*»
SLOVENSKI
VESTNIK
CELOVEC SREDA 21. APRIL 1993
Letnik XLVIII. Štev. 16(2700)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. 40 tolarjev
P. b. b.
Wiegele protestin
„Že na seji okrajnega šolskega sem izrekel svoj protest proti odločitvi kolegija, da se ravnateljsko mesto na ljudski šoli v Sko-fičah ponovno razpiše, in sicer tokrat kot enojezično, poslužil pa se bo bom tudi vseh možnosti, ki jih imam kot vodja manj-šinskošolskega oddelka pri Deželnem šolskem svetu, “ je za naš list izjavil Franz Wiegele.
Več v prihodnji številki.
Ob uradnem obisku -
stik s Slovenci
Državni predsednik dr. Thomas Klestil je otvoril kulturni teden koroških Slovencev v Špitalu ob Dravi. Poleg najvišjih političnih predstavnikov deželne vlade so ga pozdravili tudi predstavniki slovenskih organizacij na Koroškem. Na sliki predsednik Klestil s predsednikom ZSO dr. Marjanom Sturmom in Predsednikom NSKS dr. Matevžem Grilcem.
Škandalozna odločitev okrajnega šolskega sveta
V vprašanju zasedbe ravnateljskega mesta na ljudski šoli v Škofičah je okrajni šolski svet za Celovec-dežela z glasovi ljudske stranke in svobodnjakov ter proti glasovom socialdemokratov sklenil, da naj deželna vlada ravnateljsko mesto ponovno razpiše. Z večinskim sklepom je okrajni šolski svet sedanji razpis torej razveljavil, v ponovnem razpisu ravnateljskega mesta pa za kandidate ni predvidena dvojezična kvalifikacija. Sedanji razpis deželne vlade je lju-slco šolo v Škofičah praviloma označil kot dvojezično šolo,
kar pa še ne pomeni, da se po določilih manjšinskega šolskega zakona, ki manjšini ni naklonjen, za ravnateljsko mesto ne bi mogli potegovati učitelji z enojezično kvalifikacijo. Vendar okrajni šolski svet s svojim spornim sklepom očitno želi preprečiti, da bi ravnateljsko mesto v Škofičah zasedel dvojezični učitelj.
Med petimi kandidati, ki so se prijavili za ravnatelja/ico v Škofičah, so štirje dvojezični. Toda kolegij okrajnega šolskega sveta ni upošteval smernic deželnega šolskega sveta ,
katere podpira tudi ministrstvo za pouk na Dunaju. Iz teh je razvidno, da imajo na dvojezičnih šolah prednost pri zasedbi ravnateljskih mest dvojezični učitelji.
Slovensko	prosvetno
društvo v Škofičah je v začetku tega šolskega leta koroške šolske oblasti in ministrstvo za pouk na Dunaju opozorilo, da je tudi sedanji položaj nevzdržen, saj šolo provizorično vodi učiteljica brez dvojezične kvalifikacije. To tem bolj bode v oči, ker so v Škofičah vse šolske stopnje dvojezične in je samo zaradi
relativno visokega števila prijav k dvojezičnemu pouku (nad 25 %) bilo mogoče učence' razdeliti po številčno manjših razredih. Zaradi prijav šteje šola sedem razredov, brez njih pa bi bili samo štirje.
Zdaj je na potezi deželni šolski referent Schiller, ki ima možnost, da zahtevo okrajnega šolskega sveta zavrne in sedanji razpis da v ponovno obravnavo. Proti škandaloznemu postopanju okrajnega šolskega sveta protestira tudi SPD „Edinost“ v Škofičah v odprtem pismu ministru Scholtnu (glej str. 4).
Uradni obisk dr. Klestila
Na zaključni tiskovni konferenci ob dvodnevnem uradnem obisku je državni predsednik dr. Thomas Klestil poudaril predvsem	svoje
zadovoljstvo, ker je bil povsod prisrčno sprejet. Precej časa je posvetil tudi razgovorom z ljudmi, „ki za seboj nimajo kakšnih političnih lobbyjev“ (Klestil)
Deželni glavar Zer-natto se je zahvalil, da Klestil podpira njegovo politiko glede narodne skupnosti, ki naj temelji na skupnem in konstruktivnem dialogu in da je prepričan, da njegovo razumevanje predvsem za gospodarske težave dežele niso le prazne fraze.
Klestil se je raz-govorjal tudi s predstavniki Heimatdiensta in menil, da tam akceptirajo njegov govor (o dialogu med narodoma) v Špitalu.
Klestil je tudi povedal, da je v načrtu srečanje s slovenskim predsednikom Kučanom še pred poletjem. Kje, ni hotel povedati, na vsah način pa v bližini meje.
PREBERITE
str. 2
-	O Haiderjevem zatonu -Komentar
str. 3
-	Ob 50-letnici obglavljenja selskih žrtev
str. 4
-	Odprto pismo škofiškega društva ministru Scholtnu
str. 5
-J. Messner: Dvoje nepri-kupnih skrajnosti
str. 6
-	Novice iz sveta str. 7
-	Slovenska in avstrijska šola
Srbi zapuščajo mirovno konferenco!
Po sobotnem sprejetju ostrejših sankcij proti Zvezni republiki Jugoslaviji, ki jih je v resoluciji 820 ob vzdržanih
glasovih predstavnikov Rusije in Kitajske izglasoval Varnostni svet Združenih narodov, je vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžič izjavil, da njegova delegacija ne bo več sodelovala na Vance-Ownovi mirovni konferenci o Bosni in Hercegovini. Namen poostrenih sankciji je preko Beograda pritisniti na bosanske Srbe, naj bi vendarle podpisali mirovni sporazum, ki pa po besedah Karadžiča za Srbe ni sprejemljiv, ker jim dodeljuje premalo ozemlja v razdeljeni BiH.
Poostrene sankcije naj bi začele veljati ob koncu tega meseca, do takrat pa imajo Srbi še čas , da se vendarle odločijo za podpis.
Na sprejem poostrenih
ukrepov je reagirala tudi vlada ZR Jugoslavije. V njeni izjavi je rečeno, da je bila resolucija sprejeta na osnovi zahteve nekaterih Srbiji nenaklonjenih držav v Varnostnem svetu, predvsem pa da je rezultat enostranskih informacij, saj da Srbija pomaga bosanskim Srbom samo v obliki humanitarne pomoči, ne pa tudi z vojaškimi silami in orožjem.
Položaj v BiH je prav zaradi srbskega umika iz mirovnih pogajanj postal še bolj zapleten. Združeni narodi so v zadnjem trenutku rešili Srebrenico pred padcem in popolnim uničenjem in s helikopterji rešili nekaj sto najtežjih ranjencev. Zelo napeto je tudi med Hrvati in Muslimani. Gre za medsebojna obračunavanja in popravljanje meja med hrvaškimi in muslimanskimi kantoni.	> »
Spominska proslava
v nedeljo, 25. aprila 1993, ob 10. uri
Sv. maša v farni cerkvi v Selah
Pri slovesni maši bo Mešani pevski zbor Sele pel Haydnovo mašo „Missa brevis St. Joannis de Deo“ ob spremljavi članov orkestra Slovenske filharmonije. Solistka: Gabriela Vranceanu, orgle: Bruno Petrischek, zborovodja: Roman Verdel
Molitev za obglavljene in polaganje vencev na pokopališču.
Kulturni spored v farni dvorani.
Spominsko proslavo oblikujejo:
slavnostni govornik: dr. Tone Jelen, Dunaj Mešani pevski zbor Sele Eda in Silvija Velik, Sele-Kot Moški zbor SPD „Valentin Polanšek“, Obirsko Mešani pevski zbor SPD Zarja, Železna Kapla Moški zbor SPD Borovlje Ženski zbor SPD Borovlje Otroški zbor, Sele recitatorji
Prireditelji: KPD „Planina“ Sele, Pevsko društvo Sele, SPD „Herman Velik“, SPD „Valentin Polanšek“, SPD Zarja, SPD Borovlje
Svobodnjaška stranka, s svojim voditeljem Haiderjem na čelu, se nahaja v krizi: popolen polom njene ljudske zahteve proti tujcem in inozemcem, izstop nezadovoljne frakcije - še vedno se izogibam pojma „liberali tabor“ - iz stranke, izključitev iz Liberalne internacionale, ki jo je napovedal nemški grof Lambsdorff - vse to je omajalo dosedanji Haiderjev nimbus o nepramaglji-
dr. Francija Zwittra
Svobodnjaški vzpon končno pri kraju?
vosti ter stalni uspešnosti; po najnovejših anketah so svobodnjaki tudi na Dunaju zgubili svoj dosedanji položaj ter so spet za ljudsko stranko na tretjem mestu. Celo njegov doslej najdoslednejši in najuspešnejši zagovornik -avstriska „Kronen Zeitung“ z izdajateljem Dic-handom - nakazuje distanco do Haiderja. V vseavstrijskem merilu Haider vsekakor ni več tako močan, kot je bil še pred meseci, ni ga več najti na naslovnih straneh tiska, ni več zaslediti njegovih skokov v Dravo, in tudi njegove ekshibicionistične predstave v bulvarju avstrijskega tiska očitno niso več posebno zaželene.
Haider je lok prenapet: napadi na cerkev, sindikat, na intelektualce, „stare stranke“, na zveznega predsednika - domala na vse, kar Avstrija predstavlja, so včasih sicer brihtna politična taktika, vendar, če jim ne sledi noben konkreten predlog, je ta igra le preveč sprevidljiva.
Haider se svoje nemoči v zveznem merilu zaveda: četudi lahko pri vseh volitvah računa s 15 do 20 odstotkov glasov, ne bo nikoli sprejemljiv ali
zaželen vladni partner; vsi pristojni politiki iz vrst socialne ali krščanske demokracije izključujejo vsakršno možnost za vladno sožitje z njim. Kakor Le Pen v Franciji ali Schönhuber v Nemčiji mu ostaja vloga lajajočega psička v koncertu parlamentarne demokracije.
Zato je njegov cilj spet Koroška: tu - tako si predstavlja - letijo ure drugače; tu je slej ko prej mogoče, da se volilni boj bije z argumenti izpred prejšnjih desetletij; njegova koncentracija velja ponovni osvojitvi mesta deželnega glavarja, po starem rimskem reku, raje v provinci prvi kot v Rimu drugi.
