1 petek, 18. oktobra 2024 Prva Časopis občine Kamnik, 18. oktobra 2024, leto 9, številka 18 Obnavljajo kulturno dediščino Mladi bralci na kongresu v Trstu Na povabilo slovenske sekcije IBBY (mednarodne zveze za mladinsko književnost), njene predsednice Tine Bilban in koordinatorice Špele Frlic, je sedem učencev Osnovne šole Toma Brejca obiskalo mednarodni kongres IBBY, ki je pred kratkim potekal v Trstu. Občina se je lotila vzdrževalnih del dveh pomembnih elementov kamniške etnografske dediščine – Budnarjeve domačije v Palovčah in Preskarjeve bajte na Veliki planini. Za oba objekta si želijo najti tudi upravljavca, a je zanimanja malo. Marta Grkman Repolusk Aleš Senožetnik Kamnik – Dela na Budnarje­ vi muzejski hiši so se začela prejšnji teden in bodo pred­ vidoma potekala do sredine novembra. Kot so nam spo­ ročili s kamniške občinske uprave, so namreč objekt pregledali s strokovno služ­ bo kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in se dogovorili, da v letošnjem letu sanirajo nadstrešek na južni strani objekta, kjer bodo zamenjali skodle, ki so v slabem sta­ nju, po potrebi pa bodo za­ menjali tudi del lesene kon­ strukcije. »Poleg prekrivanja dela strehe se bo izvedla sa­ nacija stropa oziroma tal v mansardi, ker je zaradi za­ makanja v spodnji prostor – izbo treba škodo takoj sani­ rati ter preprečiti zamaka­ nje,« so nam še pojasnili na občinski upravi, kjer dodaja­ Obnovili bodo tudi stopnišče in gank. / Foto: Aleš Senožetnik kamniški občinski upravi in dodali: »Zato bo treba v pri­ hodnje verjetno pripraviti načrt upravljanja objekta in zagotoviti sredstva za zaposli­ tev strokovne osebe, ki bo v okviru Medobčinskega mu­ kar nekaj tujih gostov. »Zani­ manje za Budnarjevo doma­ čijo je precejšnje, posebno tujcem obisk pristne domači­ je s črno kuhinjo predstavlja zanimivo in avtentično izkuš­ njo,« nam je povedal Ugov­ jo, da bo zaradi tega čim prej treba sanirati tudi tla v man­ sardi. Poleg tega bodo opra­ vili še manjša popravila lese­ nih delov, med drugim ogra­ jo na ganku in prag. Občina Kamnik je sicer v proračunu za letošnje leto za nujna vzdrževalna dela zagotovila 25 tisoč evrov. Budnarjeva domačija je edin­ stven živi muzej, ki omogoča vpogled v življenje naših pred­ nikov. Objekt je od konca 60. let prejšnjega stoletja spome­ niško zaščiten, od srede 80. let pa je v lasti Občine Ka­ mnik. Dosedanji upravljavec, Turi­ stično društvo Kamn'k, se le­ tos ni več prijavil na objavljen razpis Občine Kamnik. »Čla­ ni turističnega društva smo skoraj 20 let skrbeli za doma­ čijo in zagotavljali program. Lani pa smo bili zaradi po­ manjkanja članstva primora­ ni sprejeti odločitev, da se na razpis za letošnje leto ne pri­ javimo,« nam je pojasnil predsednik društva Grega Ugovšek, ki dodaja, da še naprej sodelujejo z občino pri iskanju rešitev za objekt, ki je zanimiv tudi z vidika tu­ ristične ponudbe. Tudi v letošnjem letu jo je obiskalo šek, ki verjame, da interes za ponovno oživitev skoraj šti­ risto let stare domačije obsta­ ja in se bo našel kdo, ki bo zgodbo peljal naprej. »Objekt trenutno nima upravljavca, saj na letošnji razpis nismo prejeli nobene prijave,« so potrdili tudi na zeja Kamnik (katerega del je tudi Budnarjeva muzejska hiša) skrbela za materialni in vsebinski del tega enkratnega zgodovinsko avtentičnega primera stanovanjskega objekta.« OBČINSKE NOVICE KULTURA ZANIMIVOSTI ŠPORT Priprave na praznični mesec Eseji kot hrana za dušo Z dušo za dušo in povezovanje Triatlonski jubilej Pretekli teden je potekalo srečanje s ponudniki v kamniškem mestnem jedru, namenjeno predstavitvi in sooblikovanju dogajanja v centru mesta zadnji mesec v letu. Helena Koder, letošnja prejemnica Rožančeve nagrade za najboljše esejistično delo, ki po rodu izhaja iz Kamnika, je predstavila svojo prvo knjigo Krošnja z neznanimi sadeži. V čudovitem prostoru modnega ateljeja Lare Bernot je bil prvi od družabnih kulturnih dogodkov, ki so ga naslovili Z dušo za dušo. Prva tekma v triatlonu je bila v Sloveniji leta 1984 na Bledu. Jubilej so zaznamovali v sklopu 22. Triglav triatlona Bled, ki poteka v organizaciji TK Trisport Kamnik. Stran 3 Stran 7 Stran 8 Na Budnarjevi domačiji bodo letos sanirali nadstrešek na južni strani objekta, kjer bodo zamenjali skodle, ki so v slabem stanju, in po potrebi zamenjali tudi del lesene konstrukcije. Neža grkman s-p-., Zavestno gibanje, Jenkova ulica 2, Kranj Domačija trenutno nima upravljavca, saj na razpis Občina Kamnik ni prejela nobene prijave. Zato v prihodnje razmišljajo o pripravi načrta upravljanja objekta in zagotovitvi sredstev za zaposlitev strokovne osebe. Trst – Učenki Špela Štrum­ belj in Asja Ogrizek sta v družbi mladih bralcev iz Av­ strije, Nemčije in Italije na okrogli mizi osrednjega pri­ zorišča mednarodnega kon­ gresa IBBY v Trstu zastopali Slovenijo, Kamnik ter Osnovno šolo Toma Brejca s svojimi razmišljanji o knji­ gah, pomenu branja danes in v prihodnosti ter predsta­ vili nepogrešljive bralne zglede in projekte.  9. stran Kranjska cesta 3a, Kamnik T: 01 831 04 81 I 051 399 577 www.pohistvo-dabor.si  3. stran Stran 10 VAŠ NAJBLIŽJI SALON KUHINJE, VGRADNE OMARE PO MERI, DNEVNE SOBE, SPALNICE, OTROŠKE SOBE, PREDSOBE 2 petek, 18. oktobra 2024 Občinske novice Krepijo vrline gasilstva Rušenje šole novembra Aleš Senožetnik Kamnik – Občina Kamnik je v preteklem tednu z družbo Žuran, podpisala pogodbo za rušenje starega objekta OŠ Frana Albrehta. Kot pojasnjujejo na kamniški občinski upravi, uvedbo v delo in začetek pripravljalnih del za rušenje načrtujejo predvidoma v drugem tednu novembra. Rušenje bo predvidoma potekalo 75 dni od uvedbe v delo, pri tem pa bo treba za- Gasilska zveza Kamnik je prvo oktobrsko soboto organizirala regijsko gasilsko tekmovanje za mladino, medtem ko je že septembra Prostovoljno gasilsko društvo Duplica pripravilo 20. srečanje veterank in veteranov kamniške gasilske zveze. ščititi obstoječe objekte v bližini – športno dvorano ter lamelo A nove Osnovne šole Frana Albrehta. Hkrati bo treba urediti tudi varne poti v neposredni bližini delovišča. Vrednost del po pogodbi znaša slabih 304 tisoč evrov z davkom na dodano vrednost. Na delu stare šolske stavbe se bo jeseni začela tudi gradnja zunanjih športnih in parkovnih površin med šolama Frana Albrehta in Toma Brejca. Maša Likosar Mekinje, Stahovica – Na regijskem gasilskem tekmovanju za mladino, ki je potekalo na Stadionu prijateljstva v Mekinjah, se je pomerilo skupno 63 enot, med njimi 21 ekip pionirjev, 14 ekip pionirk, 19 ekip mladincev in 9 ekip mladink. Pionirji in pionirke so tekmovali v vaji z vedrovko, štafeti na 400 metrov z ovirami ter v razvrščanju, medtem ko so mladinci in mladinke prav tako nastopili v štafeti in razvrščanju, preizkusili pa so se še v vaji z ovirami. Najboljše tri enote v vsaki kategoriji so si poleg medalj in pokalov prislužile še vstopnico za udeležbo na državnem gasilskem tekmovanju, ki bo potekalo prihodnje leto. V kategoriji pionirk so to PGD Zgornji Tuhinj, PGD Dole in PGD Rova, med pionirji pa PGD Šmartno v Tuhinju, PGD Vrhpolje in PGD Dob. Pri mladinkah so se najbolje odrezale ekipe PGD Zgornji Tuhinj, PGD Rova in PGD Dole, pri mladincih pa PGD Šmartno v Tuhinju, PGD Zgornji Tuhinj in PGD Dob. Zaradi velikega števila ekip pionirjev si je udeležbo na državnem tekmovanju prislužilo tudi PGD Primskovo. Ob odprtju tekmovanja sta zbrane nagovorila poveljnik Občinskega štaba Civilne zaščite Kamnik Tomaž Zabavnik in predsednica Gasilske zveze Kamnik Simona Staro šolsko poslopje bodo porušili. / Foto: Gorazd Kavčič Obvestilo o možnosti dodelitve sredstev za obnovo po poplavah avgusta 2023 Občina Kamnik in Tehnična pisarna Kamnik obveščata, da tisti oškodovanci v lanskih poplavah, katerih ocenjena škoda v aplikaciji Ajda ni presegla 6.000 evrov, lahko dobijo denarna sredstva za obnovo na naslednji način: 2. oškodovanci bodo z Ministrstva za naravne vire in prostor na dom prejeli obvestilo o možnosti dodelitve sredstev za obnovo; na Ministrstvo za naravne vire in prostor se v postopek vključijo s pisnim zaprosilom (prošnjo), ki ga posredujejo na gp.mnvp@gov.si ali po pošti na naslov: Ministrstvo za naravne vire in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana. Poseben obrazec ni predviden. V primeru dodatnih informacij glede ocenjene škode se občani lahko obrnejo na Tehnično pisarno Kamnik na telefonsko številko 030 963 034 ali po elektronski pošti na naslov tehnicna.pisarna@kamnik.si oziroma dodatne informacije najdejo na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si. ODGOVOrNI ureDNIK: Aleš Senožetnik ales.senozetnik@g-glas.si NameStNIca ODGOVOrNeGa ureDNIKa: Maša Likosar masa.likosar@g-glas.si OGlaSNO tržeNje: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZahVale, OSmrtNIce, NarOČNINe: osmrtnice@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KamNIČaN-Ka (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko na naslov: kamnican@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2024 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 8. novembra 2024, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 31. oktobra 2024. Veterani predali prapor Predzadnji petek v septembru je pri Kinološkem društvu Kamnik potekalo 20. srečanje veterank in veteranov Gasilske zveze Kamnik, na katerem se je zbralo približno sto gasilskih veteranov iz 12 prostovoljnih gasilskih društev. Postroju vseh udeležencev je sledila predaja prapora, ki so ga veterani PGD Šmartno v Tuhinju izročili veteranom PGD Duplica. Po uradnem delu so se zbrani ekipno in individualno pomerili v različnih gasilskih in športnih disciplinah. Tekmovali so lahko vsi gasilci, starejši od 58 let, in gasilke, starejše od 48 let. V gasilskih igrah so se tekmovalci preizkusili v metanju reševalne vrvi, metanju C-cevi in zbijanju tarče z vedrovko. Športni del pa je vključeval zbijanje piramide iz desetih praznih pločevink, metanje petih puščic v Na 20. srečanju veterank in veteranov Gasilske zveze Kamnik / Foto: arhiv Občine Kamnik regijsko gasilsko tekmovanje za pionirke, pionirje, mladinke in mladince / Foto: arhiv Občine Kamnik tarčo in metanje desetih obročev na pritrjeni ročnik. Najboljše ekipe so bile nagrajene s pokali, najboljši posamezniki pa z medaljami. Srečanja so se udeležili tudi poveljnik Občinskega štaba Civilne zaščite Kamnik Tomaž Zabavnik, predsednik veteranov regije Ljubljana III Anton Prelesnik in vodja veteranov Gasilske zveze Kamnik Janez Repanšek. Ob dnevu duševnega zdravja »Svetovni dan duševnega zdravja nas opominja, da skrb za duševno zdravje ni zgolj enkraten cilj, temveč proces, ki ga moramo negovati vsak dan,« poudarjajo na Občini Kamnik. www.kamnik.si 1. Oblak, ki je poudarila, da tovrstna tekmovanja prispevajo k pridobivanju znanj za delovanje v gasilskih društvih. Zaključne prireditve in razglasitve rezultatov se je udeležil tudi kamniški župan Matej Slapar, ki je opozoril na pomen vrlin gasilstva – sodelovanja, dela v skupnosti in medsebojne pomoči. Ob tem je izrazil hvaležnost vsem gasilskim enotam, ki skrbijo za krepitev teh vrednot in gradijo zdravo jedro gasilstva. Maša Likosar Kamnik – Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga zaznamujemo 10. oktobra, sta Dnevni center Štacjon in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik organizirala dogodek, ki je bil namenjen ozaveščanju o pomenu duševnega zdravja. Strokovnjaki z različnih področij duševnega zdravja so predstavili programe, ki jih izvajajo za pomoč ljudem s težavami na tem področju. Sodelovali so strokovni delavci Dnevnega centra Štacjon, predstavniki Centra za duševno zdravje odraslih Domžale ter koordinator obravnave v skupnosti. Avtorica knjige Pssst – a si nova? Klavdija Dajč je opisala svojo izkušnjo spopadanja z depresijo ter opisala pot do Dogodek ob svetovnem dnevu duševnega zdravja je potekal v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik. / Foto: arhiv Občine Kamnik okrevanja, svoje zgodbe pa so delili uporabniki Dnevnega centra Štacjon, ki deluje pod okriljem CSD Osrednja Slovenija – vzhod, enota Kamnik, in je namenjen osebam s težavami v duševnem zdravju. Center nudi varen prostor za dnevno bivanje ter omogoča sodelovanje v različnih dejavnostih, ki spodbujajo samostojnost in socialno vključenost. Poleg tega nudi tudi individualno podporo pri reševanju osebnih stisk. Njegovo poslanstvo je krepitev veščin uporabnikov ter spodbujanje njihovega aktivnega vključevanja v skupnost. Dogodka se je udeležila tudi kamniška podžupanja Romana Učakar, ki je poudarila pomen odprtega dialoga in neobsojanja pri obravnavi tem, povezanih z duševnim zdravjem, ter izrazila svojo podporo takšnim prizadevanjem. »Dogodek nas je spomnil, kako pomembno je, da se o duševnem zdravju pogovarjamo odprto in sočutno. Le skupaj, s skupnostno podporo in odpravljanjem stigme lahko ustvarimo družbo, kjer nihče ni prezrt in kjer ima vsakdo dostop do potrebne pomoči,« so ob tem še zapisali na kamniški občini. 3 petek, 18. oktobra 2024 Občinske novice Pretekli teden je potekalo srečanje s ponudniki v kamniškem mestnem jedru, namenjeno predstavitvi in sooblikovanju dogajanja v središču mesta zadnji mesec v letu. V izmenjavi mnenj in pobud so se sogovorniki dotaknili še nekaterih drugih tem. Kamnik – Na srečanje sta povabila Občina Kamnik na čelu z županom Matejem Slaparjem ter kamniški zavod za turizem in šport z direktorjem Luko Svetcem, ki je obelodanil načrte za praznični december v mestnem jedru. Kot je napovedal, se bo začel z odprtjem drsališča in prižigom lučk na prvi decembrski dan. Popestriti ga nameravajo še s presenečenjem in Božičkovim nabiralnikom, ki bo pisma sprejemal predvidoma do 17. decembra. Nekaj dni prej, v petek, 13. decembra, bodo praznično vzdušje pričarali z Lučmi pravljične Šutne, zadnje večere v letu pa pripravili koncerte, na katerih bodo nastopili Polkaholiki (28. decembra), Šank rock (29. decembra) in Maraaya (30. decembra) ter na silvestrovo Helena Blagne. Predstavitev načrtovanega prazničnega programa ponudnikom v mestnem jedru ter izmenjava mnenj in predlogov so potekali v prostorih KIKštarterja. / Foto: Ana Jagodic Dolžan Povezovanje, nadgradnja prireditev Pri ustvarjanju utripa na zavodu in občini računajo tudi na ponudnike v kamniškem mestnem jedru. V tem tednu se je izteklo javno povabilo za izvedbo njihovih projektov oziroma dogodkov v dneh od 29. novembra do 16. decembra s sofinanciranjem iz občinskega proračuna, v katerem je za ta namen načrtovanih 8.000 evrov. Cilji povabila so: oživitev oziroma popestritev doga- Na srečanju so spregovorili tudi o problematiki praznih lokalov na Šutni. / Foto: Aleš Senožetnik prireditev, ki so pomembne za splošni razvoj in promocijo Kamnika v smeri mestnega, »Verjamem, da lahko skupaj marsikaj premaknemo, čeprav se nakupovalne navade spreminjajo.