plaščev. Prekrižano j'h zavežemo ali zapnemo in opremimo s širokimi. udobnimi rokavi. Novo okrasje na jutranjih haljah so vatirane proge, ki plastično izstopijo Na naši skici je tok sna halja ob vratnem izrezu iD na rokavih obrobljena s trojno vrsto vatiranib prog. Spredaj jo krasi mala. ozka pentlja, postrani pa je zavezena s prav tako ozko. toda veliko pentljo. Vafirano progo prišijeino tudi na stranski rob halje (1. skica). Jako čedne in poceni so domače obleke iz svilene flanele, ki jih tako ukrojimo, dii je svilena plast na zunanji strani obleke. Naš model ima kratko sedlo, ki ga ob vratu zapnemo z dvema gumboma na zobSa-stem izrezu. Obleko opremimo s temnim, enobarvnim pasom, enakimi manšeti in okraje-i na zobčasto .ukrojenih žepih (2. skica). Tudi pralni žamet, je kaj primerno tvori-vo za domače obleke. Leto« ga dobite v lepem pikčastem vzorcu, ki učinkuje živahno in mladostno. Obleko iz rdečega žameta s črnimi pikami si zamišljamo v modernem princesnem kroju brez pasu. Na životu Ima dva vstavljena, nabrana dela. zapnemo pa jo z velikimi, belimi gumbi. Jako čeden jo oglati ovratnik iz belega pikeja. ki ga lahko odpnemo in operemo. da učinkuje vedno sveže (B. .skica). Bolj elegantna je lepa domača obleka iz dvojnega tvoriva, ki jo predočuje naslednja skica. V takšni obleki lahko mirno sprejmete tudi goste sestavljena pa je iz lepe. volnene fkinele in umetnega krep-sate-na. Iz te težke, bleščeče svile so raglanski rokavi, mala pentlja pod vratom in mali gumbki na životu, ki jih vežejo ozke satenaste prepone. Posebno ljubko učinkuje skupina robčkov pod vratnim izrezom, ki je našita v obliki žarkov (4. skica). Tudi tolikanj moderna tunika si je utrla pot v domačo garderobo. Nosimo jo v zvezi z dolgimi, temnimi hlačami in prišla bo prav tistim damam, ki imajo kakšno stare pižamo. Izdelana je iz vrorčastega tvoriva v lepem, zvončastem kroju (zadnja 6kica). Zdravniška posvetovalnica Leo: Kri, primešana blatu, kaže na to. da dotični krvavi nekje iz prebavljainega trakta. Ako je blato zaradi primesi krvi popolnoma črno, kot n. pr. usnje, sklepamo, da poteka krvavenje iz višjih delov, v glavnem iz požiralnika, ali pa iz želodca. Ako pa kri, ki je primešana blatu, ohrani svojo navadno rdečo barvo, jc iskati izvor krvavitve v nižjih delih črevesa in sicer predvsem v danki. Kot vzrok bi prišlo v poštev: razpoka dankc, zunanji in notranji hemoroidi, polipi in pa rak. Z ozirom na vse to je jasno, da jc kri, primešana blatu, zelo važen znak, ki ga jc treba zlasti v vaših letih absolutno pojasniti in sicer čimprej. Zato nc odlašajte in pojdite takoj k zdravniku! J. L. R. Proti opisani nadlogi ic treba postopati sledeče: Iztisnite piko za piko. nakar namažite nos z alkoholom. Od časa do časa se umijte z žveplcnim milom Nadalje priporočajo obsevanje z višinskim umetnim soncem. Obstoja poleg tc>ja šc cela vrsta reccptov, za kar sc pa inoratc obrniti na kakega specialista za kožne bolezni, ker rc-ccptov na tem mestu iz principijclnih razlogov nc morem objaviti. t\ /'.: Vzroka vašim teža\am ni iskati toliko v mehurju, kot v tem, da sc Vam- jc pobesila maternica, kar tudi sam« povsem pravilno domnevate, odnosno opažate. Maternica jc namreč deloma zraščena z mehurjem. Ako se pobesi maternica sc istočasno tudi zniža dno mehurju. To pa ima zopet za posledico, da sc mehur pri puščanju vode nc izprazni do kraja Zaostala voda sc razkraja in povzroča vnetje mehurja. V vašem slučaju bo treba najprej ma-tcrnico spraviti v normalen položaj in sicer bodisi s pomočjo posebnih obročev, ali pa s pomočjo opcracijc. V drugi vrsti pa jc treba zdraviti vneti mehur, čigar vnetje se bo že itak zelo popravilo, kakor hitro ne bo več v njem zastajala voda t. j. ko se bo spravila maternica v normalen položaj. Dokler sc to nc zgodi, Iv. vam svetoval, da vživate lahko hrano in da pi.iete mnogo čaja. S povečano množino vode b' dosegli nekako izplakovanje mehurja, s čimer se bodo tudi težave malo omilile. Mira: Na daljavo nc metem presoditi, v koliko bi mogel biti vzrok, ki ga navajate v zvezi z vašim sedanjim stanjem Zato se meritorno v to stvar tudi ne morem spuščati. Gotovo pa jc, da trpite na vnetju solznega mešička. Svetova' bi vam, da vprašate Specialista za očesne bolezni za svet. Lahko je mogoče, da so samo solzni kanali za-inašeni in da se jih posreči s sondo zopet napraviti prehodne. Lahko pa je tudi. da bo treba solzni mešiček odstraniti. Hera: Da je zakon ostal brez otrok, je lahko ravno toliko kriv mož kot žena Pri možu pridejo v prvi vrsti vpoštev prebo-Ijene bolezni n. pr. kapavica. Poleg tega pridejo v poštev šc razne druge bolezni in pa prirojene napake. Isto velja seveda tudi za žensko. Kot posnemam iz vašega pisma, imate vi najbrže jajčnike v redu Mogoče pa je, da imate abnormalno majhno maternico, ali pa napačno lego iste. S tem bi bile samo v glavnem naštete možnosti, ki pridejo v poštev. Pišete tudi, da nočete iti k zdravniku. K temu vas seveda ne more nihče siliti. Če sc pa boste enkrat odločili za zdravniški pregled, se morata istemu kot rečeno, podvreči oba zakonca. Jasno pa je, da vam brez pregleda ne more nihče nič določenega svetovati, temveč sc mora omejiti samo na splošne opazke. Vožnja „neznano kam" Odlična londonska družba jc doživela tc dni presenečenje, kakršno vsebuje znana francoska komedija »Vožnja neznano kam«. V londonski cerkvi Sv. Margarete jc opoldne mnogo svatov čakalo na lady Celio \Vellesleycvo, iz družine vojvode \Vel-lingtonskcga, ki bi se bila morala poročiti z Johnom Claudom Smilvjcm Po celour-nem čakanju so gostom sporočili, da sc poroka ne more več vršiti. Zakaj nc? Zato, ker nevesta ni prišla, prišla pa ni zato, ker je ta čas s svojo materjo in nekim mladim možem po imenu Johnstonc letela »neznano kam«t. Na večer pred poroko jc prišlo do odločilnega pomenka med mladim dekletom in njeno materjo, ki sc jc odločila, da sc bo tudi sama udeležila poleta v neznano smer. Oba mlada človeka sta poletela na Riviero. Poroka bo pozneje v Parizu, pa ubogi John Claud Smilv nc bo imel pri tem nobene vloge. S AH V tekmovanju za klubsko prvenstvo Slovenske šahovske zveze so sedaj odigrane vse tekme v mariborski in celjski predsku-pinL Mariborski š. k. je premagal še S. k. Železničar — Maribor z 10'/t : 5l/i. Za se-mifinale sta se tako plasirala oba favorita. Mariborski in Celjski š. k., ki odigrata prvo medsebojno tekmo predvidoma danes. Treba jc omeniti, da sta v tekmah v predsku-pinah oba naSa stara kluba naletela na znatno močnejši odpor kakor pa sta ga najbrž pričakovala, kar dokazuje, da tudi naši mlajši šahovski klubi v moči zelo hitro napredujejo. Na turnirju za prvenstvo Tragc jc zmagal mojster Pelikan, naš znanec z letošnjega nacionalnega mojstrskega turnirja v Novem Sadu. Ostala mesta v turnirju šc niso vsa dokončno razdeljena, ker manjkajo sc rezultati nekaterih prekinjenih partij. « V matehu na Scmmeringu jc zmagal Eliskases nad Spielmannom s 5V* : 4'/i in si tako priboril naslov avstrijskega šahovskega prvaka. Eliskases je prišel v vodstvo šele v predzadnji partiji inatcha in si potein v zadnji zasigural zmago z remijem v dobljeni poziciji. 23-letni Eliskases je osvojil zopet važno postojanko mlajši velemojstrski gcncraciji, ki sc je ravno letos v vseh mednarodnih turnirjih in matehih posebno prepričevalno uveljavila. Eliskascsova zmaga jc tem pomembnejša, ker je bil tokrat Spiclmann, ki je sicer močno podvržen spremembam razpoloženja, v prav odlični formi kakor kaže zlasti peta partija mateha. Pa mu ni pomagalo niti dejstvo, da jc doslej imel na Semmeringu same sijajne uspehe (zmaga na velikem turnirju 1 1926 in v matehu nad Bogoijubovom), niti poskus, da bi s klasičnimi otvoritvami spravil svojega nasprotnika s koncepta. Eliskases sc je tekom mateha znal hitreje prilagoditi Spiel-mannovi ostri igri kakor pa Spielmann korektni pozicijski igri Eliskascsa Pruska partija Beli : Spielmann Črni : Eliskases. (7. partija mateha, R. t. m.) 1) c2—c4 c7—e5 2) Sgl—f3 Sb8—co 3) Lf 1—c4 Sg8—f6 V . peti partiji sc je Eliskases ponesrečil z italijansko otvoritvijo Lf8—c5. Zato tukaj izbere raje prusko obrambo, čeravno vodi ta do zelo ostre in tudi riskantnc igre. 4) Sf3—g5?! Spielmaiuiu očividno nc prija ostri Max Langejev napad 4) d2— d4, ki ob točni igri da prej črnemu prednost Rajši zato poskusi srečo s starejšo potezo, ki pa tudi žc od nekdaj velja kot sumljiva. Zanimivo je, da je ravno med matehem neki dunajski mojster objavil analizo, ki je dokazovala, da je poteza 4) Sg5 vendarle ugodna za belega. Spielmann je verjel in — nasedel. 4) ... d7—d5 5) e4 : d5 Sc6—a5 2c dolgo znana žrtev kmeta. Črni pride za ceno kmeta do zelo hitrega razvoja figur. Kakor znano, je mesto tega nekoliko riskantno Sd5:. 6) Sf7:, Kf7:, 7) Df3+, Ke6, 8) Sc3, Sce7. Seveda jc tudi tu vprašanje, čc doseže beli več nego remis. 6) Lc4—b5-r Še slabše je 6) d3, h6, 7) Sf3, e4L 6) ... c7—c6 7) d5 : c6 b7 : c6 8) Lb5—e2 h7—h6 9) Sg5—13 e5—e4 10) Sf3—eo Dd8—c7! Črni s tempom razvija vedno nove figu- fC" 11) d2—d4 Izbire ni. 11) Sc4 bi po Sc4:, 12) Lc4: pomenilo samo nadaljnjo izgubo časa, 12) f4, Lc5 bi otežkočilo rohado. 11) ... e4 : d3 e. p. 12) Se5 : d3 Lf8—d6 Beli je razvil šele dve figuri, ki še povrh slabo stojita, črni pa svojo vojsko nevarno usmerja na belo kraljevo krilo. Rohada je belemu za enkrat že onemogočena. 13) Sbl—a3. Izgleda na prvi pogled čudno, vendar je težko najti za belega dobre poteze. Na 13) Sc3 bi igral črni enostavno 0—0 in beli pride težko do rohadc, ker na «3 sledi vedno Lh3. Z igrano potezo grozi beli vsaj b2—b4 ter tako prisili črnega, da nekoliko deplasira svojega dainskega lovca s tem, da gu postavi na a6. Na aJ vzeti pa seveda črni nc sme, bela lovca bi bila potem premočna. — Skakač na a3 pa ostane le vso partijo brez vporabc. Zato je bilo za belega najbrž bolje 13) h3 ali 13) g3. 13) ... I.c8—-a6 Samo remis bi menda dalo Lh2:, 14) g3, Lg3: itd. Največje veselje za Božič pripravile vsaki dami, s preparati od E/izaheih j\rden Dobite jih v drogeriji »ADR1JA• Šelenburgova 1 14) g2—g3. Sedaj, ko lovec nc meri več na h3, je vsaj mogoče na ta način pripraviti rohado. 14) ... 0-0 15) 0—0 TaS—d8 Črne figure so že skoro vse razvite tn stoje izvrstno. 16) Lcl—e3? V slabi poziciji še slaba poteza, ker daje črnemu priliko za nadaljnje ojačenje pozicije. Treba je bilo igrati pač 16) b4. Sc4, 17) Sc4:, Lc4:, 18) Lb2, čeravno stoji seve da tudi potem črni bolje. 16) ... Sf6—d5! Sedaj pa grozi Se3: ter nato Lg3: itd. t silnim napadom. Na 17) Dd2 pride Se3:, 18) De3:, TeS z veliko pozicijsko premočjo. 17) Le3—c5?! Beli se spušča v divjo kombinacijo, ki pa samo šc bolj razčisti situacijo v korist črnega. 17) ... Ldo : c5 Ničesar nc dA črnemu Ld3:, 18) Ld6: I)d6:. 18) 5d3 : c5 Sd5—c3! 