V Avstriji, splošno gledano, je Haiderjev vzpon zadržljiv; „Carinthia is different“ - dokler bosta koroški vladni stranki pred Haiderjem trepetali in z njim začeli tekmovati v „zvestobi domovini“, n. pr. ob 10. oktobru, - ne bosta samo tarča vseavstrij-skega posmeha o koroški provincialnosti, temveč najbrž tudi poraženki na jesenskih deželnozborskih volitvah.
Avstrija mu je bila za škorenj prevelika, zdaj se zadovoljuje s Koroško - če mu Korošci to dopustijo.
Sosvet za Slovence na seji v Celovcu
Sosvet protipriznavaju k narodnosti v šolstvu
Potreba po dvojezičnih vrtcih
Na izredni seji, ki je bila prejšnjo sredo na sedežu ZSO v Celovcu, je narodnostni sosvet za Slovence obravnaval vprašanja otroškega varstva, priznavalnega principa v šolstvu ter finančnega načrta za leto 1994.
V zadevi otroškega varstva je sosvet ponovno, zadaj že tretjič (!) potrdil svoj sklep iz leta 1990, s katerim zahteva ureditev dvojezičnih vrtcev v tem smislu, da bi na veljav-nostnem območju dvojezičnega šolstva, povsod tam, kjer enojezični vrtci že obstajajo in se prijavi najmanj 5 otrok, uvedli dvojezične skupine.
Po daljši razpravi je sosvet z večino glasov sprejel sklep, s katerim odklanja predlog za novelizacijo deželnega zakona o otroških vrtcih in deželnozborske stranke poziva, da nemudoma skupaj s sosvetom ustanovijo delovno skupino, ki naj bi izdelala nov zakonski osnutek, Eninole predstavnika FPÖ sta se pri glasovanju o tem sklepu vzdržala.
Nadalje je sosvet obravnaval vprašanje financiranja slovenskih organizacij in inštitucij za leto 1994. Sosvet je namreč po zakonu dolžan, da vsako leto do maja Uradu zveznega kanclerja predloži zaželeni finančni okvir za pohodnje leto. Člani sosveta iz vrst NSKS, ZSO in Cerkve so tokrat predložili usklajen predlog v višini 62,2 milijona šil. Na osnovi tega predloga naj bi vlada planirala proračun za pospeševanje manjšin za prihodnje leto. Predstavnik ÖVP (R. Grilc) ter predstavnik FPÖ (Koschat) sta se pri tem predlogu vzdržala glasovanja, predstavnik FPO (Kuglitsch) pa je glasoval proti predlogu.
Ob letošnjem vpisovanju v ljudske šole se je ponekod zgodilo, da so ravnatelji dajali staršem informacije, da prijava k dvojezičnemu pouku pomeni hkrati priznavanje k slovenski narodni skupnosti. Ponekod nekateri starši prav zaradi te informacije niso prijavili svojih otrok k dvojezičnemu pouku. Pred-
Odločen in jasen DA za obstoj narodnostnih skupnosti, posebej pa še za vsesplošno podporo zanje je v ponedeljek na otvoritvi kulturnega tedna koroških Slovencev v Špitalu ob Dravi izrekel avstrijski predsednik dr. Thomas Klestil. Ta kulturni teden, prvi v nizu takih prireditev, sta v sodelovanju s KKZ in SPZ pripravila biro deželnega urada in biro za narodnostne skupnosti pri deželni vladi.
Dr. Klestil je v uvodu poudaril, da slovenska norodna skupnost daje Avstriji svojevrsten pečat in da so njen jezik, kultura in običaji neodtujljiv del koroške identitete. Narodne skupnosti da so obogatitev za vsako deželo in hkrati važna šola demokracije, ki temelji na sožitju in skupnosti. Ti odnosi so merilo za sožitje v širši
Dr. Klestil na otvoritvi v Špitalu
„Narodna skupnost ima pravico do posebne skrbi, če naj ohrani svojo identiteto“
„evropski prihodnosti“, kjer je medsebojnost kultur, jezikov in narodov postala pravilo. Miselnost, da morajo vsi pebivalci neke države govoriti isti jezik, je relikt preteklosti.
Klestil je pozdravil vse mednarodne pobude za ohranitev kulturnega bogastva posameznih regij in za obstoj narodnih skupnosti, rekoč: „Odločno podpiram ta razvoj, ker sem prepričan, da vsaka narodna skupnost potrebuje v demokraciji več kot samo enakopravnost, če naj bo varna pred izgubo svoje identitete. Narodna skupnost ima pravico do posebne pozornosti in skrbi na deželni in
zvezni ravni. Kar bom kot predsednik k temu lahko prispeval, bom to rad storil“. V zvezi s spremembami v Evropi in s tem povezanim novim vrednotenjem zajamčenih pravic (kot n. pr. člen 7) je predsednik dejal, da niso ogrožene in da že veljavne mednarodne manjšinske pravice zdaleč presegajo pogodbe, ki so bile sklenjene preed desetletji. Zato je prepričan, da koroški Slovenci lahko z optimizom zrejo v prihodnost, saj so postali živ most dobrega sosedstva, opaziti pa je tudi novo senzibilnost za manjšinska vprašanja. Mednarodne konference, pri katerih se
Avstrija prizadeva za novo evropsko manjšinsko pravo, so seveda velika obveza za državo.
Otvoritve kulturnega tedna so se udeležili najvišji predstavniki dežele z glavarjem Zernattom na čelu, skoraj vsi okrajni glavarji, zastopniki koroških Slovencev in najvišji diplomatski predstavniki Slovenije, prisrčne pozdravne besede je spregovoril špitalski župan Drewes, otvoritev pa je polepšal oktet Suha.
Svoj govor je predsednik Klestil zaključil s pozivom: „Ostanite zvesti Avstrijci, dobri Korošci in samozavestni Slovenci!“
stavniki ZSO in NSKS (!) v sosvetu ■ so poudarili, da odklanjajo tako imenovani priznavalni princip in da je dvojezično šolstvo odprto za vsakogar, ki to želi. Nihče zaradi prijave k dvojezičnemu pouku ne velja avtomatično za pripadnika slovenske narodne skupnosti. Vsi člani sosveta so potem podprli predlog, da naj minister za šolstvo dr. Schölten v posebni okrožnici objektivno informira starše o § 13 v zvezi z § 7 manjšinskošolskega zakona, ki po oceni prestav-nikov NSKS in ZSO zagotavlja vsakomur obisk dvojezičnega pouka, ne glede na njegovo narodnostno pripadnost.
Streznitev
zaradi
Haiderja?';
Predstavniki političnih strank so se kar začudili, ko so predstavniki ZSO, NSKS in Cerkve predložili usklajen finančni predlog za leto 1994. Še posebej zaradi tega, ker se na prejšnji seji predstavniki teh organizacij in inštitucij niso mogli zediniti za enoten predlog. NSKS in KKZ tokrat nista uveljavljala svojih trditev, da sta močnejša in jima zaradi tega pripada večji delež podpore. Morda le zaradi tega, ker sprejeti pre-log velja le za orientacijo. O konkretnih podporah za leto 1994 bo sosvet razpravljal šele na začetku prihodnjega leta.
Pravtako so se predstavniki strank za čudili, da NSKS nasprotuje priznaval-nemu principu, v zadnjih tednih in mesecih pa ga je zelo vehementno zagovarjal, posebej še, ko je šlo za Pernt-halerjev model ali pa slovenski parlament. Morda pa je Haiderjev napad na dvojezično trgovsko akademijo nekatere le streznil?
„Sämtlich Slowenen...66
Ob 50. obletnici obglavljenja trinajstih koroških Slovencev
29. aprila 1943 je v dunajski Sivi hiši nacistični rabelj'1 obglavil trinajst Slovencev iz Sel, Borovelj in kapelske okolice, katere je 12. aprila berlinski Volksgerichtshof pod vodstvom zloglasnega sodnika Rolanda Freislerja zaradi upora proti genocidn) politiki nacističnega režima obsodil v Celovcu na smrt. V utemeljitvi obsodbe je kot dodatno obremenjujoče dejstvo navedeno, da so obsojeni „sämtlich Slowenen...“
35 Slovenk in Slovencev -kmetje, puškarji, holcarji, gospodinje, kmetice, uradniki - je aprila 1943 moralo pred berlinsko sodišče, ki je posebej za ta proces zapustilo nemško prestolnico in se pod vodstvom svojega predsednika, krvnika v sodnijskem ornatu Rolandu Freislerja, preselilo v Celovec. Obtožnica se je glasila na veleizdajo in podporo uporniškemu gibanju. Prihod sodiša v Celovec in Freister kot sodnik pa sta dejstvi, ki dokazujeta, kako izjemen pomen so pripisovali procesu proti
koroškim Slovencem vodstvo nacistične Nemčije in koroški nacistični krogi. Oboji so bili odločeni, da v kali in z naj-strožjimi ukrepi zatrejo vsakršen upor na Koroškem, predvsem pa med Slovenci; kjer je sodil Freisler, je bila •smrtna obsodba tako rekoč že gotovost.
12. aprila je bila sodba izrečena. V imenu nemškega naroda, „im Namen des deutschen Volkes“ je bilo vseh 35 obtožencev obsojeno
veleizdaje. Trinajst od njih je bilo obsojenih na smrt zaradi očitanega članstva pri „terorističnih komunističnih bandah v nemškem gauu Koroška“ in ker so v vojnem času podpirali sovražnike rajha. Obenem naj bi bili za večno brez časti („Sie sind für immer ehrlos“). To so bili: Ivan Dovjak iz Borovelj, rojen 12. 8. 1905; Franc Gregorič iz Sel, roj. 4. 10. 1901; Florijan Kelih iz Sel, roj. 30. 4. 1908; Urh Kelih iz Sel, roj. 22. 6. 1912; Micka Olip z Obirskega, roj. 28. 3. 1913; Tomaž Olip iz Sel, roj. 15.
