srnobil ,k° Povej nekaj lepega Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040 410 743 POOBLAŠČENI PRODAJALEC Nimamo več stacionarca. Pokličite mobilca! 040 211434 Koper ul. 15. maja 24, 6000 Koper Tel.: 00386 05 630 81 25 / 00386 05 630 81 26 Gsm: 041 767 270 /rozana.viler@planinvest.si Z vsakim novim mandatom smo bolj odveč (Mef) Boste rekli, da to ni res, ker naši izvoljeni predstavniki v državnem zboru ure in ure, velikokrat brez prave vsebine, komunicirajo med seboj. Naj vam bo. Imate prav. Toda, ali smo zaradi te in takšne komunikacije kaj bliže demokraciji, torej vladavini ljudstva? Bojim se da ne. Demos, torej ljudstvo, se je tako vživel v resničnostni show tretjega nacionalnega programa, da se mu še razmišljati ne da, komunicirati oziroma razpravljati pa itak ne more, ker televizijski signal potuje samo v eno smer. Žal se to ne dogaja le tv signalu ampak tudi politiki, ki je vedno bolj enosmerna, od zgoraj navzdol. Obojestransko politično komuniciranje dejansko poteka na horizontalni ravni, na vertikalni pa enosmerno, vpliv volivcev, občanov in državljanov, se po volitvah praktično izniči. Da ne bom zgolj teoretiziral naj pojasnim na domačem primeru. Na vsakih volitvah pač nekdo zmaga, sestavi nekakšno koalicijo in ko ima zagotovljeno večino začne odločati v imenu vseh, o denarju, o kadrih, o nepremičninah, o prostoru o našem danes in o našem jutri. Tistih, nekaj manj kot 50% opozicije jim je pravzaprav odveč. Kaj naj počnejo z njimi, saj imajo večino in lahko sprejmejo prav vse, kar si zamislijo in želijo. Potem postanejo odveč tudi seje občinskega sveta, čeprav v statutu piše, da so seje praviloma enkrat mesečno. Gotovo bodo stroški razlog, da je v proračunu predvidenih samo 7 sej občinskega sveta. Za povrh je namesto rednih vse več izrednih sej, da se ni treba mučiti s pravočasnim pošiljanjem gradiv, pa še svetniškim vprašanjem in pobudam se izognejo. Da bi na seji občinskega sveta, zgolj zaradi komunikacije, govorili o težavah gospodarstva, finančni krizi, problemih bilingvizma ali obalni cesti, oblasti niti na pamet ne pride. Očitno oblasti ni do teh pogovorov in pogovorov nasploh. Manj kot uro trajajoča seja OS je dokaz temu. Medalje Morda se komu zdi, da se medaljo kar tako dobi, a je treba za vsako garat, začet ko si še čisto mlad in ko drugi grej o v kino, ti treniraš celo zimo da se v ringu ne bojiš kakšnega nasprotnika dobiš. Tam ne najdeš pomoči, če si slučajno brez moči, če si treninge prešprical in nisi se dovolj našvical. Če pa si se res pripravil, boš medaljo kakšno spravil. Zoncolan že čaka Na tej fotogrtafiji je najbolj znano izolsko smučišče še precej zeleno, toda po tem sneženju je na tamkajšnjih smučiščih od 30 - 70 cm snega, odprte so vse p iste in tudi vse naprave obratujejo. Izjava tega tedna Nimam tvviterja ali facebooka, zato hodim okoli z megafonom in objavljam kaj delam in kaj se mi je dogajalo čez dan. Zaenkrat mi sledijo trije (sledilci), mislim, da sta dva policaja in da je tretji psihiater!. neznani avtor WWW.NAKUPI.NET 0 BANKA KOPER Tednik MANDRAČ “■"v OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600-700 mali oglasi in naročnine: tel 040 211434 V Popravilo vodovoda tudi v Jagodju Projekt se uradno imeuje hidravlične izboljšave, v bistvu pa gre za zamenjave starih cevi in ostalih naprav Rižanskega vodovoda s katerimi bodo zmanjšali izgube pitne vode. Zdaj je na vrsti Jagodje. V naslednjem tednu se pričenja obnova vodovodnega omrežja v ulici Na terasah in Pod Šaletom. Dokončno pa bo preplaščena tudi cesta od Šareda proti Maliji, kjer so bile sredi januarja zaključene hidravlične izboljšave. V ponedeljek, 2. februarja so se pričela dela v sklopu hidravličnih izboljšav v Jagodju: v ulici Na terasah in Pod Šaletom. V prvi etapi bo urejen del med obema ulicama, t.j. na Cesti v Jagodje. Dela bodo na tem območju potekala predvidoma sedem dni. V času del bo na cesti potekala začasna polovična zapora. V drugi in tretji etapi se bodo sočasno urejale hidravlične izboljšave v ulici Na Terasah in Pod Šaletom. Tu bo postavljena začasna popolna zapora, ki se bo pomikala vzdolž obeh ulic. Dostop bo v času del možen samo za stanovalce. Dela pa se bodo na obeh ulicah zaključila predvidoma do sredine marca. Po zaključenih hidravličnih izboljšavah na cesti Šared-odcep za Malijo in preplastitvi desne strani tega dela ceste, bo v naslednjem tednu preplaščena še leva stran. 70. Obletnica boja Komande mesta Koper in junaške smrti njenega komandanta Franca Planinca - Frenka v Borštu v grapi pod Hrpelje! Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper, Krajevna skupnost Boršt in Slovenska vojska, 430. mornariški divizion SV Ankaran vabijo na tradicionalno spominsko slovesnost v Boršt. V nedeljo, S. februarja ob 10.30 bo pri nekdanjem bunkerju spominska slovesnost, ob 12.00 pa osrednja slovesnost v kulturnem domu Boršt. Slavnostni govornik bo poslanec DZ RS, Matej T. Vatovec, v kulturnem programu pa bodo nastopili: Mužika Sv. Lazarja Boršt, Moški pevski zbor Lopar, Marjetka Popovski... Na tem delu se je namreč zaradi zaščite vodovoda vzporedno izvedla tudi razširitev cestišča. S preplastitvijo leve strani cestišča bo podjetje Komus, d.o.o. pričelo predvidoma v ponedeljek, 2. februarja. Cesta bo tako dokončno urejena sredi meseca februarja. V nadaljevanju bo v sklopu projekta treh obalnih občin vodovodno omrežje urejeno še v Kortah in na Južni cesti. SZJ - kabinet župana Sutrio, preljubi kraj domači Sutrio je kraj in občina v videmski pokrajini, ki jo Izolani dobro poznamo predvsem kot priljubljeno smučišče, zdaj pa se obeta sodelovanju tudi pri kolesarjenju in morda še kje. Prejšnji četrtek sta, župan Občine Izola, Igor Kolenc in direktor TZ Izola, Dean Kocjančič, obiskala občino Sutrio, znano predvsem po smučišču na gori Zoncolan. Občina Sutrio v videmski pokrajini je Izolanom zelo znana, saj je njeno smučišče na gori Zoncolan že leta priljubljena destinacija Smučarskega kluba Izola. Ravno preko smučarskega kluba se je pred leti vzpostavilo sodelovanje med občinama. ™ Pozor-Delo na prehodi| BESIH A"1 nu MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Namen včerajšnjega obiska je bil pregled dosedanjega sodelovanja med občinama in možnosti razširitve povezovanja tudi na druga področja povezana predvsem s športom in turizmom. Tako župan Sutria, Manilo Mattia kot izolski župan, Igor Kolenc sta izrazila željo po še tesnejšem sodelovanju, ki ga vidita predvsem na področju smučanja in kolesarjenja. Mimo Zoncolana namreč poteka trasa Gira dTtalia, ene pomembnejših kolesarskih dirk v Evropi. Tudi Izola je prepoznala potencial v kolesarjenju, tako se bo na prvi marčevski dan že drugič zgodila kolesarska dirka za Veliko nagrado Izole. Župana sta v prvi fazi sklenila, da si bosta mesti pomagali pri promociji teh dveh pomembnih kolesarskih dogodkov, v prihodnje pa svoje moči združili še pri drugih rekreacijsko-turističnih aktivnostih. SZJ - kabinet župana Proračun Zakaj izredna seja o proračunu V četrtek 19. februarja bodo izolski občinski svetniki na izredni seji obravnavali in glasovali o predlogu proračuna za leto 2015. Proračun vsebinsko ne prinaša nobenih večjih presenečenj, z izjemo, odločenosti za gradnjo kulturnega doma in slemenske ceste Jagodje - Šared. V obeh primerih bo treba rešiti še veliko težav. Predvsem pa bodo morali pripravljale! proračuna rešiti zagato glede vključenosti vseh političnih akterjev v pripravo in ne le v sprejemanje proračuna. Tisti, ki niso sodelovali pri pripravi proračuna (Desus, IJN, Izolani in SDS) so svoje nestrinjanje s takšnim ravnanjem županove koalicije jasno povedali in verjetno jih prav zaradi tega župan Igor Kolenc zdaj vabi na pogovore o proračunu, ki pa seveda ne morejo nadomestiti povabila k pripravi predloga proračuna. Še posebej zato, ker je zdaj že treba pojasnjevati, kje bi vzeli, da bi nekomu dali. Prav mogoče je, da bo proračun morala sprejeti koalicija sama. Proračun sicer prinaša nekaj zanimivosti v Načrtu razvojnih programov iz katerega povzemamo nekaj zanimivejših postavk oziroma projektov. Predvidena je rekonstrukcija objekta Verdijeva 1, gre za staro občino oziroma nekdanjo Komunalo, kar naj bi Občino v dveh letih stalo 1.467.390 Burov. Načrtovana je tudi ureditev enotne občinske uprave na Sončnem na- brežju, kar bo v tem in naslednjem letu zahtevalo 886.600 Bur. Rekreacijski park Livade nas bo stal 1.227.845Eurov. Dobro polovico smo že plačali, v letu 2016 bo treba plačati še 565.250 Bur. Poleg dokončanja umetne trave je na nogometnem stadionu predvidena še postavitev reflektorjev vrednih 470.393 Bur, ki sicer že stojijo, plačilo pa je načrtovano za leto 2016. Nadzidavo zaklonišča v Kraški pa NRP prelaga v leti 2017-18. Poglejkmo še nekaj finančno težjih investicij, ki jih najdemo v Načrtu razvojnih programov. - Za obnovo Palače Besenghi bo občina v letih 2016 in 2017 skupaj namenila 1.450.110 Bur. - Za športno igrišče Malija v letu 2016 bo šlo 1.544.576 Bur. - Energetska sanacija OŠ Vojke Šmuc bo do leta 2018 zahtevala 1.885.491 Bur. - Povezava Južne ceste s hitro cesto bo zahtevala 2.964.174 Bur - Slemenska cesta Jagodje-Šared bo stala kar 5.573.194 Bur, največji zneski so predvideni v letih 2017 in 2018. - Pokritje hudournika v Jagodju naj bi se zgodilo letos in naslednje leto za 748.460 Bur. - V objekt na Svetilniku bo Občina letos vložila 200.000 Bur. - Za obnovo fasad v starem mestu bo občina vsako leto namenila 90 tisočakov. ur Plače v zdravstvu so sistemski problem Čeprav bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) predčasno izplačal avans in tako zagotovil denar za januarske plače v izolski bolnišnici, to ne rešuje bistva problema. Še posebej v Izoli so se v zadnjih dneh razmere najbolj zaostrile. Zaradi izplačila iz naslova odprave plačnih nesorazmerij naj bi zaposlenim januarske plače izplačali v dveh delih, in sicer 10. februarja ter 27. februarja. Opozorilno stavko so že prejšnji teden napovedali v Fidesu, pridružili so se jim tudi v sindikatu delavcev zdravstva in socialnega skrbstva. Sindikalisti opozarjajo, da je treba, ne glede na morebitno pravočasno izplačilo januarskih plač zadeve reševati sistemsko, saj se bo v nasprotnem primeru kaj hitro zgodilo, da bo podobna težava ponovila v naslednjih najkasneje pa decembra, ko se bo v celoti odprlo napredovanje v plačilne razrede. Zdravstvo vsekakor potrebuje novo strategijo, ki bo hkrati vzpodbujala občane k preventivi in istočasno zagotavljala kvalitetne zdravstvene programe, ki bodo koristili pacientom in hkrati omogočili zdravstvenemu osebju strokovno izobraževanje in rast. ur Morska voda precej smrdi Stanovalci Sončnega nabrežja se vse pogosteje sprašujejo, kaj je narobe s kanalizacijo na nabrežju, saj jo je treba nenavadno pogosto čistiti, hkrati pa nam pošiljajo fotografije izliva v vogalu pri Lonki, kjer so pred dnevi fekalije dobesedno bruhale v območju občinskega pristanišča. Z Občine odgovarjajo, da težave povzročajo vdori morske vode v mešan kanalizacijski sistem, zato postopoma sanirajo mesta, kjer so vdori morske vode