« janja v mestnem jedru v decembrskem času z nizom privlačnih in kakovostnih prireditev, podpiranje kakovostnih kulturnih in družabnih zgodovinskega in kulturnega turizma, kakovostna nadgradnja dosedanjih prireditev, povečanje njihove raznolikosti in dostopnosti širšemu krogu ljudi ter s tem povečanje obiska in prodaje v mestnem jedru, so pojasnili na zavodu. Izbor prijavljenih dogodkov – posamezni ponudnik lahko prijavi največ dva – bodo opravili na podlagi meril, opredeljenih v pozivu. Prav tako je bilo sooblikovanju programa in nagovarjanju obiskovalcev namenjeno srečanje s ponudniki. »Verjamem, da lahko skupaj marsikaj premaknemo, čeprav se nakupovalne navade spremi- njajo,« je dejal župan Matej Slapar. »Vesel sem, da skušamo najti skupne točke, ki bi v mestno jedro privabile čim več obiskovalcev, tako domačinov kot turistov, zato smo tudi pripravili razpis za sofinanciranje dogodkov.« Drugi ukrep za spodbujanje obiska v trgovinah, gostinskih lokalih, obrtnih delavnicah in pri drugih ponudnikih v središču Kamnika so Maistrovi desetaki, darilni boni v vrednosti 10 evrov, je spomnil župan. Letos so predvideni petič zapored, če bo interes za sodelovanje med ponudniki. Kot je bilo slišati v izmenjavi izkušenj, so v preteklih letih naleteli na dober sprejem, postali so izbira za zasebna in poslovna darila. Sogovorniki iz vrst podjetnikov, ki delujejo v mestu, so se strinjali, da so pomembni skupni koraki. V razmišljanju, kako še nadgraditi praznični program, je bila med drugim podana in pozitivno sprejeta ideja, da bi k sodelovanju povabili pevske zbore, otroške, šolske in druge, ki delujejo v občini, glede na to, koliko jih je – morda bi zapeli celo na odru v obliki smrečice, to bi bilo najbrž zanimivo tudi za obiskovalce od drugod, je menila pobudnica. Na občinski upravi si podobno želijo tudi za še en pomemben spomenik kamniške etnografske dediščine – Preskarjevo bajto na Veliki planini. Upravlja jo sicer družba Velika planina, a kot pravijo na Občini Kamnik, bi bilo tudi pri tem objektu smiselno pripraviti načrt upravljanja in zagotoviti odgovorno osebo, ki bo skrbela za objekt. Kot so dodali, bo za to v prihodnje verjetno treba tudi povečati sredstva v občinskem proračunu, saj se za zdaj za delovanje teh objektov namenja občutno premalo sredstev in posledično zato tudi ni Na Preskarjevi bajti so zamenjali tudi streho. / Foto: Občina Kamnik Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik Komenda in Policijsko veteransko društvo Sever Kamnik ob podpori Občine Kamnik vabita na proslavo ob dnevu suverenosti, ki bo v četrtek, 24. oktobra 2024, ob 17. uri pred spominskim znamenjem v parku pred Domom kulture Kamnik. Slavnostni govornik bo župan Matej Slapar. Ob Mestni godbi Kamnik bodo kulturni program obogatili kamniški kulturniki. Prijazno vabljeni, da se nam pridružite Občina Kamnik se iskreno zahvaljuje Združenju Otkrićemo istinu – Dušan Niklanović iz Budve, ki je trem izbranim prizadetim družinam v lanskih poplavah v Kamniku namenila denarna sredstva v skupni višini 4.600 evrov. Pogrešajo domačine Na srečanju so se dotaknili tudi obiska v poletnih mesecih, ko je bilo v mestu precej turistov, Francozi, Čehi, Nizozemci, Nemci, Belgijci ..., a so bili njihovi nakupi večinoma skromni, so opažali nekateri ponudniki. Ob tem je bila izražena želja, da bi bila ponudba v mestnem jedru bolj prepoznana tudi med občani Kamnika. Poleg tega so v pogovoru z županom poudarili problematiko praznih lokalov na Šutni. Obnavljajo kulturno dediščino  1. stran VABILO zanimanja za njihovo upravljanje. Tudi na Preskarjevi bajti je občina začela izvajati popravila. Lani so sanirali suhozid okoli objekta, zamenjali vhodna vrata in nekatere dotrajane lesene dele ter zunaj namestili nove klopi. »V tem mesecu pa se je izvedla večja investicija, in sicer zamenjava dotrajanih skodel na celotni strehi ter popravilo dotrajanih delov na obodu koče,« o delih, ki so stala 19 tisoč evrov, pravijo na občinski upravi. V naslednjem letu je predvidena še sanacija kamnite obloge in dela lesenih desk na zunanjem obodu koče. www.kamnik.si Ana Jagodic Dolžan Kamnik – V ponedeljek in torek, 21. in 22. oktobra, med 7. in 13. uro bo v Domu kulture Kamnik potekala Krvodajalska akcija, ki jo Organizirata območno združenje Rdečega Križa Kamnik in Zavod za transfuzijsko medicino Slovenije. Krvodajalec mora imeti s seboj veljaven osebni dokument s fotografijo. A. Se. www.kamnik.si Priprave na december Krvodajalska akcija Gorenjski glas v vsak dom na Gorenjskem 14 dni brezplačnega časopisa Akcija 14 dni brezplačnega časopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Podatke za dostavo pošljite na narocnine@g-glas.si ali pokličite 051/682 217. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam časopisa ne bomo več pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in predstavili pogoje za naročnino. Pridružite se naši veliki družini naročnikov, ne bo vam žal! V akciji ne morejo sodelovati obstoječi naročniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot naročnik. Prav tako ne morejo sodelovati tisti, ki so obdobje brezplačne naročnine v zadnjem letu že izkoristili. Gorenjski glas je najbolj bran regionalni časopis v Sloveniji. 4 petek, 18. oktobra 2024 Občinske novice, mnenja Prejeli smo Odgovor Odgovor na pismo bralcev Za resnico gre Tudi jaz, dolgoletna pevka na stranjskem koru, sem bila zgrožena nad izjavo g. Marka Kumra, da je ansambel Kamniktiti prejel od našega pokojnega župnika Gačnika milijon dinarjev. G. Gačnik je bil prvi povojni župnik, ki je prišel v Stranje l. 1962. Takrat so v župnišču stanovale tri družine. Za svoje delovanje v fari je imel eno sobo za spanje, verouk, pevske vaje in pisarno. Ko so se družine izselile, si je moral najprej urediti stanovanje in druge prostore, ki so bili v zelo slabem stanju. Potem so bili njegova prva skrb starejši, ki so zelo težko prišli do cerkve na hribu. Na kraju, kjer je stala drvarnica, je skupaj s farani zgradil kapelo. V cerkvi so se pozlatili vsi oltarji. Ob vsem tem je že pisal prošnje za postavitev kapele Marije Snežne na Veliki planini, ki je bila med vojno požgana. Bil je duhovnik, odličen pridigar, kot glasbenik je imel v svetu glasbe veliko prijateljev: Janeza Majcenoviča, Roka Lapa, prvaka ljubljanske opere Jurija Rejo (tudi meni je bilo v veliko čast, da sem skupaj z njim v duetu zapela pri božični polnočnici), Marijo Ahačič, Uroša Lajovica, Janeza Močnika, ansambel Kamniktiti itd. Zato z gotovostjo lahko rečem, da glede na to, kaj vse je naredil v stranjski fari, ni plačeval Kamniktitom in ne drugim pevcem, ki so z veseljem prihajali v Stranje. Za Boga narediš tudi kaj zastonj! Mara Mlakar, Županje Njive Zahvala Za nepozaben večer na ulici Parapatova 9 vsem in vsakemu posebej za sto prisrčna hvala! Franc Primožič, Kamnik Delo mora postati privlačnejše kot prejemanje socialne podpore VOJKO TONIN, občinski svetnik NSi Križi in težave na Starem gradu Ureditev postajališč za avtodome Robert Prosen, Lista Sandija Uršiča Mihael Resnik, Lista Mateja Slaparja V mesecu juniju sem občinski upravi zastavil svetniško vprašanje glede obratovanja gostinskega lokala na Starem gradu. Tako kot mnogi obiskovalci sem tudi sam obstal pred zaprtimi vrati lokala. Žal se tudi čez poletno sezono stanje ni spremenilo in je bil večino časa zaprt. S strani občinske uprave sem dobil izčrpen odgovor, v katerem je bilo razloženo, da ima najemnik težave s pomanjkanjem kadra za tekoče delovanje lokala. Poleg tega pa še, da so konec avgusta prejeli dopis s strani najemnika z željo po prekinitvi pogodbe. Tako se poraja vprašanje, kako naprej. Se lahko zgodi, da bo gostišče ostalo brez najemnika, kot se je to zgodilo pred leti? Sam menim, da je to najslabši možni rezultat. Če pogledamo dobre prakse drugje, lahko vidimo, da so podobne turistične točke polno obiskane in kot take nudijo tudi dober zaslužek gostincem. Ni treba daleč, da se prepričamo, da je res tako. Naj omenim Šmarno goro, pa Orle nad Ljubljano in podobne lokacije, kjer se tre obiskovalcev. Veliko Nevljice je že preteklo, odkar so leta 1964 odprli Avtokamp v Kamniku. Na pobudo Turističnega društva Kamnik in njegovih zanesenjakov so na travniku poleg kamniškega kopališča Pod Skalo ločili del zemljišča za potrebe avtokampa. Ta avtokamp je sprva deloval v sklopu Velike planine, prvi gostje pa so bili tujci z manjšimi šotori, ki so v Kamniku preživljali svoj mesečni dopust. Spominjam se številnih Nizozemcev, ki so prvič od blizu videli hribe in se odpravili na Stari grad, kar je bil zanje že zelo velik podvig. Nekatere družine so se vsako leto vračale, z mnogimi smo spletli prijateljstva. Z leti so se navade kampiranja spreminjale – šotori so postajali večji, dodale so se prikolice, vse do danes, ko so v ospredju avtodomi. Ti zavzemajo vse več prostora in potrebujejo več priključkov za elektriko in vodo, poleg tega pa tudi možnosti za praznjenje WC kaset in odlaganje smeti. »Moderni nomadi« z večjimi in manjšimi avtodomi se selijo iz kraja v kraj, pri čemer je Kamnik s svojo okolico zanje zelo privlačna naravna destinacija. Letos se je pokazalo, da imamo v glavni poletni sezoni premalo kapacitet za tovrstne tu- Zdi pa se, kot da v Kamniku ne znamo izkoristiti dane možnosti. Sprašujem se, zakaj ni mogoče najti skupne točke, kar se tiče delovanja razgledne ploščadi na Starem gradu. Ta bi prav gotovo pripomogla k še večjemu obisku bližnjega gostišča. V Kamniku lahko na prste ene roke preštejemo število gostinskih obratov s ponudbo hrane. Stari grad in njegovi čudoviti razgledi bi lahko bili priložnost za pogostitev s kvalitetno kulinariko, še posebej ker do vrha vodi dobro vzdrževana asfaltirana pot. Vprašanje pa je, kakšne načrte ima s tem Občina Kamnik – ima sploh kakšno vizijo razvoja ali pa je cilj samo oddati lokal v najem, potem bo pa že kako. Snovik – V nedeljo, 20. oktobra bo v prireditvenem šotoru pri Termah Snovik tradicionalna Cvetoča jesen, rokodelska razstava cvetja iz krep papirja. Razstavljali bodo rokodelci od blizu in od daleč, ne bo pa manjkalo stojnic z rokodelskimi izdelki. Goste bo pričakal svež jabolčnik in tudi kostanj se bo pekel. Eden vrhuncev bo razglasitev najlepših balkonov Tuhinjske doline. Zaigrali bodo Tuhinjski fantje, mažoretke pa se bodo zavrtele ob spremljavi Godbe Tuhinj, ki prav tako napoveduje koncert v Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju le mesec dni pozneje, 30. novembra. E. Z. riste. Glede na to, da naša občina podpira takšno turistično dejavnost, bo treba spodbuditi občane in lastnike primernih zemljišč, da razmislijo o preureditvi svojih zemljišč v postajališča za avtodome na ustreznih lokacijah. Ta postajališča bo treba primerno urediti in opremiti. Med zanimivimi lokacijami so obrobje mesta, dolina Kamniške Bistrice, Tuhinjska dolina, dolina Črne in Tunjice. Na podlagi letošnjih izkušenj, ko so turisti z avtodomi parkirali in prenočevali na neprimernih lokacijah (za Samostanom Mekinje, na parkirišču v Tunjicah, v dolini Kamniške Bistrice, na Žalah …), predlagam sprejetje občinskega odloka, ki bi določal pravila glede parkiranja in prenočevanja v avtodomu. Ne nazadnje je prav, da se od teh gostov pobira tudi turistična taksa. Odprt javni poziv Kamnik – LAS Srce Slovenije bo ta petek na svoji spletni strani objavila prvi javni poziv za sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, s katerimi bodo podprli projekte, usmerjene v razvoj podeželja tudi na območju občine Kamnik. V prihodnje bodo v Litiji in Kamniku pripraviti dve predstavitvi javnega poziva, nato pa bo sledila še spletna praktična delavnica vnosa vlog v aplikacijo. A. Se. Varnost in odpornost v ospredju popoplavnih sanacij Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina Gibanje svoboda Nepravilnosti v delovanju vlade Tonin je v nadaljevanju pogovora spregovoril o nepravilnostih v delovanju vlade in Izzivi v zdravstvu Na področju zdravstva je poudaril, da se je v zadnjih desetih letih proračun za zdravstvo povečal za tri milijarde evrov, a se dostopnost do zdravnika kljub temu poslabšuje. Kritičen je do trenutne politike povečevanja državnega vpliva v zdravstvu, saj meni, da to ne bo rešilo težav. »Potrebujemo temeljito spremembo sistema, kjer bo v ospredju dostopnost in hitrost zdravstvenih storitev, ne pa vprašanje, v katerih ustanovah se te storitve izvajajo.« Na koncu je pozval k izboljšanju upravljanja zdravstvenih zavodov, saj trenutna praksa po njegovem mnenju ne služi dobrobiti pacientov. Verjame, da mora biti zdravstvo usmerjeno v dostopne zdravstvene storitve, ko jih državljani potrebujejo, plačati pa jih mora ZZZS. Mnenje občinskega svetnika Cvetoča jesen Nova Slovenija, Dvorakova ulica 11A, 1000 Ljubljana, OO Kamnik Predsednik NSi in evropski poslanec Matej Tonin je v nedavni oddaji Tarča poudaril, da aktualna vladna koalicija spodbuja sistem, kjer se delo ne splača. Kot je poudaril, številni ljudje ugotavljajo, da jim je bolj donosno prejemati socialno podporo kot delati za nizko plačo. »V NSi želimo doseči, da bi se plače razbremenile in da bi ljudem v žepih ostalo več.« S tem je opozoril na potrebo po spremembah v davčni politiki. Ostro je kritiziral sedanjo koalicijo, saj je njen edini večji dosežek po njegovem mnenju zaustavitev davčne reforme, ki jo je pripravila prejšnja vlada. »Ta reforma bi ljudem prinesla več denarja v žep, a namesto tega gre Slovenija danes v smeri višjih davčnih obremenitev in več birokracije. To škodi gospodarstvu in predvsem standardu Slovenk in Slovencev,« je opozoril. ministrstva za kulturo. Nedavno poročilo računskega sodišča je razkrilo, da je ministrstvo nezakonito izplačalo 8.000 evrov Svetlani Makarovič. »To je nedopustno,« je dejal in poudaril dvojne standarde, ki se pojavljajo pri obravnavi politikov in javnih osebnosti. Opozoril je, da takšne napake spodkopavajo zaupanje v delovanje vlade in njenih institucij. Mnenje občinskega svetnika Občino Kamnik je v zadnjem letu močno prizadela poplavna ujma. Lansko jesen smo na občinskih sejah pogosto izpostavljali proble matiko sanacij reke, potokov, plazov in cest, da bi naši občani, ki so jih ujme prizadele vedeli kdaj se bo pričela obnova. Zato smo v svetniški skupini Gibanje Svoboda poskušali kamniške lokalne težave prenesti na državni nivo. Za prihodnje leto bo na državni ravni zagotovljena prioriteta proračuna s poudarkom na varnosti in odpornosti, pri čemer bo velik poudarek namenjen projektom, ki izboljšujejo zaščito pred naravnimi nesrečami in povečujejo odpornost lokalnih skupnosti. Sedaj so napovedane pomembne investicije v popoplavno obnovo, s čimer bodo našim občanom povrnili varnost pred škodljivim delovanjem voda. Največji del sredstev bo namenjen urejanju struge Kamniške Bistrice, ki je ob zadnjih poplavah močno prizadela okoliške kraje. Kamniška Bistrica velja za enega od najpomembnejših vodotokov v regiji, a se je med zadnjimi naravnimi nesrečami izkazalo, da trenutna infrastruktura in brežine ne morejo več zagotavljati zadostne zaščite pred poplavami. Zato so v proračun vključene načrtovane obnove in dodatna utrditev brežin, najprej na kritičnih območjih v Stranjah, Nožicah in Homcu. Ta območja so bila v poplavah še posebno ogrožena, zato bodo v prihodnjem letu tam potekale obsežne sanacijske in varnostne prenove. V Stranjah se gradi nov most, ki bo zagotovil pomembno posodobitev cestne infrastrukture. Ob Kamniški Bistrici bo vlada podprla tudi obnovitvene projekte ob potoku Črna, Konjskem potoku ter ob Tunjščici. Vse