12. 1913; Jakob Oraže iz Sel, roj. 17. 7. 1902; Janez Oraže iz Sel, roj. 12. 5. 1925 (najmlajša žrtev); Jernej Oraže iz Sel. roj. 12. 8. 1902; Franc Pristovnik iz Sel. roj. 30. 7. 1910; Jurij Pasterk iz Lobnika, roj. 12. 4. 1903; Franc Weinzierl s Suhe pri Rebrci, roj. 19. 9. 1912 in Miha Župane z Obirskega, roj. 31. 8. 1909.
Drugi obtoženci pa so bili obsojeni na več mesecev do 12 let ječe. Cinizem režima ni poznal meja. Obsojenci so morali poravnati stroške procesa in sodba je bila izvršena, še preden je potekel rok za priziv.
To je bil prvi nacistični proces proti koroškim Slovencem zaradi veleizdaje. Drugi je bil julija 1943, prav tako v Celovcu, pred dunajskim senatom, ki pa ni izrekel nobene smrtne obsodbe. Prav tako pa so bili obsojeni na smrt Slovenci v drugih procesih: n. pr. Ročičjakovi iz Škocijana in Mičejevi iz Šentvida v Podjuni.
Pod geslom „Za časom razpada strah“ bo v nedeljo, 25 4., v Selah spominska proslava ob tej obletnici. To naj bo hkrati spominska svečanost za vse koroške Slovence, ki so na kakršenkoli način, v izgnanstvu, taboriščih, kot partizani, na smrt obsojeni, postali žrtev nacionalnega terorja in s tem doprinesli svoj neizmeren delež za preživetje naše narodne skupnosti in za osvoboditev.
Leta 1946 so bili posmrtni ostanki obglavljenih prepeljani v Sele in ob navzočnosti ogromne množice položeni k večnemu počitku ob glavnem vhodu v staro selsko cerkev. Dve tabli z napisom „Položili so dar domu na oltar“, z imeni in slikami žrtev, s sporočilom, da so bili 29. aprila obglavljeni na Dunaju in z napisom „naj vam bo lahka slovenska zemlja“ - to je spomin na najtežje čase našega ljudstva.
Franc Wakounig
KIS
Koroški program o kulturni krajini
•	Kulturna krajina živ-ljenski prostor
•	Ohraniti kult. krajino -kdo, zakaj?
•	Kaj bo podpirano?
•	Položaj gorskih kmetov v FS.
referent: dr. Heinz Ortner, Gostilna Malle, Sele petek, 23. aprila, 14.00
Protest Strokovnega pedagoškega združenja
In der Angelegenheit Schulleiterbesetzung an den zweisprachigen Volksschulen in Kärnten stellt die Pädagogische Fachvereinigung / Strokovno pedagoško združenje mit dem Sitz in Klagenfurt fest, daß im Kärntner Pflichtschulbereich die schulgesetzlichen Bestimmungen und die Bestimmungen des Minderheitenschulgesetzes für Kärnten weiterhin mißachtet werden.
In der Sitzung des Bezirkschulrates Klagenfurt Land am 15. 4.1993 wurde über einen Dreiervorschlag für die Leiterbesetzung an der zweisprachigen Volksschule SchieflinglŠkofiče verhandelt. Mit den Stimmen der Vertreter von ÖVP und FPÖ wurde diese Angelegenheit von der Tagesordnung abgesetzt und es wird von der Kärntner Landesregierung, Schulabteilung, ohne dafür einen Grund zu haben,
eine neuerliche Ausschreibung der Schulleiterstelle verlangt.
Die Vorgangsweise im Bezirksschulrat dient nur dem Beibehalt der derzeit ungesetzlichen provisorischen Leiterbesetzung an dieser zweisprachigen Volksschule und ist eine Mißachtung der geltenden gesetzlichen Bestimmungen aus parteipolitischen Gründen.
Die Pädagogische Fachvereinigung / Strokovno pedagoško združenje verlangt von der Kärntner Landesregierung, Schulabteilung die Einstellung der immer häufiger werdenden ungesetzlichen Vorgangsweisen und die Rückgängigmachung aller ungesetzlichen provisorischen und definitiven Leiterbestellungen an den zweisprachigen Volksschulen in Kärnten.
F. Kukoviča, Obmann
Divja privatizacija v HIT sprožila plaz preverjanj
Afera, ki jo je sprožilo poročilo Službe družbenega knjigovodstva s sumom o nepravilnostih ob privatizaciji v novogoriškem Hitu (hoteli, igralnice, turizem), dobiva v Sloveniji velike razšežnosti. Potem ko je o tem primeru prejšnji teden razpravljala vlada in sklenila uvesti revizijo, so stranke desne opozicije pretekli četrtek v državnem zboru zahtevale ustanovitev posebne preiskovalne komisije, ki bo ugotavljala odgovornost vpletenih. V utemeljitvi zahteve so poslanci
teh strank zapisali, da bo Slovenija brez energičnih odločitev ustreznih državnih organov postala „mafijska država“.
Komisija, ki jo je državni zbor potrdil, naj bi vodila skrb za revizijo preko tisoč sumljivih primerov nepravilnega lastninjenja oziroma protipravne privatizacije. Po besedah predsednika vlade dr. Janeza Drnovška bodo postopki zavrli lastninsko preoblikovanje, kar pa zna tudi zelo negativno vplivati na pridobivanje tujega kapitala.
Vroča debata o proračunu
Kaže, da debate o proračunu republike Slovenije za( leto 1993 še ne bo konec. Z deleži po resorskih področij1 skoraj nihče ni zadovoljen. Najbolj se upirajo kulturniki in Slovenski kulturni zbor odločno protestira proti nameravanemu proračunskemu znižanju za kulturo. Največ kritike je usmerjene proti proračunski postavki 3,37 odstotka za vladne službe in deležu 6,51 odstotka za obrambo, znotraj tega
pa proti prevelikim sredstvom za investicije v stavbe. Kritiki izražajo stališča, da si Slovenija ob sedanjem ekonomskem stanju takega luk-susa ne mora privoščiti. Poslanci državnega zbora so na zasedanju prejšnji teden vložili kar 240 amandmajev, ki jih mora pred ponovno obravnavo v parlamentu uskladiti Drnovškova vlada. Precej pripomb na predlagani proračun so izrekli tudi poslanci vladajoče koalicije.
Zeleni center primorske mladine
Po razpadu Jugoslavije in umiku jugoslovanske vojske iz Slovenije so ob meji z Italijo na Primorskem ostali prazni številni vojaški objekti, ki jih slovenska Teritorialna obramba ne potrebuje, saj je varovanje meje prevzela policija.
so domskim delavcem in dijakom priskočili na pomoč tudi obrtniki z obeh strani meje. Zeleni center, tako so preimenovali karavlo, bo imel na voljo štirideset ležišč ter vse potrebne prostore za bivanje mladine. V njem naj bi potekala
V Tomažu blizu mejnega prehoda Krvavi potok je samevala zapuščena vojaška karavla. Taka bi bila verjetno še precej časa, če seje ne bi lotili mladinci iz Dijaškega doma „Srečko Kosovel“ iz Trsta. Ravnatelj Edvin Švab je pri slovenskem obrambnem ministru Janezu Janši izposloval odobritev za najem in tudi podpisal pogodbo, da jo bo dijaški dom vzdrževal. Začele so se delovne akcije v sami stavbi in v okolju. Za zahtevnejša dela
srečanja mladine s posebnim poudarkom na krepitvi sodelovanja med italijansko v Sloveniji in slovensko v Italiji, seminarji, počitničke kolonije in druge dejavnosti.
Zeleni center je že skoraj urejen, svečano odprtje bo že ta teden v petek, 23. aprila, udeležil pa se je bo poleg mnogih predstavnikov krajevnih oblasti in organizacij tudi slovenski predsednik Milan Kučan.
Oprto pismo SPD Edinost Škofiče
zveznemu ministru za šolstvo dr. Rudolfu Scholtnu
Offener Brief
An Herrn Bundesminister Dr. Rudolf Schölten
BM für Unterricht und Kunst Minoritenpl. 5 1014 Wien
Sehr geehrter Herr Bundesminister!
Im Schreiben vom 10. 9.1992 haben wir Sie ersucht, darauf Einfluß zu nehmen, daß die Ausschreibung der Schulleiterstelle an der zweisprachigen Volksschule Schiefling/ Škofiče zweispachig erfolgt. Im Verordnungsblatt des Landesschulrates für Kärnten vom 19. 11. 1992 ist die Leiterstelle an der VS Schiefling/ Škofiče zweisprachig ausgeschrieben worden.
Mit Befremden müssen wir zur Kenntnis nehmen, daß der Bezirksschulrat Klagenfurt-Land in seiner Sitzung vom 15. 4 1993 die zweisprachige	Leiterstellenausschrei-
bung an der VS Schiefling/Škofiče zurückgewiesen hat und eine Neuausschreibung der Leiterstelle nur mit einsprachiger Qualifika-tionserfodernis verlangt. Dieser ominöse, mehrheitlich mit den Stimmen der ÖVP und FPÖ-Vertreter gefaßte Beschluß des Kollegiums des Bezirksschulrates Klagenfurt-Land, steht in krassem Gegensatz zu den vom Landesschulrat erlassenen und vom Bundesministerium für Unterricht und Kunst befürworteten Qualifikationsrichtlinen für Anstellungen von Leitern an zweisprachigen Volksschulen. Diese Vorgangsweise stellt eine sorgfältig geplante und politisch motivierte schrittweise Schlechterstellung des zweisprachigen Schulwesens in Kärnten dar.
An der VS Schiefling wird in allen Schulstufen zweisprachiger Unterricht erteilt, die bisher eingehaltene und praktizierte Zweisprachigkeit wurde vom früheren zweisprachigen Schulleiter Maizinger korrekt und gesetzeskonform gehandhabt. Daher haben wir als Betroffene und gesetzliche Vertreter der Schüler, die unserem Willen gemäß den zweisprachigen Unterrricht an der VS Schiefling/Škofiče besuchen, ein berechtigtes Interesse daran, daß die schulfeste Leiterstelle an der VS Schiefling/Škofiče mit einem Lehrer besetzt wird, der die der zweisprachigen
Schule entsprechende Befähigung zur Erteilung des Unterrichtes auch in der slowenischen Unterrichtssprache nachweisen kann.