ugotovljeni. Na mešanem kanalizacijskem sistemu so delujoči že obstoječi razbremenilniki, ki so na sistemu zgrajeni zato, da omogočajo razbremenjevanje mešanega sistema ob močnejših padavinah. Proučujejo možnost, da bi razbremenilnike preuredili tako, da do tako “vidnih” izpustov ne bi prišlo. Sicer pa je centralna čistilna naprava na Serminu v solasti izolske občine, torej govorimo tudi o izolski čistilni napravi. Res pa je, da se ob preveliki vsebnosti morske vode (slanosti) delovanje črpalk na črpališču Cankarjev drevored začasno zaustavi, da se zaščiti delovanje bioloških procesov na centralni čistilni napravi. Urgentna pot po novem Zaradi gradnje novega urgentnega centra ob izolski bolnišnici te dni tam potekajo gradnje oziroma urejajo pot, namenjeno reševalnim in intervencijskim vozilom. Nova pot poteka vzporedno z dosedanjo, po poti, ki je bila doslej namenjena pešcem, dovoz je posebej označen, takšen režim pa bo predvidoma trajal do konca gradnje urgence, to je, do septembra tega leta. To seveda pomeni, da pred urgenco zdaj ni več mogoče parkirati, v bolnišnici pa upajo, da bodo obiskovalci spoštovali red in ne bodo s svojimi avtomobili rinili pred vhod bolnišnice. ur Novo Kolonjale bo sosedska trgovina Mercatorjevo trgovino na Kristanovem trgu Izolani še vedno imenujemo Koloniale, čeprav je to piransko trgovsko podjetje že zdavnaj del zgodovine. Zdaj gre v zgodovino tudi mala Mercatorjeva trgovina. Čeprav bo Mercator gradil velik trgovski center ob izvozu s hitre ceste, na območju sedanje industrijske cone, so se odločili tudi za ureditev večjega marketa v središču mesta. Pravzaprav so izkoristili priložnost, ko je Casino izpraznil prostore v neposredni soseščini obstoječe male poslovalnice (ex. Kolonjale). Dejstvo je, da ima najboljši sosed že odprte markete srednje velikosti na obrobju Izole (Jagodje in Livade), v središču oziroma starem delu mesta pa so ohranili mestne trgovine, ki so jih dobili s priključitvijo nekdanje Jestvine. Iz Mercatorja so nas obvestili, da bodo na Trgu republike, 19. februarja ob 9. uri, odprli prenovljeno trgovino, takoimenovani sosedski market. Trgovina je povečana in prenovljena po sodobnem konceptu »sosed«, kar pomeni, da je prilagojena kupcem, ki tam dnevno kupujejo, njihovim nakupnim navadam in potrebam. Prostori razširjene trgovine so v lasti Občine Izola, ki tudi tako želi občankam in občanom v sodelovanju z Mercatorjem olajšati vsakodnevne nakupe življenjskih potrebščin v mestnem jedru. Z večjo in sodobnejšo trgovino želijo prispevati k dobrobiti soseske in k boljši kakovosti življenja okoliških prebivalcev, so še pripisali v odgovoru na naše vprašanje, kakšen tip trgovine nam prinašajo. Nadzorni odbor je Čeprav nekoliko pozno, se je, v ponedeljek 2. februarja, na konstitutivni seji sestal Nadzorni odbor izolske občine. Kot je znano je NO sestavljen iz predstavnikov vseh strank in list, ki imajo predstavnike v občinskem svetu, konstitutivno sejo je sklical župan, za predsednika Nadzornega odbora Občine Izola pa so člani izvolili Liljano Laganis (Desus), za podpredsednika pa Dušana Milaniča (Lista Izolani). Prenovljena trgovina bo zdaj imela 213 m2 prodajnega prostora, v njej pa bo za kupce skrbelo 8 zaposlenih. Vsa oprema v trgovini bo nova, nova pridobitev za kupce pa bo predvsem toploteka s pestro ponudbo toplih jedi in sveže pečenih pic, računajo pa tudi na to, da bodo pritegnili kupce s ponudbo hitrih prigrizkov za malico. Na oddelku sadja in zelenjave so dodali police s sezonskim rezanim sadjem v lončku, delikatesa je obogatena z več pakiranimi izdelki za malico ter svežimi in pakiranimi sladicami, na oddelku kruha pa sproti pečejo kruh. Sosedske prodajalne so menda najpomembnejši Mercatorjev format po številu enot ter številu kupcev in predstavljajo Mercatorjevo konkurenčno prednost zaradi svojih dobrih lokacij in široke regijske pokritosti. Ob odprtju prenovljene trgovine bo Mercator Vrtcu Mavrica Izola doniral 1.000 EUR. urinSZJ V teh dneh inštalaterji zaključujejo z deli in tudi oprema je že tukaj. Delavnice ročnih del Člane in podporne člane Društva Invalidov Izola obveščajo, da potekajo vsak četrtek od 16,00 dalje delavnice ročnih del. V primeru, da se za delavnico odloči vsaj 5 udeležencev, bo delavnico vodila izkušena mentorica. Vabljeni k vpisu! piše: Barbara Motoh Bračanov December je čas, ko še celo Izola doživi celo vrsto prazničnih in predprazničnih prireditev. Ker imam polno učencev, se seveda znajdem na ceh vrsti predstavitev in nastopov takšne in drugačne vrste, od glasbenih šol do rokometnih tekem. In tukaj se srečamo z bistvom mojega tokratnega izliva jeze - obiskala sem enega izmed takšnih koncertov v glasbeni šoli. Skrbno pripravljen s strani učiteljev in učencev, lahko je bilo opaziti zametke treme, tako pri starših kot pri mladih glasbenikih, skratka, vzdušje je bilo, kot da bi vse skupaj potekalo na londonskem Wem-bleyu - tokrat je šlo čisto zares. Vsi, prav vsi so bili sijajni - ampak dve pesmi pred koncem je gospa v dolgem plašču odvihrala iz dvorane, vidno vznejevoljena in nestrpno čakajoča, da doseže vrata, ki vodijo v svobodo. Pod rebra sem narahlo dregnila soseda, kije sedel poleg mene, in ga na videz poznam iz hodnikov glasbene šole, ter ga vprašala, kdo bi bil ta tornado, zavit v plašč. Šefica, se je glasil njegov odgovor. Se pravi vodja nečesa, predvidevam, in misli se zapletejo same v sebe, ko razmišljam, kako so vse tovrstne zadeve vedno povezane. Tisti glavni, tisti, ki držijo v rokah niti, škarje in platno, redko kdaj zdržijo do konca. Odhajajo k nečemu pomembnejšemu? Ne vem. Vem po svojih izkušnjah, da smo dolgo let vabili na vse takšne in drugačne dogodke vse, ki nas financirajo - ter se trudili pokazati, kaj mi z njihovim denarjem naredimo. Že dolgo, dolgo let ni bilo nikogar niti blizu. Novo leto 2014 je Izoli voščila Celestina, ker nikogar drugega ni bilo, in to najverjetneje bolj srčno in bolj iskreno kot bi ga vsi tisti, ki jim kolone svetovalcev za podobne priložnosti pišejo govore, ki naj bi nam segli v srce (in roko, kadar se ukvarjamo z volilnimi lističi). Naši šefi, naši nadrejeni in naši vodilni obstajajo zgolj v virtualnem svetu, in zgolj takrat, ko nam je potrebno greniti življenje ah nam povedati ter razložiti, kako zelo nadomestljivi in nepomembni v resnici smo. Takrat, ko bi želeli dokazati, da temu v resnici ni tako, večina njih protestno (ah v luči pomembnejših obveznosti) zapušča dvorane. V pišu vetra se razblinijo letni dosežki, in ostanemo samo mravljice ter tisti, ki imajo v rokah biokill - ter se ga ne obotavljajo uporabiti. Glasba se je počasi iztekla. Aplavz staršev je preglasil moje misli, navdušenje v otroških očeh mi je povedalo, da v bistvu ni pomembno, kdo gre in kdo ostaja. Ostali smo mi, in to je tisto, kar šteje. V našem svetu ni prostora za tiste, ki jih ni, ah za tiste, ki ne zdržijo do konca....Mi smo tu. Še deset minut po tem, ko nas dlani že bolijo od neprestanega ploskanja - mi ploskamo našim otrokom, ploskamo njihovim učiteljem, ploskamo svetu, kakršen bi moral biti. Najverjetneje obstaja razlog, da je mnogo religij zle duhove preganjalo ravno s tleskom dlani... Barbara Motoh Bračanov dela kot mentorica v izolskem Društvu prijateljev mladine, je začetnica projekta Zvezdice, stalna aktivistka in ob tem žena in mati treh otrok. Je tudi pesnica, vsestranska ustvarjalka in pisanje kolumne ji je neke vrste sprostitev. Četrtek, 5.februar2015, št. 1089 -------------------------------------------- Pogovor ------------------- Devet milijard je kar nekaj denarja Tilen Božič (SMC) je eden treh obalnih poslancev državnega zbora in hkrati edini, ki je bil izvoljen v Izoli. Tukaj ima tudi svojo poslansko pisarno in tako počasi spoznava ljudi, ki so ga izvolili ali pa tudi ne. Po šestih poslanskih mesecih je čas za pogovor z njim. Bil je ponedeljek, dan ko ima Tilen Božič, poslanec Stranke Mira Cerarja, odprta vrata svoje poslanske pisarne v Plenčičevi ulici št. 3. Pogovarjala sva se v kavarni, kot se za ponedeljkovo jutro spodobi. In pila čaj, čeprav je doma iz kraškega vinorodnega okolja. Izvolila pa ga je Izola. - Šest mesecev poslanskih izkušenj je za vami. Kakšne so? - Ja, nekaj je kar zanimivih. Glede na to, da sem prišel v državni zbor kot nepolitik mi skoraj vsak dan prinese kakšno novo presenečenje. Seveda je delo v državnem zboru zelo različno od tistega, ki sem ga opravljal doslej, včasih se mi celo zdi, da je treba za doseganje nekega cilja veliko več naporov in časa, kot v gospodarstvu. V podjetju si določiš nek cilj, narediš načrt in ga izpelješ, tukaj pa je toliko nepredvidljivosti, ki jih ne moreš vkalkulirati in zato je, vsaj meni, ki sem vajen dela s številkami, precej novo. Po šestih mesecih lahko le ugotovim, da tudi takšno delo pripelje do cilja, - Katero delo zahteva največ časa, razni odbori, delo na terenu, poslanska skupina? - Največ dela imam z delom v odboru za finance in komisiji za nadzor javnih financ, saj je situacija na tem področju zelo težka. Prav zdaj smo dobili od vlade predlog rebalansa proračuna za letošnje leto. Gre za zelo obsežno gradivo, ki ga je treba temeljito predelati, usklajevati in pripraviti za odločanje v državnem zboru. K sreči nas je v stranki veliko in imamo ljudi, ki se spoznajo na posamezna področja. Naprimer, predsednica odbora za finance Urška Ban ima veliko znanja o financah, jaz ji pri tem pomagam in še nekaj je naših poslancev, ki lahko pomagajo. Imamo pa še strokovne službe državnega zbora. Nam je bil dodeljen eden njihovih strokovnjakov, ki ima veliko znanja, predvsem pa veliko zgodovinskega spomina. To in njegove izkušnje v zvezi s postopki do odločanja v DZ so zelo koristne posebej za nas, ki smo prvič prestopili ta prag. - Varčevanje je gotovo manira tega mandata. - Morda bo zvenelo čudno ampak, mislim, da je denarja kar veliko. S proračunom prihajamo blizu 10 milijard in če odštejemo nekaj več kot milijardo obresti, je še vedno devet milijard in v okviru tega mislim, da je minister za finance pripravil dober predlog rebalansa. Po njegovem to potrjuje tudi dejstvo, da so vsi po malem nezadovoljni oziroma nesrečni, kar pomeni, da je vse akterje teh pogajanj, od ministerstev do občin postavil na isto raven. Res pa je tudi, da je namenil več denarja investicijam, ki edine omogočajo gospodarsko rast, saj zgolj varčevanje ni prava pot. Bolj optimističen sem zato, ker je obdobje, ko je bilo treba za sanacijo bank in druge namene odšteti velike zneske, zdaj mimo in da kakšnih večjih dofinanciranj ne bo, pa tudi gospodarska rast je kar optimistična in če dodamo še poplavo denarja, ki prihaja iz Bruslja iz kupovanja obveznic v obsegu 300 milijonov mesečno za Slovenijo, bo veliko več denarja v obtoku. Upamo, da bo velik del tega denarja končal v gospodarstvu in dobrih projektih, kar nas lahko potegne iz sedanje, dokaj nezavidljive situacije. - Vlada je varčevanje usmerila tudi v občine. - Mislim, da so se dobro dogovorili oziroma izpogajali, saj tudi v primeru poprečnin ni šlo le za pogajanje o višini poprečnine ampak tudi za vsebinska pogajanja