te prenove in ureditve so zasnovane z mislijo na trajnost in dolgoročno zaščito pred ekstremnimi vremenskimi dogodki, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Slovenija se namreč vse pogosteje srečuje z močnimi poplavami, sušami in drugimi ekstremnimi vremenskimi razmerami, zato so ukrepi, ki povečujejo odpornost lokalnih skupnosti, ključnega pomena. V proračunu za leto 2024 so naložbe v varnost in odpornost pomembne ne le z vidika fizične zaščite, temveč tudi za ohranjanje ekonomske stabilnosti in kakovosti življenja prebivalcev. Investicije v obnovo in izboljšanje vodne infrastrukture v Kamniku bodo prispevale k dol- goročni zaščiti prebivalcev in varovanju njihovega premoženja. Natančne lokacije predvidenih projektov je mogoče videti tudi na spletni strani Direkcije za vode poplave2023.evode.si. V občini Kamnik bodo v prihodnjih letih zaradi državnih proračunskih prioritet izvedeni številni ukrepi in sprotno vzdrževanje teh po membnih pridobitev. Sočasno pa mora Občina Kamnik resno pristopiti k ureditvi kanalizacije severno od Iverja in na Veliki planini, na kar nenehno opozarjamo v svetniški skupini Gibanja Svoboda. Z odgovornim pristopom k obnovi in vlaganjem v kakovostno vodno infrastrukturo bo Kamnik z okolico kmalu postal varnejši ter bolje pripravljen na podnebne izzive. Karla Urh, vodja svetniške skupine 5 petek, 18. oktobra 2024 Aktualno, pisma bralcev Dobro za krajino, za nas Prejeli smo Rušenje športne dvorane! Resno? Prva oktobrska delavnica na temo sadja v Samostanu Mekinje je spomnila, zakaj je koristno ohranjati in uživati stare avtohtone in udomačene sorte. V zadnji izdaji Kamničanke sem z zanimanjem prebral sporočilo svetniške skupine SDS in moram priznati, da me je njihovo stališče v zvezi z nameravanim rušenjem športne dvorane ob OŠ Frana Albrehta navdušilo, pa čeprav nisem član omenjene stranke! Vprašali se boste, zakaj. Omenjena športna dvorana je bila slovesno odprta devetnajstega decembra leta 1979 s slovesno akademijo in košarkarsko tekmo med Kamnikom in Iskro Olimpijo. Kot nadobuden kadet KK Kamnik sem ob igrišču spremljal izredno dramatično tekmo, ki so jo na koncu kljub okrepitvi briljantnega Petra Vilfana domači igralci izgubili z rezultatom 118 : 125. Iz tega lahko razberemo, da je dvorana stara komaj 44 let! Taka starost je za kvalitetne gradbene objekte, med katere dvorana nedvomno sodi, pravzaprav doba, v kateri se razmišlja o kvalitetni obnovi, nikakor pa ne o rušenju (če seveda ne sediš na kupu denarja)! Ana Jagodic Dolžan Mekinje – »Stare sorte so preizkušene, prilagojene razmeram, veliko jih je narava sama vzgojila, okusne so, imajo aromo, dejansko občutiš razlike v okusu,« je na delavnici o pomenu ohranjanja starih avtohtonih in udomačenih sort v sadovnjaku pojasnil Valentin Zabavnik, predsednik Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice, ki se posveča prav ohranjanju starih sort sadja in travniških sadovnjakov. »Sadna drevesa so v hribovitih predelih Slovenije dodana vrednost, poleg tega, da nam nudijo hrano, ohranjajo kulturno krajino; sadovnjaki tudi ščitijo pred vetrom, pomembni so za živali in še bi lahko naštevali koristi,« je dejal Zabavnik. Člani društva nadaljujejo tradicijo sadjarstva, ki je v Tunjicah razvidna že iz ene od risb Janeza Vajkarda Valvasorja, torej iz 17. stoletja. Sajenje sadnega drevja so kasneje med drugim spodbujali Marija Terezija, Peter Pavel Glavar in Kamničan Franc Pirc. Predsednik je na delavnici poudaril tudi zasluge domačinov – družine Sedušak in nekaterih drugih. Pobudnik ustanovitve sadjarsko-vrtnarskega društva je bil župnik Jakob Razboršek, in sicer leta 1937; potem ko je delovanje med drugo svetovno vojno usahnilo, so ga spet oživili leta 1998. Znanje preteklosti za zdravo prihodnost Prizadevanja za ohranitev starih sort – v vzorčnem sadovnjaku v Tunjicah jih imajo 160 – dopolnjujejo z izobraževanji in ozaveščanjem. »V Sloveniji preveč damo na uvo- Zlata parmena (v roki Valentina Zabavnika) izvira iz 16. stoletja. / Foto: Ana Jagodic Dolžan ženo hrano, ki nujno slaba, a domače je le domače. Nove sorte so različnih barv, ampak po okusu so si zelo podobne, poleg tega brez pomoči težko preživijo. Izgubili smo stik z naravo, bolj bi se morali zavedati, kako pomembna sta samooskrba in sadjarsko znanje; to bi moralo postati Dogodek, ki se je razvil v pogovor o odnosu do hrane in znanja, je v sodelovanju s Sadjarsko-vrtnarskim društvom Tunjice pripravil Javni zavod za kulturo Kamnik v sklopu projekta Znanje preteklosti za zdravo prihodnost. Glavni namen je ohranitev in pomladitev trav- »Izgubili smo stik z naravo, bolj bi se morali zavedati, kako pomembna sta samooskrba in sadjarsko znanje; to bi moralo postati stalnica vzgoje otrok in mladine.« stalnica vzgoje otrok in mladine. Slovenija je zdaj velika Potemkinova vas, imamo tradicionalni slovenski zajtrk, takrat se veliko govori o domači pridelavi, ko kamere ugasnejo, pa to ni več zanimivo,« je Valentin Zabavnik opozoril na delavnici v mekinjskem samostanu. niškega visokodebelnega sadovnjaka ob samostanu, ki je poleg sadovnjaka v Tunjicah edini načrtno ohranjan in strokovno vzdrževan tovrstni sadovnjak na območju LAS Srce Slovenije. Projekt, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020, obenem vključuje različne dogodke in aktivnosti za izboljšanje okoljske ozaveščenosti ter znanja in kompetenc, povečanje lokalne samooskrbe s hrano, krepitev lokalne identitete ... Pri tem zavod sodeluje tudi z Občino Kamnik in Društvom podeželskih žena Moravče. Skupaj s Sadjarsko-vrtnarskim društvom Tunjice bo prihodnjo sredo, 23. oktobra, ob 17. uri stare sorte predstavil skozi okušanje oziroma degustacijo. Delavnica, ki bo prav tako potekala v samostanu, bo neke vrste razstava sadja, pravijo, zato obiskovalce vabijo, da s seboj prinesejo kakšna domača jabolka in hruške. »Če ne veste za pravo ime, ga bomo skupaj morda ugotovili,« so pripisali v javnem zavodu za kulturo. KMETOM IN PREHRANSKIM PONUDNIKOM Romana Učakar, občinska svetnica Liste Mateja Slaparja V vrtcih in šolah je prehrana za otroke in mlade ključnega pomena, zato si v LAS Srce Slovenije prizadevamo za vključitev višje stopnje lokalno pridelanih in ekoloških živil v javne prehranske sisteme. Na podlagi zakonodaje imajo lokalni zavodi možnost naročati do 20 odstotkov hrane brez razpisa oz. preko t. i. izločitvenih sklopov, kar jim omogoča večjo fleksibilnost pri izbiri kakovostnih, lokalnih živil. Vse večji poudarek je tudi na ekološki ponudbi, saj so javni zavodi po aktualni zakonodaji zavezani k nabavi 15 odstotkov ekološke hrane. Razvojni center Srca Slovenija d.o.o., Kidričeva cesta 1, Litija svetniški skupini Lista Mateja Slaparja odločeni, da obstoječo različico na seji občinskega sveta podpremo. Hkrati pa se bomo zavzeli za takojšen postopek zbiranja novih pobud oz. pobud, ki tokrat niso bile razrešene. Posebno pozornost bomo usmerili v spodbujanje načrtovanja prostora za izgradnjo nadvse potrebne nove prometne infrastrukture, prostora za širitev gospodarske in družbene infrastrukture, pa tudi stanovanjske gradnje. Konec koncev gre za naše predvolilne obljube, zato na vseh teh področjih še naprej aktivno delamo. Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina LMS Občinski prostorski načrt je temeljni prostorski akt občine in podlaga za dolgoročno načrtovanje vseh posegov v prostor, ne nazadnje dokument, ki določa pogoje za življenje vseh v občini. Od javnega poziva k oddaji pobud za spremembe in dopolnitve OPN leta 2018 se je v občini zbralo 367 predlogov za vsem sprejemljive rešitve. To se odraža tudi v dejstvu, da je bilo žal kar 149 predlogov zavrnjenih. Največ zavrnitev je sicer pri predlogih prekategorizacij kakovostnih kmetijskih zemljišč v druge namene. Odločevalci so večkrat poudarili, da širitve zazidljivih območij ne dopuščajo, saj imamo v občini precej nepozidanih stavbnih zemljišč še iz prejšnjega OPN. V Listi Mateja Slaparja se zavedamo razočaranj zavrnjenih in razumemo, da bo prišlo do številnih pripomb. Dejstvo je, da je bolje sprejeti OPN, ki bo omogočal vsaj delni razvoj, kot pa dokumenta ne sprejeti. Navsezadnje kar 23 občin trenutno nima sprejetih OPN, med njimi npr. tudi Maribor, Celje in Koper. Zakonodajalci nas strašijo še z novimi zahtevami in pogoji pri prostorskem načrtovanju v prihodnosti, zato smo bili v Janez Balantič, Podgorje POVABILO Zahtevno sprejemanje prostorskega načrta spremembe. V okviru zadnje seje prejšnje sestave OS je bilo sprejeto prvo branje odloka, torej smo potrebovali več kot dve leti, da je dokument za drugo branje pridobil vsa potrebna soglasja različnih odločevalcev. V vmesnem obdobju so bile s strani občine potrebne kar tri dopolnitve nekaterih vlog, in sicer zaradi reorganizacije ministrstva, spremembe zakonodaje, lani pa zaradi poplav. V dokumentu je upoštevanih 218 pobud. Pri spremembah rabe zemljišč se je namembnost spremenila v stavbna (23,2 ha), kmetijska (14,9 ha), gozdna (1,5 ha) in vodna zemljišča (0,2 ha). Zaradi dolgotrajnih postopkov na državnem nivoju in številnih zakonodajnih ovir, ki v praksi omejujejo praktično vsak poseg v prostor, je zelo težko poiskati Kot občan in uporabnik tovrstnih objektov močno podpiram predlagano gradnjo nove športne dvorane z izpolnjevanjem ligaških normativov na mednarodni ravni, vendar na drugi lokaciji! Ta naj ustreza tudi prometnim tokovom v Kamniku, ki so prav na območju sedanje dvorane enostavno nevzdržni! Morda velja razmisliti tudi o skupni lokaciji nove dvorane in pokritega bazena, ki se občankam in občanom Kamnika odmika tako časovno in z nekaterimi ponudniki tudi lokacijsko! Sedanja dvorana pa bi s kvalitetno prenovo, ki naj ne bi bistveno motila pouka telovadbe ter ostalih društev in skupin, ostala, mesto pa bi tako pridobilo nove športne zmogljivosti, ki so nujno potrebne! Županu, strokovnim službam, predvsem pa občinskim svetnikom predlagam, da o napisanem vsaj malce premislijo in ob odločanju z našim davkoplačevalskim denarjem gospodarno ravnajo! P.S. Čeprav sem navedeno zapisal dobronamerno, verjamem, da bom deležen kritičnih odgovorov in replik, na katere pa ne nameravam odgovarjati! V raziskavi, ki smo jo letos izvedli v LAS Srce Slovenije, smo ugotovili, da nekateri javni zavodi že veliko sodelujejo z lokalnimi kmeti, marsikje pa je priložnosti še veliko. Zato pozivamo tiste kmete, ki imate presežke in bi želeli sodelovati s šolami in vrtci v vaši okolici, da izrazite svoj interes. Pripravili bomo celovit seznam in ga posredovali šolam in drugim javnim zavodom na območju LAS. Če ste zainteresirani za sodelovanje, nam do 30. 10. 2024 pišite na mija.bokal@razvoj.si ali pokličite na 051/312 738. 6 petek, 18. oktobra 2024 Kultura Popravek V 17. številki letošnje Kamničan-ke smo brali o plesnem solu Anamarie Bagarić Preveč mene se skriva v svetu. Preveč sveta se skriva v meni. Predstava, ki je v Kamniku luč sveta ugledala junija, je nastala v okviru Kulturno-umetniškega društva Oksimoron ter s pomočjo drugih kulturnih institucij. Junijski premierni uprizoritvi je sledila septembrska ponovitev. Želeli pa bi opozoriti, da KUD Oksimoron ni bil organizator slednje, ampak se je izvajalka odzvala vabilu Kulturnega društva Priden možic, ki je bil v nasprotju z napisanim organizator jesenskega dogodka. KUD Oksimoron Musica aeterna Tuhinjska dolina v pesmi in besedi Šmartno v Tuhinju – Kulturno društvo Srednja vas pri Kamniku in Mešani pevski zbor Mavrica pod vodstvom Primoža Leskovca danes ob 19. uri pripravljata prireditev Tuhinjska dolina v pesmi in besedi, ki bo v avli Osnovne šole Šmartno v Tuhinju. Gostje bodo Una 2 s T'hina, Ansambel Štos, Neža Zore (citre), Petra Osolnik, Ljudski pevci iz Tuhinjske doline, MePZ Društva upokojencev Motnik - Špitalič in člani Kulturnega društva Srednja vas pri Kamniku. Vstop s prostovoljnimi prispevki. A. Se. Koncert na Šutni je imel za Kamnik še poseben pomen, saj so ga programsko obvladovale kar tri generacije glasbenikov in skladateljev Vremšakov. Dr. Franc Križnar Abonma komedij v Mekinjah Kamnik – Živa glasba/Musica aeterna se je ponovno oglasila v Kamniku. Predstavil se je Zbor Slovenske filharmonije z novim umetniškim vodjem in dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom; domačinom. Na koru je ob 36-članskem mešanem pevskem sestavu igral še organist Tilen Bajec. Koncert je imel za Kamnik in državo še poseben pomen, saj so ga programsko obvladovale kar tri generacije glasbenikov in skladateljev Vremšakov: iz roda v rod! Ciril (1900–1968), Samo (1930–2004) in Boris (1964); pa še kdo iz te rodbine. Brez dvoma je šlo za velik praznik ne le glasbe vseh omenjenih treh Vremšakov v kompozicijskih pogledih, ampak tudi za dejstvo, da je bil med vsem tremi največji tovrstni as prav srednji. Samo Vremšak. Osrednja kamniška in tudi slovenska glasbena osebnost je bila tudi zato predstavljena z največjim številom zborov (12 z dodatkom), slišali pa smo še pet Cirilovih in troje Borisovih. Vsekakor je cerkveni prostor odzvanjal s popolnim vokalnim zvokom našega edinega profesional- Mekinje – Športno-kulturno društvo Mekinje vabi na deseto sezono Abonmaja komedij. Do prihodnje pomladi je na sporedu šest predstav. Prvo z naslovom Resno moteni so odigrali že minulo soboto. Tudi vse naslednje bodo ob sobotah ob 19. uri v Športno-kulturnem domu Mekinje: 9. novembra bo na sporedu Operacija Rocco, 7. decembra Hiphophondrija, 11. januarja Vraževernež, 8. februarja Delamo na sebi in 15. marca Kar v vrsto, prosim. Cena abonmaja je 55 evrov, cena vstopnice za posamezno predstavo pa 15 evrov. Za rezervacijo in druge informacije so dosegljivi na tel. št. 031 561 791 (Leon). A. Se. KAJ SE NAHAJA V ČRNIH POSODAH Pri letošnji analizi, ki smo jo izvedli v mesecu aprilu, smo ugotovili, da je bilo 61 % odpadkov, ki so bili odloženi v črno posodo, dejansko mešanih komunalnih odpadkov. Gre za najboljši rezultat v zadnjih šestih letih, kar je tudi prikazano na grafu v nadaljevanju. Ostali odloženi odpadki so spadali med druge vrste odpadkov, ki bi jih uporabniki morali odložiti v druge posode za ločeno zbiranje odpadkov (posoda za ločeno zbiranje mešane odpadne embalaže, posoda za ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov in posode nameščene na ekoloških otokih) oziroma jih oddati Dosledno ločevanje mešanih komunalnih odpadkov je pomembno, ker s tem zmanjšujemo delež tistih odpadkov, ki končajo na odlagališčih odpadkov ali pa v objektih za energetsko predelavo, in povečujemo delež tistih odpadkov, ki jih lahko recikliramo in iz njih naredimo nove izdelke. Prav tako ni odveč omemba, da so vsi zbrani mešani komunalni odpadki pred odlaganjem ali energetsko izrabo predhodno mehansko in biološko obdelani, kar predstavlja nezanemarljiv strošek v sklopu mesečne položnice za opravljene storitve ravnanja s komunalnimi odpadki. nega vokalnega sestava tako na koru kot v prezbiteriju z neke vrste cvetoberom mešanih zborov vseh treh Vremšakov. Moderator koncerta in vodja organizatorja (JSRSKD -OI in Občina Kamnik) Tone Ftičar in s spomini, obrnjenimi na vse tri Vremšake, še ena od Samovih hčera in pevka Vladka Vremšak pa ste še dodatno orisala pomen