Auch Sie, Herr Bundesminister, haben in Beantwortung der parlamentarischen Anfrage (28. 1. 1993) bezüglich der Schulleiterbesetzung an der VS Schiefling/Škofiče gemeint, die Leiterbesetzung an zweisprachigen Volksschulen erfordere ein spezielles Anforderungsprofil mit folgenden Qualifikationsrichtlinien:
*	Qualifikation für den zweisprachigen Unterricht (Deutsch, Slowenisch)
*	Erfahrung in der Organisation des zweisprachigen Unterrichtes
*	Erfahrung im Zweilehrersystem
-	in integrierten Klassen
-	an niederorganisierten Schulen
-	im schulstufengerechten Unterricht
*	Erfahrungen im interkulurellen Lernen
*	Mitarbeit in didaktischen bzw. pädagogischen Werkstätten (Lehrerfortbildung)
*	Organisation von klassenübergreifenden Maßnahmen zur Förderung von Gemeinsamkeiten
*	Kenntnis des Lehrplanes für die Minderheitenschulen.
Ein Leiter einer zweisprachigen VS ohne Befähigung zur Erteilung des Unterrichtes auch in slowenischer Sprache kann somit die ihm aufgrund seiner Funktion obliegenden Pflichten in keiner Weise gern. § 32 Abs. 1 LDG gewissenhaft erfüllen. Es fehlt ihm die persönliche und fachliche Eignung für die Erfüllung zweisprachiger Qualifikationsrichtlinen. Es fehlt ihm somit das wichtigste allgemeine Ernennungserfordernis	über-
haupt.
Wir ersuchen Sie, Herr Bundesminister, darauf Einfluß zu nehmen, daß in dieser causa dem skandalösen Verlangen des Bezirksschulrates Klagenfurt- Land	nicht
nachgegeben wird und die Schulleiterstelle an der VS Schiefling dem zweisprachigen Anforderungsprofil der Schule entsprechend mit einem Lehrer mit zweisprachiger Lehrbefähigung besetzt wird.
Hochachtungsvoll
SPD „Edinost“ Škofiče/Schiefling
Kulturni kotiček
Kulturni dnevi v Spittalu
V začetku osemdesetih let je slovenski oddelek avstrijskega radia dal pobudo za navezavo stikov med slovenskimi in nemškimi kulturnimi društvi zunaj dvojezičnega ozemlja. Tako npr. je šentjakobski „Rož“ gostoval v Döbriachu, Sveče v Ebene Reichenauu, Zarja iz Železne Kaple v Lindu v Dravski dolini itd. Trajno sodelovanje pa se iz tega ni razvilo, nezaupanje in politični predsodki so bili močnejši kot želja po kulturnem sodelovanju.
Letos sta občina Spittal in narodnostni biro za Slovence pri koroški deželni vladi pripravila kulturni teden koroških Slovencev v Spittalu. Vsekakor hvalevredna pobuda, saj bo s tem mogoče v enojezičnem mestu Koroške predstaviti nekatera narodnostna in kulturna vprašanja koroških Slovencev. Pomembno je predvsem to, da ima to možnost manjšina sama. Sicer je program usmerjen nekoliko enostransko v tradicionalno in klasično področje manjšinske kulture, toda pri ponovni navezavi stikov med kulturnimi društvi se ponuja možnost, da bi tokrat sodelovanje vendarle prešlo v trajnejše oblike.
Na zaključni prireditvi bo 12 slovenskih prosvetnih društev podpisalo neke vrste „partnersko“ sodelovanje s kulturnimi društvi iz spittalskega okraja. Pozitivno znamenje, ki kaže na to, da so s slovenskimi društvi načelno pripravljene sodelovati tudi nemško govoreče kulturne skupine. Torej je treba nadaljevati s politiko malih korakov, ker pač ni mogoče obiti značilno emocionalnega ozračja, ki vlada tudi v enojezičnem predelu Koroške.
Vsako začetno sodelovanje seveda ne sme ostati na ravni brezveznega gostoljubja in morda še v tem, da enkrat ali dvakrat skupno lepo zapojemo in se prijazno poslovimo. Takih spakedranih skupnih nastopov je bilo dovolj že v preteklosti. Če se bo sodelovanje razvijalo iskreno in odkrito, bosta potreba in pripravljenost za spoznavanje „manjšinske“ in „večinske“ kulture obojestranski. Morda pa bo tokrat zares nastalo kaj obetavnega za bodočnost. Upam, da bodo tako sodelovanje tudi slovenska prosvetna društva že v samem začetku vzela dovolj resno.
Janko Malle
Udeleženci spominske svečanosti v Železni Kapji
Scharsach na celovški univerzi
Poklon žrtvam v Železni Kapli
Zdaj, ko realnega socializma ni več, in je „čas revolucionarnih delavskih strank mimo“, je na robovih političnega spektra veliko prostora - kajpada predvsem za ekstremno desnico, saj se je „komunizem diskreditiral, tako da ni več izziv demokratični sredini“ - s temi besedami se je predstavil H. Henning Scharsach, avtor knjige „Haiders Kampf“, pretekli petek publiki, ki je do zadnjega kotička napolnila veliko univerzitetno preda-valnico na celovški univerzi.
Scharsach je po poklicu urednik dunajskega Kurierja in kot tak pravzaprav pristojen za zunanjo politiko. Je pa obenem avtor prve znanstveno natančno rešerširane uspešnice o podvidgu koroškega vodje FPÖ. Predaval je že vsepovsod po Avstriji, na Koroškem pa je bil tokrat prvikrat. Povabil ga je dvoje-
zični tednik TANGO, sopri-rediteljice pa so bile mladinske organizacije Cerkve, socialdemokratov in ljudske stranke ter Visokošolska zveza.
Scharsach se v svoji raziskavi ni omejil za poljubno citiranje Haiderjevih političnih kvant, temveč jih je uredil v sistem Haiderjeve politike, ki je na moč podobna politiki nacionalsocialistov - kajpada ne tistih na oblasti, temveč tistih, ki so se pripravljali na prevzem oblasti. Njihova in Haiderjeva osrednja ideološka prvina je „ljudska skupnost“ (Volksgemeinschaft), ki ji ne znajo služiti „stare stranke“, in ki zato potrebuje novo silo z močnim voditeljem. Šibkosti koroških voditeljev drugih strank da se je v prvi vrsti treba zahvaliti, daje Haider postal os desnega ekstremizma ne samo v Avstriji, temveč tudi v Evropi.
Kot vsako leto, se je tudi letos zbrala množica domačinov, pa tudi gostov iz drugih krajev na kapelskem pokopališču, da bi počastili spomin na 183 žrtev, katerih imena so vklesana na tamkajšnjem spomeniku. Mešani pevski zbor SPD „Zarja“ pod vodstvom Gabrijela Lipuša je zapel, recitatorje domačega društva pa je pripravil Poldej Zunder.
V svojem nagovoru je Peter Kuchar, med vojno eden najmlajših partizanov med Korošci, opozoril na pomen partizanske borbe, ki je pomagala preprečiti ukaz „Macht mir dieses Land deutsch“. Po vojni so se poraženci in zmagovalci izrekli za trajen mir. Ta mir pa je danes v Evropi vsekakor vprašljiv.
Predsednik Zveze slovenskih organizaciji dr. Marjan Strum pa je spomnil na enain-petdesetletnico izseljevanja koroških Slovencev in na petdeseto obletnico, odkar so na
Dunaju obglavili 13 Slovencev. Tem bolj je razumljiva reakcija upora proti veliko-nemškim načrtom, da bodo „rešili“ tako imenovano koroško vprašanje. Mreži osvobodilne fronte se je že 1. 1942 pridružilo nad 200 ljudi. Očitek, da so se ti ljudje borili za Jugoslavijo, ne more veljati, saj takrat ni bilo ne Jugoslavije in tudi ne Avstrije, odpor je bil izraz demokratičnega in patriotskega odnosa do domovine, zrelosti, ki ni nasedala hitler-janski propagandi in potrebno je, da vedno znova poudarjamo to zgodovinsko resnico.
„Nikogar danes ne obsojamo, če je bil včlanjen v nemško vojsko“, je dejal dr. Sturm, „toda vsaj danes bi morali spoznati, da so bili še drugi, ki so tedaj spoznali potrebe časa in organizirali odporniško gibanje. Ko je n. pr. Franc. Pasterk - Lenart prišel z nemške fronte 1.42 na dopust, je bilo veliko družin
pregnanih. Kdo bi se čudil, da ni hotel nazaj, pač pa da se je raje vključil v odporniško gibanje? In takih primerov je bilo veliko.
Naš odnos do zgodovine ni revanšističen. Želimo, da bi vsi skupaj kaj naučili iz nje, kajti: vojna se začenja pripravljati v glavah, s predsodki do drugih narodov in manjšin, skratka, do navideznih in nenavideznih tujcev. Primer za to je dala pred nekaj dnevi organizacija, ki je s poštno pošiljko gospodinjstvom zastrupljala glave ljudi, ki skuša prikazati Slovenijo kot nevarnega sovražnika z ozemljskimi zahtevami. To ni evropsko!
OPOZORILO
Za potovanje Zveze koroških partizanov v Nemčijo in Poljsko je še nekaj prostih mest.
Retrospektiva slovenskega filma
V Celovcu bo v času od 27. aprila do 2. maja potekal teden slovenskega filma ob njegovi 45-letnici. Prikazali bodo 16 filmov iz dokaj bogate bere slovenske filmske proizvodnje. Filmski teden sta skupaj z Neues Volkskino soorganizirali tudi Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza
Program:
Torek, 27. 4. ob 19.00 - UMETNI RAJ
Sreda, 28. 4. ob 19.00 - TRI ZGODBE
Četrtek, 29. 4. ob 19.00-SAMORASTNIKI ob 21.00 - PO ISTI POTI SE NE VRAČAJ
Petek, 30. 4. ob 17.00 - GRAJSKI BIKI ob 19.00 - NA PAPIRNATIH AVIONIH ob 21.00 - NA KLANCU
Sobota, 1. 5. ob 15.00 - KEKEC
ob 17.00 - LJUBEZEN NA ODORU
ob 19.00 - LET MRTVE PTICE
ob 21.00 - NASVIDENJE V NASLEDNJI VOJNI
Nedelja, 2. 5. ob 15.00 - POLETJE V ŠKOLJKI ob 17.00-VDOVSTVO KAROLINE ob 19.00 - SPLAV MEDUZE ob 21.00 - UMETNI RAJ
Vse predstave v Celovcu bodo v Kammerlichtspiele
(blizu Kardinalsplatza).