19) Sc5 : a6 Dc7—e5! To je pointa protikombinacije črnega Črni dobi figuro na e2 nazaj m pride potem do napada. 20) Ddl—cl Edino, kajti 20) bc3:, Tdl:, 21) Dc3:! stane končno kvaliteto. 20) ... Sc3 : e2+] 21) Kgl—hI Malo bolje je bilo 21) Kg2. 21) ... Tf8—eS Črni ima še vedno kmeta manj, toda sijajno pozicijo. Trdnjavi zavzameta osrednji liniji, dama in skakač pa učinkovito na padata na belo rohadno pozicijo, ki je ra di slabosti belih polj f3. h3, g2 močno kompromitirana. Oba bela skakača sta na a-liniji popolnoma izven akcije, ravno tako stojijo ostale bele figure na 1. liniji sla bo. — Črni ima že tudi direktno grožnjo: Sg3:+ ter nato Dd5+ in Tel: 22) Tal—dl De5—h5f Grozi na f3 mat! 23) h2—h4 Ni šlo 23) f3 aH f4, radi Tdl: ter nato Sg3:+. Slabo je bilo tudi 23) Kg2, Td5! (z grožnjo Sg3:-r) 24) Db4. Tdl :, 25) Tdl:, Sf4K 26) gf4:, Dg4+ tesr nato Ddl:+. 23) ... Dh5—g4 Zopet grozi mat, na h3. 24) Khl—h2 Se2 : g3! Eleganten zaključek. 25) h2 : g3 Te8—e2+' Seveda ne takoj Tel:?, 26) Td8:+. 26) Tfl—f2 Ali 26) Kgl, Tdl:!, 27) Ddl:, Dg3:'+. 26) ... Te2 : f2 + 27) Del : f2 Dg4 : dl beli sc vda Ima kvaliteto manj, povrh pa še ne more preprečiti mata ali izgube dame. — Eliskases je z enostavnimi sredstvi zelo lepo izvedel napad Vasja Pire. Ponarejene sllfce Pariška policija je odkrila veliko slepar -stvo s slikami. Pri nekem Elieju Gordonu Baltu, ki ei te pred netkoijko leti preskrb«* francosko državljanstvo, tn njegovemu zetu, re odkrila 77 potvorb umetniških slik. Ugo-tovjla ie tudi, da je bil te »like napravil neski slikar Hektor Trottin po Gordonovero naročilu in rib signiral s podpis- slovitih mojstrov. Vse tri eo aretjralL Cvetko Gclttr: Plemenit! Marko »Mar sem jaz slaba druščina?« je vprašal Marko in se nasmehnil. »Priložnost in slaba druščina, pravim,« je potrdil oče in potegnil obrvi na oči »Saj sem molil v cerkvi, potlej pa sem zavil po stezi med njive, in tam sva se srečala, ker sva imela isto pot.« Marko se je delal veselega, vendar si ni nič dobrega obetal od današnjega dneva. »O saj vem, kako se srečavajo mladi ljudje. Jaz vse vem, nič mi ne bosta pela.« »Saj si nisva v jezi, da bi kar šel mimo nje!« »Zdaj si jo pa spremil, domov si jo pripeljal, ali si imata toliko povedati?« »Ne bodite hudi, ali tako je, da bi rad z vami govoril. Naravnost vam bom povedal, kar želim.« Marko je govoril odločno, vendar je bil nemiren, in glas se mu je malo tresel. »Kaj boš povedal takega, ali kupuješ ali prodajaš?« ga je oče Jeremija prekinil in spet pomežiknil. »O, nič posebnega, le midva z Lucijo sva sklenila, da bi na jesen stopila pred oltar?« »To je pa resnica, da se nam je bati hude ure. Glej no, glej no, Marko, saj pridejo kmalu pasji dnevi v deželo, ha. ha!« Zasmejal se mu je v obraz in se veselo razkoračil pred njim. Maiko je nekoliko osupnil, a sc takoj spet ohrabril! »Nič sc ne bojim letos pasjih dni. saj imam žita še od lani polno kaščo. Vse imam, samo žene nimam zato sva se /. vašim dekletom zmenila, da bo ona pri nas gospodinjila.« »Hadia, ne bo utegnila. Marko! Doma je dovolj dela zanjo, in ne bo hodila drugam, ha-hal Kako pa govoriš! Pravijo, da si moder ko Sembilja, nocoj jih pa razdiraš, ki niso za nikamor.« »Ne mislim, oče, da bi prišla k nam za deklo! Za gospodinjo bi jo vzel. ali ne, Lucija? Mati so stari in napol slepi, zato jo moram imeti. In sosedje smo. lahko bo še vam pomagala in vsa naša družina.« »A, tako misliš! I, saj nazadnje nisi neumen. pameten pa tudi ne! Kar po starem naj ostane, tako bo najbolje!« »Saj ne zahtevam ničesar od vas, samo njo bi rad imel.« »Kaj p« stojiš tam, deklina, ven pojdi ddeli pomagat! V peči še ne gori vsi sc potepate, in jaz naj sam vse opravim!« Zelo temno je že bilo v izbi, zato je Lucija hotela napraviti luč. preden odide. »Lc pusti, midva lahko v temi govoriva, in Skoda bi bilo luči za prazne marnje.« »Prav zares mislim, oče, to niso prazne 1 marnje, kar govorim. Ni moja navada, da bi rekel to, mislil pa nekaj drugega Lucija bo moja, zato je najbolje, da sc mirno pogovoriva.« »Ne bo držalo, ne bo. saj veš. na vreme mislim. O svetem Petru mora biti lepo, drugače ni žita.« »Poslušajte me, ne bo vam hudega, nikoli se ne boste kesah, in ona bo srečna.« Oče Jeremija jc zmajal z glavo. »Slišal sem, Marko da si nekaj govoril, veš, pa brez zamere' Govoril si nekaj, kar ni bilo zelo pametno. Saj nisi hud, o tistem pa nikar več ne govoriva! Sveto pismo pravi, da bomo za vsako prazno besedo dajali odgovor, jaz ga nc bi rad zavoljo tebe.« »Zakaj, oče? Saj sem vendar prišel k vam samo zato, da se pošteno pogovoriva. Vse je ko na dlani, oženiti se moram, mati me silijo. Hiša je trdna, njive dobro ro-dc, v gozdu imam petsto smrek — Dolga je nekaj malega, v dveh letih —« »Lepo, ali kaj je vse to meni mar! Smrek ti ne bom šel sekat, in tvoj dolg me nič ne briga. Jaz ti ga ne bom plačal! Tudi mi imamo hišo, kakor ti. ampak nekaj je, česar nimaš. Da, ali veš. česa nimaš? No, ti bom žc povedal « »Kaj pa mislite, oče'« »Ali imaš patanošter s seboj, bi nekoliko molila — Vidiš saj sem vedel da ga nimaš, in kako ti bo potlej Bog dal srečo!« »Saj nisem prišel molit, za tisto grem v cerkev, le vprašal sem vas za Lucijo.« »Vidiš, da te nisem rarumel. sli pa sem ie pozabil. No bo nafi» Marko, ne bo niči Sem že drugemu dal besedo. Ali veš, komu sem obljubil Lucijo? Matičku, da, njemu, na Limbarski gori sva bila skupaj. Pa mi je tam v cerkvi, ravno pred oltarjem, ko sem molil k svetemu Bolantinu in njegove-I mu bratu, svetemu Peregrmu, pa mi je nekaj dejalo: Matičku jo daj! In sva se zmenila, še na gori sva se sporazumela. Brez prič in neumnih zgovorov! Na dom se bo priženil, svet mož je, in ni več mlad, pameten mož, čisto za našo Lucijo. Zakaj pa tebe ni bilo na goro?« »Zakaj? Jaz bi postopal, delo bi pa kar samo razletelo, ali ne? Seveda, komur je všeč tako. meni ne nese. In mater imam, staro in bolno mater.« »Vidiš, vidiš! Tudi Matiče ima doma staro mater in bajtico, pa je vse zapustil in šel na božjo pot. Ali že greš? Zdaj pa le malo počakaj, še nekaj imam na jeziku, kar je prav, da slišiš. Se luč prižgem, saj je res kar čudno sedeti in govoriti v temi« Oče jc potegnil žveplenko. obraz se mu jc posvetil, in miza in klopi so vstale iz teme. Marko se je podpiral s pestjo in gledal v tla, vendar se mu je zdelo, da vidi zadovoljni smeh očeta Jeremije. »Dolga procesija nas je bila. samih pobožnih farmanov —« »Nisem utegnil, sami sprevidite —« »O seveda, sprevidim, da nič nc storiš za Boga, da ti zato ne da sreče. Lani ti je zažgala strela kozolec, pomladi se ti jc obesil konj —« »To so nesreče, ki nikomur ne prizane-sejou« Dalje prihodnja nedeljo, Vse igra v Ameriki najnovejšo igro: „MONOPOLY!" Amerika ima novo družabno igro! Ime. nujo sc »Mor.opoly« (Monopol, in je postala znana šeic v zadnj.n mesecih. Toda kako! Vsi ljudje igrajo Monopoiy. otroci in starci, moški in ženske. Igrajo ga v Nc\v Vorku i;i v Kaliforniji, igrajo ga delavci in milijonarji, kaoar utegnejo, ga igrajo. Monopoly je veC ka-oi družabna igra, saj je postala že nalez jiva bolezen, Ku-,a. Nenadni uspehi igre jo-jo p:ed nekaj leti n so nič proti uspehom te igre Fir-ma. ki izaeluje to igro. dela ze pet mesecev noc in dan ln vendar ne more dovolj hitro opraviti vseh naročil . . . Skrivnost Upa unpcha" Zakaj igra vsa Amerka Monopolvn Tovarnarji -srni. naj-ečji -po. c;:il1 ti za družabne ig^e v Ameriki, so zelo presenečeni. Ko jim jo izumitelj p mu-••'i: igro, so .K1 odklonili, ker :-c j:m je zieU p^oveft komplicTana, nretež.ivna in pre-dolgot rajna! Ce bi b!i takrat vpraSali za nasvet dobrega psihologa, so no bi 01 i niti za trenutek ponri.ši j'
  • ve jat da Mu. nnpolv ni nič drugega, nič večin nič mani kakor poosebljen' veiki sen vsakega po-vprečnega Američana. da IM obogatel! Oogateti, tako kakor Rockefoller. Mor-p in Vandorbilt! Kdo ne '•» tega hoteC l!rH je prav za prav prrorosta. fct.ri o r 'do ?ed okoli mize. oziroma okoli de-r>\o. ki jo pokrita s čudnimi polji in zna. ki Vsak ima nekaj fgur, ki jih pomika naprej, kakor mu pač ve eva kocka. Polja predstvaljajo ceste, žclcznice elektrarna in podobno. Če igralec dokaže s svojo figuro kakšno cesto ali pa kakšno zgradbo ob vodi. si lahko te: podjetje kupi! Za nakupovanje pa je dobil v začetku igre nekaj m lijo-nov v igralnih znamkah o1 bančnika, — enega zm^d treh fv>igra'cev Potom mora jo vsi soigralci motati kocko v ozemlje. ki ga jo dobil on in plačevati določeno najemnino, če igralec n:nia samo »•»••te, ampak še ves okraj, aii pn če je . kupil« vse železnice ali ves koncem elektrarn, potem sajenja zidati ia razširjati. To po-meni za nesrečne ?o gralce nezaslišdo po-draženje najemnin. Počasi j:m poidejo denarna sredstva. lahko igrajo dalje, morajo »prodajati« to. kar so si v igri že že pridobil', ta. rkoraj ?,a.stonj morajo metati svoje imetje stran. In princip monopola zmaja, soigralci pa napovedo kon-kirrz Kadar so vsi brez b?!iča in k a i ar je eden iztned so gr?.'ccv priigral v.«e mono. pole. ie igro d »hifbo ln ni mogel najt novega dela Po*ml.j:šči. Svojo igro jc hotel imenovati CV-ance*. toda njegova hi'? V>o]i n^vlr.šen^ na^.n norkolv in tako je imenoval igro ..Monopol}-«. Prišli so sosedje vn kmalu i" izbruhnila v soseščini prava epidenvja Mononob ia Oarro*.v je isde'a.1 za evoje prjatolj« nekaj iger in dobi1 za vsako 4 dolar ie Krog odjemalcev se je hitro razširil m Darrow -i ie napravil ee'o delavnico, ker je nai-'•oč^a izielovalniea družabnih ;o-er v A m". r:kj Monopolv iznrva odklonila Toda ko ie b;lo prodanih prvih potnai^t tisoč isre'\ ie pr firma sama skesana k njemu Nov mllii je prišel v moio Za božične praznike bo tole nekaj primernega Tale kopica črt in pik ki jo vidite pred sabo, kaže novo i^ro ki st 10 boste z lahkoto >,a >či'i m k1 vam bo pomagala ubijati d _;e ure ko nc boste vedeh, kaj početi Naj vam damo nckai navodil kako si igr • sami : a pravite. Najprej narišete krog ki ima polmer lj cm Ta okrog razdelite potem 1 ia 12 enakih delov To ni težavno in ni rreha pri tem nikakšnih računov. Polmer kr^ja nanesete na obod in videli boste. da se obod na ta način lepo razdeli na 6 enakih delov. Te dele potem še razpolovit e. Dvanajst točk, ki ste jih dobili na obodu, označite z dpbelimi pikami, in jih potem zvežete s črtami Potem napravite iz središča ie en krog. ki pa ima polmer samo 10 cm. Tud^ t3 krog morate razdeliti na 12 enakih delov, toda iako, da iz središča kroga giedano posamezne pike ne bodo pod zunanjim;, ampak v sredi med njimi. Te pike potem /•vtžete z. dvema naj-b'injima pikama na obedu Tretji krop ima polmer 5 cm in moramo pa prav tako razdelit' na 12 dciov Pike pa so tu v isti črti k' veže središče kroga s p:kami na obodu Zvtžemo jih s središčem in s pikami drugega kroga, ki je