in vlogo ter razvoj vseh treh pa še četrtega od njih (pradedka Alojzija V.), vse pa tesno povezane s kamniško Liro. Najvažnejše pri vsem tem in pred nabito polnim občinstvom cerkvene ladje pa je to, da smo doživeli izjemne interpretacije zbora in številnih solistk in solistov, mor- da najboljših v vsej zgodovini omenjene trojice skladateljev Vremšak; če domislimo tistih nekaj let delovanja S. Vremšaka tudi kot pevca v nekdanjem Zboru SF in Slovenskem oktetu. Prav on pa se je tudi kompozicijsko izkazal kot največji tovrstni avtor: cerkvenega in posvetnega opusa. Nenadkriljive so izpadle številne Samove priredbe ljudskih pesmi: v njih je zagotovo prvak tako za belokranjsko kot koroško glasbeno in narodnostno področje. Tukaj je poleg vseh izvajalcev poustvarjalno še najbolj izstopal novi vodja, dirigent S. Vrhovnik. Barvo in bravissimo! Bralna priporočila iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Knjige o naravi Mateja Keber Foto: Daša Keber in Jure Šimunovič v okviru organiziranih akcij zbiranja odpadkov (akcija zbiranja nevarnih odpadkov ter naročilo brezplačnega odvoza kosovnih odpadkov) ali pa direktno v Zbirni center Suhadole. Največji izziv še naprej ostaja slabše ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov (rjava posoda), ki se pojavlja tako pri individualnih gradnjah (stanovanjske hiše) in predvsem v večstanovanjskih soseskah, tako da bomo v prihodnje na problematičnih območjih okrepili nadzor in izvajali naključne terenske oglede. Publikus d.o.o., Vodovodna cesta 97, Ljubljana V podjetju PUBLIKUS, d. o. o., 1-krat letno izvedemo analizo sestave mešanih komunalnih odpadkov, se pravi tistih odpadkov, ki jih uporabniki odlagate v črne posode. To pomeni, da izvedemo prebiranje naključno izbranega vzorca mešanih komunalnih odpadkov, ki ga razdelimo na 23 različnih skupin odpadkov. Tako razdeljene odpadke nato stehtamo in določimo najbolj verjetno sestavo mešanih komunalnih odpadkov na območju občine Kamnik v posameznem koledarskem letu. Koncert v šutenski cerkvi / Foto: dr. Franc Križnar Ohranjanje narave in spopadanje s podnebnimi spremembami sta ključni temi današnjega časa, saj človeške dejavnosti ogrožajo naravne ekosisteme in biotsko raznovrstnost. Potreba, da naravo dojemamo kot temelj obstoja in ne le kot vir za preživetje, je vedno večja. Naravopisje nas spoznava z naravo in tudi navdihuje k ponovnemu stiku z naravnim svetom. Irena Cerar v svoji novi knjigi Svetišča narave spretno prikaže intimno povezavo med človekom in naravo. Njeno pisanje, ki je tudi osebnoizpovedno, nas vodi po slovenskih divjinah in nas spodbuja k spoštovanju te naše pramatere. Vpleta staroversko in ljudsko izročilo, ki naravnim krajem doda kulturno in duhovno dimenzijo. Razkriva simbolno moč narave, prepleteno z zgodovino in mitologijo, ter nas opominja, da so naravni kraji žive entitete z zgodbami preteklih rodov. Pravljice so že od nekdaj nosilke naravovarstvenih sporočil. Tudi nova knjiga Čudežna drevesa: pravljice o drevesih z vsega sveta avtoric Brede Podbrežnik Vukmir in Klarise Jovanović (ilustracije Marko Rop) ponuja zbirko zgodb, ki razkrivajo globoko spoštovanje različnih kultur do dreves kot simbolov modrosti in trajnosti. Drevesa so v teh zgodbah čarobna bitja, ki prepletajo naravno z nadnaravnim in nas učijo spoštovati naravo. Med drugimi bralnimi priporočili, ki raziskujejo odnos do narave, želim omeniti knjigo Tanke stene življenja Nine Burton, kjer avtorica skozi prenavljanje vrtne hiške opazuje in opisuje bogato življenje narave. V knjigi Po vsej sili živ Nataša Kramberger osvetljuje posledice podnebnih sprememb skozi lastno izkušnjo biodinamičnega kmetovanja. Ljubiteljem divjine priporočam knjigo V sibirskih gozdovih Sylvana Tessona, ki nas popelje v samotne pokrajine Sibirije, kjer avtor odkriva lepote in moči divje narave. Zelo zanimiva je tudi knjiga Prepleteno življenje: kako glive spreminjajo naš svet, vplivajo na naš um in oblikujejo našo prihodnost (Merlin Sheldrake), ki raziskuje pomembno vlogo gliv za življenje na Zemlji. Za konec dodajam še družbeno kritični roman Razvejenje Richarda Powersa, ki s svojo strukturo, zasnovano kot razvejano drevo, ponuja vpogled v veličastnost številnih drevesnih vrst. Narava – lepa, blagodejna, silovita, a tudi zelo krhka. Podnebne spremembe so že zelo načele njeno občutljivo ravnovesje. Namesto uničevalci, bodimo raje varuhi in skrbniki naravnih svetišč, da jo bodo lahko občudovali in z njo živeli tudi prihodnji rodovi. 7 petek, 18. oktobra 2024 Kultura Eseji kot hrana za dušo Helena Koder, letošnja prejemnica Rožančeve nagrade za najboljše esejistično delo, ki po rodu izhaja iz Kamnika, je predstavila svojo prvo knjigo Krošnja z neznanimi sadeži. V njej so zbrani eseji, ki so odsev njenih razmišljanj in doživljanj iz sveta literature, umetnosti, filozofije, življenja. Katja Dolenc Kamnik – V Knjižnici Franceta Balantiča so v torek, 8. oktobra, začeli niz srečanj s sodobnimi besednimi umetniki z naslovom Osebno o literaturi. Od jeseni do pomladi se bo vsak drugi torek v mesecu z njimi pogovarjal Vlado Motnikar, urednik in novinar na Radiu Slovenija. Na prvem srečanju je bila gostja Helena Koder, letošnja prejemnica Rožančeve nagrade, ki je predstavila svoj knjižni prvenec Krošnja z neznanimi sadeži, za katerega je prejela nagrado. Knjiga je izšla letos pri založbi Mladinska knjiga. Helena Koder si je nekdaj želela biti prevajalka, potem pa je delala na Televiziji Slovenija. Kot scenaristka je sodelovala pri več kot tridesetih dokumentarcih, skoraj dvajset jih je režirala. Je avtorica številnih nagrajenih dokumentarnih filmov, med Helena Koder in Vlado Motnikar ob prijetni, a osebno globoki predstavitvi esejev iz knjige Krošnja z neznanimi sadeži / Foto: Katja Dolenc njimi Materada in pisatelj Fulvio Temizza ter Magdalenice gospe Radojke Vrančič. Leta 2022 je bila za življenjsko delo na področju dokumentarnega filma nagrajena s Štigličevo nagrado. Po tem, ko je večino poklicnega življenja namenila filmske- mu ustvarjanju, se je posvetila esejističnemu pisanju, ki ji, kot pravi sama, najbolj ustreza, da lahko izrazi tisto, kar v sebi čuti in želi povedati. Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica knjižnice, se je v uvodnem nagovoru spomni- la svojega poučevanja v šoli, ko so učence pri književnosti učili predvsem o dejstvih, z eseji se pa niso ukvarjali. »Eseji predstavljajo povsem drugačno plat književnosti, drugačno bralno kulturo, ki nas notranje lahko zelo obogati. Branje Helenine knjige nam razkriva subtilno doživljanje in bogato refleksijo na mnoge lepe stvari, ki so v književnosti, pesništvu, življenju, tudi naravi, hkrati pa so ti eseji napisani zelo spretno.« Avtorica v knjigi, kjer je zbranih enajst esejev, ob razmišljanju ob posameznih ustvarjalcih, kot so slovenski pesnik Peter Kolšek, poljska pesnica in esejistka Wislawa Szymborska, nizozemski slikar Johannes Vermeer in številni drugi, poglobljeno zapisuje svoj odnos do njihovih del, odkriva njihovo izrazno moč, resnico in lepoto ter vpleta osebne spomine in doživetja. V enem eseju se tako na izbrano temo dotakne del različnih avtorjev in poglobljeno prehaja z enega na drugega. »Pisanje te nosi,« pojasnjuje Helena Koder in dodaja: »V nas je še zmeraj nekaj več, kot izraža beseda. Ti pa pisanje pomaga ohranjati spo- min.« Med drugim je omenila tudi, da je ponosna na to, da je po rodu iz Kamnika, čeprav se je preselila in je živela v Ljubljani. »Vselej sem vesela, kadar se vračam v Kamnik, saj sem tu postala človek. Tu sem se naredila.« Ob koncu srečanja je spregovoril še Andrej Ilc, urednik Mladinske knjige, ki je povedal, da je prvi esej Helene Koder prebral leta 2020, ko je anonimno zmagala na natečaju, nato pa sta se dogovorila za knjigo. Pri vsakem eseju je zapisano, kje je bil napisan in kdaj, kot uvod v branje pa so dodali skrbno izbrano sliko. Ilc je poudaril: »Odlika te knjige je, da se povezujeta umetnost in življenje, ki sta sicer v življenju največkrat ločena, kar ni ravno najbolje, saj je umetnost zelo pomembna za naše življenje.« Pri ZKP bo izšla tudi zvočnica, ki jo bodo predvajali na Radiu Slovenija. European Parliament , Rue Wiertz60, Brussels Potrdili smo eno največjih pomoči za Slovenijo iz Solidarnostnega sklada Evropske unije V začetku oktobra smo v Evropskem parlamentu dokončno potrdili eno največjih pomoči za Slovenijo iz Solidarnostnega sklada EU. Slovenija bo za lanskoletne poplave prejela skupaj 428,4 milijona evrov. Gre za velik delež, saj je letos v celotnem skladu na voljo dobra milijarda evrov. Solidarnostni sklad sicer deluje od leta 2002 in je od začetka obstoja za več kot 130 intervencij izplačal okoli deset milijard evrov. Znova pa je narava nedaleč od nas pokazala svojo moč. Ob poplavah, ki so hudo prizadele Bosno in Hercegovino, še pred tem nekatere države Srednje Evrope z Madžarsko, Avstrijo, Poljsko, Češko, Nemčijo in Slovaško, smo lahko podoživljali trenutke iz lanskega avgusta. V času največjih poplav v zgodovini Slovenije sem bil kot minister za obrambo zadolžen tudi za področje zaščite in reševanja, zato iz prve roke vem, kako težko je reševati takšne krize, kako težko je na terenu gledati trpljenje ljudi, ki so izgubili vse, nekateri tudi svoja življenja. Videl sem stiske, videl sem trpljenje, videl sem solze. Tudi občina Kamnik žal ni bila izjema. Voda je odnašala mostove, poplavljala tako stanovanjske hiše kot javne ustanove ter uničevala vse pred seboj. Videl pa sem takrat tudi evropsko solidarnost, ki je delovala. Evropski mehanizem smo sprožili takoj, deloval je odlično. Na tem mestu zato tudi zahvala in pohvala za opravljeno delo Janezu Lenarčiču, evropskemu komisarju za krizno upravljanje, za viden napredek delovanja evropskega mehanizma civilne zaščite v preteklem mandatu, ki je nepogrešljiv pri vseh naravnih katastrofah v EU in regiji. »V nesreči človek spozna prijatelja, enako tudi država. Solidarnost je ena od osnovnih in najpomembnejših vrednot Evropske unije. Vrednota, ki nima meja in nam daje upanje, da človeštvo vendarle ni obsojeno na propad.« Brez dvoma lahko trdim, da je Solidarnostni sklad eden najkoristnejših programov Evropske unije. Vse države članice se moramo zavedati, da je v času vse pogostejših in vedno hujših naravnih katastrof nujno povečanje sredstev za Solidarnosti sklad. Zagotoviti moramo večjo odpornost proti naravnim nesre- čam in najti načine, kako se lahko evropske države bolje pripravimo na naravne nesreče, vključno s potresi, poplavami in gozdnimi požari. Vse to pomeni večje in boljše naložbe v povečanje preprečevanja in pripravljenosti na področju civilne zaščite ter odpornosti proti podnebnim spremembam. V nesreči človek spozna prijatelja, enako tudi država. Solidarnost je ena od osnovnih in najpomembnejših vrednot www.marjansarec.si Evropske unije. Vrednota, ki nima meja in nam daje upanje, da človeštvo vendarle ni obsojeno na propad. Videli smo, kako je sosed priskočil na pomoč sosedu. Pa ne le sosed, prostovoljci iz cele Slovenije so se zbirali v naši občini in drugod po Gorenjskem, na Koroškem in po drugih koncih Slovenije, ki so jih prizadele poplave. In videli smo, kako so države priskočile na pomoč Sloveniji, ki se je avgusta 2023 znašla v veliki stiski. 8 petek, 18. oktobra 2024 Zanimivosti Mladi Maister Aleš Senožetnik Kamnik – Javni zavod za kulturo Kamnik je v okviru prireditev ob Maistrovem letu prvič pripravil festival kulturne kreativnosti Mladi Maister. Festival je namenjen mladim osnovnošolcem in srednješolcem, ki skozi ustvarjalni proces spoznavajo nove pristope h kreativnim rešitvam. kal med 3. in 5. oktobrom, bivala v Samostanu Mekinje. Ta po obnovi nudi 55 ležišč in pet dvoran ter drugih prostorov, primernih za tovrstne dejavnosti. Mentorji so bili: Andreja Šuster Sabati, Alenka Hladnik, Anja Bezlova, Mojca Lukežič, Dušan Sterle, Katarina Mihelič, Goran Završnik in Rok Kosec. Festival kulturne kreativnosti Mladi Maister spada med Z dušo za dušo in povezovanje V čudovitem prostoru modnega ateljeja Lare Bernot je bil prvi od družabnih kulturnih dogodkov, ki so ga naslovili Z dušo za dušo. Ob izbranem kulturnem programu, hrani in pijači so se udeleženci sprostili, pogovorili, zbližali, izmenjali ustvarjalne ideje, predvsem pa se povezali. Katja Dolenc Festival Mladi Maister je potekal prvič, a so organizatorji prepričani, da ne zadnjič. / Foto: Javni zavod za kulturo Kamnik Ekipa osnovnošolcev se tako ukvarja z razvojem projekta Kloštrski Uganjalnik, inovativnim projektom prilagoditve sobe pobega za večje število udeležencev. Hkrati je v okviru festivala potekal tudi del novega programa interdisciplinarnega tematskega sklopa na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra in v sodelovanju z Mladinskim centrom Kotlovnica in Javnim zavodom za kulturo. Mladi so lahko preizkusili tudi program Prepovedano nadstropje, namenjen šolskim skupinam in učiteljem, ki raziskujejo medčloveške odnose v večjih skupinah. Kot so sporočili z Javnega zavoda za kulturo, je večina udeležencev festivala, ki je pote- dogodke v letošnjem Maistrovem letu, ki jih je potrdila Strokovna komisija za dogodke in prireditve ob Maistrovem letu, a kot pravijo na zavodu, se bo zagotovo obdržal kot del kamniškega izobraževanja o kulturi in kulturni industriji. Kamniški dom kulture, ki spada pod okrilje javnega zavoda, sicer v tem času vstopa v novo abonmajsko sezono. Poleg dvajsete sezone Maistrovega abonmaja, ki ponuja izbor predstav slovenskih gledališč, bodo tudi tokrat postregli s komedijami pod okriljem abonmaja Kam'na'smeh. Za najmlajše bo na voljo abonma Kamn'ček, za mlade pa Potovalci. Glasbeni večeri Glasba z okusom bodo tokrat kantavtorsko obarvani. Kamnik – V četrtek, 26. septembra, je bil v studiu Larabernot na Usnjarski ulici prijeten družabni dogodek, na katerem so se zbrali udeleženci z različnih poklicnih in ustvarjalnih področij iz Kamnika in okolice, a s skupnim ciljem – ob kulturnem programu preživeti prijeten družabni večer. Modna oblikovalka Lara Bernot, pobudnica in organizatorka Tina in Matjaž iz cirkusa Arbadakarba sta na dvorišču uprizorila pravi ognjeni spektakel. / Foto: osebni arhiv Lare Bernot dogodka, je povedala, da jo je k temu spodbudilo dejstvo, da je tovrstnih dogodkov premalo, pa tudi lep prostor, v katerega so pred štirimi leti preselili modni studio. Lara je po duši zelo družabna in meni, da se zdaj na splošno veliko manj družimo kot včasih. Prepričana je, da je ravno druženje tisto, ki nas na žene naprej, saj se nam ob sproščenem druženju, odprtosti in pogovoru o različnih temah z ljudmi različnih poklicev lahko porodijo nove ustvarjalne ideje. »Mislim, da nas povezovanje in mreženje lahko pripeljeta do rešitev, ki so lahko dosti boljše in imajo večji prispevek, če vsak da tisto, kar najbolje dela. Na koncu lahko nastane ena skupna čarovnija.« V modnem studiu ima različne modne dogodke, a družabni večer Z dušo za dušo, kot ga je poimenovala, ni namenjen temu, pojasnjuje Lara: »Namenjen je vsem, ki se želijo ob kulturi, dobri kapljici in prigrizku sprostiti, odpreti, spontano družiti in izmenjati ustvarjalne izkušnje ter ideje.