Vljudno vabljeni na ogled!
Tartif - satira, ostra kot nož
Pred nekaj meseci je Mladinsko gledališče iz Ljubljane že burilo (nekatere) duhove med koroškimi Slovenci. Prejšnji teden je to gledališče, kateremu lahko mirno rečemo avantgardno, prišlo gostovat v Mladinski dom. Kot se za sodobno gledališče spodobi, je publiko ločilo med zelo navdušene in užaljene, odklanjajoče. „Kaj takega - in to v mladinskem domu,“ je egorčeno zamrmrala	neka
obiskovalka. Drugi so bili navdušeni, ravnodušen pa ni ostal nihče.
Avtor besedila, Andrej „Anabaptist“ Rozman, je igralec in je v predstavi igral Orgonovo mater. Nesramno in brez usmiljenja je naslikal današnjo meščansko slovensko družbo (zakaj, za vraga, samo malomeščansko?), pa vendar je ta družba univerzalna.
Osebe so le v grobih obrisih prevzete od Moliera -Rozman dožene njihov karakter do skrajnosti, olupi družbeno moralo do golega, dokler ne ostane samo še srž. In ta ni prav nič smešna.
Poslovnež Orgon „pada na finte“ Tartifa, ki mu obljublja dobiček s trgovanjem človeških delov telesa. Solze bogataša so vendar ravno toliko
vredne kot solze reveža -zakaj bi ne lajšal življenja bogatemu, ko se to bolj splača... Grozljiva vizija, ki dandanes, to ni več. Kupovanje otrok v namen transplantacije, vse to smo že čuli.
Tip Orgonove žene, ki si želi avanture, je večen, otroci, ki preklinjajo, kakor stari kočijaži nikoli niso znali (sledi vzdih staršev), kak karikiran vrhunski športnik, ki hoče biti „trd, neizporsen
mož jeklen“, a je slaboumna šleva, njegova nezadovoljena zaročenka, ki bi se rada ulegla na križ, pa jo zapelje Orgon z mamili. Vse skupaj
res trd oreh za sodobnega teatra nevajena ušesa.
Igrali so samo moški - z izjemo služkinje Dorine, ki je virtuozno igrala kot robot. Režijo je opravil Vito Taufer.
Naj povemo še, daje predstava bila nagrajena na zadnjem srečanju gledališč v Celju. Če bi ne bila, bi bilo s slovenskim gledališčem nekaj narobe.
S.W.
Prizor iz komedije Tartif
Jezik
je
duša
JANKO MESSNER
Dvoje neprikupnih skrajnosti
V NT 5. marca 1.1. sem trčil v „Slomškovih večernicah“ ob neprebavljivo starodavno slovensko koroščino, ki ima zoprn duh po trohnobi, v SV 24. marca pa v razpravi Kulturnega kotička z naslovom „Proti politizaciji kulture“ ob visokosten plot pojmovnega (abstraktnega) obravnavanja, ki ga ne preskočiš ne preplezaš, pa če besedilo prebereš trikrat ali desetkrat. Najprej torej k NT: „Prof. J. R. se ne zna porivati v ospredje, da bi žel zasluženo priznanje za svoje neumorno delo... Glejte, uredniki, tale vaš listič vse dotlej ne bo „naš“, da pošiljate zaslužnega glasbenika namesto s taktirko v dvorano - s srpom na njivo z zrelim žitom, ubožca, da se bo tam krivil in potil in tako naprej, neumorno pač, kakor pravite po hrvaško, namesto neutrudno, neutrudljivo, neugnano... In pravite, da se mu je ponudila prilika za večjo ustvarjalno delo, namesto da bi za-pisali p r i 1 ož n o s t za večje ustvarjalno delo, kajti ravno ob 130-letnici smrti škofa Slomška je primerno razločevati priliko (parabolo) od p r i 1 o ž n o s t i, ki se je profesorju ponudila, v prilikah sta govorila Jezus in Cankar, koroški Slovenci pa imamo za nemški izraz „Gelegenheit“ tako in tako samo priložnost.... „Praznično obhajanje na predvečer kakega pomembnega dneva „ima duh po nemščini (am Vorabend), Slovenci pravimo zvečer pred takim dnevom....Trdorehin edinstveni užitek za poslušalce: kakšen oreh in kakšen užitek? Torej obakrat nedoločno obliko!
Pevci zbora Gallus, niso „ojačeni“, ampak okrepljeni s pevci zbora Srce, saj nismo Hrvatje!
Že zadnjič sem zapisal, da pisanje tajnika SPZ v Kulturnem kotičku kliče na pomaganje znotraj prepotrebnega jezikovnega seminarja. Odmeva ni bilo, vsaj s Trbiške ceste 16 ne. Zato se mi ne ljubi dregati v to njegovo utrudljivo klobuštranje in učenjakarsko pleteničenje. Cekin tistemu, ki mi razloži, kaj pomeni njegov 25 vrstic obsegajoči kulturni kredo v zadnjem odstavku, zapisan brez sape, en sam la-birintski sprelet priredij in podredij, en sam neskončen stavek! Kdo bi se lahko meril s takim razpravljalcem? Eno samo reč sem pa vendarle razbral iz njegove razprave: da je proti politiki v kulturi, namesto da bi bil proti politikantom in politikastrom. In za ločitev duhov! Saj brez nje ni napredka... Ni jasnih misli... In kjer teh ni, tudi jasnih besed ni.
V Galeriji Rožek razstavlja Ivo Prančič
Mariji Šikoronja je v vseh galerijo v Rožeku, uspelo teh letih, odkar vodi svoje ustvariti ime, ki pomeni
Umetnik Ivo Prančič z deželnim glavarjem dr. Christofom Zernattom in galeristko Šikoronjevo
Velikonočna baklada
Da je treba zadosti zgodaj misliti na veliko noč, se zaveda tudi Daniel Wrulich. Že takrat, ko še nikakor ni kazalo, da se bo vselila vigred, je povabil mlajše in starejše Radišane k Podr-šniku v Spodnjih Rutah, da bi začeli delati bakle. Vabilu so se odzvali predvsem mladinci, ki so po navodilih in s pomočjo Jugovega očeta začeli z delom. Saj morajo biti bakle narejene dovolj zgodaj, da se lahko posušijo.
Tako so fantje pripravili okrog trideset bakel, Podr-šnikova gospodinja Ani pa je izvrstno skrbela za jed in pijačo, za kar ji velja prisrčna zahvala.
Na krstnico zvečer ob 21. uri so se zbrali pretežno Radišani - vseh skupaj jih je bilo okrog sto - pri Podr-šniku. Začelo se je prižiganje bakel. V dolgi vrsti so šli
za Podršnikovo gospodinjo po bregovih proti pripravljenemu kupu drv in vej. Lepo je bilo tako od blizu kot tudi iz bližnjih vasi medgorske fare ter tudi iz drugih bolj oddaljenih naselij gledati to vrsto luči. Vsakdo, ki je prinesel baklo h kupu, jo je položil na ogenj, ki je polagoma osvetlil kar precejšnjo okolico.
Ob tem velikonočnem ognju so udeleženci zapeli Alelujo in še več velikonočnih in posvetnih pesmi. Do polnoči so mnogi vztrajali kljub dežnim kapljam, ki so neprestano strašile za neba. Tisti pa, ki se ne utrudijo zlepa, so se podali še k Po-dršniku, kjer so do jutranjih ur prepevali in se zabavali ob dobri kapljici in okusnem žegnu.
resnost in stalnost. Tokrat razstavlja slikar iz Slovenije Ivo Prančič, za katerega je umetnostni zgodovinar Brane Kovič dejal, da se v nasprotju z mnogimi sodobnimi slikarji omejuje zgolj na platna, kajti identiteta slikarstva je še vedno znotraj slike, Modernost (ali modnost) inštalacije, slikarstvo, ki s predmeti prehaja v prostor z razporeditvami, ga ne privlači. Meni, da je v platnu mogoče povedati resnico o človeku, kar je pravzaprav tradicionalno vprašanje, vendar ga rešuje na sebi lasten način. Prančičevo slikarsto ni pripovedno, vendar kljub temu zelo ekspresivno. Okvir slike je hkrati omejitev in prehod.
Razstavo je odprl deželni glavar Christof Zernatto, ki je v kratkem nagovoru poudaril pomen galerije na križišču treh kultur, Zernat-tov obisk je bil spontan in verjamemo mu, da prišel res iz zanimanja in ne zaradi protokolarnih obveznosti.
S.W.
KAMNIŠKI
KOLEDNIKI
v soboto, 24. 4. ob 15. uri gostujejo v Škofičah v društveni dvorani nad posojilnico.
Sodelujejo: Rok Lap-bas, Janez Majcenovič - bariton,
Joži Kališnik - sopran ob spremljavi harmonikarja Boža Matičiča ter ljudska umetnica Kati Turk.
Čaka vas
odlična prireditev. Ne zamudite je!