imel pol-rrer 10 cm. Če b- zunanje črte izostale, bi imeli zdaj lepo zvezdo Srednjo niko naredimo debelejšo od zunanjih. Zdaj po- trebujemo le "šc kamne, kakršne smo tmeli pri "(bitni« ali pa takšne kakor so kmetje na šahovnici Kamnov potrebuji mo 32 in siccr vzamemo 16 svetlii in 16 temnih Lahko pa se poslužujem i v s;ii seveda tudi fižolov dveh barv Igra je s tem pripravljena. Igra sc na podobe: način kakor »mlin« ali »špana«. Oba igralca postavljata izmenoma svoje kamne v figuro. Tri igri sami pridejo v poštev samo čctvciokotniki. ki 'in tvorijo pike zunanjih treh krosov. Vseh teh četverokotnikov je 12. Vsak igralec mora gledati, da zasede vse štiri vogale enega četverokofnika Nasprotnik se bo seveda trudil, da b; ga pri tem oviral. Kajti, kdor je' na ta način napolnil en eetvero-kotnik. lahko vzame nasprotniku en kamen iz igre, in sicer je najbolje, da si izbere takšnega, ki ga ovira pn graditvi novega četverokotnika. ali pa takšnega, ki je za nasprotnika zlasti dragocen, lz. dovr e icga četverokotnika kamna ne smemo vzeti Razlikuje «e pa ta igra od »spane« v tem, da sme isti igralec samo enkrat v ign napolniti isii četverokotnik. ne pa kakor je bilo pri »špani«. k.icr ste 'ahko premikali kamne sem in tia in napravili isti »mlir« tolikokrat. koiikorkrat ste ga hoteli. Da imamo nadzorstvo nad posameznimi »niMni« 111 kontrolo nad tem. ali jc kakšen »mlin« res se čisto nov. postavimo utjiabljcni kamen v sredo pravokotnika. pri t. nun -mo ta kamen zaslužili Ko je vseh i<> kamnin na deski, vlečeta igra'ca izmenoma svoic kamne od pik- do pike Sredi ec kroga la hko uporabljata samo kot izog:ba'i' "a in na njem ne sme nih:e ostati Takrat ko »mit-ne« šele postavljate, sre.iišea sploh nc sme nihče zasesti Ce potegne potem kdo svoj kamen nanj. mora isti kamen v naslednji potezi iz srcdiš:a umakniti in g« peljati drugam. Kadar je en igralec napolni' že vseh 12 četverokotnikov čeprav je seveda četverokotnike potem razdrl. in šel z istimi kamni delat druge Iihko napolni \e"arji«, ki so uganko prav rc-ili. Deset nagraje^ift Ana Sera t i/ l.iuh.Mi-e. Ilirska 22. U. dobi k m 'igo »O.ikraj pragozda-« Ivan .\ovnk di.uk red' € gimnazije v Karlovcu dob »Jc!a-'iv£ «.u«aie«. Ciero kicmer.čič učene«. razr vadni- ee v Ljubiiam De-n.oiovn 1/ dobi »Prigode gospoda Ko/-1 m; r"ika«. lanko Me lave iz MeHaka \ Liki dobi »Ti grovc zobe« Tanko l'orač iz .Manbora. Aleksandrova 18. dobi »Zvcslobo do groba« /ora 7orr z Rakeka dob' »Železno cesto« Stana Rrhcc iz ViUe del NevoM f Ilirske Bistrice) 145 v Italiji, dobi »Roman treh src«, Roman Furek, šolski upravitelj iz Rre-' . ivcev, p Puconci dobi »Luciferja«. ; Ljerka Koševa iz Lasktga. Marijagra^ka 1 v-, sia. dob knjigo »Onkraj pragozda«. I Zdravko Jager Trbovije I, Loke 122. au bi »Relfcgorja« V zlati knjigi h Ljubljane: Adolf Mikuš. Ivan lurko-vič, Andrej Sterie Klub »Cviček«. Alojzij š'runibc!j, 1'rank Flc.\ Miran Drnov ek. i Dimitra Šinkovce. Rumarta Koro"in. Aleksander Žižmond Kari Pi iik Albin Šinkovce, Stane Rozman Branka Malgaj Josip Hlebce, i. r nest AliančiC. losip zčogan Hožo (,'otie. Miran Plcvmk. Zofija Mu'ica. N?ko Fortie. Boris. Miklič. CiabrijcI Pinta-rij. Rado Lavrič D išan Boga a i Draga Marn. Irra;ie Oolob Boris Zabukovcc. Vinko šternbov Milene« Scbenik Ncda Sa-Branko Šinkovc. Bogdan Ferjaneič. Bojan llro^•at1n, Bogo Bo/ie. Satida Kobav loža Mehle. Maks Košir Tone lesenko. Stanko (!r':ir Vida Mušičeva. Albin deležnik. Janko Sa'mie Ludvik Pirjevec. F.v-gen Miklavči«". .1 Žclczrikar. Vera Križ-man. Rode Matija Svctko Mam. Andrej Belič. Vinko ( iuha. Kr-^lj Maida Matevž Partner, Rudolf Pešl A'arija Seidl. Stana Florianeič. Miroslav Vončf a Jože Bcrnot. Milan Cenčur PuCeli. Marija Per- šič in Nežks čepon. /7 Maribora Du;an Zavadlav Danilo Sedmak. Janki; Vrenko, Ljuba Založnikova. losip Hojnik. A. Klemene. Dušan Cotič. Slavko štibler Stojan Milavec. Vitomir Cilenšek. Rado Kopic. Stanko čretnik I/ Ptuja. Danica Korenjak. Rajko Kladnik, Lira Koderman, Stanko Ho- In ona in Darrow sta zaslutila pri igri sto tisoče dolarjev! Monopoly je bil naj* večji zaslužek v družabnih igrah zadnjih let. Da.rrow dobiva vsak dan toliko pisem iz vse Amer.Ke. da bi mu jtb lahko zavidali v?i filmski igralci iz Hollywooda. Tisoče igralcev se zaupno obrača nanj. na poslednjo avtoriteto, če grozi kak Sen nerešljiv j-problem«! Celo brzojavijo mu ■ plačanimi odgovori. Toda Darrow vzlic tem uspehom ni zblaznel, da, še zmerom iš5e službe strojnik« . . . Misli pač. da ima človek are-Jo le onkrat v življenju . . . Očitno je on -sdini igralec Monop>lyja. ki ca papirnati mil'ioni niso čisto opijani'i. čeprav pomenijo ti papirnati milijoni dolarjev zanj v resn ei stotisoče pravih! ♦ Da '00 n-.š članok popoln, bomo §e dodat, da imajo razen mononolvja v zadnjem fi; v Ameriki še eno izro. ki jo igra nešteto ljudi. Imenuje se >Politics< in je zgrajena na istih principih, le da igralci 3 svoi:m namišljenim denarjem in koc-ka. r,v ne kupujejo cest in železnio, ampak vo-liloo posameznih pok-aj'n v Združenih državah! Igro dobi naposled tsti igralec, ki iiva na zadnje toliko glasov, da po tane pro isedni'K Združenih držav! Igra se je raz"-:r"a pred neka.l T.^seei. ko je bila na vrhurou am,rr:ska volilna boroa. ki jo pri. nesla Rooscveltu novič predsedniško mesto Ta igra pa niti o) dale"' ni t.sko p-i-•jubijer.a kakor Monopoly! Množice zanimajo posestva in kor,oo.s'jo dosti bolj kakor ka'-or rasne imaginarne poMtične dobrine [n ljudje igrajo Monopolv. svoj r.lati ;en, in 7» nekaj ur so »rečni, ker so boga. t;. In dokler se bodo ti ljudje izživljali samo z igrami, se ne bo treba bati tistim, ki ig-a io v A merii resnični Monopolv z rosnir-nmi milijardami. ori k?.terth .so 1 igralne figure življenja milijonov. lobar Ivan Suhadolnik Darko Pinora. /z Celju. Franc Ostrožnik. Mihael Kumara. Danici Kostanjšek, Mirko iajs. Sonja Mj-kuletič. Radoslav Ložar Milan Cuš, Ivan Crcpinšck Vckoslav Repie Z Rakeka Ivan Ocdc, lledvika Trbar. Rudolf Turs'č. Iz Moškanjcev Klub v\ctla II. Ivan Horvat. Kirel šober Alojz Piesee. I/. Sevnice- Srečko Prcskcr. Stanko Ko'er Iva Laniper. Milka Šelma Iz Krun/a Anton Raz.potnik. Milena Koliaš, Anton Kuhaš, Radovau Mate vžič. Pavel Lampc. Iz Kafovca Toma Pavanos, Jakob Janša, h Ruš Karel Brc-g.«nt. Franjo Sornik Brigita I"ras Iz Trbovelj: Drago Doltnšck Vinko tirabner. Franc Valenčak Iz Cakovca• Milcnko Flcgo. Miroslav Iskra /z .Sv Pctrav .Sar. dol.: Oto Mastnak. Ivan Lanišek. Z Jesenic. Stanko Gorup. Ljubomir I.apa.jnc Anica Zupan. Iz Dobrne pri Celju Stan;«lav Aleš. Josip Mastnak. Iz l.itije: Ldvard Ronko, Franc Bračko. Nadalje: Stjcpan Abratnovie iz Krške vasi. Janko Bcnct z D »vjega Boris Kravsnja iz Ccrknicc, Anica Omahne 1/. Zagorja. Le-opoldina Saks iz ZasJorja, Dita Kocjan iz Petrove, Marij Volk iz 5t. \'ida pri Stični, Mira dr. Bciiedi'ič iz Senovega, Fani Brcic in Jože Košir iz Novega n.trsta. Slavko Koren z Javornika, Oskar Klančnik iz Mojstrane. Mara Kr.mic 7 Vrhnike, Josip Na-goile z Vrhnike. Ivan Nagodc iz Studenccv pri Mariboru, Kati Vcrgelj iz Save pri Litiji Mira Jovanovie z Zidanega mosta. Stane Pravdie iz Mislinja. Miloii Hohnjce iz Voj-nika. Janez Pers iz Gornjih Pctrovccv. Mirko Rajh iz Kamnika i ja Kastclic iz Slivnice pri C i rosupfjem, Stanislav Jescnovcc iz Žili. Vilma Fcldin iz Brežic. Sonja Ra-kovec in Rok Kerševm iz. Zag-cba. Janez Cize.i iz Marcnbcrga. Viktor Korbar v/ Preverja. Milan Deškovič iz. Murske Sobote. Karlinca Deecko iz \'cvč. Jakov Debeljak iz. Črnomlja, Ivan Nt-rtnik iz Vnanjih go rie. Romana Rajtmajei iz Slivnice pri Mariboru. Mala Dcqua: v Mozlja, Tine Jur-h 1 r iz Mcgojnice. Fran (»rošelj 1 Javorja. Srečko Širccli iz Mokronoga. Drago Karha iz Šoštanja, Ivo Pcrg^r iz Rogaške Slatine Lojze Šinit iz Stic nad .Škot.j o Loko. Stanko Zupan iz Studcnccv, Prant ArbeiteT iz Mi-slinia. Jaka Kosclj iz škofje Loke. Feliks Pozne iz Oplotr.ice. Zvonko Sadar ir Senovega. Ivan Mnršcc '/ št. \";da ob južni železi iei, Fani Zsvickl iz št. Pavla F.gon Žitnik iz Pragerskcga. Ciril Petere iz Moravč, Branko CJcršar iz Glogovca Franc Brglc/ iz Oplotnice. Anton Ba:.kovec iz Ccrkcl.j ob Krki. Robert Kastcbc iz Pan-kraca. Stanko Pahič iz Slov. Ristrice. Mate-Kukman iz Mctkoviča. Marija Dirnhek iz Slavonske Požegc, >\;uija K'arič iz Pctrov-ca na Mlavi. Ivančck Tratnik tz Domžal, Ajdovka in \'ipavka, Josip Pcear tz Preš-nice v Istri. Vida Bandclli iz Trsta rija Podlipce, \"rhi.ika. Fortunat Turk ii Ormoža, Janko Sattler 1/ štor. Darinka Ošlak iz Tivta. Rajko Ccrnoš i/. Novega mesta. Zdenka Šilrcr iz Laporja, Božena Vober iz (ior i. Hoan f'a-1 iz 7M. T. Kr' venko iz P>o'eaa Manasiira in Evgen R avec j'Z L.iubl ane. Moderni l'rgo\-ec Miha Ocepek je znan po svojih domislekih v katerih ne prizanaša nikomur. niti sebi. Tudi v najhujših težavah Milic ne zapusti veselost Prišla je kriza Njegova trgovina /e začela lesti rakovo pot Suposled je moral Miha prijaviti konkurz Oblastva so preiskala njegov gospodarski položaj in odkrila. da konkurz ni bil tako potreben, kakor je Miha pravil. In naposled so Miho zaprli Preden je odšel v zapor, /e prosil orožnika. nai mu dovolijo, da napiSe majhno objavo Dovolili so mu in čez nekaj minut je že visel na vratih trgovine listek: »Zaradi bolezni trgovine gospodar zaprt.* Nagrobni napis Na majhnem pokopališču nekje v Ameriki imajo nagrobnik s temle napisom: »Tu je pokopan Jim Higgms. Prižgal je vžigalico, da bi videl, ali je kaj bencina v avtomobilskem tanku. Bencin Je bil. Starost 45 let.« Spet Jc hotel nekdo potegnit! „Metlo" Ntva nedeljska nagradna uganka Ampak čudni to ms ljudje! »Metla« je tako tesen klub in toliko si prizadeva, da bi delala ▼ obči blagor, povsod rešuje zapletene probleme pomaga posameznikom in »plota os ti pa pridi človeška hudobnost in hoče ugledne člane nt vleč i! Kaj se je primerilo? Prejšnji teden pride tam nekje od Ptnja, kjer je dosti «tarin in starine, tole pisuiu: Drag« *Metla«' Ker poznate pri vas vso modrost sveta, »e obračsnj na vas Na svojem «r«u sem izkopal star kamen, ki mora biti še ir rimskih časov. Napis ie p« precej dobro ohranjen in je priložen. Ker nisem hodil v ls»m*ke «1 5« ne znam razložiti zato p* se obračam n« vas s prošnio. da ga preberete in mi njegov prevod po možnosti obievite » svojem kotičku »Jutra«. S sneštovanjem itd Ugledni odborniki *o >cvcda začela štu- BIS. . ODI1. . ISTE. . AMOR . . PRAE. . IDEM . . ENIM.. PACE. . TIME.. NEMO. . BOVE. TRES. . EBUR. . ABIT.. ITEM.. IZAC. . AVES. . IDIJS. . ENIM. . dirati napis. Besede na njem so res latinske. ampak celotnega zmisla nimajo. Zato $0 kmalu zaslutili, da tu nc bo vse v redu in da je morda vse skupaj le neslana potegavščina In res so odkrili da je tako. Zdai pa uganite se vi. kaj pomeni ta napis in kako ga je treba brati! Vsaj pet minut smeha FfclhATttost l/ona Borna Francoskega minislfsktga prcdoW Dr* In, kaj bo pa rekla \ mšs gospa, ko boste tako pozno pr;š'i domov in tako nade'ant "Kaj bo on* rel 1 i. ie dobro vem ... Samo tega ne ven> kaj bom t*/ rekel.