o tem, kaj naj občine naredijo s tem denarjem. Mislim, da so se dobro dogovorili, da bodo občine dobile malo manj a bodo tudi razbremenjene različnih obveznosti, ki jih imajo danes. Na začetku se je zdelo, da bo vlada kar linearno rezala vsem in pustila občinam vse obveznosti, zdaj je jasno, da se bodo še naprej dogovarjali o tem, za kaj bi občine lahko razbremenili ob nekoliko manjšem financiranju. Mislim, da je skrajni čas, da se preneha s plačevanji iz levega v desni žep. Zdaj se dogaja, da država daje denar oziroma kaj plačuje občinam, občine pa iz tega denarja plačujejo državi določene obveznosti, kar je nesmisel. - Občine so najprej zagrozile s posegi v otroškem varstvu. - Otroci so medijsko najbolj učinkovito sredstvo, zato je razumljivo, da so jih predstavniki občin uporabili v dialogu. So pa še drugi večji stroški, ki jih je treba upoštevati. Razen tega smo dolžni enakovredno poskrbeti in obremeniti vse občane, zato ne gre izpostavljati zgolj ene strukture ljudi. Poleg tega pa, vsaj v naši poslanski skupini, veliko razmišljamo o tem, kako izpeljati določeno racionalizacijo tudi s povezovanjem občinskih funkcij in služb, od komunal do inšpekcij. - Vaše mnenje o prihodnosti obalne ceste? - Prepričan sem, da se bo treba dogovoriti. Vedeti je treba, da nas je ta avtocestni sistem veliko stal in zato ni veliko maneverskega prostora, da bi omogočilo posameznim odsekom vožnjo brez vinjet. Hkrati je treba imeti vzporedno cesto in tudi o tem se bodo gotovo še veliko pogovarjali. - Kako potekajo komunikacije med vlado in občinami? - Občine gredo preko združenja lahko neposredno na vlado, seveda pa potekajo komunikacije tudi med občinami in občani ter našim poslanskim klubom, zdaj imamo tudi klub primorskih poslancev in poslanske pisarne. Moja je odprta že nekaj časa in vedno bolj obiskana. Ljudje pridejo s svojimi pripombami ali predlogi in potem to predebatiram z občinsko oblastjo in če je treba še s poslanskim klubom, ministrstvi ipd. Pisarna v Izoli je odprta vsak ponedeljek, uradno od 11.00 do 15.00, vendar sem v Izoli ves dan in če le ni redne seje državnega zbora, me lahko dobijo, saj je na vratih tudi moja telefonska številka. - Ste optimist? - Vsekakor, če ne bi bil ne vem, če bi bil tukaj, kjer sem. d.m. Počasi se jasni nebo nad Škamavom Saga o tem, kdo je legalno gradil, kdo neprevidno kupil, kdo ni poskrbel za legalizacijo in kako se rešiti rušenja hiš na dnu doline Medij an-ščice, se vleče že nekaj časa. Na izjave iz prejšnjega Man-drača smo prejeli odgovore oziroma pojasnila prizadetih, ki seveda imajo pravico do odgovora. V uredništvu npa upamo, da se bodo reševanja problema lotili tudi bolj pristojni. Reagiranja Od sosedskega obrekovanja se vedno kaj prime Za prvi premaz obrekovanja družine Toth (Zorislav in Suzana) so poskrbeli sosedje s člankom V MANDRAČU, 8. aprila 1999. Teden dni kasneje smo njihove navedbe argumentirano ovrgli. Jasno nam je bilo, da v dolino pod Kocino nismo sprejeti, temveč smo za okolico moteči. Ker je prvi premaz obrekovanja iz leta 1999 zbledel, je sosed poskrbel za drugi premaz obrekovanja družine Toth s člankom v Mandraču 29. januarja 2015, kjer ponovno navaja nepreverjena dejstva in dejansko stanje zaselka Škamal. Obrekovanje je odziv na članek objavljen v Mandraču 18.12.2014, “Kako preprosto ostaneš brez vsega. ” Zato spet malo kronologije: Vlašič Vlado in Mira sva pred pologom are 07. aprila 1998, za nakup nepremičnine parcele št. 8912/14 na kateri je stala hiša (Šared 46a), ki ni bila v III. gradbeni fazi, saj smo v njej živeli, dobila vso gradbeno dokumentacijo za proučitev preko, njim dobro poznanega arhitekta iz Izole. Vso dokumentacijo, vključno z gradbenim dovoljenjem št.:351-171/94-l/G-97/71 izdanim 22.10.1997 sta imela in še vedno imata v lasti Vlašič Vlado in Mira. Omenjena sta imela možnost, za majhno razliko v ceni, kupiti celotno parcelo, z vsem stavbnim zemljiščem, saj so bili, poleg adaptirane hiše 46a (del) že narejeni temelji za dozidavo, navedeno v lokacijski dokumentaciji oz. izdanem gradbenem dovoljenju za gradnjo stanovanjskega objekta v povečanih gabaritih (gre za adaptacijo in dozidavo). Vlašič Vlado je v odgovor na možnost nakupa celotne parcele izjavil, citiram: “da se ne misli zajebavati z B...(zidarji)” in jima je dovolj samo del parcele 8912/14. Posledično temu je sledila parcelacija in izdana odločba Območne geodetske uprave Koper št.:90312-727 /1997-5, dne 20.11.1998. Še pred odločbo o delitvi parcele je bila 24.04.1998 notarsko overjena Pogodba o prodaji nepremičnine, katero je sestavil in napisal Vlašič Vlado, čeprav sva predlagala odvetnika oz. notarja za sestavo pogodbe o prodaji. Njegov odgovor je bil.da je to nepotrebno metanje denarja... Po pogodbi o prodaji z dne 24.04.1998 sem jaz, TOTH Zorislav, prodal Vlašič Vladu in Miri hišo (Šared 46a) neto stanovanjske površine 96m2 v IV. gradbeni fazi, s pomožnim objektom 4mx5m (shrambo orodja)s teraso na zgornji plošči v II. gradbeni fazi (odločba st.:351-171/94, izdana 29. 10. 1997, UE Izola), s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem in ostalim zemljiščem v izmeri cca. 3000m2. Njun, prej omenjeni arhitekt, nas je opomnil, da bo treba v doglednem času uskladiti gradbeno dovoljenje! Saj je tudi nam prilagodil objekt na preostali del že obstoječih temeljev, kot tudi Vlašič Vladu in Miri nadaljnje širjenje in dozidavo. Tako, da za nastalo situacijo, ki je posledica lastnih odločitev in dejanj, ne moreta kriviti druge... Ogromno časa sta imela za uskladitev in legalizacijo lastnega stanja. Dober mesec po predaji ključev hiše 46/a, sta Vlašič Vlado in Mira konec leta 1998, pričela z gradbenimi deli na svoji nepremičnini. V dobrem letu so bili gabariti njune nepremičnine takšni kot so danes. Dejansko bi moral imeti že 14 let probleme s spanjem, ne pa, kot navaja, zadnjih 5 let! Midva sva upoštevala napotek arhitekta, vendar na UE Izola dobiva smernico, naj počakava na izid nove Zemljiške knjige leta 2000. Ob izidu sva ugotovila za neskladje parcelnih meja (70% na podeželju). Pojavila se je parcela št.:4384, po novem last sklada, prej ni obstajala. Nastalo stanje onemogoča uskladitev severne meje parcele 4380/1. Kljub vztrajanju, histo-rijskem dokazovanju, vlogi za odkup, zavrnjena, ni posluha ali razuma za rešitev... Nova Zemljiška knjiga je botrovala k IZOLA premikanju lokacij objektov na parceli 8912/14 oz. 4380/1 (po novem). Glede gospodarskega poslopja in tretjega lastnika je izdano 13. 10. 1999 gradbeno dovoljenje št.:351- 171/94-1/G-99/77, beri v vednost. Leta 2008 sva pričela z gradnjo podpornih zidov in prizidka. Nisva vedela, da bo to navdušilo Vlašič Vlada k foto - hobiju, kar je počenjal skrivoma. Pa ne samo nas, tudi novo gospodarsko poslopje upokojene gospe, preden so ga porušili. Pravi pa-parazzo iz Škamala... Ne vem, zakaj je skrivoma fotografiral, ali po navodilu, ker smo Tothovi še vedno nesprejeti ali usluga ali lastna pomembnost?! Kaj pa razlog skritega fotografiranja najinih mladoletnih otrok -vprašljiv hobi! Ne veva ali je to naključje, da se je februarja 2009, po tej skrivni fotoreportaži Vlašič Vlada, zglasila pri nas gradbena inšpekcija po “uradni dolžnosti”? Ta uradna dolžnost, kolikor mi je znano in obrazloženo, se opravi samo ob predhodni prijavi osebe ali več njih. Zavedava se odgovornosti, da sva zavestno šla izven gabaritov, vendar na stavbnem zemljišču. Problem sva predala v reševanje pooblaščeni arhitektki. Obvestila sva, ne enkrat, Vlašič Vlada in Miro o obisku gradbene inšpekcije, z namenom, da bi skupaj rešili oz. uskladili neskladje objektov... Nista se odzvala! Sta pa nama podala 02.02.2010 overjeno izjavo, da sta seznanjena s postopkom izdaje spremembe gradbenega dovoljenja za gradnjo naše stanovanjske hiše Šared 46b in s projektno dokumentacijo za spremembo gradbenega dovoljenja, izdelanega od projektnega biroja. Žal se je tudi Vlašič Vlada in Mire lotila gradbena inšpekcija leta 2010 (kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade), kar vpliva še danes na njune spal- ne navade. 25.03.2011 sta hotela od mene, TOTH Zorislava, izsiliti izjavo, s katero naj bi se z nakupom nepremičnine prenesle tudi vse pravice izvirajoče iz gradbenega dovoljenja st.: 351-171/94-1/G-97/71 z dne 22.10.1997. Nisem nasedel izsiljevanju. Tako sta bila prepričana v svoj prav (tudi danes), da sta leta 2013 pooblastila odvetniško pisarno Starman/Velkaverh, ki nama je poslala poziv za plačilo njunega nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora v višini 12.828,00 EUR. Ta vsota je navedena v njuni odločbi UE Izola St.:351- 112/2010, izdani 18.01.2013 zaradi nedovoljene gradnje stanovanjskega objekta razgibanega tlorisa, maksimalnih tlorisnih dimenzij 15,32m x 20,60m, maksimalnih etažnosti P+l+M in še cel kup navedenega... Tega mu jaz, TOTH Zorislav, leta 1998 nisem prodal!!! Z namenom dobrososedskih odnosov, sem hotel, da bi skupaj rešili problem, žal nista pokazala zanimanja. Občutek imam, da je za njima nekdo drug, kajti vsebina zgodbe Vlašič Vlada in Mire spominja na zgodbo, katere sva bila deležna junija 2014 v pisarni direktorja Občinske uprave Izola, g. Marka Unterle-chnerja, ki pravi, kako so pod Kocino ljudje v “dobri veri” kupili nepremičnino v iskanju miru... Midva sva bila tam z namenom poizvedovanja o vrisu hudournika po naročilu Občine Izola (prisotna uslužbenka Občine). Lahko naju blatita, vendar nama nista za vzor. Za vse kar sva navedla v članku obstaja pisna in foto dokumentacija ter izjave prič! Vlašič Vlado in Mira pravita, da sta računala na mir, ko sta se preselila v Škamal. Prinesla pa sta nemir, miru pa so deležni stanovalci bloka, od koder sta se odselilan (izjava stanovalcev). Zorislav in Suzana Toth Obrtniški prvoborci Dokler teče čas bodo tudi ure Najstarejši izolski obrtnik je Anton Štimec, po poklicu urar. V soboto je dopolnil osemdeset let, urarska delavnica, v kateri te na vsaki steni po več ur hkrati opozarja, da čas stalno teče, pa je še zadnja tovrstna delavnica v Izoli. Vedeli smo, da je Antom Štimec med najstarejšimi izolskimi obrtniki. Urarsko delavnico je v Izoli odprl 8. avgusta 1962 in deluje neprekinjeno do današnjih dni. V tem času se je le preselil iz delavnice v Koprski ulici v sedanjo v Ljubljanski ulici. V soboto je gospod Štimec praznoval 80 let, kar so obeležili tudi v izolski Obrtni zbornici, in tako smo dobili še uradni dokaz, da je tako po obrtniškem stažu, kot tudi po letih, trenutno najstarejši, in z najdaljšim časovnim stažem, obrtnik v Izoli. Anton Štimec prihaja iz urarske družine iz Občine Osilnica, z urarstvom pa sta se pred njim ukvarjala že njegov stari oče in tudi oče. V tistih časih urarji niso imeli delavnic, temveč orodje in material v nahrbtniku ter so potovali po Sloveniji, a nič nenavadnega ni bilo, če so se odpravili tudi v sosednje države. V njegovem rojstnem kraju, današnji občini Osilnica, se je večina prebivalcev ukvarjala z urarsko dejavnostjo, saj drugega dela ni bilo. Urarske obrti se je izučil pri stricu in sicer tako, da je dopoldne delal pri njemu, popoldne