« Kot pravi, jim je tokrat uspelo, saj so z dogodka vsi odšli zadovoljni. Nastopil je akrobatski tandem ali cirkus Arbadakarba, ki ga sestavljata Tina Vrdjuka Kekec in Matjaž Kekec s Ptuja, v Sloveniji znana kot finalista oddaje Slovenija ima talent, ter odličen kitarist in kantavtor Matija Bolčina iz Nove Gorice. Lara že snuje naslednji dogodek, ki bo v petek, 8. novembra, nastopila pa bo Klapa Mali grad iz Kamnika. Želi si namreč organizirati več družabnih večerov, ki bi jih lahko poimenovala Kamničani za Kamnik, saj kot ponosna Kamničanka želi poudariti kamniško kulturo, ker je v mestu in okolici veliko glasbenikov, umetnikov in ustvarjalcev, tudi mladih, ki jim želi dati možnost predstavitve njihovega ustvarjanja. »Kultura in druženje – ko se oboje preplete, mislim, da nastane čarovnija,« je prepričana Lara, ki vrata studia odpira prav vsakomur. Zadovoljni obrazi udeležencev v prostoru modnega studia, ki je kot ustvarjen za prijetno druženje in povezovanje. / Foto: osebni arhiv Lare Bernot Na bajtarski golaž NOVI RENAULT CAPTUR Aleš Senožetnik Velika planina – Prva sobota v oktobru je na Veliki planini čas za bajtarski golaž. Člani Planinskega društva Bajtar so ga pripravili že petindevetdesetič. Na dogodku so bajtarji od pastirjev prejeli ključ z namenom, da med zimo skrbijo za Veliko planino. Zbrane je nagovo- ril »bajtarski župan« Viki Lešnjak, tajnik društva Vladimir Korošec pa je opisal dejavnosti bajtarjev v minulem letu. K besedi je stopil tudi župan Matej Slapar, ki se je bajtarjem zahvalil, da negujejo tradicijo. Ob tej priložnosti so zaslužnim članom in novim bajtarjem podelili tudi značke in priznanja. dodatne ugodnosti za vozila iz zaloge* 5 let jamstva** 4 leta brezplačnega vzdrževanja** bon za zimske pnevmatike** *Informativni izračun je narejen na dan 1. 10. 2024. Priporočena maloprodajna cena (MPC) z že upoštevanim popustom in bonusom ob financiranju znaša 19.790 € in je neobvezujoča ter že vključuje 22-odstotni DDV in DMV. Informativni izračun za skupni znesek finančnega lizinga v višini 10.357 € je narejen za dobo odplačila 96 mesecev in upošteva fiksno obrestno mero 8,49 % ter polog v višini 9.433,42 €. EOM znaša 9,88 % in se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Lizingojemalec vrne obveznosti v 96 mesečnih obrokih v višini 149 €. Skupna finančna obveznost, ki jo mora odplačati lizingojemalec, znaša 14.653 €, od tega znaša strošek odobritve finančnega lizinga 349 €. **Vsi kupci ob nakupu vozila prejmejo brezplačno jamstvo za obdobje 5 let ali do 100.000 km, pri čemer v obdobju 2 let od nakupa vozila velja tovarniška garancija, po preteku tovarniške garancije pa sledi 3 leta podaljšanega jamstva Renault oziroma do 100.000 km, kar koli se zgodi prej. Vsi kupci ob nakupu vozila prejmejo brezplačno pogodbo o vzdrževanju MyRevision za obdobje 4 let ali do 80.000 km (kar koli se zgodi prej). Ne glede na obliko financiranja kupec prejme bon za zimske pnevmatike v vrednosti 500 € z DDV. Pridržujemo si pravico do napak. Slika je simbolična. Več informacij o ponudbi in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Poraba pri mešanem ciklu: 4,6-6,3 l/100 km. Emisije CO2: 103-143 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,0055-0,0467 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Renault priporoča renault.si Vaš trgovec v Cerkljah na Gorenjskem PREŠA CERKLJE, d.o.o., Slovenska c. 51, Cerklje, 04 281 57 00, renault.presa@gmail.com Bajtarski golaž na Veliki planini kuhajo že skoraj stoletje. / Foto: Občina Kamnik 9 petek, 18. oktobra 2024 Mladi Mladi na kongresu 1. stran V družbi mladih bralcev iz Avstrije, Nemčije in Italije sta spoznavali tudi kulturo, hrano, znamenitosti Trsta in okolice, čemur so se pridružili tudi drugi učenci OŠ Toma Brejca: Liza Neja Mlinarič, Neli Jenčič Turk, Ajda Strniša, Ella Poljanšek in Anže Benkovič. Obiskali smo Barkovlje, Devin in Miramar, kjer smo sledili uradnemu programu in s predstavitvijo slovenskih knjižnih del pripravili »Decameron trenutke«. »Organizatorji letošnjega kongresa IBBY v Trstu so si zadali veliko in revolucionarno nalogo: na kongres so se odločili povabiti tudi mlade bralce iz sosednjih in z IBBY-jem trdno povezanih držav, da bi na kongresu ne govorili le o mladih, knjigah in branju, temveč tudi z mladimi o knjigah in branju. Projekt je bil ogromen in nepredvidljiv zalogaj, a se je hkrati izkazal za enega od vrhuncev kongresa,« je povedala Tina Bilban. Na naših srečanjih skupine IBBY v preteklem šolskem letu smo raziskovali Italijo, zanimivosti Trsta in okolice, kulinariko, umetnost, na kuharski delavnici smo pripravili italijanske jedi ob poslušanju italijanske sodobne glasbe, pripravili sobo pobega na temo Italije ter v goste povabili Špelo Frlic in z njo opravili intervju, kar je bilo zelo dobrodošlo, saj smo na kongresu podobne pogovore vodili z urednico Alenko Veler, prevajalko Matejo Seliškar Kenda ter pisateljicami Majdo Koren, Aksinjo Kermauner ter Anjo Štefan. Dan pred kongresom smo se v Trstu udeležili odprtja razstave o delu in življenju Jelle Lepman, ustanoviteljice mednarodne mladinske knjižnice v Münchnu in leta 1951 ustanovljene organizacije IBBY. Trije kongresni dnevi Sledili so trije kongresni dnevi, ki so prinesli veliko vznemirjenja, navdušenja, vzhičenosti in dela. Asja in Špela sta bili vpeti v priprave na prvo okroglo mizo, na kateri so prvič v zgodovini obstoja organizacije IBBY mladim na kongresu dali besedo. Razgovorili so se o neprijetnostih, s katerimi se srečujejo strastni mladi bralci, saj jih vrstniki izločajo, in v dvorano je zarezalo sporočilo, da branje med mladimi danes ni vrednota, da ni »kul«, zato so na okrogli mizi mladi rotili odrasle, naj pomagajo to stanje normalizirati. Nastavili so tudi ogledalo staršem, ki v mnogih primerih niso vzor in zgled mladim, saj mnogo časa preživijo pred televizorjem in s telefonom v roki. Ne berejo z njimi, ne pogovarjajo se o knjigah. Mladi bralci so se zavedali, da občinstvo, ki bi moralo prisluhniti njihovim razmišljanjem, žal ni prisotno v kongresni dvorani. Razmišljanja mladih bralcev so odstrla nove teme, ki so s kančkom grenkobe popeljale kongres v naslednja predavanja. Pogovor z urednico Delo drugih članov naše skupine IBBY je bilo prežeto z intervjuji. V preddverju velike kongresne dvorane so za pogovor zaprosili Alenko Veler, urednico mladinskega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga. Predstavila je uredniško delo, težave pri izboru literature, za katero se urednik odloči: izbor Mladi bralci Osnovne šole Toma Brejca na kongresu IBBY v Trstu / Foto: arhiv avtorice Maša Likosar Kamnik – Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik v sodelovanju z vrtci iz občin Kamnik in Komenda ter Društvom Bralna značka – ZPMS Slovenije že od leta 2008 organizira predbralno značko Veronikin zaklad. Letos poteka že 17. sezona predbralne značke, ki se je začela 17. septembra, na dan Zlatih knjig, in bo trajala vse do 2. aprila prihodnje leto, ko zaznamujemo mednarodni dan knjig za otroke. V tem času bodo otroci v vrtcu predstavili knjige, ki so jim jih prebrali starši, pri čemer lahko sami izberejo katero koli knjigo, ki jim je všeč in je primerna njihovi starosti. Za svetovanje pri izbiri primerne slikanice se starši lahko obrnejo na knjižničarja informatorja v knjižnici, priporočila za branje so objavljena tudi na spletni strani knjižnice. Otrokom je pri predstavitvi knjige prepuščena popolna svoboda – lahko pojejo, plešejo, rišejo ali kako drugače izrazijo svoje doživetje zgodbe. Otroci do tretjega leta starosti v okviru CICI Veronikinega zaklada v vrtcu predstavijo dve slikanici ali eno slikanico in se naučijo eno pesmico. Starejši otroci, stari od štiri do šest let, predstavijo štiri knjige, in sicer dve pravljici ali zgodbi, eno pesmico in eno poučno knjigo. Vsi sodelujoči otroci bodo ob koncu sezone prejeli priznanje za osvojeno predbralno značko, mentorji pa potrdilo o mentorstvu. HAUSMART d.o.o., Sv. Duh 139, Škofja Loka Predbralna značka Veronikin zaklad temelji na jezikovno kakovostnih knjigah, katerih vsebina opisuje aktualne probleme v svetu in nas seznanja z različnimi kulturami sveta. Išče knjige, ki spoštujejo otroke in izražajo vrednote sprejemanja različnosti in spoštovanja do vsega, kar nas obdaja. Spregovorili so tudi o slengu, katerega prevod je nehvaležno in težko delo, vsebina pa tudi hitro postane nezanimiva, saj zastara. Mladi bralci so ji zaupali, da raje berejo knjige v angleškem jeziku, saj so prevodi neustrezni in slabi. Po pogovoru se je razkrilo, da so posegali po knjigah slovenskih založb, ki nimajo kakovostnih prevajalcev, urednikov in lektorjev. Alenka Veler je mlade bralce povabila k branju kakovostnih slovenskih prevodov, ki človeku odstrejo drobne »medplasti«, saj teh pri branju v angleškem jeziku ni moč doživeti, ker je naš jezik slovenščina. S tem ohranjamo slovenski jezik in bogatimo svoje dojemanje in razumevanje življenja. Zanimiv je bil tudi petkov pogovor s prevajalko Matejo Seliškar Kenda, ki se je s prevodom knjige Bratje Barta Moeyaerta uvrstila na častno listo IBBY 2024. Naši učenki Asjo in Špelo je doletela čast, da sta intervjuvali letošnjega Andersenovega nagrajenca, kanadskega ilustratorja Sydneyja Smitha, takoj po prejemu veličastne nagrade. V pogovoru je poudaril, da v svojih delih izraža otroka, ki biva v njem. Učenci OŠ Toma Brejca so dostojno zastopali Slovenijo na mednarodnem kongresu IBBY in so hvaležni za izkušnjo, ki je najbrž neponovljiva. Zvezdice na Hrvaškem Otroška skupina Verine zvezdice je zastopala Slovenijo na mednarodnem festivalu na Hrvaškem. Vanja Hočevar Koprivnica – Konec septembra, je v Koprivnici na Hrvaškem potekal 16. mednarodni otroški festival U bakinom krilu (V babičinem krilu), na katerem je med šestimi skupinami nastopila tudi kamniška Otroška folklorna skupina Verine zvezdice, ki že vrsto let deluje pod okriljem Osnovne šole Marije Vere. nico, na kateri je predstavila hrano, ki je značilna za njihov kraj. Slovenska miza se je šibila pod dobrotami, ki so jih spekli ali priskrbeli starši folklornih plesalcev in glasbenikov iz Otroške folklorne skupine Verine zvezdice, za veselo vzdušje pa so poskrbeli glasbeniki iz skupine. Festivala so se udeležile tudi avstrijska otroška folklorna skupina iz Beljaka in štiri hrvaške otroške skupine, med Verine zvezdice na mednarodnem otroškem festivalu v Koprivnici / Foto: Gašper Kozjan Najprej so jih pri Muzeju prehrane Podravka, ki ima sedež v Koprivnici, pričakali prijazni gostitelji. V muzeju so si ogledali, kako se je podjetje najprej ukvarjalo z vlaganjem sadja in zelenjave, ko pa je nastopila kriza, so bili primorani razširiti program. Tako so začeli prodajo juh iz vrečke in jušnih kock, pozneje pa je sledil tudi otroški program in številni drugi izdelki, ki jih dobro poznamo tudi v Sloveniji. Po kosilu so sledile priprave na nastop, ki je potekal v Domu mladih v Koprivnici. V preddverju doma je vsaka izmed skupin pripravila stoj- njimi tudi gostiteljica. Večina skupin se je predstavila z eno točko, le gostujoče in slovensko društvo z dvema. Tako so se Kamničani pod vodstvom mentoric Vanje Hočevar in Alenke Markus Rezar na odru predstavili s koreografijama Ovčke so nam ušle in Povodni mož, ki je nastala po Prešernovi pesmi. S slednjo se je letos skupina uvrstila tudi na regijsko srečanje otroških folklornih skupin v organizaciji JSKD in prejela srebrno priznanje. Tudi na koprivniškem odru so se kamniški mladi folklorniki odlično odrezali in navdušili občinstvo v dvorani. 10 petek, 18. oktobra 2024 Šport Prvak in podprvakinja V Kranjski Gori je potekal UTMB Julian Alps trail run, največja trail tekaška preizkušnja v Sloveniji, na kateri sta Tine Žižmond in Juta Pavlič (KGT Papež) postala prvak in podprvakinja na 50-kilometrski preizkušnji. Mira Papež Kranjska Gora – Več kot tri tisoč tekačev z vsega sveta se je merilo na različnih razdaljah. Pod vršaci pa je donela tudi slovenska himna, saj so v okviru prireditve izvedli tudi prvenstvo Slovenije v trailu na 50 kilometrov. Tine Žižmond, sicer še mladinec, je s časom 5;09:47 dosegel izjemen in odmeven naslov klubski kolegici Urški Lamovec. Tine je povedal, da mu je bila dolga razdalja velik izziv, da se je želel preizkusiti, na koncu so mu malo pošle moči, ker je bila ravnina. Barve Slovenije sta častno zastopala tudi Andrej Nastran in Marjan Zupančič s prvima mestoma v svojih kategorijah. Na 120-kilometrski razdalji je v cilj kot sedma pritekla Kamničanka Juta Pavlič v cilju največje trail tekaške preizkušnje pri nas / Foto: KGT Papež državnega prvaka. Kot fenomen prireditve se je pomeril z najboljšimi trail tekači na svetu in z dosežkom dodal tudi posebno težo prvenstvu Slovenije. Podprvakinja pa je bila Juta Pavlič s časom 6;55:46, bron je pripadel lanska prvakinja Katja Kegl Vencelj, Eva Urbanc pa je bila enajsta. Dvajset kilometrov je prvi pretekel Luka Kovačič, Urban Žitnik je zasedel absolutno 39. mesto, Franci Teraž 75. in prvo v kategoriji 60–64. Triatlonski jubilej Prva tekma v triatlonu je bila v Sloveniji leta 1984 na Bledu. Jubilej so zaznamovali v sklopu 22. Triglav triatlona Bled, ki poteka v organizaciji TK Trisport Kamnik. Maja Bertoncelj Bled – Več kot petsto tekmovalcev različnih starostnih kategorij se je sredi septembra na Bledu pomerilo na Triglav triatlonu Bled. Letošnji je bil poseben, saj so zaznamovali štirideset let od prve triatlonske tekme v Sloveniji, ki je bila prav tako na Bledu. Tradicijo organizacije peljejo naprej v TK Trisport Kamnik. »Že 12. avgusta 1984 je bilo na Bledu v okviru akcije RTV Slovenija Kaveljci in korenine organizirano prvo tekmovanje v plavanju, kolesarjenju in teku. V tej akciji so udeleženci morali čez leto opraviti pet vzdržljivostnih preizkušenj – tekaški maraton Radenci, kolesarski maraton Franja, smučarski maraton Pokljuka, planinski pohod in plavalni maraton Bled. V okviru slednjega so po vzoru tekmovanja na Klopinjskem jezeru v Avstriji na Bledu organizirali še prvi Triatlon Bled. Mito Trefalt s TV Slovenija se je povezal z Alojzom Hvalo, ta pa z organizatorjem klopinjskega triatlona,« je pojasnil Miro Kregar, udeleženec prvega triatlona na Bledu, zdaj pa že vrsto let v vlogi direktorja prireditve in še vedno tudi tekmovalca. Na 22. Triglav triatlonu Bled, s katerim so zaznamovali tudi štirideset let od prvega triatlona v Sloveniji, sta državna prvaka v olimpik triatlonu postala Matevž Nunar (TK Trisport Lelosi Kamnik) iz Preddvora, med ženskami pa Maruša Klemenc (TK Utrip) iz Laniš. / Foto: arhiv kluba Pred štiridesetimi leti je bilo na startu kar 406 triatlonk in triatloncev. Preplavali so Blejsko jezero (2,2 km), kolesarili takrat v Bohinj in nazaj (60 km) in pretekli dva kroga okoli Blejskega jezera (12 km). Letos jih je tekmovalo več kot petsto iz 18 držav. Na prireditev so bili lepo povabljeni vsi udeleženci iz leta 1984 – kot tekmovalci ali zgolj podporniki in navijači. Posebej zanje je organizator pripravil majice z napisom Pionir slovenskega triatlona. Odzvalo se jih je okrog dvajset – med njimi tudi danes 74-letni Brane Breznikar iz Kotelj na Koroškem. Ob prvi izvedbi je zmagal skupaj z