* Težaven sporazum "Kaj je l\'oj oče?* *Re>lan. gonpod učife'j.* v Rad hi vedet. k*i dela.* *Kiha.* *Saj- te ne vprašujem, kaj dela. kadar je bolan, ampak kst deta. kadar ni bolan « »Takrat , pa nc kihaf* f/.a božjo voljo, ka/ jt tvoj oče. kadar ni bolan in kadar nc kiha.?* »Takrat pa ie zdrav* Praznina ne bo ti Aleksandet Duma*, znam francoski romanopisec je »-• syojih d t h h pogosto uporabljal izraz »boleča praznina*. Seki kritik ie hotei spiaviti Dumasa v zadrego m mu ie nekoč t- pogovoru rekel: »Dragi D um as sa: tr. m mogoče/ Kar je pra/no, ne more boleti* »Aii vas se ni niko1 i bolela glava?* ga je vptaial Dumaa. Tolmačenje Velika večina moških, li so naredili kaj velikega, je ktla oieniena, — ali: zajec teče najhitreje, kadar ima psa za petami. Narobe raeumeH F red je odpotoval v Afriko, da bi streljal le Nekega dne je dobit njegov brat v Londonu naslednje brzojavko: »Fred se fe ponesrečil na levjem lovu.* Brzojavno mu je odfovoril: »Pošljite takoj truplo* Kmalu je prišel v London zavoj z ustreljenim levom Zdaj jc brzojavil brat: »Pošljite Freda. ne leva« Drugi dan je prišel odgovor. >Fred je le\"u!* Zdrav kraj Družba izletnikov se je usta\ ila v nekem kraju. F.dcn izmed njih /e vprašal domačina: »Povejte mi. ali je vaš kraj zelo zdrav?« »Pa še kako! Ko so hoteli blagosloviti novo pokopališče imo metali najprej enega ubiti, da smo sploh mogli napraviti pogreb.* Za gospode V boljšo ljubljansko restavracijo pride Matevž Frnikula ki pp st ne zna vesti Tako neroden je Pljuje okoli sebe, smrka. Preden odide, vpraša še plačilnega, kje je stranišče. »Pojdite naravnost po hodniku.« mu začne ta pripovedovati »potem pj zavijte ns> desno in opazili boste vrata, na katerih je zapisano »za gospode« Toda. to nai vas ne moti, kar vstopile!!* Pii i7p'tu Pri izpitu iz prirodopisja pokaže profesor dijaku rep neke ptice in ga vpraša: »Katera ptica pa je to?* Študent ogleduje rep. toda ptice ne more uganiti. Profesor vzame drugo ptico in spet pokaže diji kii samo rep »Katera ptica pa je to?« *Ne vem!« »Vi pa res prav nič ne veste," pravi profesor »Slab red vam bom dal. Kako se pišete?« Dijak se obrne, pokaže profesorju hrbet in mu reče: »Pa vi mene spoznajte po repu!« Pri izpitu vpraša profesor kandidata: »Recite mi, kandidat, kateri češki kralj je izdal tako imenovano zlato bulo?« Kandidat molči. »No, Ka ... Ka ... « »Karel!* se je spomnil kandidat. »Kateri Karel?« Kandidat spet molči. Drugi profesor, član izpitne komisije, ki je bil že v letih in plešast, mu je hotel pomagati, in ga spomniti na kralja Kzrla Plešastega. Zato je dvignil roko in potrkal s prstom po svoji pleši. Kandidat je to opazil in hitro vzkliknil: »Karel Neumni!« Radio Scdeija. M. decembra Ljubljana. 8. Telovadba (vodi prof. Mar ian Dobovšek).—815: PrenG» cerkvene glat. be iz franč. cerkve. — 8.45: Verski govor (g Jože Jagodic). 9; Cas, poročila, apo-red. — 9.15; Ir Moeartovega carstva Ire-produc.rari koneerj, vmes vložkj komorne gjarbe na pihala. Sode|u.eo: Ravbar Mjlju Ivn (1. k!ar,net), I'ogelšek Stanislav ('2. kla r..r.et). Jurčič i»an (fag©;). — 11: Klavir jn harmonj , koncertne torke. — 12: P.ošče — 12.15: i evskj koncert rudniških nameščencev iz Trbovelj. _ 18; Cas. spored, ob-ve?J a. — 1315; P.o*e po željah. _ 16 Ženrka ura: Novodobno go^odinjstvo kmečke žene ;orn>. — 17.20; Lahka godiva Radio orke^ra. — 18: Prenos st Zagreba: Olrod pojo- — 19: Cas. vreme, pcroi/.a. sporod. ©bvestjla. _ 19.30: Nac. ura: Kujturua 4trer.il «1 i a ba«ui**ko herce gov-k.h rmvlimanov. — 19 ;0: Slovenska ura: a) Vipavske zd avjce jn popevke I Aka-1 okte-l). b» ; o \ i| av-k: do) ni 1«. Filip Terčel t. — -0b0: Konrer! Radio orkestra — 21.15: Vjoiii^kj koncert I.. Pleiferja. pr klaviru g. Bhejnho!d (.»alatia. — 22: C vreme, poroči ia. *|M>r*»: Plošče. - Vartara 19.20: P: - -1: Zabav«, program — 21 >">0: Komorna glasba Plošče. Onnaj 11 43: Sinifonj-cen konrert — '5 40; Komorna gl»?h» — 17.40: Koncert orke«tr« - i9 4>: , Be'a orli*tov _ ^0: Pr«»-nofi Bjzetove opere »I^k.iTpj beeerovc. — 22.90: P'«ma inuztka. — 24; Operetne me lodije. Poaedrljek 21 decembra Ljubljana 12: Ruaice ba'«l«>.jke (ploščei. 12.45: Vrctne. poročna.- 13: Cas. spored. oKvest la__13-15: Domači zs-rJci (ptošie). 14: Vreine .bonsa.-- 18: Zdravniška ura: Prebavi janie m prebavno®? jer»ii (dr. Anton RpecelO.— 18.30: G*brel Faure: Ba-M klavk in oHcesler fpV^Je).- 18.40: KuHuma kronika: Ivan Cankar in »lovenako gleda!.«* (M■ CM 19: Caa, vreme, porodila, spored, obvestila.— 19.30: Nac. uira: Gospodarski pomen lova v Jugoslaviji (prof. dr. Milan Mar;novič — iz Beograda).— 19.50: Zanimivosti— 29: Prenos Weberjeve opere »Oberon« z Dunaa. 22.30: C3«. vreme, poročila, spored.— 22.3"): Za oddih (plošče). Beograd 17-20: Plošče- — IS: Narodna glasba.— 20: Prenos opere »Oberon z Dunaja.— 22.20: Oikcs.ra na glasba.— Zagreb 17.15: Pesmi in v o' nske skladbe. — 20: Prenos NVeberjcve opere »Oberon« z Du-na;a.— Praga 1925: Konceri o^keslra in solistov.— 20.10: Program po nap. vedi.— 20.40: Božična igra. — 22.15: Plošče. — 22.35: Skntskj plesni komadi.— Varšava 10.30: Lahka g-vdba s peljem — 21: Plošče-21.30: Skladbe za orkester in flavto. — 22.30: PoLWk: plesi. — 23: Plošče,— Dunaj 11-25: Kmečka glasb« na pršl-ah.— 12.20: Koncert orkestra.— 16.05: Odv«nki iz zvočnih f lmov.— 17.15: Advcr.tne in božične pesmi— 17.50: Schumannose klavirske -k'«db».— 20: \Veberjeva roma nt č" ra opera »Oberon-« (ob 150 1» nic s-kla/la-leljeveia rnVva^— 22.XI: L'hka godba orkes'r/> — Berlin IS: S'are i>"žrčne ner.mi. 18.15: I/ Piiec'n'icve ope-o »Turan^ot«.— 18 50: Bo-ž-one ne«.m' — 10.15: Pev.Mki in klavirsk koncert-— 2\10: Piesn ve"e- — 22 30: Ork-ster-n dva klaviri-i.— .Miinchen IS: Prenos Stutt^rta. Rožične rrt«nii.— 10.15; Pt-š"ve__2^.10: \:eeer za od Jih,-— 22.35: NViJt,; k^cert,— 23: Schu-m.oinovfl snev »'-»-ri »>N?;.Vr-a:š: din. naj-tlfll sa noč". Ptijtf-^rt Pc-s*«- r;ia«b°ni 'ram.— 1-8.T0: Bo':"iri:ce v R"-l'mi. — 20 10: VeVv: zlv-^n h nH",- ">1: Bovi^ne n-cjiv- '7. A\-"tr';e.— 22.30: T dietne brr n 2'- P-^no« 7 '\iin- heri— 23.45: P o-ee.__24: Nočni končen. T»rek 22. decembra Ljubljana 11: Šolska ura: Božične aka-de.m je II. de'ke ni dek/iške meščanske šole v Ljubljani.— 12: R.jprodue ran koncert ko'iški!i pesmi.—12.45; Vreme. poročila.— 13: Cas, srored obve=t'k.— 1315: Opoldanski koncert Rado orkes.'Ti(.— 14: Vreme borz«. - 18: Pe^er spored (Radio orkester). — 18 4(1: P^ozofcVo predavanje: Znv?ija rop lne vdano^'4 Al]:hu (g. Fr-Terseg'av). — IO Cas. verne. poroči'a. spored, obvpetila. _ 10.30: Nac. uri: Slo-ven«»k: bo ž čn; (1 R"dm!i Do^tal). 1O--0 Zab-ivn zvočn tednik,— >0: Odlomki z <šfr*v;ns.ke'«« su;te »včar tica« zvo"n3 im*. 1'raio čla-r n.f itf-al«ke družine (ploiče). — 20 15: H-dičev kabaret — 2T Dehussv Nocturn^ __ 21.30: SWen in v s' k.,1-, 1H-vir«k: koncert g. .los na Rahe-R«:uen:č ■ ">')- Cas. vreme, noroč ]a. spored. — 22.15: Vesel rvoki (Radio orkester).— gs?,fw 1 AMili f H i i § •S ?g TO ®f ff 11 a lA VS dKU Moški čevelj Din 195.—, Pi:, 145.—, 165,— Din 30.—, 125.— ISPfl« ' i i' __j tem •*•«?/..... : • .4 S"' Otroški cevljs srni an risjavi št 18-22 št 23-28 št 29-30 faSs^sti Din Din Din 38.— »-_ 50.— T'f C3! 91 ffi \ m i ^ št 18-22 Dir 50 Št >3 25 nin 55. Št p-:t 65. št 29-30 L/li> 75. Hi p.- « > •-. Kranj, Prešernova ut 12 Bled* Savmk Jesen £3. Vinko Snvnik Radov! Vinko Savink Otroški viseks št 22-25 Din 75.- št 23-25 Din 85.- št. 26-28 Din 95. št. 29 30 Din 115. fi'Ek5aaf8rs®a s Ottoški čevelj, športni št. 26-28 Din 65.— št. 29-30 Din 85.— št. 31-35 Din 95.— št. 36-39 Din 125.— nSISefcŠitleaS jE Hscsnooa si. 2. Zagreb, Hica 15 Trbovlje, Konzum TPD Novo meslo, Ivan šma!c Murska Sobota, Cerkvena 6 U. u R B A N : 24 o, ""s Vstaj gospoda ireeja Ob trm času R o ni a n jc bi! Fitzner Se posla! detek- tiva, ki je dognal, da je bila železna blagajna znamke »Rekord« strokom jaška vlomljen?, in da so bili iz nje najbrže nekaj ukradli. Robin je hotel zdaj natanko pregledati vse papirje, ki jih je bil dr. Taylor zapustil. »Vi lahko počakate tu,« je rek?] višji nadzornik redarju, ko je ta v predsobjn našel stikalo za luč. »Kje je delovna soba? »Na vrhu, prv?, vrata na desno, orži lacljska soba je pa kar tukajie,« - je odvrnil mož in pokazal na najbližja vrata. Robin in Kent sta se vzpela po stopnicah, ki so bile obložene s preprogo. Ko je višji nadzornik odpri naznačena vrata, je začuden obstal na prs.gu, kajti v sobi je gorela luč. Oknice so b'lc zaprte, in v kotu je st-da vlomljena b^aajna. Eruga vrata so vodila v sosednji prostor. Pogled višjega nadzornika je hitro oblete] vso sobo in ob'eža! na pisalni mizi, ki je s'a1 poševno pri oknu. Srednji predal je leža! izdrt na nji, in mnoigoilevilni papirji so pokrivali ostali dsl mizne plošče, mnogo jih je pa tudi ležalo na tleh. Robin je počasi krenil proti mizi in postal mahoma čudno zgovoren: »Seveda, naši ljudje so davi vse razmetali, da bi vsak misli, kako "vneti so bili pri delu. Nu, saj se tudi ne bova dolgo mudila, samo zaradi lepšega morava nekoliko pošaliti. Torej, dragi Kent, hotel sem reči, da je bila tista reč sijajna zebava. De!j ka dve uri že sediva na preži, vsak s svojo puško na ko-, lenih —« Robin je klepetal živahno kakor mlinček, in Kent, ki mu je stal za hrbtom, je izprva rnis ii, da se je predstojniku zmešala. A tisti mah, ko je višji nadzornik potegni.! pištolo iz žepa in nameril cev proti vratom, je uganil, za kaj gre, in po bliskovo storil takisto. Ne da bi nehal govoriti, je Robin počasi stopil k pisalni mizi, nenehoma mereč z revolverjem na spojna vrata. Nato je hitro segel z knico v pepelnik, ki je stal na rniznem vogalu, in vzel. iz njega ogorek cigarete, iz katerega se je še vila tenka nitka dima. Zdaj je Kent vedel, koliko je bila ura. Hitro in neslišno kakor mačka je z dvema skokoma plani! k vratom, po bliskovo pritisni! na kljuko, brcnil v vrata, da so se odjVa skočil v stran in zarjovel: »Roke kvišku in semkaj!« Nič se ni ganilo. Tedaj je Kent izv'ekel žepno svetil jko in pcsvoli1' v temni stranski prestar. Tisti mah so skoraj hkratu počili trije streli. Same eden izmed r>j'h je bil iz pištole mladega nadzornika, in je bi! nje;o- za^ji. Zr sukal se je, se zgrabil za srce in se zgrudil. V tem je že zalajal sa- mokres višjega nadzornika, ki se je bil zaslonil za pisalno mizo. Naglo zaporedoma so pokali streli v sobi in v sosednjem prostoru Tedaj se je pridružilo peklenskemu koncertu bobnenje debelega kalibra, kajti redarja sta vsa zasopla planila v sobo in z velikima policijskima samokresoma posegla v boj. »Nanje!