pa hodil v šolo, ki je trajala tri leta. Po takratnem veljavnem izobraževalnem sistemu je moral biti po zaključenem šolanju biti zaposlen v urarski delavnici 4 leta nato pa opraviti še mojstrski izpit za mojstra urarja, kar je tudi storil 23.3.1961. Izobrazba mojstra urarja je bila pogoj za odprtje urarske delavnice. Kasneje ga je pot pripeljala do Izole, kaj več, pa je povedal sam. - Čas je že, da vas kot naj starejšega obrtnika in zadnjega urarja v Izoli predstavimo. Tudi v regiji vas je ostalo še zalo malo. - Ja, v Kopru je bil še moj brat, ki pa je žal že deset let pokojni, tako da nas je urarjev le še peščica. Obrt gre h koncu, saj je urarjev vse manj. - Urarstvo je posebna obrt. - Ja, takšna, ki se je noče učiti nihče. Od leta 1962 sem imel le eno žensko, ki se je hotela izučiti za urarja, a je po dveh dnevih obupala. - V Izolo ste prišel leta 1962. - Ja, najprej sem imel delavnico v Koprsi, nato pa tukaj, v Ljubljanski ulici. - Kaj se je spremenilo v zadnjih petdesetih letih? Čas vedno isto teče, ure pa ne, kajne? - Včasih je bilo več dela, ker je bilo več mehanskih ur, a teh je vedno manj. Največ ur je danes baterijskih. - Pa lahko urar tudi v 21. stoletju porpavlja ure? - Ja, seveda, saj je vendarle še vedno nekaj mehanskih ur, ki pa so večinoma zelo drage, medtem ko so baterijske seveda cenejše. - Katere pa so bolj točne? - Verjetno baterijske, ampak mehanske so vseeno kakovostnejše ure, ampak, kot pravim, so drage. Veste, za deset evrov ni mogoče kupiti dobre mehanske ure, ker tako pač ne gre. - Še vedno pa vas potrebujemo, ko je treba zamenjati baterijo na baterijski uri. - To pa. Lahko bi jo sicer tudi sami, ampak hitro lahko kaj uničimo. Posebej, če je ura dobra. - Kaj vas je pred toliko leti privleklo k tem, da boste urar? - V mojem rojstnem kraju so bili tako rekoč vsi urari. Moj oče je bil potujoči urar, brat je bil urar, bratranec je bil urar v Švici, drugi bratranec pa v Kanadi. Mi smo v urarstvu doma. - Država meče polena pod noge starejšim, ki bi še vedno radi delali, kako kaže vaši obrti? - Zankrat so nam dovolili, da delamo še eno leto, potem pa ne vem, kaj bom. Potem pa bom lahko morda kaj doma popravljal, ne vem. Hudo je, da ne dovolijo človeku, da bi delal, dokler si to želi, pa tudi dela ne jemljem nikomur, saj mladih urarjev takore-koč sploh ni. Gre za težek poklic, pri kateremu brez volje in potrpljenja ne gre. Če bi to bilo lažje delo, bi verjetno bilo več urarjev. Spomnim se še, kako smo se nekoč vsak ponedeljek srečali urarji v Ljubljani, a to so bili drugi časi. AM Cernu služijo klopce na Svetilniku? Na uredništvo nas je poklicala zaskrbljena občanka, ki pravi, da več ne ve, na koga bi se lahko obrnila. Avtobusna postaja v starem Jagodju, oziroma pri Dobravi, ki je namenjena predvsem šolarjem, je namreč vedno bolj podobna gradbišču oziroma odpadu gradbenega materiala. “Že dolgo časa opozarjam, da otroci takorekoč stojijo v kupih odpad-H nega materiala, poleg tega pa zjutraj, ko hodijo proti avtobusni postaji, 1 mimo njih avtomobili dobesedno divjajo, oni pa hodijo na cesti, ker ni | niti pločnika.” Ustno opozorilo je zdaj tudi pisno, naslednji korak pa S pričakujemo od tistih, ki lahko teorijo spravijo v prakso. ue Sfiont Izola je mesto kickboxerjev Zimski prestopi Neprijeten spodrsljaj na zadnji domači tekmi in poraz z neposrednim nasprotnikom v boju za 2. ligo je bil opomin ekipi in vodstvu, da napredovanje ni samoumevno. Zato je vodstvo kluba poiskalo možne okrepitve in stopilo v kontakt z nekaterimi igralci. Med povratniki v domači klub je stari znanec Marko Božič, ki se po dobrih dveh letih vrača v Izolo iz Ivančne Gorice. Vrača se tudi Boštjan Božič, še en domačin, ki je nazadnje igral v italjan-skih nižjih ligah. Iz drugoligaša Ankarana prihaja Ivo Stipaničev od koder se iz posoje vrača tudi Matej Zemljak. Obrambno linijo bosta utrdila Matej Godnič, ki prihaja iz Sežane kjer jeseni zaradi poškodbe ni igral in Dražen Vidakovič, v sezoni 13/14 član Ankarana, nazadnje pa član avstrijskega nižjeligaša. Ekipo zapušča naš najboljši strelec Darko Kremenovič (s 15. goli daleč najboljši strelec lige), ki se ponovno odpravlja k sosedom, v avstrijsko nižjo ligo. Njegovo odsotnost bosta po besedah trenerja Čotarja morala nadomestiti ravno Zemljak in Stipaničev. Nekoliko bolj presentljiv je odhod Tadeja Tomažiča, ki je poleg igranja za člansko moštvo opravljal tudi trenersko delo kot trener mladinske ekipe. Odločil se je za prestop k ajdovski ekipi, ki bo kot vse kaže največji konkurent našemu moštvu v boju za napredovanje. Ekipi se bodo priključili tudi posojeni igralci iz Pirana ter nekateri dlje odsotni člani moštva, ki so zaradi poškodb bili v jesenskem delu na stranskem tiru. Imamo zdravo konkurenco v ekipi, a ključ do uspeha bo le trdo delo in želja po uspehu. Dogajanja v klubu, okrepitve in povratek nekaterih domačih fantov so predramila tudi preneka-tere ljubitelje nogometa v Izoli, ki menijo, da tako konkurenčne ekipe naš klub že dolgo ni imel. Zato upamo tudi na boljši obisk na tribunah v spomladanskem delu k čemer bo pripomogel tudi klub sam z nekaterimi novostmi, ki bodo znane v kratkem. Tina Mrak in Veronika Macarol na koncu četrti, Vasilij Žbogar peti V Miamiju se je danes končala šest dni dolga regata za svetovni pokal v jadranju, na kateri so nastopili tudi trije slovenski predstavniki. Tina Mrak in Veronika Macarol sta v razredu 470 po nekonstantnem jadranju v prvih plovih odlično nadaljevali in vsakodnevno zmanjševali razliko do najboljše trojice. Žal pa so jima na koncu kljub dobrem jadranju v plovu za odličja, ki sta ga končali na odličnem 3. mestu, želene stopničke ušle za le pet točk. Zmagali sta predstavnici Nove Zelandije Jo Aleh in Polly Powrie pred Britankama Hannah Mills in Saskio Clark ter Japonkama Ai Kondo Voshido in Miho Voshioko. Aktualni svetovni prvakinji Avstrijki Lara Vadlau in Jolanta Ogar sta končali šele na 9. mestu. V razredu Finn je Vasilij Žbogar plov za odličja končal na odličnem četrtem mestu in, zanj prvo regato za svetovni pokal v tej sezoni, končal na petem mestu. “Cilj za to regato je bila uvrstitev v prvo deseterico, torej ‘medal race'. Pred odhodom na tekmovanje sem imel težke priprave, saj regata ni bila glavni letošnji cilj. Cilj regate je bil pridobiti čim več točk za svetovno jakostno lestvico, ” je tekmovanje komentiral Vasilij Žbogar Že dan pred koncem je zmagal aktualni svetovni prvak Giles Scott, drugi je bil aktualni svetovni podprvak Ivan Kljakovič Gašpič, tretji pa Avstralec Jake Lilley. Že včeraj pa je tekmovanje zaključil slovenski predstavnik v razredu laser Žan Luka Zelko. Tekmovanje je končal na 52. mestu. Danes si je zmago v plovu za medalje priboril Nemec Philipp Buhi pred Nickom Thompsonom iz Velike Britanije in Avstralcem Matthewom Wearnom. l.SNTL-članice Arrigoni - Vesna 2:5 V soboto so članice igrale doma tekmo 10. kroga proti ekipi Vesne. Druga ekipa letošnjega prvenstva je bila pred dvobojem nesporni favorit, kar je v dvoboju udi potrdila. Izolanke bi nedvomno lahko zmagale kakšno točko več, če bi nastopila Urška Čo-kelj, ki pa je bila, žal, odsotna zaradi bolezni. Tako sta po eno točko osvojili Katrina Sterchi in Lea Paulin. l.SNTL-člani Arrigoni: Kerna II 0:5 Tudi člani so v soboto igrali doma in sicer proti drugi ekipi Kerne iz Puconcev. Žal smo tudi tokrat gladko izgubili z najvišjim izidom. Zaradi bolezni je tudi pri članih manjkal Erik Paulin. V ekipi so tako tokrat nastopili Kristjan Ludvik, Simon Frank in Michele Vigini. Erik Paulin drugi V nedeljo je v Škofji Loki potekal 3. odprti turnir RS za mladince in mladinke. Najboljše se je od naših odrezal Erik Paulin, ki je kljub temu, da ni bil še popolnoma zdrav, do finala premagal vse nasprotnike. V finalu je proti Darkotu Jorgiču iz Krke odigral nedvomno najboljšo tekmo na turnirju in izgubil s 3:2, peti set pa zelo tesno na devet. Potrebno je še povedat, da je Darko eden boljših mladincev v Evropi in letos tudi članski reprezentant. Pri mladincih smo dosegli še dve uvrstitvi in sicer sta se med 24 uvrstila Matej Germek in Matija Novel. Matiji je to prva uvrstitev na turnir v kategoriji mladincev. Pri mladinkah smo dosegli dve uvrstitvi na glavni turnir, med šestnajst najboljših sta se uvrstili Katrina Sterchi in Lea Paulin. Sinanbegovič in Palibrk na zmagovalnih stopničkah Sinanbegovič in Palibrk sta razveselila s svojim nastopom na odprtem tekmovanju Latisana cup, od koder sta se vrnila, kar s 3 zlatimi medaljami. Dne 25.01.2015 se je v Latisani (I) odvijal mednarodni kickboxing turnir, znan pod imenom»Latisana cup«, ki se ga je udeležilo 540 tekmovalcev iz 36 klubov, iz 3 sosednjih držav. Izdane in svoj matični klub KiT sta zastopala tekmovalca Admir Sinanbegovič in Miljan Palibrk. Predvsem je bilo to tekmovanje namenjeno pripravam na nastop, na prihajajoče se državno prvenstvo. Sam nastop je pokazal, da sta oba tekmovalca trenutno v odlični formi, saj sta se s tekmovanja vrnila, kar s tremi zlatimi in dvema bronastima medaljama. Admir Sinanbegovič je slavil v članski konkurenci, v disciplini point fi-ghting, nad 90 kg, kot tudi v disciplini light contact, v kategoriji do 90 kg. V absolutni kategoriji pa je zasedel 3. mesto. Miljan Palibrk je z zlatim odličjem kronal svoj nastop v disciplini point fighting, do 90 kg, v kategoriji nad 90 kg pa je zasedel 3. mesto. V nadaljevanju ju, kot tudi ostale »ki-tovce«, že ta vikend čaka nastop na mednarodnem turnirju v hrvaškem Karlovcu, kjer bodo skušali v številčni mednarodni udeležbi, poseči po čim boljši uvrstitvi. Nove toček so že tu Odbojkarice Izole še pospešujejo svoj že sicer uspešen tekmovalni ritem v drugi ligi zahod. Njihov novoletni premor je bil bistveno krajši kot rokometni v 1. ligi, kjer bodo prvenstvo nadaljevali 14. februarja. V soboto so punce v Livadah v tretjem krogu drugega dela prvenstva s 3:1 odpravile ATK Grosuplje. Tokratne tekmice Izole so skušale zaigrati na karto presenečenja in so v uvodni niz tesno dobile z 25:23. Tudi naslednji je bil izenačen, a je s 25:22 pripadel domačinkam, ki so preostala dva niza nasprotnice pustile na 16. točki. Sicer pa so dekleta v prvi letošnji tekmi doma v zelo izenačenem dvoboju z 1:3 izgubile z Novim mestom, zatem pa so na gostovanju s 3:0 odvzele točke ekipi Calcit Vo-lleyball II. Sobotna zmaga jih ohranja pod vrhom lestvice. Trenutno so na tretjem mestu (25 točk) za moštvom Zgornja Gorenjska (30) in Ankaranom (32). V soboto odhajajo dekleta v Kranj k ekipi ŽOK Triglav. Včeraj so v Kulturnem domu podelili priznanja najbolj zaslužnim športnikom preteklega leta: 1. skupina: BALINANJE Balinarski klub KORTE: SARA BENČIČ - U-14 - za 3.m. na DP (dvojice) MARK JAKOMIN - U-14 - za 3.m. na DP (dvojice) MASSIMO ŠKRL1Č - U-14 - za nastop za drž. rep. JADRANJE Jadralni klub OLIMPIC: ŠPELA HAJDINJAK -v razredu Optimist -za uvrstitev v drž.rep. (dekleta) -za 2.m. na DP LANA KLUN -v razredu Optimist -za 2. m. na DP (kadetinje do 12 let) TONI REBEC -v razredu Flying Juni-or -za l.m. na DP (krmar) Jadralni klub Izola: MARTIN FRAS -v razredu Optimist -za 2.m. na