Maksimilijanom Klemenčičem. Tako kot Kregar je še vedno v triatlonu in oba sta letos na Bledu nastopila na standardni, olimpik razdalji. Ob jubileju so na ogled postavili tudi nekaj opreme iz tistih časov. Poleg praznovanja jubileja so bili v ospredju tudi letošnji tekmovalni dosežki. Najprestižnejši domači zmagi sta osvojila Matevž Nunar (TK Trisport Lelosi Kamnik) iz Preddvora, med ženskami pa Maruša Klemenc (TK Utrip) iz Laniš, državna prvaka v olimpik triatlonu. Triglav triatlon Bled bo potekal tudi v prihodnje, je poudaril Kregar, ki še vedno rad tekmuje. Konec oktobra ga čaka triatlonski nastop na jezeru Titikaka v Južni Ameriki, skoraj štiri tisoč metrov visoko, kjer je bil že trikrat in je dvakrat zmagal. Strelci veterani državni prvaki Strelska družina Kamnik je zaključila sezono z nastopi na državnih prvenstvih. Veterani so si v streljanju z zračno puško priborili naslov državnih prvakov. Iz Zagreba z desetimi medaljami Katarina Kumer Zagreb – Pretekla nedelja, 6. oktobra, bo ostala zapisana kot velik uspeh za Judo klub Ippon Kamnik. Kljub dolgemu tekmovalnemu dnevu, ki je trajal vse do poznih večernih ur v dvorani Sutinska vrela v Zagrebu, so mladi judoisti s srčnostjo in predanostjo dokazali svojo borbenost. Na mednarodnem turnirju, ki je združil 755 tekmovalcev iz 69 klubov in 9 držav, so osvojili skupno kar 10 medalj in se uvrstili na odlično 12. mesto med ekipami. Tekmovalci so se kljub napornim borbam v višjih starostnih kategorijah odlično odrezali in pokazali, da se z vztrajnostjo in trdim delom lahko dosežejo izjemni rezultati. Judoisti Judo kluba Ippon Kamnik na tekmovanju v Zagrebu / Foto: arhiv kluba Rožle Repič Kamnik – O nastopih Kamniških strelcev na državnem prvenstvu v članskih in mladinskih kategorijah smo že pisali aprila letos, sezona pa se je z veteranskim državnim prvenstvom zaključila za vse. V Ljubljani je 22. septembra potekalo zadnje izmed državnih tekmovanj v sezoni 2023/2024, in sicer Državno tekmovanje veteranov in veterank v streljanju s serijsko zračno puško in pištolo v organizaciji Mestne strelske zveze Ljubljana. Kamniški veterani so poskrbeli za dobro zastopanost kamniških barv na podelitvenem odru. Pavel Serša, Roman Radej in Marjan Repič so v kategoriji veterani nad 60 let z zračno puško postali ekipni državni prvaki, drugouvrščeno ekipo SD Trebnje so ugnali za štiri kroge. V posamezni konkurenci veteranov nad 60 let s puško pa so Roman Radej, Pavel Serša in Marjan Repič osvojili drugo, Veterani Strelske družine Kamnik so osvojili naslov državnih prvakov. / Foto: Strelska družina Kamnik tretje in šesto mesto. Roman je za prvouvrščenim zaostal le za en krog. V kategoriji veterani nad 80 let z zračno puško je Jožef Baronik osvojil drugo mesto. Ekipa veterank v sestavi Irena Radej, Jana Smrekar in Marija Hribar je v kategoriji nad 60 let z zračno puško s 489 krogi osvojila drugo mesto. Za sedem krogov je bila boljša prvouvrščena eki- pa SD Mrož Velenje. V posamezni konkurenci veterank nad 60 let je Irena osvojila drugo mesto in je za prvouvrščeno zaostala za le dva kroga. Jana in Marija sta osvojili četrto oz. šesto mesto. Ekipa veteranov nad 60 let z zračno pištolo v sestavi Roman Radej, Marjan Repič in Franc Zore je s skupnim rezultatom 505 krogov osvojila tretje mesto. V konkurenci posamezno se je najvišje, na četrto mesto, uvrstil Roman, ki je za tretjeuvrščenim zaostal za le en krog. Marjan in Franc sta osvojila 12. oz. 17. mesto. Z zaključkom stare sezone se je že dobro začela tudi nova strelska sezona 2024/2025, ki jo v strelski družini Kamnik zaznamuje odprtje obnovljenega in posodobljenega strelišča v Kamniku. Člani strelske družine Kamnik so med »strelskimi počitnicami« prenovili strelišče in ga posodobili z najnovejšimi elektronskimi tarčami. Streljanje na papirnate tarče je še vedno mogoče, a je v luči modernizacije strelskega športa elektronska oprema strelišča pogoj za kvalitetno izvedbo treningov in organizacijo tekmovanj. Hvala požrtvovalnim članom SD Kamnik, ki so s svojim prostovoljnim prispevkom pripomogli k izboljšanju pogojev za nadaljnji razvoj strelskega športa v občini Kamnik. 11 petek, 18. oktobra 2024 Šport V uvodu sezone Košarkarski maraton Odbojkarice Calcita Volleyja so letošnje državno prvenstvo začele z dvema zmagama, manj uspeha pa so imeli odbojkarji, ki so še brez zmage. Sezono sta uspešno začeli tudi obe drugi članski ekipi Calcita Volleyja, prav tako pa tudi obe mladinski ekipi. Na koncu so bili boljši gostje iz Tuhinja. tno kulturnega društva Mekinje in Športnega društvaTuhinj. Bolje so začeli domačini, a se je kasneje razvil pravi košarkarski boj. V zadnjem delu pa so košarkarji ŠD Tuhinj pokazali več zbranosti in moči ter na koncu slavili z rezultatom 418 : 388. Z zmago so osvojili pokal, ki bo v njihovih rokah ostal eno leto. Odbojkarice Calcita Volleya so se veselile že dveh zmag. / Foto: Jan Uršič pričakovano ostale praznih rok v Radovljici, Šempetrčanke pa v Kopru, kjer so igrale z Ankaranom. Medtem ko sta bili zmagi Kamničank pričakovani, že zato, ker so igrale doma, in to proti ekipama, ki sta bili lani v drugem delu prvenstvene lestvice, je drugačna situacija v prvi kamniški moški ekipi. Dejstvo je, da jim tudi žreb ni šel na roke, kajti že v prvem krogu so naleteli na ACH Volley, v drugem pa okrepljeni Alpacem Kanal. Na uvodni tekmi sezone so bili v Tivoliju v prvem nizu blizu zmage, v nadaljevanju so bili Ljubljančani premočni, na drugi pa so doma po odličnem prvem nizu drugega in tretjega odigrali slabo, v četr- tem so se vrnili v igro in v petem vodili s 5 : 2, nato pa se je ustavilo. »Tekmo smo odigrali v valovih. Pozitivno je, da smo se po slabem drugem nizu vrnili v igro, na trenutke igrali odbojko, ki smo jo sposobni. Morda je bilo tudi nekaj napačnih odločitev, ampak ne smemo se izgovarjati na to. Morali bomo še bolj trenirati in se pripraviti na tekmo z Mariborom ter jo skušati odigrati bolje. Fantje so se borili, bo pa v prihodnosti treba določene zadeve bolje odigrati,« je po drugem zaporednem porazu dejal Gašper Ribič, trener kamniške ekipe, ki je na obeh tekmah imela največ težav z učinkovitostjo v napadu. V Tivoliju so bili 32-odstotno uspešni, proti Kanalcem pa le 29-odstotno. Minulo soboto sta prvi tekmi v novi sezoni odigrali tudi obe drugi članski ekipi Calcita Volleyja. Obe v primerjavi z lansko sezono, ko so dekleta osvojila prvo mesto v 1. B ligi, fantje pa so bili v njej šesti, v letošnji nastopajo stopničko oziroma dve nižje. Kamniške princeske pod vodstvom Špele Lužovec igrajo v 2. DOL – zahod, fantje, ki jih vodi ena od legend kluba, Klemen Hribar, pa v 3. DOL. Obema ekipama je skupno tudi to, da igrata praktično z mladinskima ekipama in da sta bili obe v prvem krogu uspešni. Tako kot tudi mladinski ekipi, ki sta si s kvalifikacijami zagotovili igranje v prvi ligi. Kegljačice že na prvem mestu Gašper Pirman Kamnik – Bližajo se kegljaški evropski pokali, zato so kegljači in kegljačice odigrali dvojno kolo v državni ligi. Čeprav dve tekmi v dveh dneh vedno prinašata določeno tveganje, sta obe ekipi naporen konec tedna opravili z odliko. Štiri tekme, štiri zmage. V soboto, v 3. krogu državne lige, so aktualne državne prvakinje gostovale v Ljubljani in tekmicam »zavezale kravato«. Tudi v nedeljo, v predčasno odigranem 5. krogu, igralkam Slovenj Gradca niso pustile veliko upanja. Premagale so jih z rezultatom 6 : 2 in po štirih odigranih krogih so Kamničanke brez poraza na prvem mestu prvenstvene lestvice. Kegljači prav tako sledijo uspehom ženske ekipe. V soboto so premagali ekipo Gorice z rezultatom 6 : 2, v nedeljo pa še dvignili svojo formo in Ljubelj premagali s 7 : 1. S Aleš Senožetnik Mekinje – V Mekinjah je v začetku oktobra potekal 18. tradicionalni šesturni košarkarski maraton, na katerem sta se pomerili ekipi Špor- Miha Štamcar Kamnik – V prvem krogu varovanke Bruna Najdiča v domači dvorani Ankarančankam niso prepustile niti niza, v drugem pa so na še eni domači tekmi Koprčankam prepustile niz. »Še vedno smo v iskanju ekipe, ki bo čez sezono nosila glavno breme. Proti Ankaranu nismo najbolje začeli prvega in drugega niza, medtem ko smo v tretjem, ki smo ga dobro odprli, težave imeli v nadaljevanju tekme. Da smo še vedno v ustvarjanju ekipe, se je lepo videlo na drugi tekmi, ko smo imeli v prvem nizu odlično energijo in veliko želje, drugi pa je pokazal vse naše težave, s katerimi se trenutno soočamo. Na trenutke sem imel občutek, kot da se bojimo igrati, sicer ne vem, zakaj,« se je po zmagi nad Luko Koper spraševal Najdič. Prava vrednost trenutne forme kamniških odbojkaric se bo videla v prihodnjih treh krogih. Že jutri se bodo v Novi Gorici pomerile z GEN-I Volleyjem, prihodnjo sredo bodo gostile mariborsko ekipo OTP banka Branik, nato pa jih čaka še gostovanje v Šempetru. Vse to so ekipe, ki naj bi bile tudi v letošnji sezoni največje konkurentke v boju za naslov državnih prvakinj. Toda to je le na papirju, kajti minulo soboto so Novogoričanke ne- Na športnem igrišču v Mekinjah sta se na 18. šesturnem košarkarskem maratonu pomerili ekipi ŠKD Mekinje in ŠD Tuhinj. Domačini so se pomerili z ekipo ŠD Tuhinj. / Foto: Občina Kamnik Namigi za krepitev imunskega sistema po Kneippovi metodi POZITIVNI UČINKI SAVNANJA Savnanje je ena izmed najbolj priljubljenih sprostitvenih aktivnosti, ki prinaša številne koristi za telo in duha. V nadaljevanju vam predstavljamo pet glavnih pozitivnih učinkov savnanja, ki se tudi skladajo s Kneippovimi načeli. 1. Krepitev imunskega sistema Redno savnanje pomaga krepiti obrambni mehanizem vašega telesa. Z menjavanjem vročine v savni in hlajenjem, na primer s Kneippovimi oblivi, se spodbudi kroženje krvi, kar izboljša odpornost telesa proti prehladom in drugim boleznim. 2. Razstrupljanje telesa Vročina v savni poveča znojenje, kar omogoča telesu, da izloča toksine in druge škodljive snovi. To naravno čiščenje telesa je v skladu z Kneippovo filozofijo, ki poudarja pomen čiščenja organizma za dobro počutje. 3. Izboljšanje krvnega obtoka Savnanje blagodejno vpliva na krvni obtok in pomaga pri regeneraciji telesa. Vročina razširi krvne žile, kar izboljša pretok kisika in hranil po telesu. Kneipp je verjel, da voda, z vročimi in hladnimi terapijami, pomembno vpliva na zdravje srca in ožilja. 4. Sproščanje mišic in lajšanje bolečin Toplota v savni sprošča mišice in lajša bolečine v sklepih ter hrbtenici. To je še posebej koristno po vadbi ali dolgotrajnem naporu, kar podpira Kneippovo načelo o pomenu gibanja in počitka za telo. 5. Sproščanje duha in zmanjšanje stresa Kneippov zadnji steber, ravnovesje, poudarja pomen mentalnega zdravja. Savnanje pomaga zmanjšati stres, napetost in izboljšuje spanec, kar vodi v večje mentalno ravnovesje. Savnanje tako ni le fizična sprostitev, temveč pomemben korak k celostnemu zdravju, ki ga je zagovarjal tudi znameniti fitoterapevt Sebastian Kneipp. BREZPLAČNI SAVNA TRETMAJI V TERMAH SNOVIK Kegljači so odigrali dvojno kolo v državni ligi. / Foto: arhiv kluba tremi zmagami in enim remijem trenutno zasedajo drugo mesto v državni ligi. Pred odhodom na svetovni pokal, najelitnejše evropsko tekmovanje v kegljanju, ki bo letos potekalo v madžarskem Zalaegerszegu, sledi še eno kolo državne lige. Kegljačice se bodo tako še drugič zapored skušale uvrstiti v zaključne boje, ki prinašajo zimski nastop v kegljaški ligi prvakov. Čeprav so vse oči usmerjene v 1. državno kegljaško ligo, nikakor ne smemo pozabiti na preostale ekipe, ki nastopajo v nižjih državnih ligah. Druga ženska ekipa je po dveh zmagah čisto pri vrhu 1. B državne lige, druga mo- ška je po slabšem začetku v 2. državni ligi ujela ritem in hitro na svoj račun dodala dve zmagi. Tretja moška ekipa pa je v zadnjem krogu državne lige nastopila že s tremi kadeti in bo v nadaljevanju sezone še naprej skrbela za nabiranje izkušenj mladih kamniških kegljačev. VABLJENI VSAK TOREK IN ČETRTEK OB 18:15 IN 19:15 NA BREZPLAČNE SAVNA TRETMAJE V SVET SAVN TERM SNOVIK! Pri vrtinčenjih se uporabljajo različne arome, ki blagodejno vplivajo na počutje. Za čas programa je na voljo sveže sadje, domač zeliščni čaj in termalna voda. Vsi programi so brezplačni za obiskovalce bazenov z vključeno karto za kopanje s savno. www.terme-snovik.si 12 petek, 18. oktobra 2024 Zanimivosti Šestič za dober namen Tadej Trobevšek Kamnik – Na Osnovni šoli Marije Vere smo uspešno organizirali že 6. dobrodelni tek in pohod, ki ga kot običajno izpeljemo v začetku meseca oktobra. Tudi tokrat sta tek in pohod privabila lepo število otrok in njihovih staršev ter drugih udeležencev, skupaj nas je bilo okoli tristo. Zbrali smo se v Šmarci ob mostu pri igrišču Virtus, kjer je Martina iz plesne šole Miki poskrbela, da smo se, seveda v plesnih korakih, dobro ogreli in se dobre volje podali na pot ob Kamniški Bistrici. Prvi tekači so bili res hitri, tisti za njimi pa so se poti lotili bolj zlagoma. Pomemben je dober namen, smo si rekli vsi skupaj. Zbrana sredstva so namreč namenjena šolskemu skladu, ki lahko tako pouk obogati z različnimi nadstandardnimi učnimi pripomočki in pomaga učencem iz socialno šibkejših družin, da se lahko udeležijo različnih taborov ali drugih dogodkov. Lepo je teči ob reki, po mehkem, jesensko odpadlem li- stju, sploh če ob progi najprej zaslišiš domače viže izpod prstov Naceta na kitari in Marka na harmoniki in te nato v cilju čaka Mestna godba Kamnik, ki kot vedno poskrbi za dobro vzdušje. Poleg godbe je bil tu še Kopko, prvi bober Komunalnega podjetja Kamnik, ki že vsa leta podpira naš tek. Ob poti so za našo varnost skrbeli dupliški prostovoljni gasilci, pomagale pa so jim še učiteljice naše šole. Vsem hvala. Tekači in pohodniki smo za nagrado v cilju prejeli lepo potiskan trak za ključe in se okrepčali z zdravimi prigrizki. Dekleta, ki se v klubu Tjaše Šeme ukvarjajo z ritmično gimnastiko, so za nas pripravila plesni nastop. Vse zbrane pa so najprej nagovorili podžupanja Romana Učakar, ravnatelj Damjan Snoj ter Val Brun, učenec 8. razreda, ki je v letošnjem šolskem letu predstavnik učencev. Na koncu se je organizator teka, učitelj športa Tadej Trobevšek, vsem najlepše zahvalil za udeležbo in izrazil upanje, da se prihodnje leto ponovno vidimo. Starši in učenci so se še šestič podali na dobrodelni pohod in tek. / Foto: arhiv OŠ Marije Vere Hip hop spektakel Konec septembra je Študentski klub Kamnik v Kreativni četrti Barutana organiziral svoj prvi večji koncert, s katerim so že začeli priprave na prihodnje, jubilejno leto. Manja Golob Kamnik – V soboto, 28. septembra, je Študentski klub Kamnik v Kreativni četrti Barutana organiziral svoj prvi večji koncert, tokrat v znamenju hip hopa. Na odru je premierno v Kamniku nastopil eden trenutno najbolj vročih ustvarjalcev slovenske hip hop scene, Drill. Andrej Bučar, kot je njegovo pravo ime, je izkušen tekstopisec, producent in ustanovitelj glasbene založbe Komora. Glasbeno pot je začel že leta 2001, danes pa se ponaša z že petim solo albumom Rojeni da blestimo, ki potrjuje njegov Koncert Študentskega kluba Kamnik v Kreativni četrti Barutana / Foto: Blaž Plut Prvi nastop Drilla v Kamniku / Foto: Blaž Plut status na domači glasbeni sceni. Ob Drillu