« se je razlegel rezki glas višjega nadzornika, ki je vstal izza svojega zaslona in s samokresom v eni, z žepno svetiljko v drugi roki, prvi skočil v sosednjo sobo. Z nekaj skoki sta bila redarja pri njem. Še dva ali trije streli so počili, potem je vse utihnilo. Eden izmed redarjev je našel stikalo. Ko je zableščala podstropna luč, so uradniki najprej zagledali moža, ki je z osteklenelimi ačmi negibno ležal na tleh. Edino okno nevelike sobe je bi e> o* <4 & p ** 'f »> U -f* i**. jjj <&■ £ Igriš K km 5jf"- i P •• M Oddajamo podzastopstva za vse. še nezasedene revirje v Jugoslaviji. DVOKOLESA »BIANCHI« so priznano najelegantnejša in najboljša na svetu. MOTORNA KOLESA »BIANCHI«, imajo prvenstvo Italije za leto 1936. in bodo v letu 1537. opremljena z elastičnim okvirjem. Po kratki bolezni je umrl v 78. let« starosti zaslužni član našega nadzornega sveta, gospod i-.Aa&ai-S □□□□□□□□□□□□□□□□□GG miz* W □□□□□□□□□□□□□□□□C SGfiTšM te 0 ff □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n A 13 v ^ Vsem, ki ste nam ob priliki težke izgube našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda r • |J t r - -. » i 1 iN -f* S« ,"'• '• šolskega upravitelja v pokoju stali ob strani, vsem, ki ste počastili njegov spomin in ga spremili v večni dom bodi izrečena naša prisrčna zahvala. Studenci pri Maribor.?, 18. decernbia 19C3. ŽALUJOČI OSTALI. il f*. ' J m: r Mvši župan postojnski, deželni poslanec ia poslanec v rimskem parlamentu Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 20. t. tn, ob 15*45 izpresS mrtvašnice Leoraišča v Ljubljani. Svejeftnu f^lgelstnemu članu uprave, ki si je stekel nevenljive zasluge za razvsf našega podjetfa, ohranimo vedno najsvetlejši spomin! LJUBLJANA, 19* decembra I936. >&AMiXJrh 3 ftWi mi I mmssKSBmBga t, m s* * v, - B i.. »daiiSJiS vIlAVil V }a preminul stfen dolgoletni ^fe K javlja žaSest^© vest, tla upravni svetnik, gespsd N § '1 Nf Naš nepozabni, dobri papa, opapa, bret frt f«st, gospod Bf- m i 1 m S rM Ss F - B 3« ti ^ sii Blagemu pekclniku, ki si Je pridobil za procvit našega podjetja ttevenljivih zaslsi^. ohranimo trafsio hvaležen in castei? spomin. » * BIVŠI ŽUPAN POSTOJNSKI, DEŽELNI POSLANEC IN POSLANEC V RIMSKEM PARLAMENTU je v petek, 18. t. m., ob 9. zvečer po kratkem trpi;snju v 78. letu starosti preminul• Pogreb ljubljenega pokojnika bo v nedeljo, 3G. t. m.f ob 15.45 izpred mrtvašnice Leonišča v Ljubljani. Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, 21. t ob 7. u cerkvi Marijinega oznanjenja. Prosimo tikega sožalja! LJUBLJANA — POSTOJNA, 19. decembra I93&. Žalujoče rodbine: ing. PEHAM? in LAVRENČIČ T| m c c {t-... - — — -t-^-* - »JUTRO« št. 295 17 Nedelja, 28. XII. CENE MALIM OGLASOM Ho so par a> besedo, Din davka m vsak oglas ta »Hkratno prt-»tojbitio Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov plačaj* od. ki IMeJ* «tu£b Najmanj«! znesek s» enkratno objavo oglasa Din 13.—. DopM ln Cenitve se zaračunajo po Din l«— eb vsako besedo, Din s.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro aH dajanj« naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1«— za besedo. Din S.— davka ta vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa Ufro aH dajanje naslovov. Najmanj« znesek za enkratno objav« oglasa Dta Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki La, 6e zahtevat* od ^'^odlo^^t: Din V t gnamkah ▼m pristojbin. m male oglase je plačati pri prodaji naročila, Miroma jih j« vpoalati v pismu obenem % naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer M caracuna k *oraJ navedenim pristojbinam še manipuladjska pristojbina Din 5.—. Vm naročila la vprašanja, tičoča »e malih oglaaov, Jc naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana. Tovarniškega laitoniillca mladega in agilnega, za dobro vpeljan kemični artikel v špecerijski in galanterijski stroki, sprejme renomirana tovarna za Ljubljano in okolico. Ponudbe na oglasni oddelek »JUTRA« x navedbo dosedanjega službovanja pod »Fiksum in provizija«. ' Din lavek 3 ihd oa Šifro alj daianje naslova 8 Din. Na:manj5< zne»ek 17 Din Val rta veseo domačo »bavo v goetl no [. k »Panju« Vego.a al 10. T»M ^ prvovrstni do ienjrtla cviček m ima Štajerska .sortirana fina daoieB tlne domače »~r-•ravlce ln pečenice >er dniga razna gorica in mrzla jedila, danes in v^&k večer Igranje kla vir j a petje in že druge razne domače zabavv. l.a ko da se vvak gost naj bo je in najUcii ^afca Ta edlnoie v gonilni pri Panju zato še dan"? vsi i Vegovo ul. 10 V,v- vabi ln <>e pripo Dofn gostilničar Na«-videnje! »835-iS Za praznike kupit« najbolj Je in najce-»ejš« vino - vermut liter Di boljSi družini proti dobrem« plačilu ze radi odpotovania. ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Dm 4f'0<. S 774-11 i D>n inveV ' Dir •a vtrc iaianje -laslov* ' Din Najmanjš' 17 Din Učiteljico s otrokom od 5—10 let- i znanjem unele^čin« iJ' frun coSčine. sprejmem Ponudbe na r>gi odd Jutra pod .Fina hi?a«. S1047-1 Mlado kuharico perfektno ln bolJSe de- ke za v^e *iprejmein takoj. Naslov t vseh pos.. Jutra. 32010 1 Risarja za reiklamno grafiko sprejmemo. Ponudbe z lastnim' skicami na ogl. odd Ju tre pod »Risar 19li7«. 31871-1 Delavke zur.iene v papirnati stroki stanujoč« v Ljubljani. sprej memo Ponudbe z navedbo losedanjejra del« v tej stroki poslati na ogl odd Jutra pod »7nslužek 1.50 do 4)0 tedensko«. V poštev prid« tudi delo doma. 315T72-1 Trgovski pomočnik agilen in zmožen. vojašči ne prost dobi m sto. — 1'isme.ne ponudbe na tvrdko Rerdajs Maribor. 31933-i Slugo sprejme trgovina na dehe lo Pismene ponudbe i znamko za odgovor na ogl odd Jutra pod »Marljiv M0*. 31875-1 Trgovski pomočnik i najmanj 2 loti prakse dob takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Agilen pomočnik«. Ponud he poslaiti po možnosti i sliko. 31853-1 V večjem hotelu lota mesto spretna tn poštena nata.kan'ca čedne m nanjosti. i nglajemm na stopom in znanjem nemčči n» Ponudbe a sliko na )gl. odd. Jutra pod Šifro •Takojšen nastop l^ifi« 31706-1 Fotografsko pomočnico iorejnem. Ponudbe n« po- 1'ružnico J ti trna Maribor pod • Stalno mesto«. 91710-1 2 gospodični solidni in skromni »prejmemo kot nfenke z« «vo- jo damsko goibo. Pop) j starost 15—17 let, dober sluh in glas. Plača 300.— mesečno. rtanovanje in hrana. Nnine ponudbe i sl"ko na' Njegovan Jakov kape!n!k »Zlatni Run Ar« Danivar. 31892-1 inserihaj v „jutbu"! G. rh- Rot.hman: na Isfovanje Nato si je jel gospod Kozamurnik umivati roke in obraz. Zena je menila, da naj bi bil to rajši storil, preden je oblekel srajco, a siromak je bil ves zmeden. Da, niti tega ni videl, da je stala steklenica z vodo na vogalu brisače, tako da je šla tudi ta koristna posoda po zlu, ko je potegnil brisačo k sebi. 100 Čez četrt ure se je gospod Kozamurnik napotil k osebni tehtnici, ki je stala v kotu vrta Komaj je stopil nanjo, je od presenečenja pfosni) z rokami in zdir-jul k ženi. Žena«, je kričal, »pomisli: za štiridese! kij sem shujšal!« Da je bilo to zaradi tega. ker zda j ni imH kov-č^ga v roki. v resn'ci se je bil pa še za štiri kile zredil, ni vrli mož seveda nikoli zvedel. Hlapec ilie zaposlitve k boljšim konjem v mestu. Ponudbe na naslov: Morela Franc, Vrhpolje, p. Moravče. 32009-2 Hotelska kuharica siedn)ih let, želi mesto. Gre kamorkoli. Ponudbe na podr. Jutra Maribor, pod »Samostoina«. 3:016-2 Krojač (prikroievalec) želi spremeniti mesto, vešč najfi-oe;ših del z večletno prak-«o v tujini. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Kro rač«. 31961-2 Učiteljska abiturientka . On. *avek 2 l>in Zaslužek Bose«a ; Din. .lav. k Din ja $ifr« »lj dajanje naslova M Wro alj dajnije nvlo-vi 1 "------x- tneeek Din Sajmanjši 17 Din Zastopnike v rsrb Krajii ličtjoio. Nudimo novost, ki je vsakomur potrebna. Nujne po-uudbe na ogl odd. Jutra pod »l^ahek zaslužek« 31£> 1-5 Trgovsko zastopstvo za Vojvodino sprejme odlično vpt jan bivši trgovec v Backl. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zastopstvo za Vojvodino.« 31912-5 Din. Najmanjši 17 Din Tisoč dinarjev in tudi več lahko zaslutite j primerno mal^m inve-tarjem mesečno z delom doma. Poeljenn materijal. prevzamwn gotove izdelke. Zahtevajte prospekte, priložite rnamk«. SThajlo He-nig. Panievo. 91S83-3 ki ima tudi gospodinjsko! Solo. išče mesto vzgojite- , ! ji op ali druge pirmerne na ! mrstitve. Ponudbe na ogl ■>dd. Jutra pod Zastopstvo uglednih tvrdk vsake stro-j ke prevzamem. Razpolagam | z dobro prodajno organi a i cijo. Ponudbe na ogl. odd. i-o>9_2 i Jutra pod »Sposoben« j 3190G-5 Nameščenje iščeta j Najnove^: izdelek atk-o vent elektro - de o vodske šole in avtogen- ! skl varilec za takoj ali ; ahsoiut.no potreben i-jI^ pozneje. Dopise na ogl. i mur. Oddamo banovinska jdd. Jutra pod »Oba } in sreska zastopstva. Izko-je'o marljiva.« I ristite priliko dobrega, lan 31954 2 ' keg« zaslužka in tra ue, sijajne e^ksistencc. — S'ro-kovno znanje ni potrebno. (v a,ena (le) Be»eLovec«. 31760-1 Natakarico prikupi jivo. mlejšo. tudi ■Mičetno moč. takoj sprejmem. Plaf-i dobra. Naslov v vse* poslovalnicah J"*ra. 31772-1 Šofer trimo feučen mrfi»nik za Saunor tovorni avto z ge-nero.tor.iem. dobi takoj službo. Ponndbe z referencami na- E. Snpoan* družba z o. z.. Pristava. 31735-1 Brivski pomočnik dober delevec, islužbo. Nastopi lahko takoj. Gradišča j T.. Zaloška c. 16. Moste. Ljubljana. 31796-1 Službe išče Beseda 1 Din davek 3 D"'n za Šifro uli daianie naslova 1 Din NaimanjSl znesek 17 Din Trgovski sotrudnik mešane stroke. Izvežbap predvsem v železni stroki, želi premen iti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vojaščine prost«. 3133S-2 Dekle Išče katerokoli zaposlitev v tovarni a!l kakem drugem obrtu. Več usrt-meno. Naslov v vseh po»L Jutra. 32003-2 Mlajša prodajalka želii nastopiti službo v k»-kr^niikoJi tr?ovin' v mestn ali na dežel'. Nudi prosto vožnjo na ^'»»nici. Naslov r vseh posl Jutra. 3P04-2 Služho skladiščnika o^Vebnrkn ali kai sl:čnesra :5čem. Zmožen ksveiie do Din 10.110.— Ahlin Anton Dedni dol p. Višnja pe^a. SI 897? Vrtnar neožetnien. dobro 'm!1 en vtnfl^tra in sadjarstva. dobr'mi »pričevali i?če službo. Gre tnd: ta hišnika ali s1ndT7iie pri .starejšem gospodu. Naslov v vseh "^Movalnicah Jutra. 3 730-2 i tra FU.sola 1 Din lavek l»n za šifro alj dajanje naslova > Diu. Najmanjši ine*ek 17 Din. Inštruktorja za II. in VI ra.z rea I. gim-zije, iščem. Ponudbe in ]«-.goji na ogl. odd. Jutra po« pri F. Rus CelovSka e. 43. 31932-8 Kupimo radioaparat raWVw, no mo^nrtPtr no-verše obKke S »Ji S-oeml Pomndji« i navedbo e«ie pod Ufro »Radio 10« na ogl odd. Jofea do SRtn. Pohišfvo la Din lavek S Din ';.