DP (dečki) -v razredu Optimist -za l.m. na DP (dečki do 12 let) -za 3.m. na DP ekipno ANDREJ FRAS -v razredu Optimist -za nastop za drž. rep. na EP -za 3. m. na DP ekipno KNOL KATARINA -v razredu Optimist -za 3.m. na DP ekipno DANIEL CANTE -v razredu Optimist -za 2.m. na DP (dečki do 12 let) -za 3.m. na DP ekipno JUDO Judo klub Izola: TIAN JUŠIČ -cicibani -za l.m na DP (U-10) JAN NABERNIK -cicibani -za 2.m na DP (U-10) ANA MARČETA -ml. deklice -za 2.m na DP (U-12) ANDRAŽ BOC -ml.dečki -za 2.m na DP (U-12) BEVERLV ŠUŠTAR -ml. deklice -za 3.m na DP (U-12) NAMIZNI TENIS Namiznoteniški klub NTK Arrigoni MATIJA NOVEL -za nastop za drž. rep. na EP -mlajši kadeti -za l.m. posamezno na DP -za 2.m. dvojice na DP LEA PAULIN -najmlajše kadetinje -za nastop za drž. rep. na EP -za 2.m. ekipno na EP -za 3.m. posamezno na DP -za 2.m. dvojice na DP -mlajše kadetinje -za nastop za drž. rep. na EP -kadetinje -za nastop za drž. rep. na EP -za 2.m. ekipno na DP MANCA PAUK -najmlajše kadetinje -za nastop za drž. rep. na EP KIM FINK -mlajše kadetinje -za 2.m. dvojice na DP -kadetinje -za 2.m. ekipno na DP SABLJANJE Sabljaški klub Izola MAŠA MLAKAR -kadetinje -za 3.m. na DP LUKA MLAKAR -dečki C -za 3.m. na DP LAN GOLOB -dečki C -za l.m. na DP STRELSTVO Strelski klub Izola VAL LORBEK - IVANČIČ - posamezno -za 3.m. na DP (ml. dečki) TENIS Tenis klub IGOR Izola ROK KOMAC -dečki do 14 let -za nastop za drž.rep. -za l.m. na DP v dvojicah -za 2.m. na DP posamezno -za l.m. v Slo ligi posamezno in ekipno -za l.m. na tekmovanju Masters dečki VESLANJE Veslaški klub ARGO IZOLA ILARIA MACCHI -enojec - za 3.m. na DP (pionirke) MATEJ MOŽINA -dvojni četverec -za nastop za drž.rep. (pionirji) II. skupina: JADRANJE Jadralni klub BURJA: TAŠ KOLMAN -v razredu Laser 4.7 -za nastop za drž. rep. na SP Jadralni klub OLIMPIC: MAJ MUSA OLIV1ER1 -v razredu Eu-ropa-za2.m. na DP Jadralni klub Izola: MARA TURIN -v razredu Optimist -za nastop za drž. rep. na EP in SP (deklice) -za l.m. na DP absolutno -za 3.m. na DP ekipno -za 3.m. na SP v konkurenci deklet (v skupnem seštevku odlično 11.m) MARKO RADMAN -v razredu Laser radial -za nastop za drž. rep. na EP -v razredu Laser radial -za nastop za drž. rep. na EP in SP (mladinci) -v razredu Laser standard -za nastop za drž. rep. na SP (moški do 21 let) ANŽE PODLOGAR -v razredu 29er -za nastop za drž. rep. na EP in SP -za 5.m. na EP (mladinci) -za 5.m. na SP KEGUANJE Kegljaški klub Izola: MATEJ PETRNEU -kadeti - za 2.m. na DP sprint SAMANTA DELIČ -kadetinje - za 3,m. na DP sprint DAMIR KNEŽEV1Č -mladinci - za nastop za drž. rep. na SP KICKBOKS Klub borilnih veščin KiT: SEBASTJAN LAZAR (st.kadeti) -za nastop za drž. rep. na SP -v disciplini PF -za l.m. na DP do 47kg -v disciplini LC -za 2.m. na DP do 47kg RENE RISTOVSKI (st.kadeti) -za 3.m. na DP do 47kg -v disciplini PF AMAR SEFIČ (st.kadeti) -za 2.m. na DP do 63kg -v disciplini PF -za l.m. na DP do 69kg MATIJA GREGORIČ -v disciplini PF -za 2.m. na DP do 69kg (st.kadeti) KRISTINA BOGATAJ -v disciplini PF -za 3.m. na DP do 60kg (mladinke) -za 2.m. na DP do 65kg ANŽE ZAJC -v disciplini PF -za 2.m. na DP do 79kg (mladinci) -za 2,m. na DP do 84kg NAMIZNI TENIS Namiznoteniški klub NTK Arrigoni KATRINA STERCHI -kadetinje -za nastop za drž.rep. na EP -za 2.m. ekipno na DP -za 3 .m. posamezno na DP -za 3.m. dvojice na DP -mladinke -za nastop za drž. rep. -za 2.m. ekipno na DP -članice -za 2.m. ekipno na DP ERIK PAULIN -mladinci -za nastop za drž.rep. na EP -za 3.m. posamezno na DP -za 3.m. dvojice na DP URŠKA ČOKELJ -mladinke -za nastop za drž. rep. -za 2.m. ekipno na DP -članice -za 2.m. ekipno na DP MAJA MILENKOVSKI -mladinke -za 2.m. ekipno na DP RIBIŠTVO - Športni ribolov na morju MRK Menola NIK KOCJANČIČ -za nastop za drž. rep. na SP -U-21 ekipno -za 5,m. na SP v šp.ribolovu iz čolna s palco ERIK ŠPEH -za nastop za drž. rep. na SP -U-21 ekipno -za 5.m. na SP v šp.ribolovu iz čolna s palico VESLANJE Veslaški klub ARGO TINKA KERSIKLA -mladinke -za nastop za drž.rep. na EP (dvojni dvojec) -za l.m. na DP -članice -za 2.m. na DP (dvojni dvojec) TIM MAHNE -dvojec brez krmarja -za 2.m. na DP (mladinci) NEJC DONAVAL -dvojec brez krmarja -za 2.m. na DP (mladinci) Veslaški klub IZOLA ANDREJA KEKIČ -za nastop za drž. rep. na EP in SP -enojec -za l.m. na DP (članice) -enojec -za 2.m. na DP (mladinci) AJA ŠKRLJ -enojec -za nastop za drž. rep. (ml.mladinke) -za l.m. na DP -dvojni dvojec -za l.m. na DP (ml. mladinke) LARA HRVATIN -dvojni dvojec -za nastop za drž.rep. (ml.mladinke) -za 1. m. na DP AGNES KOGOJ -enojec -za nastop za drž.rep. (ml.mladinke) -za 2.m. na DP ANA BIRSA KRUŠEČ -dvojni dvojec -za 2.m. na DP (ml.mladinke) SIMONA KLEVA -dvojni dvojec -za 2. m. na DP (ml.mladinke) III. skupina: JADRANJE Jadralni klub BURJA: (dosežena norma za 01 Rio 2016) VASILIJ ŽBOGAR -v razredu FINN - za nastop za drž.rep. na EP in SP - za 2.m. na EP - za l.m. svetovnega pokala ISAF JAKOB BOŽIČ -v razredu 470 - za nastop za drž.rep. na EP in SP DOMEN VASIČ STEPANČIČ -v razredu 470 - za nastop za drž.rep. na EP in SP Jadralni klub OLIMPIC: MIHA KAVČIČ -v razredu Fireball -za 3. m. na DP DAMJAN BERTOK -v razredu Fireball -za 3.m. na DP MARKO KOCJANČIČ -v razredu Fireball -za 2.m. na DP MATIJA KOCJANČIČ -v razredu Fireball -za 2.m. na DP ANJA DOROŠENKO -v razredu Europa -za l.m. na DP MATJAŽ MUSA -v razredu Europa -za 3.m. na DP KEGLJANJE Kegljaški klub Izola: BRANK1CA PAVLOVIČ -člani - za 2.m. na DP sprint - za 3.m. na DP mešani pari DUŠAN PAVLOVIČ -člani - za 3.m. na DP mešani pari TOMAŽ FURLAN -člani - za nastop za drž.rep. na EP (slepi in slabovidni) - za 1. m. na EP posamezno kat. B2 - za 3.m. na EP kombinacija kat. B2 - za 3.m. na EP ekipno SAFET BALTIČ -člani - za nastop za drž.rep. na EP (slepi in slabovidni) - za 3.m. na EP ekipno KICKBOKS Klub borilnih veščin KiT: JAKA HUDALES -v disciplini PF -za nastop za drž. rep. na EP do 79kg (člani) -za 2.m. na DP do 79kg ADMIR SINANBEGOVIČ -v disciplini PF -za nastop za drž. rep. na EP do 94kg (člani) -za 2.m. na EP do 94kg -za 2.m. na DP do 89kg -za l.m. na DP do 94kg MILJAN PAL1BRK -v disciplini PF -za nastop za drž. rep. na EP nad 94kg (član i) -za 5.m. na EP nad 94kg -za 2. m. na DP do 94kg -za l.m. na DP nad 94kg NAMIZNI TENIS Namiznoteniški klub NTK Arrigoni JANA LUDVIK - članice -za nastop za drž.rep. -za 2.m. ekipno na DP -za 2.m. posamezno na DP -za 3.m. dvojice na DP ALENKA AČIMOVIČ - članice -za 2,m. ekipno na DP -za 3.m. dvojice na DP RIBIŠTVO - Športni ribolov na morju MRK Menola VESNA PUCIHAR -ekipno -za 3.m. na DP v šp.r. iz čolna z roko -za 2.m. na DP v šp.ribolovu z obale -posamezno -za 3.m. na DP v šp.ribolovu z obale ZMAGO KALAN -ekipno -za 3.m. na DP v šp.r. iz čolna z roko KRISTINA MATTIAS -ekipno -za 2.m. na DP v šp.ribolovu z obale LUKA MASLO -ekipno -za 2.m. na DP v šp.ribolovu z obale -za 3.m. na DP v šp.r. iz čolna z roko FRANCOSKI BOKS Savate klub Obala IZOLA VIDA SAMOTORČAN -lahki kontakt -za nastop za drž.rep. na SP do 60kg -polni kontakt -za 3.m. na EP do 60kg URBAN HRVATIN -lahki kontakt -za nastop za drž.rep. na SP do 75kg -za l.m. na DP do 80kg VESLANJE Veslaški klub ARGO IZOLA RAJKO HRVAT -enojec (lahki) -za nastop za drž.rep. na EP (člani) -za l.m. na DP -enojec (absol. Kategorija) -za 1. m. na DP NINA KOSTANJŠEK -enojec -za 3.m na DP (članice) JAN KANDUČ -dvojni četverec -za 2.m na DP (člani) PTAH BUTINAR -dvojni četverec -za 2. m na DP (člani) DEAN MASLO -dvojni četverec -za 2.m na DP (člani) LUKA GRIŽON -dvojni četverec -za 2.m na DP (člani) TRENERJI MILAN TRESKAV1CA (priznanje za 10 LET delovanja v športu) 5.2. četrtek 19.00 galerija Alga Izola otvoritev razstave Antonio Per: Ogledalo Fotograf Antonio Per je ustvaril razstavo podob, ki se uvrščajo v silno privlačen tok zanimanja za izraznost, skrivnostnost in lepoto telesa, predstavljenega skozi umetniški akt. V kulturnem programu bo nastopil domačin Blaž Stubelj z improviziranjem na tankdrum. 19.00 Manziolijeva palača Izola V okviru projekta »ENA.KOST: Enakopravnost narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ in njihovih pripadnikov v slovenski Istri«, bo premierna uprizoritev predstave z naslovom ENA.KOST 20.30 Art kino Odeon Izola Kino v živo: NOVI NOVI FILMI študentov AGRFT Predvajali bodo 5 kratkih igranih filmov. Sklop filmov bo zaključili film Prespana pomlad, režiserja Dominika Menceja, ki je Festivalu slovenskega filma prejel nagrade za najboljši kratki film, najboljšo režijo in najboljši scenarij. Po projekciji bomo gostili režiserja Dominika Menceja in igralko Anjo Novak, ki je prejela Vesno za najboljšo glavno žensko vlogo. Vstop bo prost. 6.2. petek 19.00 Mestna knjižnica Izola literarno srečanje Rihard Knez: Življenje Rihard Knez, med domačimi Rikardo, je gospod iz Strunjana, ki je ob svoji osemdesetletnici izdal pesniško zbirko, pisano v svojem istrskem jeziku in opremljeno s slikami, ki jih je sam upodobil. Njegove pesmi so resnični odsev življenja, dogodkov in tudi aktualne politike. 19.00 Manziolijeva palača Izola Gledališka skupina Skupnosti italijanov iz Pirana bo predstavila komedijo v beneškem dialektu APPRODO, DIMORA E PROCESSO DE MESSER GIACOMO CASANOVA A PIRAN Tekst in režija: Ruggero Paghi. Tehnik: Franco Berne. 7.2. sobota 10.00 Galleria Krajcar - Isola otvoritev fotografske razstave DARIO SCHER Odprtje Fotografske retrospektivne razstave posvečene ob 10. obletnici smrti Daria Schera. 19.00 Kulturni dom Izola Izola Popotovanje po Sloveniji z Nuško Drašček Na predvečer Prešernovega dne se bomo slovenskemu kulturnemu prazniku poklonili s prav posebnim glasbenim popotovanjem, na katerem bomo prisluhnili znanim in tudi manj znanim pesmim ter napevom različnih slovenskih pokrajin - od Prekmurja pa vse do Obale. S pomočjo odlične in barvite interpretacije Nuške Drašček, pianista Blaža Jurjevčiča in tolkalca Vida Ušeničnika bodo ljudske pesmi zasijale v povsem novi lepoti... V kulturnem programu bodo sodelovali še: Gledališče Steps Izola, MoPZ Izola, ŽePz KD Korte, Koni Steinbacher in Kristina Čok. 10.2. torek ■■■ 18.00 Manziolijeva palača Izola Večer italijanskega filma - prvo srečanje bo posvečeno režiserju Francesco Rosi z projekcijo "Ritornare a Palermo - Vrnitev v Palermo", iz leta 1990. Silvano Sau bo predstavil avtorja. 11.2. sreda 18.00 Mestna knjižnica Izola predavanje Postati in ostati Z zdrav nasveti dr. Smiljaniča. V predavanju bo dr. Smiljanič, doktor kiropraktike, akupunkturist, bioenergetik in radiestezist, hipnotizer, terapevt alternativnih vej naravne medicine podal koristne namige za ohranjanje zdravja, naučil vas bo piti živo vodo, prikazal bo, kako aktiviramo limfo ter pojasnil, kako učinkujejo naravna zdravila. 12.2. četrtek 18.00 Art kino Odeon Izola Teorija vsega Režija: James Marsh Režiser z Oskarjem nagrajenega dokumentarca Človek na žici predstavlja biografsko dramo življenja enega največjih človeških umov Stephena Havvkinga. Čeprav ga bolezen naposled posadi v voziček in oropa glasu, Stephen kljubuje vsem pričakovanjem in vztraja na svoji poti uspehov. 