NP
Datum	Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
			
od 19. do	Grad Porcia	Kulturni teden koroških	Urad deželne vlade,
23.4.	v Spitalu ob Dravi Slovencev		kulturni urad
			Špital
Sreda,	pri Miklavžu	Tierschutz in der Falle?	SJG
21.4.	v Bilčovsu	diskusija, moderator mag. Peter Kaiser	
19.30			
Četrtek,	v avli glavne	„Dežela ob Dravi“; sod.:	SPD
22.4	šole v Dobrli	MePZ „Srce", MGV Ebemdorf,	Srce
20.30	vase	Vok. skupina „Lipa“ iz Veli-	
		kovca, Obirski ženski oktet	
Četrtek,	v Kongresni	GALA DOBRODELNI KONCERT	
22.4.	hiši v Beljaku	„Zato so prijatelji“	
19.30		izkupiček je namenjen za pomoč	
		beguncem na Hrvaškem in v Sloveniji	
Petek,	v Mladinskem	PLESNI VEČER IKARUS -	Ikarus
23.4.	domu v Celovcu,	„Vsak z vsakim in obratno"	
20.00	Mikschallee4	Odlomki iz Maričke in drugo	
Petek,	v klubu KSšš na	Podijska diskusija „Die	KSŠŠ/D
23.4.	Dunaju, Mond-	Universität im Wandel“	
20.00	scheingassell		
Petek,	v domu	Žene na Filipinih - njihova	Dom v
23.4.	v Tinjah	borba za dostojanstvo (člove-	Tinjah
19.30		čanske pravice, pravice žena); predavanje	
Sobota,	v ljudski šoli	Srečanje mladinskih zborov	KKZ
24.4.	v Globasnici	nastopajo otroške in mladinske	
15.00		skupine iz Roža in Podjune	
Sobota,	v hotelu Obir	LOVSKI PLES-za ples igra	Lovski
24.4.	v Železni Kapli	ansambel „Gašperji“	pevski zbor
20.00			
Sobota,	v avli	NAŠA VIGRED	SPD
24.4.	ljudske šole	vigredni koncert	Bilka
20.00	v Bilčovsu	SPD Bilka	
Nedelja,	v ljudski šoli	Vigredni koncert; nastopajo	PD
25.4.	na Djekšah	vokalna skupina „Lipa“,	Lipa
10.00		godba na pihala Šmihel, pevski	
		krožek graških študentov	
Četrtek,	v Sivi hiši	Komemoracija ob 50-letnici	KSŠŠ/D in Center
29.4.	na Dunaju	selskih žrtev	narodne manjšine
11.00	Landesger. Str. 11		
četrtek,	v domu	Iz časov, ko smo koroški Slovenci	Dom v
29.4.	v Tinjah	imeli dva mandata v deželnem zboru;	Tinjah
19.30		predava univ. prof. dr. Stanko Hafner, Gradec	
Petek,	v farni	Razstava mojstrov domače obrti	KPD Šmihel
30.4.	dvorani	Jerneja in Mateja Kosmača	
20.00	v Šmihelu		
			
			
nAU-OlHVC			
CELOVEC
-	Galerija Carinthia, Alter Platz 30 - Hans Staudacher- Nove slike in grafike (do 30. 4.)
Knjigarna Mohorjeve - odprtje razstave „fotokrožka“ Koroške dijaške zveze (vodi Miha Dolinšek) v ponedeljek, 26. 4. ob 20.00
TINJE
-	Dom v Tinjah - Stane Jarm - Kipi in akvareli (do 11.5.)
ŠENTJAKOB
-	Zadruga-Cafe - razstava slik Jakoba Wüsterja (do 24. 4.)
SEMISLAVČE
-	Galerija Rožek - Šikoronja - Razstava del Iva Prančiča (do 16. 5.) odprto od srede do nedelje od 15. do 18. ure
JMXMUMBGŠM-
S L O V K N S K E O 1) I) A J E
Sreda, 21.4. Glasbena sreda
Večerna 21.05 - 22.00 Viški violinske glasbe (R. Klopčič) - Zborovsko petje
Četrtek, 22.4. Rož - Podjuna - Zilja
Petek, 23.4. Narodopisna oddaja (dr. Anton Feinig)
Sobota, 24.4. Od pesmi do pesmi - od srca do srca
Nedelja, 25.4.
6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem, duhovna misel (prov. Tonček Zajc)
18.10-18.30 Dogodki in odmevi
Ponedeljek, 26. 4. „Za časom razpada strah“ - ob 50-letnici obglavljenja selskih žrtev
Torek, 27.4. Nazaj iz kamene dobe. V pragozdu Irianjaye. Potopis
General Phillipe Morillon bo odpoklican
PARIS. Govorice o odpoklicu francoskega generala Philippa Morillona, poveljnika mirovnih sil Unproforja v Bosni in Hercegovini, ki so že dalj časa krožile v francoskih političnih krogih in tudi v OZN, je prejšnji teden potrdil tudi francoski zunanji minister Alain Juppe.
General je zaradi svojih diplomatskih akcij za zaščito prebivalstva in beguncev v oblegani Srebrenici postal v Franciji med prebivalstvom pravi narodni junak. Z zavzemanjem za dovoz humanitarne pomoči in evakuacijo ranjencev in beguncev iz Srebrenice pa je popravil negativem vtis tudi med muslimanskim prebi-
valstvom, ki ga je ustvaril po prihodu v okupirano Cersko, ko je izjavil, da ni dokazov, da bi se Srbi znesli nad prebivalstvom tega mesta.
S svojimi diplomatskimi in humanitarnimi akcijami v Srebrenici se je močno zameril srbskim silam, posebno generalu Ratku Mladiču. Ugibanja gredo v to smer, da so njegov odpoklic zahtevali prav Srbi. Iz kakšnih razlogov je francoski obrambni minister Francois Leotard popustil, še ni znano. Umik Morillona in skorajšnje srbsko zavzetje Srebernice bo stanje v BiH še dodatno poslabšalo.
43 milijard dolarjev podpore Rusiji
TOKIO. Finančni in zunanji ministri sedmerice najbogatejših držav na svetu so se prejšnji teden na sestanku v Tokiu odločili za velikodušno pomoč Rusiji in ji sklenili dati celo več kot pa je pred sestankom zaprosil ruski predsednik Boris Jelcin. 43,4 milijarde dolarjev naj bi Rusija porabila za ozdravitev gospodarstva, za gospodarske reforme in s tem posredno tudi za dvig življenjskega standarda.
S tem naj bi sedmerica pomagala ohraniti rusko federacijo, ki jo sestavlja kar 21 republik, in pospešila gospodarsko združevanje Skupnosti neodvisnih držav kot naslednice razpadle Sovjetske zveze.
Zahodna finančna podpora pa zna biti tudi odločilen adut Borisa Jelcina pred referedumom o njegovi zaupnici prihodnjo nedeljo, 25. aprila.
Sodni proces proti dvanajsterici
MOSKVA. Prav v času kampanje pred referendumom, ki bo prihodnjo nedeljo, se je v Moskvi začel sodni proces proti skupini vodilnih politikov in funkcionarjev, ki so v avgusta 1991 hoteli izvesti državni prevrat. Med vodilnimi tedanjimi funkcionarji so se pred sodiščem znašli podpredsednik Genadij Janajev, predsednik parlamenta Antolij Lukjanov, premier Valentin Pavlov, šef KGB Vladimir Krjučkov in obrambni minister Dimitrij Jazov. Notranji minister Boris Pugo pa je medtem že umrl.
Obtožnica dvanajsterico v 148 zvezkih obtožnje zarote proti ljudstvu in državi. Državo zastopa osem tožilcev obtožence pa brani 21 odvetnikov.
Kljub vsemu pa je proces bolj politična farsa, saj države, proti kateri naj bi bil prevrat usmerjen - Sovjetske zveze - že zdavnaj ni več, Jelcinov prevzem oblasti in uvedba reform pa tudi nista prinesla bistvenega izboljšanja za ljudstvo.
Prevratniki so bili skoraj ves čas od avgustovskega poskusa prevrata v zaporu, zato se na procesu izgovarjajo na slabo zdravje, njihova zahteva, da jim namesto vojaškega sodi civilno sodišče, pa je bila zavrnjena.
Razplet procesa bo bolj jasen po nedeljskem referednumu. V primeru Jelcinovega poraza bi bilo obtožencem seveda precej laže, tudi sicer pa je iz političnih vzrokov pričakovati milejše kazni.
Vojaški sodni proces tudi na Hrvaškem
ZAGREB. V glavnem mestu Hrvaške se je prejšnji teden začel proces proti štirim vodilnim funkcionarjem desne ekstremistične Hrvatske stranke prava:	predsedniku Dobroslavu
Paragi, podpredsedniku Anteju Dža-piču, poveljniku vukovarske obrambe Miletu Dedakoviču-Jastrebu in Anteju Prkačinu, načelniku HOS za Hrvaško in Herceg-Bosno. Obtožnica jih bremeni, da so si prizadevali nasilno spremeniti ustavno ureditev Hrvaške in zrušiti predsednika države Franja Tudjmana in druge organe oblasti.
Ko je bil pred dvema letoma pred vojaškim sodiščem tedanje Jugoslavije hrvaški obrambni minister Martin Špegelj, je hrvaška hadezejevska oblast zahtevala ukinitev vojaških
sodišč, češ da ne sodijo v demokratično družbo. Paraga in njegovi privrženci so tedaj ustanovili paravojaško organizacijo HOS (Hrvaški obrambni svet), katerega borci so bili nekaj časa zelo uspešni pri obrambi vzhodne Slavonije in Vukovarja. Posebej se je izkazal bivši oficir jugoslovanske vojske, prebegli Mile Dedakovič-Jastreb. Tako stranka kot Paragina vojska pa se nista nikoli strinjali z vojaškimi in političnimi odločitvami Franja Tudjmana. V tem verjetno tiči tudi vzrok, da borci HOS iz Zagreba niso prejeli pomoči v orožju in opremi in Vukovar in precejšen del Slavonije so uspele zasesti srbske sile. Tedaj je Tudjmanova oblast spet ustanovila vojaško sodišče, tokrat hrvaško, na procesu pa naj bi predvsem politično obračunala s svojimi nasprotniki.
Slovenska in avstrijska obvezna šola
Prekomejno sodelovanje slovenskih in avstrijskih strokovnjakov za šolstvo v okviru deželnih pedagoških inštitutov iz Celovca in Gradca ter slovenskega zavoda za šolstvo se uspešno nadaljuje. Sedaj je v ospredju zlasti področje osnovnega oz. obveznega šolstva, kjer je precej več razlik kot podobnosti, kar že samo po sebi spodbuja vrsto primerjav v ureditvi posameznih vsebinskih sklopov obeh držav in vrednotenje ene ali druge posebnosti. Šola je pač povsod izredno živa tvarina, ki poleg pedagoških strokovnjakov nenehno privlačuje tudi politike. Oboji povsod vidijo nujo po spremembah, vendar so šolski delavci zdaj že tudi v Sloveniji uveljavili zamisel: spremembe da, vendar premišljeno, strpno in postopno - za razliko od politikov, ki zaradi čimprejšnjega učinka hočejo pospešeno in s tem površno delovati tudi na tem področju.