< Šifro ali dajanje naslova " Din. NajmanjSi tnesek 17 Din. Na obroke in hranilne knjižice POHIŠTVO Največja »bera vsak<-^rstnega pohižtva. »obori ia knhLnjskih oprav. -P»raae epatmee, areho -a korenina .... • ,«rane spalnic« plesk. 16»Ji mar« evtelj« . . • • • ■:u!unj oprav« . • • nuhin; kredence • • iubisj- mite . . « . subinj. stoli . • • • r.roske postelj« . * . broški vložki • • • troški madrad # • nadrad . • • • žični vloži-1 . • « • gostilniški stell . i • a boj ta premog • « aboj u smeti . . . tvriujemc pobižtvena • osvbena dela pe načrtu ■urejemam« vsa pojavil pe kookurenčn "-enl-Sc priporoča. >fizarstvo »SAVA« Roina dolina Miklošičeva cesta 6. 51975-13 40*' wo 8& ia> 5" 826 6(.i !»• 29' 89 SS 8" 30 In Novo spalnico orehove korenine za 5000— Dtn prodam. Na aIov T vseh poei. Jutra. 32024-12 Moderne spalnice fcavkažkl oreh Imitacija ln orehova korenina, jx) ceni proda mlzaretvo Josip Go'jae.. Gosposvet-»ka 13, dvorlfeče. 32023 12 Spalnico rabljeno, orehovo no, zelo poceni prodam, f. Bitcnc, Gosposka ul. 10 51967-12 Oblačila t»wi» j Dm lavek 3 Dm i* Šifro al: dajanje 5 Din. Najmanjši 17 Wn. Krasen plašč [mre. ta>*ke, skoro aor, ■■ sredajovelike 4ano, aa-ptnodaj ta Di« 4-500. Ha-ogled iz prijaznosti v trga-vini Rot, Meetoi trg S. 31S304B Lepo hrastovo jedilnico skone noro takoj prodam. fevo Gajeva ui. 3/H. Kuhinjsko opravo modeme, skoro novo, — ugodv.o prodam. Herberstei-nova nI 9. S10IS2 12 črno suknjo dobro ohranjeno za mofi nega moškega, prodam. Sv. Petra cesta 48. 31613-n Črna mogka suknja nova naprodaj. Gledališka 14-V, vrata 18. 320BS-13 Dva pla Seka ta if^tno dsklete« ia Sst-r^-ra de^k«. prodam. — Ogleda se pri biiniku Aleksandrova si. od 18 dalja. aieaua Več dobro ohranjene obleke prodam. Naslin lavek 3 Din ia Šifro alj dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Šivalni stroj pogrezljiv, nemški fabrikot s okroglim čolničkom, kateri tudi štika. poceni naprodaj. Nova trgovina Tyr Seva 36- 31730-20 Šivalni stroj mod«r&n, pogrezljiv. malo rabljen, prvovrstne nemške zna.mke. ugodno naprodaj. Vesta. Kolodvorska 26. 317.56-29 Singer stroj pogTezijiv, nor, poceni naprodaj. poizve stu. tla ven 3 Din za šifro ali dajanje nasl-ova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din, Jabolka »imska, sortirana, od Din 3.75 dalje, med, jajca vedno na zalogi. Prodajalna Kmetijske družbe v Ljub Ijani, Igrška 3 (za dramo,). Telefon 37-56. 31709-34 liev- .j luu. lavH n M Sif - * a/, cajanje naslova B Din. N'ajmanjš; znesek 17 Din Psico dobermanko prodam z* ceno Din 100. 1'redilič S. Razdrto, pošta Šmarje • Sap Dolenjsko. 31713-27 Harcer kanarčki prima roierji, v mešani barvi, se ik.be od 100 Din ca.jirej. Aljaževa 6»I. Šiška. Antunov^fi . 31981-27 Beamia i Dm, .iavek i l>in za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kromatična harmonika B- oro nova, 5 vrstna, 80 fcasor. zelo lepi glasovi, jpoccni naprodaj. M. Lan čar, Kodeijevo, Male j e-■"a 1. ob Povšetovi ce-eti. 32005-26 Male harmonike klavirske in diatonične — Bg.viiKi proda D. Ostrožnik, pasaja Nebotičnika. 38001-36 Klavir »podno prodam. Naslov v poslovalnicah Jntra. Glasbila ■s. božič najceneje samo pri strokovnjaku (tu cll popravila). Dorjatli Jakob. Ljubljana. Stari trg 15. 31923 26 Pianino d»b-o ohranjen, spn-jrncim ■a posodo. Ponudbe r.fl eeri. odd. Jutra pod šifro »•Pianino*. 31825-26 Pianio eriginal Wirth - Bftsendnr-tar, nerabljen, zaradj od-T^vtovania naprodaj. Dobrajc, Maribor, Tatter.ba-ehova 21. Generator 5-aO KW 830/880 TTtilni tok, kupi Ber&m, Ljublja na, poet pred. 101. S1881-7 Telefonsko podcentralo s 5 prfeljučki. kupim. Ponudbe na podrui. Jutra v Novem mestu, pod »Pod-centTala«. 31854-7 Kotel za žganjekuho, sistem br-zoparilnik, rirka 100 1, in filter cirka 20 1 kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31940-7 Stare moške obleke čevlje in perilo stalno kupujem. Pridem na dom. Dopisnica zadostuj«. Alojzija Drame, Ljubljana. Gallusovo nabr. 29 319SE-7 Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din NVmanjši zn°sek 17 Din Družabnika za zelo rentabilno podjetje s kapitalom od IO'1—300.000 Din ali več. iščem. Ponudbe n« osrl. odd. .Litra pod »Visoka rentabilnost«. 31751-16 Bančno kom. zavod 'zvršuie najboliše nakup m prodaje HRANILNIH VLOG vseh denarnih zavodov Zs odgovor Din i znamk. Maribor Aleksandrova 40. <1203-16 3—5.000 posojila iščem nujno v gospodarsko trgovsko svrho. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ■»Varna prva vknjižba«. 3'314-16 Hranilne vloge kupite aH prod a ste potom moje pisarne najboljše Rudolf Zore Ljubljana Gledališka 12. Telefon 38-10. 31608-16 Skobelni stroj po možnosti s poravnalni-knim »Hobelmasehine« v dobrem stanju, kupim. — Ponudbe 7, opisom stro;a ter cene na podružnico Jutra Maribor pod »Stroj«. 31828-29 Nov pisalni stroj znamke »Torpedo« porta-ble, poceni prodam. Naslov v vseh posloval Jutra. * 31933-29 Šivalne stroje »Original VVtoria« in »Mundlos«, najnovejše tipe. prodaja na dolgoročno odplačilo s 151etnim jamstvom. Franjo Godler, Zagreb. Ilica lili. 318412-29 Bese-!:. i>;n. 3 Din za šifro al; dajanje naslova 5 Din Najmanjši »nesete 17 Din 1 vagon orehovih furnirskih korenin t'-r več vagonov vezanega lesa. suhega, orehovega, smrekovega in hrastovega, ugodn-o proda Ivan Porenta Za/voglje, p. Hrušica. 31094-15 Gozdove smrekove in jelove, večje ali m«miše komplekse, kupimo v laist ari sečnjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »10i2«. 3U2-H5 HMRaBBBSa Wm BttME S •Bes»da I Din lav-' Im. sa Šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši tnesek 17 Din Tatra avto limuzina cipe 52 malo vojen v zelo dobrem stanju, pove gume, ugodno pro-iriam. Zimmcrl, Mežica. 51626-10 Avto limuzino ItiTiaedežno. malo rabljeno, t malo porabo bencina, pripravno za potovanje kupim takoj. — Ponudb" na ogl *id. Jutra pod šifro »Avto«. 31784-10 Kupim motor RJO ccm n« mesečne obroke po 1000 Din. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod mačko »Motor«. 31713-10 Beseda ' Din. davek 3 Din ia 5'fro a!: Ii:t -slnva 0 Din. Najmanjši znesek 17 Din Dvokolesa ee »prejmejo preko zime v shrambo. Očiščenj«, emaj-liraaje z ognjem, ponikla-Bje in pftkromanje najrene-j«. TRIBUNA F. Batjel, ljubljan*, Karlovška št. - 31341-dl Jelovih in smrekovih hlodov posekanih ali na panju, kupimo večje ali manjše količine. Ponudb" na ogl. odd. Jutra pod »101«. 313-15 Borove in bukove pragove dimenzije 2.60 in 2.50 kupujemo. Dobava najdalje 3 mesece od dneva zaključka. postavno železniška posta ;a. Ponudbe poslati na: »CSR«, d. d. Ža-srreb. Tomnšičeva 10. 31843-15 Nudim knjižico Kmet^ke posojilnice ljubljanske okolice 85.000 in 1115.000 gotovine brez obresti, nudim za dobo 8 mesecev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avgust 37 vsa gotovina«. 31797-16 Hranilne vloge Zadružne zveze in Ljubljanske kreditne banke potrebujem v večjih in manjših zneskih. Plačam visoko ceno takoi v gotovini. Prodam pa vloge Kmečkeja hranil, in posojilnega doma v Ljubljani in večji znes.fi; Mestne hranilnice ljubljanske. Trg. ag. za bančne In kreditne posle Al. Planinšek Ljubliana, Beethovnova nI. 14/1, telefon 35-10. 3'.735-16 TVRDKA A. & E. Skabeme LJUBLJANA - javlja, ia jemlje do oreklle« » -ačnn eopet HRANILNE KNJJZiCE iiestue hranilnice in Ljud «ke oosojilnlee 149-16 Kmečko zaščito vse pose. informacije, obračune in revizije za upniKe ln do žniSn znižoo dolgov Vam strokovno zaaovo Ijivo urrdi Komercijal aa pisarna Lojze Zaje LJubljajia. G.edailška ui. 7. (Za odgovor pn ložlte znamke Din 5 —i 265-16 Vlogo Kmeidcega hraniln«g» Is poeojiinetgm dom« r Ljubljani cca 82.000 i>Dn, prodam. Cena po dogOTroru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 81634-16 Družabnika s kapitalom Din 300.000 do 500.000, sprejmem za sodelovanje v podjetju. Ponudbe na ogl. odd.. Jutra pod »Poštena in zanesljiva družabnika«. 91773-18 Kdo posodi bofljfcerau obrtniku o.000 Kn za dogotovitev hi^e. katera je sedaj vredna Din 70.0nn. za dobo 3 let. Plačam visoke obresti ter nudim intabulacijo na prvo m."sto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nujna pomoč«. 31786-116 Novo naselje - nova gostilna na najlepši izletniški prometni točki, poleg bano-vinske ceste, pol ure od vele-tovorne Javornik - Je-s^e*1, išče diružabnika^oo). Gostilna na Kočni. Mašiti se istntam. Potreben kapital do 30.000 Din. — tem večji dohodek. 81792-TI6 Poravnave plačanja dolgov posredovnnia kreditov ln gotovine na hnanilne knjižice, naložbe kapitala ftndi hranilnih vlogi. zaščitne ureditve, davčne napovedi. kn.i'ST0-vodstvene revizije, bilance :n vse druge trgovsko gospodarske posl- izv"de in Izvedeniška mnenja oddaja koncpsiinn;T»n« Trgovsko-gospodarska noslovalnica v Liliblianl. Cesta 29 oktobra T!;moka "iesta) št. 7 'Ja pismena pojasnila znamk e\ 31S94-16 ; n p « f>'n za 5;fro dajanje nasl-ova " Din Najmanjši tnessk 17 Din Pozor Slovenci v Beogradu Ed';na siloven?>ka luksuzna pptkairna v Beogradu je v Krunski ulici blizu katoliške cerkve, v kateri morete dobiti zemlje, vsakovrstno pecivo in kruh. Da ugodim stnnkum. bom za Božič pekel potic«. — Se priporoča Anton Freska*. 31754-30 Opomba: Na »zlato nedeljo« dne 20. t. m. bo naša trgovina cel dan odprta. Kupcem iz Slovenije, ld kupijo ta dan aparat v naši trgovini, povrnemo vožnjo v Ljubljano in nazaj. ob radijskem aparata so dvojna radost. Odločit« se zato takoj a nakupu Obiščite te dni našo trgovino, ld je največja t Sloveniji V zalogi imamo stalno nad 300 aparatov najboljših svetovnih znamk, zate imate veliko izbiro. reg. zadr. z o. z, v LJubljani, Miklošičeva cesta 7« tet 3190 Družabnika % aktivnim sodelovanjem in kapitalom ea. 300.(M>i.-za v Dravski banovini dobro vpeljano industrijo sprejmem s. 1. januarjem lft::i7. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Rentabilno podjetje«. 3'.835-:<> Hranilne vloge Kmetskega hranilnega in posoiilnega doma več sto-tisoč se proda ali zamenja za hranilne knjižice Mestne ali Ljudske posojilni-e ljubljanske. Prodajo se tudi vloge Kmetske posojilnice v večjih zneskih. Trg. ag. za bančne in kreditne posle Al. Planinšek Ljubljana. Beethovnova ul. 14./L Telefon 35-10. 31755-16 ia šifro al; dajanje naslrva i Din Najmanjš1 tnesek 17 Din Gostilno oddam v najem, blizu glavnega kolodvora v Ljubljani, na zelo prometni točki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31989-17 Dobroidočo kavarno dam v nevero 1. januarja zaradi bolezni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31752-17 Brezkonkurenčno kovačnico oddam v najem pod ugodnimi poboji. Ankel«. Sv. Ana. Tržič. 31731-17 .i. '»H, ,ift ■ l»'i '.i 4'fr» al lajanj* naslov« r Din Va'maniS tnesek <•? rHn Lokal na Tyrševi ee«ti št. 3>>. oddamo i. februarja. Informacije pri hišniku. 31808-119 Lokal lep. poceni oddam. Pior j antika 1. 