19.00 Manziolijeva palača Izola Zanimivi Izolani Gostja večera bo oblikovalka sodobnega nakita Sandra Kocjančič. Pogovor z gostjo bo vodila Nataša Benčič, novinarka Radia Koper-Capodistria. 13.2. petek 19.00 Kulturni dom Izola VEČER POSVEČEN PESMI Občinska revija pevskih zborov v organizaciji CKŠP in JSKD. 14.00 do 17.00 Lonka 5. Veliko otroško pustno rajanje V okviru 7. Istrskega karnevala bo popoldansko dogajanje v Izoli oblikoval DJ Lovro! Na stojnicah bo poskrbljeno za pustno hrano in pijačo. 18.00 Manziolijeva palača Izola Glasbeni večer posvečen Sv. Valentinu: QUANDO CANTA RABAGLIATI Hangar bar 07.02.2015 ob 22h: Baden Baaen (alternative, electropop, industrial - Zagreb) 13.02.2015 ob 22h: Holographic Human Element (experimental, Progressive post-rock, BiH) 20.02.2015 ob 22h: Koala Voice (indie rock, moderni pop, Kisovec) 27.02.2015 ob 22h: Clockvvork Psycho (psychobilly/punkabilly, Ljubljana) K Galerija Plač Ljubljanska32 razstave forografij Jože Lango Izolski oblaki Galerija Insula BOGDAN SOBAN DEFORMACIJE VIRTUALNIH PODOB Razstava bo na ogled do 17. februarja 2014. • GALERIJA TALASA TERME KRKA V STRUNJANU MARTINA ŽERJAL - SLIKE • GALERIJA DLUM, NA ŽIDOVSKO 10, MARIBOR. ROK ZELENKO - PREGLEDNA RAZSTAVA 1977-2014 Galerija Alga V četrtek, 5.2 vas vabimo na otvoritev razstave Antonio Per: Ogledalo Fotograf Antonio Perje ustvaril razstavo podob, ki se uvrščajo v silno privlačen tok zanimanja za izraznost, skrivnostnost in lepoto telesa, predstavljenega skozi umetniški akt. V kulturnem programu bo nastopil domačin Blaž Stubelj z improviziranjem na tankdrum. Galerija Salsaverde Vladimir Leben z naslovom "Še ena lovska" KaVarnaZvon, ,. ■ <, V . - Razstava slik OSKAR JOGAN Mestna knjižnica Izola razstava fotografoj Vlada Bernetiča, razstava Društva Animov, nakit iz fimo mase, ki ga izdeluje Urška Prinčič in ilustracij za knjigo nigerijskih ljudskih pravljic in druge slike avtorice Laure Ličer. www.center-izola.si | www.odeon.si Center za kulturo, šport in prireditve Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola • četrtek, 5.2., ob 19.00, galerija Alga: otvoritev fotografske razstave Antonio Per: OGLEDALO. V kulturnem programu bo nastopil domačin Blaž Stubelj z improviziranjem na tankdrum. Vstop prost. • sobota, 7.2., ob 19.00, Kulturni dom Izola: glasbeni večer ob Slovenskem kulturnem prazniku POPOTOVANJE PO SLOVENIJI Z NUŠKO DRAŠČEK Sodelovali bodo še: slavnostna govornica Tinkara Kovač, Gledališče Steps Izola, MoPZ Izola, ŽePz KD Korte, Koni Steinbacher in Kristina Čok. Vstop prost (org.: CKŠP in JSKD). NAPOVEDUJEMO... • sobota, 14.2., ob 14.00, Lonka: 5. VELIKO ORTOŠKO PUSTNO RAJANJE z DJ-em Lovrom in pustnimi dobrotami. Vstop prost. GALERIJA ALGA IZOLA Februarja je na ogled fotografska razstava Antonio Per: OGLEDALO. Vstop prost. ART KINO ODEON IZOLA • četrtek, 5., in petek, 6.2., ob 18.30, sobota, 7., nedelja, 8., in torek, 10.2., ob 20.30: psihološka drama RITEM NOROSTI; • četrtek, 5.2. ob 20.30: K/NO V ŽIVO: KRATKI FILMI AGRFT; • petek, 6.2., ob 20.30, sobota, 7., nedelja, 8., torek, 10., in sreda, 11.2., ob 18.00: satirična komedija BIRDMAN ALI NEPRIČAKOVANA ODLIKA NEVEDNOSTI; • sobota, 7.2., in nedelja, 8.2., ob 16.00: KINO VETRNICA: družinska animacija PADDINGTON; • ponedeljek, 9.2., ob 18.30: PONEDELJKI IA ZAMUDNIKE: fikcijski dokumentarec 20.000 DNI NA ZEMLJI; • ponedeljek, 9.2., ob 20.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: komedija ALAN PARTRIDGE: ALFA SAMEC; • sreda, 11. 2., ob 20.30: švedska drama GOLOB JE SEDEL NA VEJI IN RAZMIŠLJAL O ŽIVLJENJU Vljudno vabljeni! | Centilmente invitati! n www.facebook.com/kultumicenter.izola https://twiuer.com/CKSPIzola lUP www.facebook.com/artizola https://twitter.com/artodeon Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1. Izola (t 05/641 84 39,051/394 133: m: galerija^center-izola.si), ponedeljek, torek, petek 9:00-13:00, sreda, četrtek 16:00-19:00, sobota, nedelja In prazniki zaprto. Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izda (t 051/396 283; m: info@odeon.si), vsak dan od 18.00-20.30. Likovnega trga pri nas ni več Dejan Mehmedovič, kustus galerije Insula, je za Mandrač podal razmišljanje o tem, kakšen je naš likovni trg. Kot pravi, ga takorekoč ni, in glede na to, da je Koper univerzitetno mesto in da ne manjka niti visoko kvalificiranih poklicev, je to prava anomalija. Dejan Mehmedovič je vodja in kustus galerije Insula, ki že skoraj trideset let skrbi za kvalitetno ponudbo galerije, ki jo upravlja Društvo obalnih likovnih umetnikov Insula. V pogovoru o sedanjem položaju likovne umetnosti pri nas je povedal marsikaj zanimivega, predvsem pa potarnal, da likovnega trga pri nas sploh ni. Na vprašanje, kako danes živijo slovenski likovniki odgovori, da slovenska Istra sploh ne premore pravega likovnega trga. "V Slovenskem prostoru nimamo galerijskega sistema, ki bi ga razumeli kot galerije-trgovine. Torej lako rečemo, da nimamo likovnega trga, ampak le nekakšen psevdo likovni trg. Če vzamemo konkreten primer: na Obali je strašno malo ljudi, ki bi zavestno po premisleku in zase kupovali likovna dela. Morda se ta likovni trg dogaja bolj v središčih, kot je Ljubljana in je torej vezan na meščanstvo, oziroma na način življenja, ki ga tukaj pač nimamo”, ugotavlja Mehmedovič. Slika kot darilo Nekoč je likovni trg deloval predvsem zaradi firm, ki so, bolj kot posamezniki, posegale po likovnih delih. Velikokrat so ta likovna dela končala na stenah pisarn ali postala darilo zaposlenim ob upokojitvi. A to, pravi Mehmedovič, še vedno ni pravi likovni trg. "Dokaz, da bomo lahko rekli, da imamo likovni trg bo, ko bo v galerijo vstopil človek, in iskal sliko zase. Takrat bomo vedeli, da se je ta trg začel. A dokler kupujemo likovno delo za nekoga drugega, to ni pravi likovni trg. Veste, nakup slike za nekoga drugega je, po mojem mnenju, čisti nonsens. Kupovanje likovnega dela nekomu drugemu je nekakšno posiljevanje, saj obstaja individualna svoboda o tem, kaj nekomu odgovarja in kaj ne. Hkrati pa so likovniki lahko srečni, da sploh kdo kaj kupi, čeprav v tak namen. ” Mehmedovič pravi, da je odsotnost likovnega trga nenavadna tudi zato, ker imamo na Obali univerzo, ravno profesorji in študentje, ki pogosto tvorijo to področje, pa v naši regiji z likovno umetnostjo, ali z galerijami, sploh niso povezani. Kot pravi, jih še na otvoritvah ni opaziti, kaj šele, da bi se pojavili kot kupci likovnih del. “Če bi skupina študentov vstopila v galerijo in protestno polila slikebi to bilo lahko samo dobro, ker bi lahko vendarle govorili o nekem odnosu, o nekih vrednotah. A ni težava samo v univerzi. Na obali imamo tudi pravnike in zdravnike, ki so bili tradicionalno vezani na likovno umetnost, pa je tudi teh med kupci malo. Govorimo torej o neki anomaliji. ” Amaterizem “Najtežje je pojasniti amaterskemu slikarju, kaj naredi sliko dobro, in kaj ne, posebej, ko je govora o abstrakni sliki. Gre za nivoje vedenja. Vsak ima pravico za svoj nivo, ampak problem je v tem, da ne more biti nivo vsakega javni kriterij. Javni kriterij postavi stroka. Tito s Prešernom Tudi letos bodo člani društva Tito ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili kulturno prireditev, ki so jo poimenovali Čašica poezije. Vabijo, da se jim pridružite v petek, 6. februarja ob 17.00 uri v novih prostorih društva v Koprski ulici. Poezija v Ljubljanski Largo Pr’ spini v Ljubljanski ulici bo v nedeljo pesniški Hyde park. Vse od 10.00 do 18.00 bo tam odprt mikrofon za vse, ki bi radi povedali svojo ali tujo pesem, lahko tudi Prešernovo, ob zaključku, približno ob 17.00 uri, pa se bodo s svojim pesniškim projektom predstavili: pesnik Franc Tominec, pevka Jadranka Jakomin in kitarist Elvis Šahbaz. S tem, pomanjkanjem nivojev se srečujejo tudi organizatorji ex tem-porov, ki so se tudi pri nas strahotno razširili, s sabo pa prinašajo tekmovalnost in tako se soočimo z vprašanjem, kako oceniti katero likovno delo je boljše od drugega. Za take primere potrebujemo stroko in različne nivoje ustvarjalnosti. Tone Kralj v Šmartnem Razstava slikarja in grafika Toneta Kralja, ki smo jo koncem lanskega leta videli v galeriji Insula se seli v Šmartno v Goriuških Brdih. Odprtje razstave bo na praznik kulture, 8. februarja ob 16.00 v Hiši kulture v Šmartnem, kjer bosta prisotne nagovorila tako župan Občine Brda, Franc Mužič, kot izolski župan, Igor Kolenc. Razstava je plod sodelovanja Hiše kulture, Galerije Insula, Občine Izola in Goriškega muzeja iz Nove Gorice. Na ogled bo izbor del iz obdobja 1934 -1954, ki predstavljajo Kraljevo zapuščino na Obali, ter dodatno še izbor 16 posthumnih odtisov jedkanic iz let 1920-1921, ki jih hrani Goriški muzej iz Nove Gorice. A' \ (. il V Hotelu Delfin je izolski umetnik Zorko Dežjot postavil kiparsko razstavo “Istra”, ter slikarski razstavi “ Krajina” in” Odsevi”. Jadran skozi oči neposlušnega kavbojca Ricka Harscha Izolani jemljemo samoumevno. Navajeni smo že njegovega glasnega prigovarjanja, prilagodili smo se njegovemu razumevanju mediteranskega gostilniškega živ žava in verjamem, da ga marsikdo tako pogleda počez, kot so tržačani gledali počez Jamesa Joyca pred enim stoletjem. Danes pa se z njim hvalijo in mu postavljajo kipe. Ker ja, Rick Harsch je predvsem pisatelj, zares dober pisatelj, pa če nam je to všeč, ali ne. Rick Harsch ni več nobena skrivnost, in niti eksotika za Izolane. Večina ga pozna iz ulice in gostiln, prepoznaven je tako zaradi svojega glasu, ki je vse prej kot diskreten in zato, ker ni tisti tipičen Američan, o katerih govorijo na televiziji. Rick je poseben, a tudi pisatelj, dober pisatelj in dobri pisatelj pač niso konvencionalni. Rick Harsch je znan kot avtor trilogije Driftless, napisane še preden je stopil na sončno stran alp, sicer pa je svoji zadnji knjigi, Kramberger z opico in zares vrhunsko avtobiografsko pripoved Ar jun in dobra kača, izdal v Sloveniji, prevedeni sta v sloveščino, izšli pa sta za založbo Amalietti iz Ljubljane. In ravno za založbo Amalietti bosta izšli dve knjigi, ki jih je avtor napisal pred časom, Adriatica deserta in Istrske lobanje. Stična točka med romanoma je ravno geografsko poreklo, Jadransko morje oziroma njegova obala. “Še preden sem prišel u Slovenijo sem napisal Istrske lobanje, malo po mojem prihodu pa sem se odločil, da se bom osredotočil na “jadranske” romane in spisal tudi roman adriatica deserta. Sicer pišem še zadnjo, veliko knjigo, ki je vezana na Združene države Amerike, ampak sicer se bom u prihodnje vsekakor osredotočil na naše območje”, pravi Rick. Čeprav sta romana predvsem fikcija, avtor ne more mimo avtobiografskih elementov, ki so že tradicionalno vpeti v njegovo leposlovje. “Roman Istrske lobanje je, kot temu sam pravim, gostilniška izpoved. Zgodba o nekomu, ki sedi v gostilni v Piranu in pripoveduje svojo življensko zgodbo pijancu, ki sicer ne govori angleščine, zato ga naš junak prepričuje, da ga posluša tako, da mu naroča pijačo. Tudi zaključek zgodbe je dokaj jasen še preden pripovedovalec pride do konca, ampak nuja, da se izpove, je pomembnejša. Del zgodbe se nanaša na nekatere zadeve, ki so mi v