Avstrijski in slovenski učitelji so osnovno šolo skupaj pričeli preučevati na pedagoškem inštitutu v Gradcu decembra 1991 s posvetom o učnem razlikovanju učencev skladno z njihovo nadarjenostjo. V Sloveniji se na osnovi znanstvenega dela dr. Franceta Strmčnika zavzemamo za občasno delitev učencev v boljšo in - recimo tako - povprečno skupino pri materinem in tujem jeziku, matematiki in naravoslovnih predmetih (biologija, kemija, fizika). Takšen vzorec učnega razlikovanja je že v Gradcu bil deležen velike pozornosti in odobravanja avstrijskih kolegov, ki večinoma niso najbolj zadovoljni z leta 1985 vpeljanim načinom treh stalnih storilnostnih skupin, in tudi to le pri prvih treh učnih predmetih.
Vendar je v Sloveniji pogosto slišati tudi pobude, naj se vendarle bolj ravnamo po avstrijskem zgledu in naj torej na-
šo občasno in prožno notranjo obliko pogosteje nadomeščamo s sosednino zunanjo in stalno, za katero pa si je večina strokovnjakov le enotna, da sodi med zastarane in s tem že manj sprejemljive oblike storilnostnega razlikovanja učencev, ki so jih drugje v Evropi že opustili, zlasti zaradi velikih težav, ki jih šolam povzroča najmanj priljubljena tretja storilnostna skupina za najmanj sposobne učence.
V zvezi z vsem navedenim je strokovna skupina osmih slovenskih pedagoških svetovalcev pod vodstvom dr. Milana Adamiča na začetku aprila obiskala tri avstrijske šole na južnem Štajerskem. Bili smo gostje graškega pedagoškega inštituta, organizacijsko pa je ta študijski obisk pripravil deželni šolski svet z enotama v Deutschlandsbergu in Lipnici. Prvega dne smo na glavni šoli v
Ivniku/Eibiswaldu prisostovali pouku v vseh treh storilnostnih stopnjah v več kot 20 skupinah učencev, s čimer nam je ta šola izredno gostoljubno omogočila širok vpogled v njihov način dela na tem področju. Dragocen je bil tudi podroben razgovor o spremljanem pouku, s pomočjo katerega smo lažje spoznali dobre in tudi kakšno slabo izkušnjo te šole. Ker šola v Ivniku deluje v podeželskem okolju, kjer v neposredni bližini ni tekmovalne nižje gimnazije, ki sicer zlasti v avstrijskih mestih prevzema vse sposobnejše učence - morda ne samo zaradi možnega pouka latinščine, temveč tudi zaradi dejstva, da takšne delitve učencev nima, dobiva tako rekoč vse učence z devetih okoliških ljudskih šol. Eno od njih, dvo-razredno ljudsko šolo na nekdaj povsem in zdaj še komaj kaj slovenskih Sobotah, ki ima okrog 30 učencev, smo obiskali popoldne in se seznanili z medsebojnim sodelovanjem teh obeh stopenj obvezne šole, za kateri imamo v Sloveniji enotno osemletko.
Naslednji dan obiska je bil namenjen gimnaziji v Lipnici/ Leibnitz, kjer smo spoznavali sicer običajno obliko pouka in tisto obliko razlikovanja učencev, ki jo uvaja pouk latinščine.
Franček Lasbaher
Škofiška občina dobro gospodari
Na prvi letošnji seji občinskega odbora 6. aprila so razpravljali kar o devetih točkah dnevnega reda. V razpravi o občinskem računskem zaključku so odborniki z zadovoljstvom ugotovili, da občina dobro gospodari in da ji je iz lanskoletnega proračuna ostalo 4,342.000 šil. Dohodki so bili (skupaj s podporami) 41,451.000 šil, izdatki pa 38.328.000. Preostanek denarja bo občina namenila ureditvi nekaterih komunalnih problemov.
Ob potrditvi zaključnega računa ni bilo težav in župan Valentin Happe (ÖVP) je bil soglasno razrešen.
Pristojbina za turistična prenočišča, ki jih občina plačuje okrožni zvezi za turizem ob Vrbskem jezeru, se bo zvišala z 0,5 na 1 šiling.
Občinski odbor je potrdil tudi zvišanje prispevka za vodovodni priključek z dosedanjih 23.600 na 25.900 šilingov in s tem izenačil ceno z občinami v okolici Vrbskega jezera.
Občinska podpora za dvoje-
Občinski odbornik EL Herman Jäger
žični otroški vrtec bo predvidoma v enaki višini kot lansko leto (50.000 šil.).
Prvikrat bo letos tudi v Ško-fičah uveden kmečki „jar-mak“, in sicer bodo od prvega četrtka v juliju in nato vsakih 14 dni do sredine septembra kmetje od 18. do 21. ure lahko prodajali svoje pridelke.
Za podaljšanje suhega mostu preko močvirja med Suho in Holbičami je občina namenila 95.000 šilingov, ves projekt pa bo dodatno stal okrog 500.000 šil.
Občinski odbornik EL Herman Jäger, ki je tudi podpredsednik nadzornega odbora in član dveh pododborov, je predlagal nakup naprave za ozvočenje na pokopališču.
Herman Jäger je na uri vprašanj tudi opozoril na zamudo pri začetku gradnje vzhodnega traku vodovoda za vasi Goriče, Suha, Pinja vas in Roda.
Župan Happe mu je odgovoril, da bo investicija v višini 75 milijonov šilingov izvedena šele letos jeseni ali prihodnjo pomlad.
SLOVENSKI Nadstrankarski
VESTNIK
UredniStvo/Redaktion: Tarviscr Straße 16,9020 Cclovcc/Klagenfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30,33 in 40, telefaks 0463/5143CX171
Usmerjenost lista/Blattlinie: seStevck mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
IJrednika/Redakteure: Jože RovSek, Sonja VVakounig.
Izdajatelj in založmk/Hcrausgebcr und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na KoroSkcm, Tarviscr Straße 16, 9020 Cclovcc/Klagenfurt, telefon 0463/514300, telefaks 0463/514.30071.
Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16,9020 Celo-vcc/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, telefaks 0463/51431X171,
Oglasi/Anzeigen: Tarviscr Straße 16, 9020 Cclovcc/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30, 33 in 40, telefaks 0463/51430071,
Zastopstvo za Slovenijo: AD1T-DZS, Glonarjeva 8,61000 Ljubljana, Slovenija, telc-fon 061/329761, telefaks 061/311123.
I.etna naročnina: za Avstrijo 370 Sil. (za upokojence 280 Sil.); za Slovenijo 1500 SIT.
Slovenski vestnik čestita!
Gospe Faniki Hartman iz
Celovca za 70. rojstni dan gospe Heleni Omatsch iz Spodnjih Vinarij za 80. rojstni dan;
gospe Lenci Koletnik iz Cirkovč za dvojni praznik; gospodu Hanziju Kajž niku, pdm. Strelcu iz Sva-ten za osebni praznik; gospe Kati Pajntner iz Suhe za osebne praznik; gospodu Toneju Krušicu iz Velinje vasi za osebni praznik;
gospe Zofiji Skuk z Dvora za 90. rojstni dan; gospe Leni Tischler iz Tinj za 97. rojstni dan; gospodu Rudolfu Harišu iz Mlinč za 65. rojstni dan; gospe Moniki Hariš za 19. rojstni dan;
gospe Lizi Schaus z Dvorca na Radišah za 50. rojstni dan;
gospodu Juriju Mačku, Kotnikovemu očetu iz Čir-kovč za 60. rojstni dan; gospodu Lojzetu Pušenjaku, uredniku Nedelje, za 50. rojstni dan; gospe Heleni Dovjak s Srednjega Kota v Selah za 80. rojstni dan;
gospodu, Juriju Maletu iz Sel za rojstni dan; gospe Zofiji Male s Kota v Selah za rojstni dan; gospodu Albinu Užniku s Kota v Selah za rojstni dan;
gospodu Joziju Lesniku iz Železne Kaple za rojstni dan;
gospodu Haonzu Malo-veršniku z Obirskega za 80. rojstni dan;
za osebne praznike članom društva upokojencev Pliberk:	Hildi Jammer iz
Večne vasi, Francu Pernatu in Adolfu Hiitterju z Bistrice, Martini Polanz z Dvora, Apoloniji Trehtar z Doba in Apoloniji Žmav-cer iz Štebna;
gospodu Heliju Juchu iz Sel za 40. rpjstni dan; gospodu Rudiju Kelihu iz Sel za 80. rojstni dan; gospe Eriki Mariji Le-schanz-Kohlweg iz Dobrle vasi za 70. rojstni dan; za osebne praznike članom društva upokojencev Podjuna: Georgu Haudeju iz Prible vasi, Georgu Sturmu iz Mokrij, Stefanu Krivcu iz Goselne vasi, Alojzu Kra-bathu iz Kokij ter Heleni Karničar iz Lovank; gospe Agnes Tschemernjak s Hriba nad Baškim jezerom za 85. rojstni dan; gospodu	Tomiju	Lam-
pichlerju z Zgornjih Rut na Radišah za 70. rojstni dan; 'ospe Hildi Sturm z Tarnanj za rojstni dan; gospe Silviji Oraže iz Železne Kaple za rojstni dan; gospodu	Hanziju	An-
dreaschu, pdm. Haupmanu iz Pograda pri Bilčovsu za rojstni dan;
gospodu Lubotu Urbajsu
za 70. rojstni dan; gospodu Marku Wieserju iz Strugarij pri Slovenjem Plajberku za 65-letnico.