so nastopili še drugi glasbeni talenti z obale – Out-Lot, Reta in Axel – ki so s svojimi nastopi dodatno obogatili dogodek. Kljub deževnemu začetku, ki je prireditev prestavil pod šotor, se je vreme proti večeru izboljšalo in ostalo prijetno do konca dogodka. Obiskovalci, večinoma mladi, so uživali v energičnem vzdušju, med njimi pa so bili tudi starejši, ki še vedno radi prisluhnejo hip hopu. Nastopajoči so se z občinstvom dobro povezali in kljub začetnim tehničnim težavam ustvarili zelo pozitivno vzdušje, ki je trajalo vse do enih zjutraj. Med koncertom Na odru je premierno v Kamniku nastopil eden trenutno najbolj vročih ustvarjalcev slovenske hip hop scene, Drill. so obiskovalci ob glasbi lahko uživali tudi v hrani in pijači, za katero je poskrbel Sladki kot z Velike planine. Takšni dogodki niso le priložnost za uživanje v glasbi, temveč tudi možnost za izmenjavo mnenj o potrebah in željah mladih v Kamniku. Člani ŠKK si v prihodnje prizadevajo za še več podobnih prireditev, ki bodo dodatno prispevale k večji raznolikosti in obogatitvi lokalnega kulturnega dogajanja ter okrepile povezanost mladih v skupnosti. Sicer pa ta koncert lahko razumemo tudi kot pripravo na naslednje leto, ko bo Študentski klub Kamnik praznoval pomemben mejnik, 30-letnico delovanja. Bilo je nekoč v Kamniku (25) Oton Župančič na Zapricah v Kamniku Mag. Zora Torkar, Medobčinski muzej Kamnik Leta 1919 je grajsko posestvo Zaprice podedoval po očetu Josip vitez Schneid pl. Treuenfeld (1869–1929). Družina je živela na Dunaju, počitnice pa so radi preživljali na gradu Zaprice, kjer so se družili tudi s t. i. Zapričani, počitnikarji – družinami znanih slovenskih pesnikov, pisateljev, kritikov, intelektualcev …, ki so v 20. in 30. letih 20. stoletja v poletnih mesecih več let zapored najemale stanovanja. Že od leta 1919 dalje so se namreč v časopisnih člankih pojavljali oglasi za oddajo letnih stanovanj in sob za turistične namene na gradu Zaprice. V časopisu Jutro je tako omenjeno, da je julija 1929 na gradu Zaprice bivalo kar trideset letoviščarjev. Med njimi so bile družine pesnika, dramatika in prevajalca Otona Župančiča, pisatelja, gledališkega kritika in urednika Juša Kozaka, ki je poleti 1924 tu začel pisati ro- man Šentpeter, jezikoslovca, romanista, kritika in prevajalca prof. Franceta Šturma, literarnega zgodovinarja, gledališkega kritika, urednika in prevajalca prof. Franceta Koblarja, profesorja nemščine na I. državni gimnaziji v Ljubljani dr. Gregorina, družina Treo, družina Senekovič. Občasno jih je obiskala tudi Lili Novy. Najbolj navdušen in zvest obiskovalec Zapric in Kamnika je bil Oton Župančič z družino. Oton Župančič je z ženo Ano (rojena Kessler, tudi svakinja pisatelja Frana Albrehta) in otroki Markom, Andrejem in Jasno preživljal eno- ali dvomesečne počitnice na Zapricah od leta 1923 dalje. Na Zapricah so preživljali počitnice vsaj sedem let. Kot se spominja vnukinja Alenka Župančič, ji je njen oče Marko večkrat govoril, da so se imeli na Zapricah krasno, saj so imeli v okolici cel poligon za raziskovanje vse do Tunjščice in so bili otroci cele dneve zunaj. Večkrat so jo mahnili tudi do Kamniške Bistrice in v pla- nine. Oton Župančič pa je tudi izredno rad gobaril, za kar je bila okolica gradu odlična. »Ob počitnicah, ki jih preživi že nekaj let redno v prijaznem gradiču na Zapricah v Kamniku, je važen del njegove zabave in počitka posvečen gobam. Ko vstane od pisalne mize, se ob jasnih dneh z Markom ali Andrejem napoti v senčni zapriški gozd ter blodi po ure in ure za svojimi ljubljenkami. Tako se duh najlepše odpočije in zbere za novo delo …« V Kamniku je Župančič začel pisati delo Veronika Deseniška. Kot je zabeležila njegova žena Ani, je prvi dve dejanji napisal v juliju in avgustu 1923 v Kamniku, tretjega pa oktobra 1923 na Bledu. V Kamniku je pisal v stanovanju na gradu Zaprice, v lesenih lopah ob zunanji strani zidu, ki jih je imenoval lastovičja gnezda, in po poročilu Fanike Kratnar tudi pri Vivodi v gostilni Pri vinski trti. Nekaj verzov je posvetil tudi prijateljem iz Kamnika, de- Zaprice okoli leta 1920 / Foto: hrani MKK nimo Ivanki Albreht in Faniki Kratnar, še najbolj znan pa je verz, ki ga je leta 1928 posvetil kamniškim gasilcem: »Ne boj se za pomoč, mi bdimo dan in noč!«, pa tudi besedilo za diplomo častnega meščana prijatelja Josipa N. Sadnikarja leta 1937. »V Kamniku zaide Oton na kopališče na dan, ko je bil določen za ženske. Kopališče so upravljali usmiljeni bratje, česar pa Oton ni ve- del. Frater ga vpraša: 'Kaj pa Vi tukaj iščete?' Oton iztegne kazalec: 'Kaj pa Vi tukaj iščete?' In ne nazadnje, Oton Župančič je leta 1928 postal častni meščan Kamnika. »Mesto Kamnik imenuje velikega slovenskega pesnika in besednega umetnika, svojega odličnega in dragega gosta gospoda Otona Župančiča ob 50-letnici njegovega rojstva v počastitev njegovega genijalnega dela in v priznanje dragocenih zaslug, ki si jih je pridobil za kulturo in jezik slovenskega naroda, za svojega častnega meščana,« je zapisano na diplomi, ki jo je naslikal slikar in grafik Miha Maleš, v pozlačenem rezljanem okvirju, delo kamniškega rezbarja Ivana Klemna. Več o njem v katalogu Zgodovina gradu Zaprice, MMK, 2021. 13 petek, 18. oktobra 2024 Zanimivosti, zahvale Na izlet Spominska slovesnost Sovinja Peč – Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik, Krajevna organizacija ZB NOB osrednji Tuhinj in Krajevna skupnost Sela pri Kamniku vabijo na spominsko slovesnost ob osemdeseti obletnici požiga domačije in vaščanov na Livkovem, ki bo v soboto, 19. oktobra, ob 10. uri pri spominskem znamenju v Sovinji Peči. Zbrane bo nagovorila predsednica KS Sela Nežka Poljanšek, župnik Župnije Sela pri Kamniku Edi Strouhal pa bo za pokojne v tragediji opravil molitev. Slavnostni govornik bo Dušan Božičnik, podpredsednik ZB NOB Kamnik. Nastopili bodo učenci Podružnične OŠ Sela pri Kamniku, program bo povezoval Igor Žavbi. A. Se. Življenje z osebami z motnjami v duševnem razvoju je bolj kot za te osebe stresno za njihove starše in sorojence. Zato, kakor poudarja Mateja De Reya, direktorica Zveze Sožitje, je najpomembnejša podpora družinam, saj ravno one nosijo največje breme. Irena Bizjak Kamnik – Tega se še kako zavedamo tudi v Društvu Sožitje Kamnik, zato za razbremenitev družin OMDR organiziramo različne programe in aktivnosti, med katere sodi tudi vsakoletni društveni izlet. Našim članom smo želeli ponuditi sproščeno doživetje z zabavno in hkrati poučno noto. Kot že leta poprej smo se tudi letos povezali z Edito iz Turistične agencije Vrankar, ki nas že dobro pozna in zna ustreči našim željam. Tako smo se v oblačnem jutru 5. oktobra popeljali iz Kamnika po Tuhinjski dolini in naprej proti Štajerski. Prvi postanek smo imeli v Šmarju pri Jelšah, kjer so nas z odlično malico oskrbeli z novo energijo. Na vrhu hriba nad Šmarjem stoji čarobno lepa romarska cerkev sv. Roka, ki skupaj s 14 kapelami križevega pota velja za najobsežnejši pasijonski kompleks v Sloveniji. Nanjo nas je opozorila S pomočjo avdio vodiča smo se sprehodili skozi tisočletja zgodovine človeškega razvoja. Marina Zupančič in nam povedala legendo o njenem nastanku, ki je povezan s smrtonosno kugo in priprošnjami vernikov k sv. Roku, naj bolezen prežene. Pot smo ob odličnem Editinem vodenju nadaljevali čez Zahvala Bolezni, stiske, revščina bile so ti popotnica. Življenju si le to dajala, kar zmogla si in kar si znala. Izlet članov Sožitja / Foto: Društvo Sožitje Kamnik mejo do gradu Trakoščan. Pravljični srednjeveški grad stoji na pobočju Brezove gore. V gradu je danes urejen muzej, po katerem nas je popeljala lokalna vodička, nas seznanila z njegovo zgodovino in nas popeljala skozi različne muzejske zbirke ter nas opozorila na prelepe razglede na park in jezero ob vznožju gradu. Naš naslednji cilj, Muzej krapinskih neandertalcev, najdišče je znano kot Hušnjakovo brdo, nas je navdal z navdušenjem. S pomočjo avdio vodiča smo se spreho- dili skozi tisočletja zgodovine človeškega razvoja, mimo razstavljenih fosilnih najdb, vpogleda v življenje neandertalcev, njihovih bivališč, oblačil, prehrane, orodja in obredov – ter se mnogo naučili o zgodovini človeštva. Po zasluženem kosilu, ki so ga zaokrožile palačinke s smetano in sladoledom v kraju Durmanec, smo se polni novih doživetij in prijetno utrujeni popeljali proti domu ter že na avtobusu izbrali cilj izleta v naslednjem letu. Prepričani smo, da bo zopet lepo. Antonija Abunar iz Kališa Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, predvsem Romšakovim, in gasilcem PD Gozd ter urgentni službi Kamnik za hitro posredovanje. Hvala tudi župniku Pavletu Piberniku za lepo opravljen obred ob slovesu. Zahvaljujemo se vsem za podarjene sveče in svete maše in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Kališe, september 2024 Supernova Q Kam d.o.o., Pot za Brdom 102, Ljubljana 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 30 EUR 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 EUR 3. nagrada: darilni bon v vrednosti 10 EUR Zahvaljujemo se vam za obisk in vas vabimo, da se v naš lep, svetel in prostoren center pod kamniškimi planinami vedno znova vračate. KAMNIK Rešitev križanke – geslo na kuponu – lahko pošljete po pošti na naslov Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, Kranj, ali jo oddate v nabiralnik na tem naslovu. Rešitve pa lahko pošljete tudi po e-pošti. To storite tako, da z mobilnim telefonom slikate kupon z geslom in ga pošljete na naslov krizanke@ g-glas.si. V elektronsko sporočilo ne pozabite napisati svojih osebnih podatkov Rok za oddajo je petek, 8. novembra 2024. Veseli vas bomo! GORENJSKI GLAS VRSTA LOPATE DNEVNI METULJ GRAFIK DEBENJAK PESNIK GRUDEN RIMSKI BOG SMRTI, ORCUS PRIDEN DELAVEC NEMORALA MODEL VOZILA RENAULT 3 EPIGRAMATIČNA DELA KRACA SESTAVIL: OGNOJITEV KALAN BIBLIJSKI LANENO TUDI PREDIVO LOVEC, EDOM STANE SEVER DRŽAVA POD HIMALAJO NASLOVNI LIK IZ STRIPOV (A. F.) OTILIJA (LJUBK.) OKENSKO STEKLO PRIPADNIK PREDUJEM LEGIJE 20 USTANOVA, KI POUČUJE PLES RAZSELJEVANJE 4 TENISAČ DŽOKOVIĆ PRENOČEVANJE 10 13 PISAN TROPSKI PTIČ 6 AMERIŠKO GOVEDO VZDEVEK ALEŠA KERSNIKA RIM (ORIGINAL) MESTO V ITALIJI 21 PISATELJ INGOLIČ MESTO V ISTRI VELIK KOS POHIŠTVA 8 ATLAS JADRANSKI OTOK RAČJI MLADIČ PLANOTA V ZDA MOJZESOV BRAT TELUR SOCVETJE NA VRBI ANDREJ STARE SIMBOL ZA NEON DELEC NESNAGE LETALEC RUSJAN SPIKERKA BAŠ KOSILO (KNJIŽNO) 22 12 ŽENSKI PEVSKI GLAS 15 9 NUŠA DERENDA JAVOR PO LATINSKO PEVKA HORVAT VRSTA ČOLNA ŠVEDSKA IGRALKA (LENA) GLEDALIŠKI FAN ? IN EVA 18 17 PREGON, PLENITEV 1 7 PIVSKI VZKLIK KANTON V ŠVICI GL. MESTO PERUJA SEVERNI JELEN ŠKRAT V GERM. MITOLOGIJI LUČAJ KAN. PEVEC (BRYAN) 24 LESENA STAVBA NAŠA REKA KOT MED IZBRANO RAVNINO IN TOČKO POLŽ BREZ HIŠICE 5 IVAN NOVAK VEČJA ČRNA PTICA GOZDNA PTICA POPOLNA SLIČNOST 14 11 OKRASNA NIT DEL CELOTE OTOK V KARIBIH PREBIVALCI REKE ČRTOMIR OŠEP ENOVITOST BALETNIK OTRIN 16 POT, PO KATERI TEČE EL. TOK IGRALEC ŽNIDARŠIČ PEVKA PUŠLAR 2 SL. TV VODITELJ (M. G.) LAZAR OZARK PRISAD URŠKA TAUFER 19 RAJ, PARADIŽ BOLID ZA KARTING 23 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 14 petek, 18. oktobra 2024 Zahvale Nagrajenci križanke Nagrajenci križanke iz časopisa Kamničan-ka št. 17 so: Jure Klembas iz Kamnika, Marija Dajčar iz Komende in Jožica Mušič iz Kamnika. Geslo je bilo Za kuho ali dekoracijo. Čestitke! Zahvala Zahvala Zahvala Vidim tvoj obraz, slišim tvoj glas, draga mama. Še korak mi je znan, ko sprašujem zaman … Zakaj te več ni? Le spomin še živi … Ljubila si zemljo, bila si njej predana, a prišel je dan, ko boš v njej počivala in v naši zavesti prižigala lučke spomina. V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babi, prababica in teta Fani Kladnik Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 85. letu starosti zapustila naša ljuba mami, babi in sestra Mari Perčič Hvala vsem prijateljem, sosedom in njenim kolesar­ kam za darovano cvetje in sveče. Hvala tudi župnikoma Luki Demšarju in Pavletu Juhantu za opravljen cerkveni obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, in vsem, ki ste nam pomagali, jo pospremili na njeni zadnji poti in se je boste še naprej spominjali. Žalujoči: sinova Demitrij in Janez z družinama ter sestra Francka v Spomin podlipčeva Fani iz volčjega potoka 34 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni­ kom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena soža­ lja, cvetje in sveče. Posebna zahvala je namenjena osebju Doma starejših občanov v Kamniku, ki so vestno skrbeli za našo mamo, ter vsem nastopajočim, ki so sodelovali pri žalni slovesnosti. Žalujoči: sinova Bine in Simon ter hči vanja z družinami oktober, 2024 V 88. letu starosti nas je zapustila draga Ana Hribar po domače Boštjanova mama iz Špitaliča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Hvala gospodu župniku Nikolaju Štolcarju za mašni obred, gospe Ma­ rinki Mošnik za lepe besede slovesa, praporščakom, ministrantom, cvetličarni Avrikelj, kvartetu Grm za odpete pesmi in citrarki za poslovilno pesem. Iskrena hvala sosedom za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. vsi njeni Špitalič, Kamnik, Šempeter Zahvala Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki močno boli. Zahvala Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Čas je samo omilil našo bolečino. V 83. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, ata in pradedek Mineva deset let, odkar nas je zapustil Tone Štritof član ansambla lojzeta Slaka in Fantov s praprotna V mnogih si pustil neizbrisen pečat. S toplino in humor­ jem si se dotaknil vsakega, ki te je spoznal. Naučili smo se živeti brez tvoje prisotnosti, praznino in žalost nam laj­ šajo nepozabni lepi spomini in tvoja zapuščina v glasbi. Franc Petek po domače Ukčev Franc z Gozda pri Kamniku Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjene sve­ če in darovane sv. maše. Hvala župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen pogrebni obred in Vinku Poličniku za lep poslovilni govor. Iskrena hvala vsem, ki ste nam ob izgubi stali ob strani in ga z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi S hvaležnostjo za vse, kar si nam dal, ostajaš za vedno v naših mislih in srcih. Žena vita in otroka z družinama Zahvala S svojim smehom vsakega osrečiti si znala, a pred usodo sama nemočna si ostala. Nosimo te v svojih srcih in v njih naprej živiš. V 76. letu nas je zapustila naša draga mama, sestra in babica Marija Novak iz nevelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem, znancem za izrečene besede sožalja, za podarjene sveče, cvetje, svete maše in daro­ ve. Posebna zahvala medicinskemu osebju NMP Zdra­ vstvenega doma Kamnik za takojšnjo nesebično pomoč, patronažni službi in dr. Ahlinu. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala gospodu žu­ pniku za lepo opravljen pogrebni obred in obiskovanje na domu. Posebna zahvala Ženskemu kvartetu za soču­ tno zapete pesmi ter za igranje na trobento. Zahvala tudi pogrebni službi KPK Kamnik, hčeri Antoniji in vnuku Otonu za tople besede slovesa. Hvala vsem, ki ste jo ime­ li radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni Poslovila se je Silva Habjan roj. Bohinec, 1949–2024 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znan­ cem, ki ste v teh težkih trenutkih ob izgubi naše drage mami Silve izrazili sožalje, nam izrekli tople besede to­ lažbe ter nam pomagali na kakršenkoli način. Posebna zahvala gre gospodu župniku Luki Demšarju, pevcem in trobentaču. Hvala sosedom Kranjske ceste 2, Odboj­ karskemu klubu Kamnik, sodelavcem iz OŠ Stranje in OŠ Maksa Pečarja. Vaša podpora in bližina sta nam v teh dneh prinesli veliko utehe. Vsem, ki ste našo mami imeli radi in se je boste z veseljem spominjali, se iz srca zahvaljujemo. Žalujoči: mož Jože, Suzana, Danijel, Darja in Daša Zoya v Spomin Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) Ana Djuraševič Dnevi, tedni brez tebe, ko zjutraj iz tvoje kuhinje ne diši več po sadnem čaju in kavi, ko ti še pozno v večer ne gori več luč, medtem ko rešuješ križanke in prebiraš časopis, šele prinašajo boleče spoznanje, da si res odšla. Prijetna, topla svetloba v tvojem domu je ugasnila, prižgana je svečka in še zate utrgana sončnica je pred dnevi uvenela v vazi. Kljub visoki starosti, ki ob težki bolezni nehote prinese strah pred minljivostjo, nismo bili pripravljeni, da se boš tako hitro poslovila. Upali smo, da boš močnej­ ša od bolezni, da tvoje telo premore še dovolj moči, da boš po vrnitvi iz bolnišnice doma, med svojimi dragimi, okrevala. Žal ni bilo tako. Ne mine dan, ko te ne obiščemo na grobu, ko nisi v naših mislih in spominih. Tvoja ljubezen in toplina, bister um, neprekosljiva skrb za urejenost nas bodo vedno sprem­ ljali in ohranjali spomin nate. V uteho nam je, da si spet ob ljubljenem dediju, v naših srcih pa za vedno z nami. Hvala prijateljem, sorodnikom in sosedom za iskrena so­ žalja. Posebej hvala patronažni sestri, gospe Aniti, za vso skrb in pomoč pri negi. vsi tvoji Zahvala Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. Z bolečino v srcu sporočamo, da se je v 92. letu starosti poslovila naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta, botra in tašča Terezija Pestotnik 17. 10. 1932 – 26. 9. 2024 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijate­ ljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, besede tolažbe, tople stiske rok in tople objeme, darovane sve­ če, cvetje, svete maše in denarne prispevke. Hvala sose­ dom za pomoč pri pogrebu, gospodu župniku Nikolaju Štolcarju za lepo opravljen obred, pevcem Kvarteta Krt za lepo petje in gospe Marinki Mošnik za ganljive be­ sede slovesa. Hvala DSO za skrb in nego v času njenega bivanja v domu ter Komunalnemu podjetju Kamnik za pomoč pri organizaciji pogreba. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v le­ pem spominu. Žalujoči vsi njeni 15 petek, 18. oktobra 2024 Zahvale pis občine V spomin Zakaj usoda pač je taka, to ostala bo skrivnost. Marsikdo se to vpraša, zakaj je žrtev že mladost. (Angela Brlec) Kamnik, 8. janua rja 2021, leto 6, Prenovlje postaja inna končna nov vlak Slavc Brlec šte vilka 1 Oglašujte Zgodovin sk vaterpoli i stov v časopisu Kamničan-ka! Ljubljano prip konca leta eljal nov Stadlerjev 2022. Kam vlak, prvi končni pos nik so za taji temelji prvo vož od dvainpetdese to prenov ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi jana odslej Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba dovini pos Slovenije, tali saj so v veli premagal kem i več rezultatom ne tekmece 10 : 5 (5 : 1, 2 Aleksande r Sokler Kamnik – ber 2020 Dvajseti decembo mi zap isan z zlatimi črka v zgo kamnišk ega kluba. dov ino na ekipa Pre kluba Cal kaljeterpolo je cit Waz konkurenc zmago v članski i ure snič goletne sanje po ila dol- je članskeg a naslova osvojitvi načel . Kamnišk i Gole začeli silo igralci so tekmo vito Briški 1 : 1 so nare . Po začetnih Stele 4 : 0 in takodili delni rezultat vak že po prvi tini vodili s 5 : 1. V nad četr- trik rat nju so tekm alje o nadzira va- Pušavec, mladim li in ko kran Gostič listom niso jskim vaterpodila se razigral dopustili, da bi i Matjaž v svojo kori in tekmo obrnili me d Na finalni st. tekm tudi TV i je kot no odli čno delo opr vedavlj al 24 urna dežurna služba Časopis Kamničan-ka brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva s katerim bo prenovljeni potovalni čas po nav železniški postaji Kam edbah Slovenskih železnic do nik Graben deset / Foto: 4 Kamnik - Komenda - Cerklje Jasna Palad Leto je že minilo, odkar si nas zapustil in sta za tabo ostali žalost in praznina. Tvoj nasmeh, tvoja dobrota in iskrenost – vse to bomo nosili s seboj. Spominjamo se te z ljubeznijo. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti in ga oh­ ranjate v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi in v Kamnik u vozijo Ljubljana voznem po redu. konca leto in obratno. »Do železnice Občina je namreč slovenskihšnjega leta bo po več vlakov, do tirih vozilo 25 iz Kamnik krat podala a pa jih bo konca leta 2022 v večernih v Ljubljano vozil sku urah. Slo 21 na dize pno 52, od tega pobudi pri venske sluhnile elek trič ni lski pogon, 21 na in tako z nove ure dvonadstro pog on in des et prihodov bodo po elek trič ni pnih vlakov na in delavnikih novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za i jše vlake pa uvajajo gion za reKamniški sicer ob 21.1 dodatne linije namoalne proge, kot jih poz vaterpolisti v tem delu so postali ki dosega ter ob 22. 5 in 22.15 Evrope, članski pok jo 18 in ob alni kilo met rov hitrosti do 140 23.07 na uro Foto: Gora zd Kavči č iz nožic v občini Kamnik. 041 634 948 ponujajo . Vla ki vse bje, so pril potrebno udo de in ima agojeni za invališko postajo jo za kolesa,« dovolj prostora in se zah ,« je dejal župan vali lem dogodk je ob tem vese Slovenskim l ministrstvu ter u poveda tor žele l direkSlovenskih znicam milijonsko za šan Mes, min železnic Du- V niško prog naložbo v kam Kamniku ister - struktur bo Več sto o. o Jernej za infra- tes mil Vrtovec pa ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je drolni ila tudi še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup koronaviru zdr železniško vala investicije v tud tud i na ov, ki bodo vozili som i na začete avstvenem domu infrastruktu rela ciji se priprav . ro. k množične Kam nik – ljajo ga cepljen Aleš Sen ja. ožetnik 45. stran MLADI ment in kart Kamnik – ico zdra Tak ga zavarova vstvene o kot v štev nih drugih ZADNJA nja. Naš Kam il- bod o udeleže O nik, prosto je tudi v krajih po državi nci Kamniku r mnogih obr obveščeni brezplačno Vsako leto možno azov odvzema v dveh znova mi antigentestiranje s hitriV avli Obč brisa. Kot navdušijo skimi test jajo v Zdr okužbo z ogled razs ine Kamnik je na avstvenem novim koro i na dr. Juli Vsaka vas, som. Hitr ja Polc naviruNaš Kam tava z naslovom nik, prostor gativen izvi a Kamnik, kakšnega kraj pri nas ima od tork o testiranje pote zov avto d testa pom jasličarja, obraka da a dalje v rja Urha net tren ki Domu kuleni, presei z razs ture Kam utno v bris Wiegeleta, 25-letneg nik, a u virus zaznav tančnostjo, ežn ostj o, nano opravit test pa je mož arhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. lahko do osti umetniki, evrstni meru inte in 14. uro, v priokužbe prid , ki resa pa bod že kmalu lja ne zma jim idej in vese e tni termini o dodanjka. Tud primeru po testiranju. niškem ni i na prihodnjih na voljo tudi še v poz nič drugače. Kamitivn ega izvida pa sta potr Na odvzem dneh. ebn brisa mo izol acij a takojšnja a Testiranje v Kamnikutudi »Kamnik Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj stran 9 stran 4 ZahVala Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) V 90. letu nas je tiho zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta Majda Komatar ZahVala ZahVala S svojim smehom vsakega osrečiti si znala, a pred usodo sama nemočna si ostala. V 91. letu starosti se je poslovila naša mama V 76. letu starosti nas je nenadoma zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra, teta in tašča rojena Rak, z Brezij nad Kamnikom Ljudmila Spruk Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji v zadnjih letih nudili podporo v težkih trenutkih. Za­ hvaljujemo se tudi osebju DSO Trebnje za izkazano skrb. V naših srcih bo vedno z nami. iz Kregarjevega Vsi njeni Pavla Kodra po domače Rudlnova pavla iz Zgornjega Tuhinja Hvala vsem, ki ste bili del njenega življenja, in hvala tistim, ki ste jo skupaj z nami spoštljivo pospremili na zadnjo pot. Sosedom pa hvala za neprecenljivo pomoč. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijate­ ljem in sodelavcem žalujočih za vsa izrečena sožalja in njihove darove. Hvala tudi gospodu župniku Gregorju Šturmu za lep pogrebni obred in pevcem za sočutno za­ pete pesmi. njeni najbližji Zg. Tuhinj, oktober 2024 Žalujoči vsi njeni V spomin ZahVala Ni te več v vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... (Tone Pavček) ZahVala Naša ljubezen te objema ves čas, saj vemo, da v resnici si ostala pri nas. Odslej v naših srcih boš stanovala in naš angel varuh boš naprej ostala. Ivan Dolenc V 84. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi oče, brat, ata in pradedek Dne 19. septembra 2024 nas je na zaključku svoje zemeljske poti zbrala iz markovega pri Kamniku Ivanka Potočnik Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijate­ ljem in znancem za izrečene besede sožalja, za podarje­ no cvetje, svete maše ter dar za cerkev. Hvala g. duhov­ niku Janezu Pavlu Šuštarju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi pevcem fantovskega okteta Mi za soču­ tno zapete pesmi in gasilcem PGD Sela ter pogrebnikom za lepo izpeljan obred. Posebna zahvala vsem zaposle­ nim v Medgeneracijskem centru Bistrica v Domžalah za vso skrb, ki ste jo namenili našemu atu. rojena Zorman Hvala skrbnemu osebju DSO Kamnik. Hvala vsem, ki ste okrasili njeno zadnjo pot s svojo prisotnostjo, cvet­ jem, svečami, mašnimi nameni, besedami tolažbe, stiskom roke, prijateljsko pomočjo in darovi za obnovo kriške cerkve, za zapete in zaigrane pesmi ter oblikova­ nje lepega pogrebnega obreda in bogoslužja z zavestjo, da je naša izguba tudi vaša in da bo z nami v vseh srcih. Žalujoči vsi njegovi Vsi njeni domači Z žalostjo v srcih se spominjamo, da te že deset let ni več med nami. Hvala vsem, ki ohranjate lep spomin nanj. Vsi njegovi ZahVala Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner) Zahvale, osmrtnice Ivan Poljanšek iz sovinje peči Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: osmrtnice@g-glas.si. www.gorenjskiglas.si Ivan Urankar po domače Bidrov ata iz Šmarce Zahvaljujemo se vsem, ki ste Ivana z lepo besedo in mis­ lijo pospremili na zadnjo pot. Iskrena hvala vsem sose­ dom, ki ste nam v teh trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Hvala gospodu župniku Ediju Strouhalu za lepo opravljen pogrebni obred. Naj počiva v miru. Vsi njegovi 16 petek, 18. oktobra 2024 Zadnja Ob 18. uri, Športna dvorana Kamnik Ob 19. uri, Kulturni dom Laze Prireditve od 18. oktobra do 8. novembra Recept za srečo, monokomedija, Rok Škrlep Predprodaja: 12 EUR, na dan dogodka: 15 EUR Ob 20. uri, MC Kotlovnica Brezplačno Novi val – festival nove glasbe // 2. dan // koncert Brezplačno Sobota, 26. oktober Torek, 5. november Ob 18. uri, MC Kotlovnica Ob 11. uri, Arboretum Volčji Potok Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Koledar dogodkov ter tudi v elektronskem mesečniku. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. Brezplačno Ob 20. uri, MC Kotlovnica Novi val – festival nove glasbe // 1. dan Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec www.domkulture.org/vpisdogodka Tekma 3. SKL: Calcit Basketball – Konjice Delavnica izrezovanja buč Predavanje za starše: Droge med mladimi Cena delavnice je 20 EUR na otroka, poleg tega se plača vstopnina v park. Brezplačno Ob 20. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Ob 15. uri, MC Kotlovnica Novi val – festival nove glasbe // 2. dan // delavnica Brezplačno Vid Valič: Moška pamet 17 EUR/19 EUR/21 EUR Avtorska standup predstava Petek, 18. oktober Ob 17.30, Zdravilni gaj Tunjice Delavnica čiščenja črevesja 30 EUR Ob 18. uri, Galerija Pogled Odprtje razstave kamniške slikarke Jerce Šuštar Brezplačno Ob 19.30, MC Kotlovnica Kviz na –1 Ob Tednu otroka V okviru Tedna otroka je tudi Društvo prijateljev mladine Kamnik na Glavnem trgu pripravilo zanimivo dogajanje za najmlajše. Brezplačno Ob 20. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Aleš Senožetnik Domen Valič: Žigolo s. p. 16 EUR Od 19. oktobra do 3. novembra, Arboretum Volčji Potok Ob 9. uri, Arboretum Volčji Potok, Začarani park Kamnik – Kamniško društvo prijateljev mladine je prejšnji četrtek za mlade na Glavnem trgu pripravilo pester program. Otroci, ki so kljub slabemu vremenu v precejšnjem številu obiskali stojnico društva, so se lahko preizkusili v metanju na koš, nogometu in namiznem nogometu, za najmlajše pa so pripravili tudi Ob Tednu otroka so v društvu pripravili zanimivo dogajanje na Glavnem trgu. / Foto: Aleš Senožetnik Plača se vstopnina v park. Sobota, 19. oktober Fotografska delavnica Začarani park Plača se vstopnina v park. Ob 10. uri, Samostan Mekinje, dvorana Marijin dom Delavnica Čuječe pris(o)tnosti 30 EUR Ob 10. uri, MC Kotlovnica Izmenjevalnica oblačil 37 Brezplačno Ob 20. uri, Klub Kino dom, Dom kulture Kamnik Večer arabske kulture 15 EUR Nedelja, 20. oktober Ob 8.30, Arboretum Volčji Potok Ornitološki sprehod Plača se vstopnina v park. Od 10. do 16. ure, Terme Snovik – šotor Cvetoča jesen Brezplačno Ponedeljek, 21. oktober Ob 7. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Krvodajalska akcija Torek, 22. oktober Ob 7. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Krvodajalska akcija Ob 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Pot k celovitosti – duševno zdravje in osebnostna rast, okrogla miza Brezplačno Sreda, 23. oktober Ob 17. uri, Samostan Mekinje Okusi starih sort, predstavitev in okušanje plodov, delavnica z degustacijo Prost vstop Četrtek, 24. oktober Ob 10. uri, MC Kotlovnica Izpopolnjevanje digitalnih veščin | Digitalni postopki, 2. del Brezplačno Ob 18. uri, Galerija Miha Maleš Odprtje gostujoče razstave Ante Trstenjak Brezplačno Od 25. oktobra do 3. novembra, Terme Snovik Otroške čarovniške aktivnosti s čarovniško šolo Določene aktivnosti so že vštete v bazensko vstopnico, ostalo za doplačilo. Sonja Flis Loboda (v sredini) z delom prostovoljske ekipe, ki sicer šteje enajst članov / Foto: Aleš Senožetnik izdelavo zapestnic. Ob tem so pripravili tudi izziv – kdor je zadel koš, je lahko zavrtel kolo sreče in se potegoval za privlačne nagrade. »Smo še dokaj mlado društvo, ki v Kamniku deluje dve leti in pol. Lani smo ob Tednu otroka pomagali pri podobnem dogodku domžalskega društva, letos pa smo se odločili, da prireditev organiziramo v našem Kamniku,« nam je povedala predsednica društva Sonja Flis Loboda. Društvo je sicer zelo dejavno na območju osnovnih šol v občini, kjer se pridružujejo akciji Poštar Pavli, s katero zbirajo šolske potrebščine, ki jih nato svetovalne delavke razdelijo med pomoči potrebne učence. »Nekateri pa se obračajo tudi neposredno na nas. Tako za nekaj družin zbiramo hrano, ki jo v obliki paketov lahko odnesejo domov,« je še povedala predsednica.