življenju veliko pomenile, predvsem zgodba mojega grškega profesorja zgodovine. Dogodivščina, ki jo je zdaj na žalost že pokojni profesor doživel v Atenah je skoraj do potankosti opisana v knjigi, kot tudi profesorjeva osebnost, tako da tisti, ki ga poznajo, ga bodo vsekakor prepoznali. ” V drugi knjigi, Adriatica deserta, pa najdemo samega avtorja, ki jo osebno pripoveduje. “Gre za politično fabulo o fašizmu in Združenih državah Amerike, o čemer beremo vsak dan več in več. Vsake toliko se pripovedovalec v romanu umakne od pripovedi in diskutira o določenih temah. Spomnim se, da sem tistega leta, ko sem knjigo napisal, tekel iz Seče proti divji plaži in na dnu sem se spotaknil v to, čemur jaz pravim “partizanska past”, oziroma razstavljena bodeča žica. Takrat sem poletel v dolino in pristal na prsih in glavi, rezultat pa je bil pretres možganov in nalomljena rebra. In del te prigode je končal v knjigi, tako da ja, je nekaj avtobiografskih elementov. ” Adriatica deserta sicer začne tako, da avtor obelodani zgodovinsko dejstvo, kako so si za časa Svete vojne Franki plačali pot do Jeruzalema na Beneški floti tako, da so Benečanom pomagali ponovno zavzeti Žaro, današnji Zadar. Nenavadno pripovedovanje tudi sicer krasi Harschev literarni opus, vrhunec pa je doseglo pri Krambergerju z opico, kjer se je avtor poigral s pripovedovanjem iz prve, druge in tretje osebe. Tudi tokrat ne moremo govoriti o navadnem slogu, ki pa zanj nikakor ni eksperimentalni, saj, kot pravi, ko nekaj počneš naravno, to pač ne more biti eksperiment. “V zadnji knjigi, ki jo pišem, sem se v določenem trenutku kar ustavil in občudoval, kako sta oba junaka v izjemnem zdravstvenem in psihološko dobrem stanju, glede na to, da so moji junaki navadno “luzerji" in zdelo se mi je, da moram v knjigi to, kot pripovedovalec, tudi obelodaniti. ” Knjigi, tako kot tudi prejšnji dve prevedeni, sta ekipno prevedla Izolanka Barbara Motoh Brača-nov in založnik Peter Amalietti, čeprav avtor priznava, da ne ve, kdo je tokrat pravzaprav prevajal in kdo je lektoriral, saj "tako ali tako moja slovenščina zaenkrat še ni tako dobra, da bi knjigi sploh lahko prebral v prevodu, in verjamem, da ne bo nikoli na tako visokem nivoju, da bi lahko prevod ocenjeval. ” Knjigi bo avtor predstavil konec meseca v galeriji Svilena pot v Ljubljanski ulici, kjer ju bo tudi mogoče kupiti, do takrat pa bo treba loviti avtorja po ulicah, cestah in gostilnah, kar pa v Izoli nikakor ni tako težko, kot bi to bilo v rodnem jugozahodu Združenih držav Amerike. AM S kavo v zgodovino izolskega ribištva Rdeči križ Z območne enote Rdečega križa sporočajo, kdaj jih je mogoče obiskati na sedežu: Urnik: Od ponedeljka do petka od 8h do!6h Skladišče prehrambenih izdelkov: ponedeljek, torek in sreda 09-12h Skladišče za rabljena oblačila: Sreda 09-12h Ob slovenskem kulturnem prazniku bo izolski muzej obiskovalcem ob dišeči kavici predstavil svoje najnovejše aktivnosti pri ohranjanju spomina na izolsko ribištvo in konzervno industrijo, ki jih opravljajo v okviru projekta »Ribiški čoln Biser - eksponat kulturne dediščine«. Projekt bo z zbirko fotografskih, filmskih in drugih pričevanj pomembno obogatil gradivo, ki bo na razpolago Izolanom in obiskovalcem Izole, tako v samem muzeju, kot tudi kasneje na posebej za to opremljeni ribiški barki Biser na privezu v izolske pristanu. Na ogled bodo posnetki o nekdanjih ribičih, njihovih barkah ter življenju in delu v Argu, Delamarisu in Izoli nasploh. Mi/mott/M 13 $ filmom proti medvrstniškem nasilju Učenci OŠ Livade so si v petek ogledali nizozemski film Še žal ti bo, režiserja Davea Schrama. Film govori o medvrstniškem nasilju na najbolj glasen način, torej s tišino. Učence je sporočilo spodbudilo k razpravi, kar pomeni, da je film zadel tam, kamor je ciljal. V petek smo osmošolci OŠ Livade pouk zaključili malo kasneje, saj smo si v Art kinu Odeon ogledali odličen nizozemski film »Spijt!« ali v prevodu: »Še žal ti bo«. Film govori o medvrstniškem nasilju med dijaki; iz dijaka Joche-ma se skupinica sošolcev nenehno norčuje in ga ustrahuje. Sošolec David temu nasprotuje, a boji se jim tudi upreti. Jochema ustrahovanje na videz ne prizadane, nekega jutra pa ravnatelj razredu pove, da se Jochem po zabavi ni vrnil domov. Davida peče vest, zato se s prijateljico odpravita po Jochema, da bi mu povedala, da jima je žal. A najdeta le nahrbtnik, ki plava v jezeru... Po končani projekciji filma, smo vsi prisotni za hip v temi podoživljali podobe, čustva in zvoke, ki nam jih je film posredoval, potem pa se je zaslišal prvi aplavz, ki je kmalu nato vzpodbudil posnemovalce, da smo tako izrazili svoje priznanje avtorju filma. Sledil je voden pogovor o filmu, ki ga je mojstrsko izpeljala Ana iz Kinobalona (Nacionalni filmsko-vzgojni program Art kino mreže), na poti nazaj do šole, pa smo še kar naprej razglabljali o medsebojnih odnosih, ki so bili v filmu izpostavljeni. In tisti, ki niste bili z nami, ...še žal vam bo, če si filma ne boste ogledali. Osmošolci iz Livad (mentorica Ingrid Knez) Super-junaški social-realizem Tudi v Izolo je prišel. Film o super junaku... oziroma o človeku, ki je igral super junaka. Počakajte. 0 Keatonu? Ali o Batmanu in Michaelu Keatonu? Salo na stran. V izolski Art kino Odeon se je vselil najnovejši izdelek priznanega režiserja Inarrituja z naslovom Birdman, in podnaslovom ‘ali nepričakovana odlika nevednosti'. Micheal Keaton igra Riggana Thomsona, nekdanjega holi-vudskega zvezdnika, ki je sedaj le del pozabe. Svojo kariero želi oživeti z ambicioznim projektom broadvvajske predstave. Tvegana poteza naj bi bila njegovo zadnje upanje in šansa, da se vrne med ‘zvezde’. Kmalu pred predstavo pa se, seveda, pričnejo težave in potrebni so nenadni ukrepi, ki terjajo veliko živcev, predstavo pa postavljajo na zelo trhla tla. Vsak ukrep pa privede do nove težave, a premiera je vedno bližja. Riggan se znajde v težki situaciji in njegova verodostojnost, kot človek in igralec, pa pod vprašajem. Film je eksperiment Mehiški režiser Alejandro Gon-zalez Inarritu se po petih letih vrača s celovečernim filmom in ponudi antropološko ter soci- ološko raziskavo zvezdniškega sveta. V ospredju je eksperiment boja z egom in iluzije slave ter pomembnosti. V zvezdniškem svetu sta najtežji zadevi, najbrž, povratek na sceno po dolgi odsotnosti (ali bolje: umiku zaradi zelo verjetne precejšnje karierne napake) in večna povezava s točno določenim likom. V Izoli se najbrž zavedamo, da je slednja precej vezana na glavne igralce in njihove like iz ameriških serij osemdesetih let (McGyver, A-Team, Chips, itn), ali pa novejših franšiznih nadaljeavnj (Harry Potter, Lords of the Rings, itn). Tisti lik postane igralčeva resnica v širši javnosti. In to je težava zanje. Je pa tudi dokaz in test sposobnosti za artista. Hangarjev kotiček Februar bo v Hangarju še kako živahen: 07. 02. ob 22h: Baden Baden (Zagreb) Baden Baden je Zagrebški vokal-no-inštrumentalni kolektiv, ki išče ravnovesje med organskim, garažnim zvokom, elektropo-pom in uničevalno industrijsko glasbo. 13. 02. ob 22h: Holographic Human Element (BiH) Zanimiva kombinacija eksperimentalnega in modernega rocka s primesmi new-agea in progresivnega post-rocka vas lahko popelje v neznane svetove. 20. 02. ob 22h: Koala Voice (Kisovec) Zasavski omladinci Koala Voice so se ob razvejanem glasbenem miljeju odločili, da svojo lastno muziko suvereno in skoraj prav nesramno postavijo na popoid-no križišče med rockom, discom in trendovskimi indie strujanji. 27. 02. ob 22h: Clocktvork Psyc-ho (Ljubljana) Clockwork Psycho so nastali nekega novembrskega večera iz potrebe po ustvarjanju zelo glasne glasbe. Lilith (vokal/kontrabas), Al (kitara/vokal) in Dogz (bobni) izhajajo iz različnih glasbenih scen (punk, metal, Oi, HC, klasične). Rezultat je psychobi-lly mešanica prežeta z nasveti in deli teh stilov Od netopirja do ptiča Inarritu je sprožil prijetno debato, ki pa ne ponudi pravega končnega odgovora. V svojo psevdo satiro zvezdniškega sistema in, predvsem, zvezdnikov je kot glavnega igralca postavil prvega Batmana nove generacije. Ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja je Tim Burton na svoj gotični in groteskni način ponudil nov začetek maskiranemu junaku. In obudil, ali celo ustvaril je (spet) legendo. Vendar Keaton se je stežka otresel predznaka ‘prvega pravega’ Batmana. Birdman bi lahko poosebljal Batmana iz naše družbene realnosti. Riggan bi lahko predstavljal Keatona in njegov dolgoletni poskus vračanja na sceno. Toda v filmu gre režiser onstran te osnovne diskusije in nakazuje, da sta Birdman in Riggan eno. Ni več jasno, kdo je bil prej in ni jasno, kdo vodi pripoved. Kar je jasno, je zgolj želja po ponovni slavi, ki s seboj privede svobodo. In jasno je, da egocentrizem je nujni del zvezdniške realnosti. Četudi je vse skupaj le čar shizofrenije. Ali pač. Projekcija filma se je pričela že v torek, 3. februarja v kinu Odeon. Na sporedu bo do srede, 11. februarja. Neizmerno dovolj časa za ogled. Erik Toth Razvoj Zbor članov Društva invalidov Člane in podporne člane društva invalidov Izola obveščamo, da bomo imeli redni zbor članov v soboto 28.02.2015 v V uredništvo smo prejeli pismo bralke, ki sprašuje, kako to, da kljub napotnici na kateri je oznaka gostinski in turistični šon Rivijera v m HITRO, že pet mesecev čaka na sprejem v fizioterapevtsko ambulanto izolskega zdravstvenega doma. uri' Vpisovanje Povprašali smo odgovorne in izvedeli, da hitro ne pomeni vedno res hitro. prisotm ze pote a' Vprašanje: V oktobru mesecu sem bila napotena k fiziatrinji, ki mi je dala delovni nalog za fizioterapijo, pod oznako “HITRO". Oddala sem ga v nabiralnik že 27.10 2014. Do sedaj še nisem bila poklicana na terapijo. Včeraj sem obiskala zaradi drugih težav svojo zdravnico in ji to omenila. Odgovorila mi je, da bi morala biti obravnavana v roku 45 dni. Teče že četrti mesec, ne duha ne sluha. Mimogrede, bila sem pa pri sosednji zdravnici in opazovala klop namenjeno omenjeni ordinaciji, ki jo je v uri in pol zasedel en sam pacient, eden pa je izstopil iz ordinacije. Ni mi jasno kako je mogoče takšna čakalna doba? Kaj pomaga pacientu, če ga pokličejo čez štiri mesece, ko se sam doma bojuje z bolečinami z raznimi analgetiki, ki kakor vemo samo škodujejo, pa čeprav nam za nekaj časa bolečino olajšajo! Prosila bi gospoda Komljanca za odgovor in obrazložitev te “nenavadno dolge čakalne dobe”. Naslov pacientke je v uredništvu Odgovor: Pacienti, ki se v fizioterapijo ZD Izola vpisujejo v čakalni seznam, so v skladu z navodili ZZZS-ja seznanjeni s pričakovano čakalno dobo. Trenutno znaša le ta za paciente s stopnjo nujnosti HITRO nekje 90 dni. Znotraj stopnje nujnosti, pa obstajajo še prednostni kriteriji (oznaka HITRO /3 ali HITRO /2, od katerih je odvisna nadaljnja obravnava. Ker nimamo podatkov o pacientki in nimamo vpogleda v njen delovni nalog, težko kaj več komentiramo, lahko pa domnevamo, da ima prednosti kriterij HITRO/ 2, kar pomeni redna obravnava. Skladno z veljavnimi predpisi imajo pacienti tudi pravico do vpogleda v čakalni