32006-19 Pisarniške prostore rv'iT>rarne tudi za fineišo obrt. odda zavarovalnica >T>unav# v svoji palači no Aleksandrovi cesti. Tnfor-pi,-]. ■' * p istntam v družben' pisarni. 31890-1® Beseda IJu. ta v -k r& Vfro »I- laianje 5 Din Na;man iS' »nin 5000—10.000. usrodno prpvzampm. Ponudbe na offl. odd. Jntra pod 5000— 'sO.ftOO«. 3:(Ti5-16 Posojilo 150.000 Din iščem na novo dvonadstropno hiišo v Ljubljani, vredno ft00."00. vkn'ižba na T. mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varn^«. 31018-16 Zadeve kmečke zaščite urejuje. Gospodarska pisarna. Ljubljana. Selenbur-gova 7/1. 31917^1« loka! 7-a trnl5l tnwV 17 Din 3-sobno stanovanje mirno, takoj oddam. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Skoro center«. 31015-31 4-sobno stanovanje udobno, s kopalnico, oddam. — Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »Bežigrad«. Ugodno za zdravnika ali slično. 31614-31 Stanovanje trisobno, podstrešno in trisobno visokopritlično, oddam: prvo januarja, drugo februarja. Vprašati hišnico Slomškova 7. 33088-31 Trisobno stanovanje solnčno, komfortno, oddam za 1.200 Din. inklu-zivno centralno kurjavo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31998 21 Dobroidočo trgovino z mešanim blagom, auto— prevoz pražene kave. na prometni točki v bližini Graz-a oddamo pod zelo ugodnim pogoji v najem ali prodamo. Ponudbe na ogl. ugodnimi pogoji v najem ali prilika. 31904-:!ft Brivnico na križišču cest, poleg tovarne oddam pod ugodnimi pogoji, pozneje mogoče tudi prodam zaradi starosti. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Redka ugodna prilika«. 31915-19 Vila Amerika enonadst.ropna, nova hišo. vili slična, z lokalom, vse moderno sezidano, lasten vodovod, gospodarsko poslopje. dva vrta. sadonos-nik. 27 arov 90 kv. m zemljišča, pripravna za trgovino. za zdravnika, tudi za letoviče, v vinorodnem kraju, naprodaj. Vzamem tudi posojilo na prvo mesto. Stojan Josip Pišece št. 18. STez Brežice. 318111-20 Trgovska hiša na prometni toftki v Ljubljani naprodaj. Dopise na osfl. odd. Jutra T>od »Ugodna redka prilika.« 31931-20 V okolici Celja naprodaj nova hiša z velikim vrtom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. H1S27-20 Stanovanje 3-sotmo. z vsemi pritiklina-mi oddam v Pražakorj ul. štv. 10. za 1. feb-unr. Več se izve pr; g. A. SaTabon, Zaloška cesta štv. j. 31678-31 Samsko stanovanje s kopalnico odda zavarovalnica »Dunav« v svoji palači na Aleksandrovi n. Informacije istotam r družbeni pisarni. 318»!-211 Stanovanje solnčno in komfortno s centralno kurjavo in vrtom primerno za samea z eo-spodinjstvom a'i rodbino oseb. oddam dobro si-tuirani stranki s 1. februarjem v bližin' univerze. Ponudbe na ogl. odd. Jutra !«vi »Tsoč«. 31879-31 Stanovanje 3 sob krasno, solnčno. komfortno. kopalnica, v strogem centru, oddam takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mnde no«. 3ie> «-21 Trisobno stanovanje s kopanico ln velko kuhinjo oddam za februar. Nas'ov v vseh poel. Jutra. 31974-21 Dvosob. stanovanje solnčno. izpraznjeno s kabinetom tudi brez, oddam januarja ali februarja. Istotam eno-•*>bno razredno oddam marca. Trnovski pri etan 40, poleg zapornice. 31956 21 Trisobno stanovanje komfortno, oddam za Bežigradom za februar ali pozneje. — Vprašati Tyr-ševa 82, v trgovini. 31947-21 Trisobno stanovanje na Tjrševi cesti št. 29/II, takoj oddam. Vprašati pri Gospodarski zvezi. 31966-21 Stanovanje na Kodeljevem 2 sobe, kabinet ln kuhinja ter vse pritlkltne takoj oddam. Žierjavova uL (podaljšek Slomškove), Vila Lina. JI952-21 Štirisobno stanovanje z vsem komfortom oddam v vili m-dl merta s 1. februarjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »3006.« 31913 21 Dvoje stanovanj onooobno in dvoeobno, prostorni, takoj poeeni odda Tribuč, Olince, Tržaška 6, telefon 2605. 30908-91 Parketirano stanovanje sofočno, eent-er, ena velika soba m kabinet « pritikli-nami oddam takoj. Stari trg 7/L S! 877-31 Opremljeno sobo sredi mesta, eolntno. pot^bnl vhod z etopnjic elektr. razsvetljavo in z lončeno pečjo oddam 1. Januarja. Prečna uil-ca 8. 32020 23 2 sobi opremljeni ali pmml e posebnim vhodom, v centru, L nadetropje. souporaba kopalnice, te lefon, oddam. Naulor v vseh poel. Jutra. 31999 23 Zračno sobo oddam ali p« sprejmem sostanovalko. Takoj ali pozneje. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 31941-23 Prazno sobo s kabinetom oddam t L januarjem. Ploterčn ikora ul. 2VII. S1B00-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, t eesa- tru. oddam dvesn« bolema osebama. Narior v veeh poslovalnicah Jutra. 33091-88 Gospodični oddam scp. lepo sobico z uporabo kopalnice is dobro domačo hrano. Cesta v Rožno dolino 9. 32012-23 Dvosob. stanovanje pritiklmami, oddam v nori hiši poleg gorenjskega kolodvora. Vprašati pri hišniku v Medvedovi ulici 1. 81758-21 Dvosob. stanovanje solnčno. t vrtom, oddam mirni stranki za 1. februar eventualno prej. Rožna dolina, Cesta VIL, štev. 28, Pod rožnik. 81905-31 Dvosob. stanovanje solnčno z vs«mi pritikli nami blizu banovine oddam. Informacije, Tobačna nI. 6 31873-91 Stanovanja Beseda 1 Din davek 8 Din za šifro alj dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnewk 17 Din. Dvosob. stanovanje z vsemi pritiklinami išče mirna stranka dveh odraslih os"b za 1. februar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redno plačuiem«. 31453-31» Dvosob. stanovanje s pritiklinami, event. t garažo, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »21102«. 31813-Sla Sobo odd& Reseda 1 Din. davek 3 Din za Jifrn ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Sobo opremljeno ali prazno, oddam takoj pri »Zvezdi« dvema gospodoma. F,vent. večerja, zajtrk. — Poseben vhod. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32021-23 Sobo v contru. oddam « meseč no 2P)0 Din. Naslov v vseh i>oslovalnicah Jutra. 31*599-28 Lepo solnčno sobo v novi hiši, s kopalnico in l>osebnim vhodom, oddam dvema boljšima osebam«. Ilirska ulica 8/1. levo. 31800-23 Separirano sobo oddam got-podu v tredi-ni mesta si. Januarjem b-totam sprejmem go spodlčno kot so6ta.no va.ko v prijazno sobo -elektrika! Nasov v vseh posl. Jutra 32011-23 Svetlo sobo lepo. veliko, takoj oddam a'1 1. januarja ene mu ali dvema gospodoma z vso oskrbo. Istotam eprej mera več na dobro domačo hrano Naslov v vt^h pos1. Jutra. 32022-23 Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik Lepo sobo z 1 ali 2 posteljama, red o čisto, separirano oddam s 1. ali 15. I. Stari trg 4/1. 32013-23 Sobo prAHi* tli opremljeno, v bližini univerze, poseben vhod s stopnjiJča. oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra. Separirano sobo lepo in solnčno, oddam 9 osebam. Naslov ▼ veefc poslovalnicah Jutr*. _ 8BOOO-S3 Prazno sobo a po*ebirliu vhodom ln pred sol »o t vtli oddam samostojni co^pej. Cesta na Rožnik štv. 43. 83886-83 Sobo « posebnim vhodom oddam boljšemu gospodo aili gdč. Komeaskega 16. priti, levo. 3" 839-23 Sobo tapo, «pr«nljew> • ai4 br*3 »dnann bliaa obrtne m tehnične šol«. Nadov r vseh pori. Jutra. 8® O« Dve solnčni sobi na«iprotl banovine oddam z affl. brez oskrbe z& Januar. Na*flov v tral&l ,Oo^>oovetska 7. 31953-23 Opremljeno sobo strogo separirano b eno »11 dvema posteljama, od dam bolja stranki. Naslov ▼ weh pocl. Jutra. 31924 23 Prazno sobo «Man. Oopei* VJE. Lepo sobo opremi jeno, oddam Vrf.ffi osebi. Fflgnerjerv« rf. 13, H. md., v. 16. 817IH9-S9 Solnčno sobo vofflco. oddem bfJjSemn f>- spodn. Maitatrova ul. T4. Dva gospoda ali gospodične sprejmem na stanovanje.— Tržaška 5, mlekarn? 31«76-53 Prazno sobo lepo, veliko s poseb. vhodom oddam. Fri&kovec 6. 31?>?7-23 Opremljeno sobo lepo takoj oddam. Naslon v vseh posl. Jutra. 31e na ogl. odd Jutra pod šifvo »Naitančna navodila«. 81S«V9P*» Vnaka tteeeda Si> P* j iavek S T>in, m Ktro »T lajanj« naslova 6 Wr. » Dta Izvanredno dober Ilkei Vui na Va6«a d*«i*u aM pa 'laan neee^l proti maii odSkodrH«»L P» rmdb« na ogl. odd. pod »Zla«* kaptj»«. ZIMSKE_ SDKN«E DolJSe vrste, t Hubertus nepre-[ močljiv 250 Din. perilo is rt j praktična obiJulS-la nudi po re-| klamnlh e e a a h P R E S K E B, , Petra e. 14. Najlepša Božična darila violine od Din gltare od Din 120.-otrofike har-monfke od Dto >Hohner« hftrroanfka, tam buri c« ln vsa draga glasbila najceneja pri M. MODIC LJUBLJANA, Kopitarjeva 4. Mlada gospa išče pri boTJSl družini sobo e hrano ln z vso oOcrbo za Januar. Cenj. ponudbe pod značko »V mestu« na og5. odd. Jutra. 31973-23a Čedno sobo s komforfrrn. bli^u bobi+r* išče zdravnik. Ponulhe na Orli. odd. Jntra pod šifro »Lerpa eoba«. S17W-93a Akademik iiSčfl mimo sobo v eentm. Ponudbe pod »Stalen« na ogl. odd. Jutra. liHfpirmačijt Opozorilo Opozarjam, da nisem plačnik dolgov svoje žene Elizabete Baloh in bom proti vsakomur, kdor bo od nje kupoval mojo lastnino, — sodno postopal. — Baloh Franc, Koste. Žirovnica. 31763-31 Nabavite rt Se V! lep akvarij s tropičnimi rlMcmnl za Božič. R. BELOSEV1C, Zagreh, Dežmanova t. TELKir Ui\ 25—0T Premog, drva, oglje nadi najugodneje Kačič Franfa Celovška c. 67, Slika, (poleg stare cerkve) domsbe že od 150 Din naprej, rokavice, nogavice, predpasnfke in moške srajce, kravate in drugo manufaktumo blago dobite pri splošno znani najcenejši trgovini I. TOHlŠiC, Sv. Psfra cesta 38 ZAVESE linolej, tekače, posteljne odeje, perje, pnh, blago za tapeciranje, žimo, volno, canelio-modroce ima žimo, volno, cauchmodroce ima Izdelava zaves in polaganje linoleja kupcem blaga za nizko odškodnino na razpolago. R. Sever, Marijin trg 2 »JUTRO« 51 799 ■ 19 JWJeIJi. 2B. JDH WSLi B«sem davek 8 Din ia 5(ro »li dajanj« naslova 6 Din. Najmanjši ineeek 17 Din. Zlima, zima • • • Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket Serija A« za moško, žensko, posteljno, namizno-perilo in rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, fia nel za pijame in bar-hentov za obleke ter > Paket Serija Z« z vsebino 8 m blaga za J zimsko suknjo ali ženski plašč, moško obleko ali damskj kostum poštnine prosto samo Din 121.—. Dalje novi špecijalni paket »Original Kosmos D« z vsebino 19 do 25 m najfinejših p 1 j a ni a f 1 a n e U modnih bar-hentov za obleke in bluze ter toplega moškega In ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148.— vse poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite, dokler je šs zaloga pn E.AZPOSILJ ALNIC1 t »KOSMOS" ftlABIEOR, Dvofakova cesta S t. 1 v jes-eua £ L>m; 1av?k 3 D-n, sa dajanje iajanje naslova 5 Din. aajmanjši tnesek 30 Din Ločenec posestnik lepe hiše l rt-tom želi znanji z vpoko-jenko ali slično ne nad 32 let. Slika zaželjena. — Dopise na podr. Jutra, Maribor pod »Skupno gospodarstvo«. 