Iz ženskega vidika
Smo res vsega krive ženske?
piše Štefka Vavti
Naša družba rada pripisuje krivdo za razne probleme in pomanjkljivosti nam ženskam: Če otrok zaide s „prave poti“, je kriva mati, ker ga je zanemarjala (najhuje je seveda, če je bila poleg materinstva še zaposlena zunaj hiše, kajti potem bi bil pravi čudež, če bi se otrok „normalno“ razvijal!); če je mož šel -po domače rečeno - „čez plot“ se hitro išče krivdo pri ženi, ki je prehuda, premalo privlačna in tako naprej. Nasprotno pa velja, če je kakšna ženska žrtev posilstva: izzivala ga je, bodisi s tako imenovanim mini krilom, bodisi z dolgimi plavimi lasmi ali pa s provokantnim dekoltejem. Nazadnje je (pred sodnikom) žrtev mož, ne pa posiljena ženska.
Da pa ni dovolj, če nam že (moška) družba pripisuje vso krivdo, vsakih nekaj let to pokaže še kakšna ženska s tem, da napiše knjigo, v kateri obračunava s tako imenovanim ženskim spolom: Esther Vilar je pred desetletji napisala knjigo o „ubogih, zdresiranih" moških in je prav z njihove strani požela obilo aplavza, nedavno tega pa se ji je pridružila nemška avtorica Sabine Reichel, ki piše, da so ženske lene, neumne in obla-stiželjne. Vrsta ženskih slabih“ lastnosti pa s tem še zdaleč ni končana! Piše, da so požrešne, da ne prenašajo kritike in nanjo reagirajo „s strupom“. Navsezadnje si pomaga še z „dobrim“ starim klišejem, ki nam je predvsem znan iz šal in vicov, ki si jih pripovedujejo moški po gostilnah: Ženska, ki doma čaka svojega moža z valjarjem za testo, da ga bo po glavi... Ob tem, tak je njen zaključek, ni prav nič čudno, da jo moški popiha - v naročje druge.
Zdaj torej vemo, kako je in zakaj v zakonu in partnerstvu ne teče vse tako, kakor je opisano v pravljicah: „In vsi so bili srečni do konca dni!“
Same smo krive, ker nismo vedno ljubke in prijazne, spočite in lepe. Rešitev problema: od danes dalje prepustimo vse, kar nas pri tem ovira, moškim (zgodaj vstati, napraviti zajtrk, spraviti otroke v šolo, pospravljati in nakupovati, kuhati in delati v poklicu itd.). Če si namreč želijo namesto ženske kakšno kraljično, potem morajo pač tudi sami smukniti v vlogo kraljeviča, rešitelja, ljubimca nežnega...
Nogomet
Smučanje
Točka tudi v Wietersdorfu
Čeprav so igralci Wietersdorfa na tihem upali, da bodo prvi, ki bodo premagali SAK, jim to ni uspelo. Lahko so zadovoljni, da so obdržali vsaj eno točko, kajti slovenski nogometaši so imeli vrsto lepih priložnosti, ki pa sta jih preprečila ali vratar ali prečka. Poleg tega je SAK moral nastopiti brez štirih standardnih igralcev Wölbla, Ho-berja, Lipuscha in F. Sadjaka. V tekmo pa se je tokrat spet vključil G.
Pappler, ki v spomladanskem delu prvenstva zaradi poškodbe še ni igral.
PIŠE Eda Velik
Prvi polčas so igralci iz Wiedersdorfa pričeli dokaj ostro, vrstili so se prekrški, v 15. minuti pa je sodnik poslal igralca Wietersdorfa, kapitana Wurzerja, zaradi ponovnega hudega prekrška nad Savičem predčasno v kabino.
SAK je bil nevarnejši, vendar šele minuto pred koncem prvega polčasa je Mihu Kreutzu uspelo z izvrstnim strelom premagati nasprotnikovega vratarja. S prednostjo enega gola so torej slovenski nogometaši šli na odmor.
Takoj po začetku drugega polčasa pa je imel H. Gross možnost iz prostega strela povišati rezultat na 2:0, vendar se je žoga odbila od stranske prečke. V protinapadu pa je Wieters-
Danes SAK-Slovenija
dorfu uspelo izenačiti. Ta gol pa je bil rezultat dveh igralcev, ki sta nekoč igrala tudi za SAK. In sicer Uranka, ki je izvedel kot in žogo odlično podal Igorju Ogrisu, ki je akcijo uspešno zaključil. Z rezultatom 1:1 pa kapitan Miha Kreutz ni bil povsem zadovoljen: „Glede na možnosti, ki smo jih imeli, bi morali zmagati. Wietersdorf je iz ene priložnosti dosegel gol. Čeprav so morali igrati z igralcem manj, jih to ni oviralo. Še bolj so bili motivirani, mi pa smo si bili preveč gotovi zmage. Tudi SAK brez borbe vseh igralcev ne more zmagati. V nedeljo nas čaka za nas sicer neugoden nasprotnik, ATSV Wolfsberg, vendar kljub temu upam, da bomo zmagali.“
Ob 17.30 gosti SAK na igrišču v Pliberku slovensko nogometno reprezentanco pod 23,
ki se pripravlja na mediteranske igre, ki bodo od 16. do 27. junija. Prijateljska tekma bo za SAK dobra priložnost,
da ob močnem nasprotniku preizkusi svoje moči. Trener Ramšak pa bo že na tej tekmi skušal poiskati tiste igralce, katerim bo zaupal tudi na kvalifikacijskih tekmah za vstop u II. zvezno ligo.
Podliga-vzhod
Bilčovs - ASK ..................... 1:1
Bilčovščani so zamu- proti ASK so bili v pre-dili priložnost, da bi se moči, vendar jim ni še bolj približali vode- uspelo zmagati. Bilčovs čemu ATUS Borovlje, je prišel v vodstvo že v ki je tokrat nepričako- 11. minuti, ASK pa je vano izgubil. V tekmi izenačil tik pred koncem tekme.
St. Michael/L. - Železna Kapla 2:1
V Železni Kapli še poln uspeh, tako da so vedno čakajo na prvo še vedno nosilec tako
vigredno zmago. Tudi v imenovane	rdeče
tem kolu jim ni uspel laterne.
Žitara vas - Klopinj ............... 1:0
Po prepričljivi zmagi zadostoval za zmago v zadnjem kolu je Ži- proti Klopinju. Žitraj-trajčanom tokrat uspel čani so bili vseskozi v le en gol, ta pa je premoči, vendar več
zadetkov ni bilo.
1. Razred D
Šmarjeta - Dobrla vas...........	0:2
V boju za naslov Dobrla vas še vedno prvaka v skupini D je vodi s točko prednoisti Dobrla vas iz Šmarjete pred Rudo. Tokrat sta odnesla dve pomembni bila za Dobrlo vas točki, saj je tudi Ruda uspešna Kuprivec in slavila zmago. Zato Velik.
Šmihel - Sele
2:2
Derbi med 12. in 11. bila delitev točk obema na lestvici se je končal s prav. Gola za Šmihel sta pravično delitvijo točk. dala Buchwald in Klan-Obeekipistaševnevar- čnik, za Sele pa M. nosti za izpad, zato je Oraže in trener Nanti
Travnik.
Globašani spet zmagali
Že v prejšnjem kolu so Globašani pokazali, da so v izredno dobri formi, ko so premagali favorita iz Rude. Tokrat so morali v goste k zadnjemu na lestvici Labotu, kar pa ni pomenilo, da je s tem že vse dobljeno. Dobra igra Labotčanov v Dobrli vasi jim je bila svarilo, naj zadnjega na lestvici ne podcenjujejo. Vendar tokrat tudi Labot ni bil sposoben ponoviti tekme iz prejšnjega kola, tako da so se sla-
bemu nivoju pridružili se Globašani in v prvem polčasu ni bilo zadetkov. Ko je Labot-čanom uspel gol, so se igralci Globasnice šele zbudili in nato v 5. minutah povedli na 3:1. Gole so dali Hren, Kert in Pasterk, Silan pa je proti koncu zvišal rezultat še na 4:1. Če hočejo Globašani nadaljevati s serijo zmag, se bodo morali prihodnji konec tedna pošteno potruditi, ko bodo igrali s Šmarjeto.
Tudi Šentjanščani zaključili sezono
S tekmo v Gossauu-prejšnji vikend, na kateri je Danijel Užnik med 180 tekmovalci v svoji skupini osvojil 6. mesto, se je tudi za šent-janške smučarje in smučarke končala tekmovalna sezona.
Vodja smučarjev Erich Užnik jo ocenjuje kot naporno, vendar tudi uspešno. Največ težav so imeli s treningi, saj na Šentjanških Rutah ni bilo snega, zato so mlade tekmovalce vozili tudi po trikrat tedensko na treninge na bližnja in tudi bolj oddaljena smučišča. Samo Užnik je s svojim avtomobilom v ta namen napravil preko pet tisoč kilometrov, zelo pa sta mu pomagala tudi Gusti Zablatnik, ki je skrebel za šolarje in šolarke, in pa Hanzi Pschaider , ki je spremljal najmlajše. Tudi z dosežki smučarjev in smučark je Erich Užnik zadovoljen. Danijel je nastopil kar na 31 FIS tekmah, njegovi rezultati so bili zelo dobri, dosegel je zelo dobre FIS točke- in je tako
trdno usidran v ÖSV kadru.
Tudi vodilne smučarke Birgit Filipič, Silvana Oraže in Tatjana Zablatnik so dosegle lepe uspehe in si izboljšale ÖSV točke. Malo-veršnikova je dosegla odlične rezultate na šolarskih prvenstvih. Z vidnimi uspehi pa so se izkazali tudi Andrea in Karin Kruschitz, Dominik Kropiunik in Martin Sleik.
Razveseljivi so tudi lepi rezultati med najmlajšimi. „Za društveni naraščaj se ni bati. Za izkušenimi tekmovalci že prihajajo mladi talenti kot so Katrin in Ricarda Rust, Isabela in Michael Sablatnig, Roman Stin-gler, Roman Schönlieb, Gentillini in drugi.“
Naj omenimo še uspešno sezono v članskih vrstah, kjer je bil Joži Partl na vseh tekmovanjih med prvimi tremi. Sedaj se bodo Šentjanščani nekoliko oddahnili, kmalu pa se začnejo spet treningi za trde napore v prihodnji sezoni. Mnogo uspeha!
Hokej na ledu
Avstrija sicer še ni zmagala, privi gol za reprezentanco pa je v Münchnu na svetovnem povenstvu skupine A zabil Korošec Andreas Puschnig. In to proti Rusom.