seznam tako, da je tudi omenjena pacientka vljudno vabljena. Vsi pacienti, ki se vpisujejo v čakalni seznam so tudi seznanjeni, da lahko terapijo opravijo pri drugih izvajalcih. Še več, na vratih fizioterapije je poleg informacije o trenutni pričakovani čakalni dobi, še seznam izvajalcev, ki služi v pomoč pacientom pri odločitvi in izbiri izvajalca, ki ima krajšo čakalno dobo. Radi bi vas seznanili, da se v ambulanto fizioterapije ZD Izola število pacientov neprestano povečuje in s tem se posledično povečuje čakalna doba. Gre za paciente, ki ne želijo opraviti terapije v drugi ustanovi in so pripravljeni čakati na storitev ne glede na pričakovano čakalno dobo, kar je seveda izredna pohvala našim fizioterapevtkam. Vemo tudi, da veliko zdravnikov in fiziatrov izven regije zaradi odličnosti in visoke usposobljenosti naše fizioterapevtske službe, priporoča pacientom, da terapijo izvedejo v naši ustanovi. Glede na pomislek oz očitek, da je čakalna doba povezana z nizko realizacijo storitev vas seznanjamo, da smo kot javni zdravstveni zavod tudi zavezani k rednemu poročanju o realizaciji storitev. Tu vam lahko povemo, da je realizacija tako števila primerov kot tudi uteži vedno dosežena oz. celo presežena. Si pa že več let prizadevamo, da dobimo dodatni program za fizioterapijo. Žal, zaradi vsem znanih dejstev v zdravstvu, o pomanjkanju denarja za-enkrat ta program za našo regijo ni v načrtu ZZZS. Prvo lutkovno gledališče na Primorskem ? Človek komaj verjame, ampak cela Primorska ne premore enega samega lutkovnega gledališča. Gledališče v Kopru in Kulturni dom v Izoli sicer imata manjši dvorani, ampak, kot pravi Aljoša Križ, predsednica izolskega lutkovnega društva Mari o net.e, sta obe dvorani neprimerni in predvsem preveliki. ..Zavedati se moramo, da so lutke majhne in zato velika dvorana ne pride v poštev, ker tisti, ki so predaleč, preprosto ne vidijo, kaj se dogaja na odru. Zaradi tega je za lutkovno gledališče bolje, če ima dve predstavi s po 50 obiskovalci, kot pa eno s stotimi." Društvo je aktivno že osem let in se že od takrat bori za prostor, v katerem bi lahko ustvarjalo. „Če je dvorana prevelika, ne opazimo podrobnosti na lutkah. Naprimer obrazna mimika. Če izgubimo te detajle, izgubimo polovico predstave", še pravi Križeva. Lutkovne predstave drugod po Sloveniji, kjer tudi imajo svoja lutkovna gledališča, so zelo priljubljene, na Obali pa smo, predvsem zaradi pomanjkanja infrastrukture, prikrajšani za ta del kulturnega ustvarjanja, čeprav je lutkarjev kar nekaj. „Zelo veliko nas sicer ni, ampak imamo močno ekipo, ki pa deluje v Ljubljani, ker pri nas ni pogojev. Najbolj poznana je vsekakor družina Solce, ki povezuje lutkovne skupine iz celega sveta, ampak redno delujejo predvsem v Ljubljani, ter ob različnih poletnih festivalih tudi pri nas. Ampak zavedati se moramo, daje predstava povsem drugačna na odprtem, ali pa v za to namenjenem prostoru. Zunaj nimaš odrskih luči, nimaš možnosti izvajati čarovnij, ki so značilne za lutke in ki jih ni mogoče izvajati niti v gledališču, kaj šele zunaj. “ Težava je tudi v tem, da so velikokrat lutkovne predstave namenjene otrokom, in otroci, če dogajanju ne uspejo slediti od blizu, oziroma mu težko spremljajo, koncentracija jim popusti in če niso v predstavi, se zgubljajo, komentirajo in dolgočasijo. Manjši prostori so nujni za lutkovno gledališče, luči, ozvočenje, glasba in ostalo pa so seveda ravno tako nujne. Izola premore lutkarje, pripovedovalce, pravljičarje, glasbenike, scenografe, ima vrsto festivalov in prireditev in res je škoda, da v množici različnih brezplačnih poslovnih prostorov ni enega, ki bi ga namenili lutkovnemu gledališču. V Koprski ulici so imeli v mislih atelje pokojne Martine Žerjal a je menda oddan za likovni atelje. So pa v isti ulici tudi drugi prostori, ki bi lahko služili v ta namen. “ Pripravili smo novo vlogo in jo naslovili na župana z željo, da nam pomaga pridobiti tak prostor, ki bi ga tudi sami opremili. Imamo tudi lutkovno predstavo Ribič in njegova hčerka katere avtorica sem sama, nastopajo pa, poleg mene, še Patricia Sosič ____________Kobal in Nives Kaligarič. Z malo denarja znamo narediti veliko. s* a > p , Predzadnja Ukradli protihrup Nekdo je s protihrupnega zidu ob cesti ukradel več kosov kamnitih blokov zidnega venca. Policisti zbirajo obvestila, sledi kazenska ovadba. Stara finta Voznik osebnega avtomobila je na parkirišču pri SBI zapeljal pod zapornico takoj za vozilom pred njim. Zapornica se je spustila in se je zataknila za nosilec strešnega prtljažnika, zaradi česar se je močno zvila. Voznik je bil izsleden, izdan mu je bil plačilni nalog. Zbrisal je Neznani voznik je na parkirišču v Livadah poškodoval parkiran osebni avto Citroen Xsara. Poškodoval mu je zadnji levi stebriček in zadnje vetrobransko steklo. Pomlad se bliža Nekdo je v Livadah ukradel preko-palnik (frezo). Policisti bodo podali kazensko ovadbo. NivsakEuro Evro Z banke so nas obvestili, da so pri štetju pologa izkupička izločili ponarejen bankovec za 20 evrov. Policisti so bankovec zasegli, poslali na ekspertizo, sledi ukrep. Slaba terapija Iz ZD so nas obvestili, da jih verbalno napada oče enega od pacientov (otroka) in se bojijo fizičnega obračuna. Na kraju je bilo ugotovljeno, da se je oče razburil, ker ni bil zadovoljen z odzivom osebja, ki je bilo po njegovem neustrezno glede na zdravstveno stanje njegovega otroka. Ni ukrepa. Samo ena je mama Občanka nas je obvestila, da je sin zopet nasilen. Od nje je zahteval denar. Ker ga ni dobil, ji je grozil, da jo bo ubil in je začel brskati po predalu z noži. Za tem je hišo zapustil. Na dvorišču je razmetal in poškodoval nekaj stvari. Policisti so mladeniča izsledili, izrečen mu je bil ukrep prepoved približevanja, sledi mu kazenska ovadba. Sekunda, pa je šlo Nekdo je na parkirišču pristopil do odklenjenega osebnega avtomobila in s sedeža ukradel žensko torbico z vsebino (denar, kartice, mobitel, ključi, kozmetika). Nočni kamionist V nočnem času so policisti pri poskusu vloma v tovorno vozilo prijeli mlajšega moškega. Sledi kazenska ovadba. Ni za koncerte Občan je v ponoči sporočil, da se iz koče na Baredih sliši glasna glasba in kričanje. Kršitelju je izdan plačilni nalog. Izpit pa pozabil Popoldan so policisti na Maliji zaustavili 39-letnega voznika osebnega avtomobila, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja. Vozilo so mu zasegli, sledi mu obdolžilni predlog. Jo je kdo videl Andreja Peroša, rojena 15.4.1982, stanujoča v Pomjanu je od doma odšla 26.1. 2015 okoli 9.00 ure, zadnji stik s svojci pa je imela v sredo, 28.1. 2015. Nazadnje je bila 27. 1. 2015 opažena na območju Pokljuke, kjer je bilo najdeno tudi njeno vozilo. Andreja Peroša je suhe postave, visoka 167 cm, koščenega obraza, ima rjave daljše skodrane lase, ob odhodu je bila oblečena v sivo črno bundo s karo vzroci. Vse, ki bi o njej karkoli vedeli ali jo kje videli, prosimo, da to nemudoma sporočijo na 113 ali na anonimni telefon 080 1200. Novi oglasi so označeni polkrepko. PRODAMO - Prodam ali oddam za daljše obdobje garažo v Župančičevi ulici. Tel. 041 665 591 - Prodamo 50 m2 2S-stanovanje s kletjo 6m2 v Centru Ljubljane (Njegoševa). Vsi priključki, vpisano v zemljiško knjigo, prosto bremen. MOŽNA MENJAVA NA OBALI (tudi za večje z doplačilom). CENA: 115.000. Tel: 041 378 546. - Zamenjam lastniško stanovanje veliko 60 m2 v spodnji Semedeli, z lastnim centralnim ogrevanjem za enako ali podobno v Izoli. Tel.: 031 847 441 NAJAMEMO - Najamem obdelovalno zemljišče, do 400m2 v bljižini okolice Izole, ya daljše obdobje 031 532 701 - Družina s tremi majhnimi otroci išče primerno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel.: 040 204 622 - Domačinka z urejeno subvencijo dolgoročno iščem bivališče v Izolski občini cca. 30 m2 ali več. Sem vozna. 070/925 446 Anja. - Izkušen gostinec najame vpeljan manjši gostinski lokal v Izoli za daljše obdobje. Informacije na tel.: 070 233 388 - Najamem garsonjero ali sobico v Izoli za daljše obdobje. Cena do 150 Eur. Tel.: 070 344 588 ODDAMO - Enosobno stanovanje (soba, kuhinja, veža in kopalnica) oddamo v najem. Oglasite se na 041 613 299. - Oddam stanovanje veliko 50m2. tel 041 344 280 - Oddam 2-sobno komplet opremljeno stanovanje v starem delu mesta za daljše obdobje. 051 331 150 - Oddamo enosobno stanovanje v l.nadstropju za daljše obdobje. 05 641 72 24 - Oddam enosobno opremljeno stanovanje v starem delu mesta, Gramscijeva 12 (drugo nadstropje) za določen ali nedoločen čas. Tel. 041 792 201. iMf° - Rabljeno sedežno garnituro podarim. Oglasite se na 041 613 299. - Prodam oljčni nasad (70 oljk starih 12 let) v zaledju Izole (Pivol). Tel.: 031 764 316 - Najamem manjše kmetijsko zemljišče v Izolskem zaledju. Tel: 031 532 701 - Poceni prodam (20 Eur) elektro varilni aparat 220V - 380V (elektroda do premer 6). Tel: 05 64 15 728 - Prodam 15 oljk starih od 25-30 let (Malija). Info: 041 635 445 - Oddam sedežno garnituro in kavč 041 613 299 - Gostilna Istra zaposli kuharja z znanjem priprave istrskih in mediteranskih jedi. Tel.: 041 345 605 - Ugodno prodam otroško posteljico 120x60 (jogi in odejo podarim), stolček za hranjenje Peg Perego in ležalnik za dojenčka. Poklicati zvečer po 18.uri na tel. 031 681 461. - Prodam stenski plinski grelnik za ogrevanje prostorov in sanitarne vode Immergas Eolo mini 24. Cena: 120 eur. Tel. 040 753 663 - Podarim in ugodno prodam otroško opremo. Tel. 05 641 6145 Popravek in opravičilo V prejšnji številki Mandrača smo v zapisu ob odhodu Srečka Pucerja - Pečeta napačno napisali priimek pokojnega. Srečka smo večinoma poznali kot Pečota in tako se je pripetila napaka da smo mu pčripisali napačen priimek. Pravilno bi se moralo glasiti: Srečko Pucer - Pečo. Morebitnim prizadetim se iskreno opravičujemo in jim izrekamo naše sožalje. Pesi ogovori ob slovesu Marjetka Popovski gsni: 041 435 207 tnarjetka.popovski @gmail. com , ° 2*';v: -v 1 ^ (GRILL 1 GRILL +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 €- 5,00 € okusna KOSILA 7.00 € prava nedeljska KOSILA 8.0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. PRIPOROČA NOVAK POKOVIČ 208 Active, 1,2 PurpTech • Avtomatska klima • Tempomat in omejevalnik hitrosti • Kovinska barva www.peugeot.si PEUGEOT izračuna finončnegi »rok 37 % od male financirana vredr "Ponudba vel |o leasinga Peugeot Financiranj velja za peugeot 20fnrc{flRFTYWIBIiBiMHHMNMHHMHVWf^TSCTh s ko barvo ter tempom atom m omejevalni kom hitrosti anje za vozilo 208 Active 5V (1,2 PureTech 82)- mesečno odptočevan|e, maloorodafna ceno z DOV 11-487 EUR, lafoprodajne cene'vozila, DDV je obračunan v obrokih, EOM no dan 16 12 2014 zna$a 0 1% m se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; stroUd Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 4,7 1/100 km. Izpuh COz: 108 g/km. Emisijska stopnja: EURO 5. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0265 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PMio in PM2,5 ter dušikovih oksidov PEUGEOT 208 MOTION & EMOTION PEUGEOT NOVA OLIMPIJA d.0.0.. Obrtniška 28, 6000 Koper, tel. 05 611 61 11