32015-25 Soliden trgovec ieH parofrrti trgovsko Izobraženo gospodično do 34 let, x dot-" za povoJanje trgovine. Dopise s sl:ko, ki »e vme. na podružnico Jutra Maribor pod »Dickr-e-cija sa-jainčenat. Uj -i iii^f bca';bn, zx dajanje Eituova 6 Din, najinanjai najmanjši znesek 2ti i>in jftazdrto Marjeta 31S84-i4 Dve gospodični i»-ii-t* tua-nja i dvoma go-efr-otioisa srednjih 1-et v avrho dopisovanja, Prod-ao»t imajo državni nastav-Cenj. ponudbe na ortd. Jutra pod šifro »Sf.roga diskretnost št. B30c.' 31810-34 Prijateljstvo pismo! 318C&-« Gospodična ii ee je volila v nedeljo porpojiine t vlakom ia Ljubljane v Trbovlje v družbi dveh gospodov in ki je delala ročno delo, prosi gospod. ki je sedel vis-a-v-.s nj-«4, ako je poznanstvo mogoč«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Simpatija c. 31678-34 Odlično, vestno in diskretno posTOitojj-MTi« f-nnitve io mo žitve boljših krogov. Ima mo veliko izbiro odličnih part.jj ob°.h spolov. Informativne prospekte razpoši-zna.ml—&< 1-et, radi zabave. — Ce-nj. dopiso na ogl. odd. Jutra p«l »br. 777«. 31S10-34 Kulturni pregled »Jugoslovenski turista« je s pravkar izi-šio 11—12. številko zaključil četrti letnik. V obilno ilustriranem in vzorno natisnjenem zvezku (tisk Narodne tiskarne) so med drugim izišli članki dr. Kudolfa Mama »Jugoslavija klico tudi v zimi«, »Zima u Gor-skom lvotnru«, odgovori ca vprašanja o letošnji sezoni v slovenskih turističnih krajih iBled, Ce'je, Dobrna, Kranjska gora, Laško, Rimske toplice, Rogaška Slatina, Slatina Radenci in Toplice pri Novem mestu). Boris Riliteršič je prispeval članek »Pomen športa za teiesni razvoj naroda«, Vladimir Regally piše o zimskih motivih- iz Kranjske gore in Planice, Vinko Antič o belem športu na našem Jugu. Jože Zupančič o pov-zdigi tujskega prometa na Dolenjskem, Lojze JStrašnik o Pohorju in njegovih planinskih domovih, VI. Regally o Sv. Lovrencu na Pohorju, Zivko Vekarič o samostanu sv. Jakova v Dubrovniku, Mirko Pevalek o smučanju, sankanju in bokeju, VI. Regallv o delu Ljubljane za tujski promet in. o Gospi Sveti na Koroškem. Kakor je videti, je velik del številke odmerjen za propagando slovenskih krajev. Urednika revije sta prof. Frano Violič in Vladimir Regallj. Astronomski čisopis »Saturn« izhaja že drugo leto v izdaji Astronomskega društva v Beogradu in v redakciji ar. Vojislava J. Gnijiča. Mesečno izhajajoča revija združuje popularno in strokovno vsebino in goji poleg astronomije še meteorologijo, geofiziko in geodezijo. V pravkar izišli, 11—12. Številki, ki zaključuje drugi letnik, prinaša med drugim poljudno predavanje dr. Stj. Mohorovičiča o notranjosti zemlje, prevod članka Gabrielle Flammarionove o stoletnici odkritja helija N. Lockiera, dalje članek Gjorgja Nikoliča o koledaru in nadaljevanje prevoda Kleinovih »Astronomische Abende« Marsikaj zanimivega je v Pregledu in novostih. Ob koncu je tabela s pregledom gibanja temperature v mesecu oktobru 1936. »Saturn« bo tudi pri nas zanimal prijatelje astronomije. Stane Din 60.— na leto in se naroča pri upravi, Beograd Miloša Pocer-ea 16. UULJLJLJUL)L,UULOJLJt-OJLJ! H i B B S 3 1 IL-ILJ ENSERIRAJTE V „JUTRU"! • 9 MPršcttsfoa stoji fttattdard Suvati Jng®siavensko Standard Electric Company a. d. BFOGRAD — KRALJA ALEKSANDRA ul. 17. ZASTOPNIK: »HK^BT) LJUBLJANA — KONGRESNI TRG 8, Božično iznenadenje AH zamorete verjeti, da dobite ta Izredno dober radijski aparat BELL po taH ceni 4 in 1 elektronski Saper Bell 537 »in 4*074»'- ali pa naplačilo Din 500.— in 18 obrokov a Din Glavno zastopstvo za Dravsko banovino? BERLET^ LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 8. an pa pri: MEINEL & HEROLD, Maribor, Gosposka ulica 20; ANTON BREMEC, AUTOGARA2A, Celje, Miklošičeva cesta Radiotehnika Franc Jaklič, Kranj in v vseh večjih krajih banovine. ZDRAVILNO VPLIVA NA MISLI IN NA ŽIVCE VI vsi, ki v težkih bojih za obstanek In v velikih skrbeh ne morete poslati svojih misli v čudoviti svet fantazije, se boste ob čitanju velezani mivih knjig iz „Jutrove" knjižnice saj za kratek čas umirili in odpočilj« Na razpolago so naslednje knjige: 1. Jean de la Hire: Eucifer, fantastični roman v šestih delih. 1924. 273 str. Z Mamice Leblanc: Tigrovi zobje. Iz francoščine prevel F. J-o. 1924. 217 str. 3. Veridicus: Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih m tiskanih virih. 1924. 187 str. 4. 'Aleksander Dumas: Zvestoba do groba. (Ea Dame de Monsoreau). Roman. 1925. 419 str. 5. James Oliver Corwood: Onkraj pragozda. Roman. 1925. 129 str. Gustave le Rouge: Misterija. Roman. 1925. 177 str. Oskar Hubicki: Roman zadnjega cesarja Habsburžana. 1926. 320 str. 8. Jack London: Roman treh src. 1926. 433 str. 9. Oevre Richter Frich: Rdeča megla. Roman. 1926. 108 str. 10. Rene la Bruyere: Hektorjev meč. Roman. 1926. 80 str. 11. Zevacco: Papežinja Favsta. Roman. 1927. 194 str. 12 7. O. Corwood: Lov za ženo. Roman, 1927. 194 str. 6. 7. 13. E. G. Seliger — Brat: Ugrabljeni milijoni. Roman ameriškega Jugoslovena. 1927. 291 str. 14. Phillips Oppenheim: Milijonar brez denarja. Roman 19Z7. 92 str. 15. Zane Grey: Železna cesta. Roman. 1929. 219 str. 16. Stanley Weyman: Rdeča kokarda. Roman iz velike revolucije. 19% 233 str. 17. Sinclair — Gluck: Zlati panter. Roman. 1928. 18. Michael Zevacco: V krempljih inkvizicije. Zgodovinski roman. 1929. 462 str. ____ 19. Marcel Priollet: Seržant Diavolo. Roman. 1929. 344 »tt, 20. Emerson Hough: Možje. Roman. 1930. 210 str. 21. Donald Keynhoe: Gusar v oblakih. Letalski roman. 193(1 130 str. 22. Artur Bernede: Belfegor. Pustolovski roman. 1930. 23. Staroslav. Gostilne v stari Ljubljani 24. Melik: Do Bitolia in Ohrida. 25. France Podlipnik: Jelarjevi čuvaji. 26. Frank Heller: Blagajna velikega vojvode. Globoko znižane cene knjigam so sledeče: Posamezne knjige: Broširane Din 10,-Vezane Din 18.— Skupina S knjig: Skupina 10 knjig: Broširane Din 40.— Broširane Din 70.— Vezane Din 70.— Vezane Din 130.-« Izbira poljubna Izbira poljubna ' Nadalje nudimo našo pestro, poljudno znanstveno in zabavno tedensko revijo »Življenje in svet« v zvezkih, za ko mpletne knjige od prve do šeste po Din 20.— za knjigo.ter francoščino za samouke po Din 30.—. V navedenih ce nah je upošteta tudi že poštnina, tako da naročniki knjig ne bodo imeli nobenih drugih izdatkov, knjige bomo takoj odpošiljali, seveda le onim, ki bodo obenem z naročilom nakazali tudi denar. Tudi BOŽIČEK bo otrokom letos znatno cenejši kupoval knjige Za mladino so na razpolago sledeče knjižice, ki prinesejo otrokom poln koš veselja in radosti: 35. 36. 37. 27. Prigode porednega Bobija, 28. Sinko Debelinko, 29. Prigode gospoda Kozamurnika, 30. Janko in Stanko, 31. Skok, Cmok in Joklca, 32. Bratec Branko in sestrica 'Mica, 33. Sambo in Joko, 34. Osel gospoda Kozamurnika, Vrtismrček in šilonoska, Popkins, Jelarjevi čuvaji, Posamezna knjižica stane Din 12.— Pri odjemu s knjig Din 50.— Pri odjemu vseh 11 knjig Din 100.— »Tarzan«, 2 knjigi, L in II. de1, stane sedaj samo Din 30.— Cenjene naročnike knjig prosimo, da točno izpolnijo naročilnice, zlasti naj točno vpišejn številke knjig, ki jih naročijo in čitljiv naslov. Važnn je, da obenem, ko nam bodo vposlal naročilnice, že tudi nakažejo po pošti odpadajoči iznos, tako da bomo mogli knjige hitro in točno razpošiljati. Naročilnice je v kuverti poslati na naslov: Uprav-ništvo »Jutra« v Ljubljani, Knafljeia ul. 5. Upravništvu „JUTRA" Podpisani naročam sledeče knjige: (navedite samo številke knjig) — v Ljubljani Din Vam obenem nakažem po poštni položnici, na poštni ček. račun v Ljubljani, štev. 11842. Knjige pošljite na naslov:-- >JUTRO« Sf. 295 20 HeScSJš. 20. XH. T9XL Želimo ustreči Vašim željam, da se oblečete či z dobro kvaliteto vseh vrst oblačilih lavni kolodvor. I * o o a < o n as X B najcenejše kot sledi: Zimske suknje • . Din 880.—, P rima double suknje . . t . Dtn 680—v Palmeston črne suknje . . Din ££0.—> P rima Palmeston Din 580--> Hubertus nepremočljtv . Dim 290.—> Površni lovski soknjlf » Dtn Trpežne športne obleke . Dtn 840—,, Športne pumparice Din 48—, Športni klobuki . Din S3—, Promenad ni klobuJd . a . Din Športne čepice . Din u--- Športne čepioe čista volna . . Din Ti, » Usnjati suknjiči Nappa . . . . Dta Veterni suknji« . Dtn MU-> Športni suknjiči . Dtn Kamgarn obleke . Din 580.—, Kamgarn £b»ta volna . . Dtn 680—, Puloverji moderni Din Kvalitetne samoveznice najlepši vzorci . Din ES—, Usnjate rokavice Nappa .... Dta Cenejše srajce, flanela .... Dtn 17—, Športne srajce p rima . « , . Dtn SI—, Boljše pubiin orajee . Dtn 48—, 68®.—* 880^—* T80.—« SJtt.—« sn^-t 84®__. 125.—t 48-—. 17 89— 680^—» Z8— 68-—« Ljubliana — Sv. Petra c« £4 0QQ0QQQG)QQQQQQ Najslajša in najboljša krepili« pijača Js BERMET — VINO* črnin* t» FraSfee goro, Sremski Karlovcl — Gostilničarji nodlta to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih; od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinko** Sremski ' Čari ovci, FruSka gora. 0©©©@@OOOOO00(5 FASAM dvojnopoševni brivski aparat t POVIŠANIM pokrovom in britvico » F A S A N - ROSTFRBc Dobi se v finejsih trgovinah CEfll USA3 itdJwQdoye&sWmm um}fasjt zrastejo Ha pfes ostem mestu limsmivi&m^m m« n- VAMEgfoitesaue zjmtiKM&m po dinZOott m* odgc^ahčm^a^ iSMm^mmmi^umMi • ^ :: VftNEfjO. 0% AR | RAZPIS Občina Kapele, srez Brežice razpisuje pragmatično mesto OBČINSKEGA TAJNIKA Šolska izobrazba; 4. razrede srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina Din 5.000.—, ki se položi v gotovini ali s poroštveno zavezo. Prednost imajo prosilci z občinsko ali upravno prakso. Pravilno kolekovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v raku enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu«, pri tej občini. Občinska uprava Kapele, dne 17. XII 1936. mmmmmsmmaamBmemmaB Razglas Naznanja se, da bo OBČINSKI LOV OBČINE ŠT. JURIJ PRI GROSUPLJEM PONOVNO NA NA DRAŽBI, dne 23. decembra 1936, t. j. prihodnjo sredo, pri sreskem načelstvu v Ljubljani. Oddal se bo za vsako ceno. Lovišče je zelo priročno. Leži ob žel. postajah Škofljica, Šmarje Sap, Grosuplje in Predole. Poleg razne divjačine je tudi večji kompleks za race. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□t ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK MEINEUHEROLP O.Z.O.Z. ZAL. ' rsORN/C£ GLASB/L txKxrajaDaaaaaaaaaaaa^^ Razpis službe. Razpisuje ae mesto praktičnega veterinarja za sodni okraj Žužemberk s sedežem v Žužemberku. Ponuja se začasno pomoč od Din 800.— na mesec. Mesto bo v bodočem proračunskem letu dozdevno prag* matizirano in podeljeno v Žužemberku nastanjenemu praktičnem« veterinarju, ako se bo izkazal kot marljiv in sposoben veščak. Prijave, opremljene s potrebnimi osebnimi spisi, naj se vpo§» ljejo občini Žužemberk do 15. januarja 1937. Uprava občine Žužemberk, dne 9. decembra 1936. Urejuje Davorin Ravijen, — Izdaja sa konzorcij »Jutra* Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d, feot tiskarnarja Fran Jeram — Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak «— X Ljubljani*