NO. 139
AiiERi$kA Domovi na
ir: jit
*: && 7> -	5 y'-'
AM€RICAN IN SPIRIT m m LANGUAGE ONLY
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, JULY 18, 1950
LETO LII —VOL. LII.
RAZKRINKANJE DELOVANJA SLOVENSKIH KOMUNISTOV
Ponatis iz kongresnega zapisnika o pričevanju M. Cvetica (Konec.)
ZAKLJUČEK
Mr. Tavenner: Gospod predsednik, včeraj sem v vaši odsotnosti tukaj navedel dejstvo, da je bil poklican pred ta odbor tudi Tom Fitzpatrick, da bi odgovoril na vprašanja, ki so se tikala njegovih zvez s komunistično partijo. Dalje je bil pred tem odborom Tom Quinn (oba komunista), toda niti eden od njiju ni hotel odgovoriti na vprašanje, če je član komunistične partije. Zato vas vprašam, Mr. Cvetič, ali je bilo v času, ko je bilo klicanih pred ta odbor več članov komunistične partije, kaj aktivnosti v partiji, ki bi se tikale teh pozivov?
Mr. Cvetič: Da. Jaz sem se udeležžil najmanj dveh sej, ki jih je sklical v Pittsburghu S. Nelson, kjer je prišlo na površje vprašanje, kako naj člani partije, ki bodo klicani k zaslišanju pred ta odbor, odgovarjajo na vprašanje: “Ali ste član komunistične partije?”
Mr Walter: Ali so dobili na teh sejah tozadeven legalen nasvet?
Mr. Cvetič: Da.
Mr. Walter: Od koga?
Mr. Cvetič: Na sejah, ki sem se jih udeležil, sta bila tudi Hyman Schlessinger in M. Y. Steinberg, in sicer enkrat eden, dugič drugi, včasih pa oba. — (Oba omenjena sta odvetnika).
Mr. Walter; Ali sta jim ta dva svetovala, kako naj odgovarjajo, če bodo vprašani, ako so člani komunistične partije ali ne?
Mr. Cvetič: Seja, ki sem se je udeležil, je bila sklicana takrat, ko sta bila pozvana pričat pred ta odbor Leo Fisher in Frank Borich. Radi njiju smo imeli posebno sejo. Na tej seji je bil po razgovoru z odvetnikoma dosežen sledeči
SHOWERS
SS»S
V remenski prerok pravi:
Deloma oblačno, še nadalje toplo in tu in tam dežni prši danes.
Tri na dan
Da bi Bog razsvetlil naše državnike, da bi se ne vdali komunističnim zvijačam. Zdaj je čas, da se s komunizmom obračuna fenkrat za vselej. Enkrat bo treba, zakaj ne zdaj, ki smo ravno pri delu.
* * *
S komunizmom je treba obračunati zdaj, ko je svet še v veliki večini proti njemu. Kadar odrastejo tisti, ki so danes v komunističnih šolah, bo odpor težji.
* * *
Le verjemite, da Stalin noče še vojne, svetovne že ne. Danes bi bili tepeni rdeči tovariši, da nikoli tega. Zato pa Stalin samo pomalem dreza in tiplje, pa pazi, da se predčasno ne zaplete1 v pravo vojno. Ali ga bomo čakali, da se pripravi?
zaključek, kako naj odgovorita na vprašanje, če sta člana komunistične partije. Na to vprašanje naj sploh ne odgovorna, češ, da bi tvoril odgovor kršitev prvega in petega odstavka ali amendments ustave.
Mr. Tavenner: Torej so postali nasveti, kako naj se odgovarja na to vprašanje, del partijske linije?
Mr. Cvetič: Da. Tako je.
Mr. Walter: Ali je bil ta nasvet dajan na splošno članom komunistične partije, če se je pričakovalo, da bodo morali dajati na to vprašanje odgovor?
Mr. Cvetič: Splošen nasvet je bil, naj nikar ne odgovarjajo na ta vprašanja na podlagi, da bi bil odgovor kršenje prvega in petega amendmenta ustave. To je bila linija, ki jo je zabijala v glavo komunistični partija zapadne Pennsyl-vanije svojim članom.
Mr. Tavenner: Gospod predsednik, v zvezi s tem je zanimivo, kaj je rekel Tom Quinn, ko ni hotel odgovoriti na to vprašanje. Dejal je:
“Nikakor ne mislim, da se skrivam za ustavo, temveč v tem primeru stojim pred njo in jo branim, majhen, kakršen sem.”
Mr. Walter: To ni presenetljivo, zakaj mnogo ljudi se skriva za ustavo, katero hočejo uničiti. . .
KONEC
(O tem Cvetičevem pričeva-
Izvojevane dobrine delavstva pri While Motor v Clevelandu
Delavci dobe $100 mesečne penzije, $25 tedenske bolniške podpore in $1,000 življenjske zavarovalnine.
Cleveland. O. — Tukaj je bila med White Motor družbo in delavci United Auto Workers CIO organizacijo, local št. 32, soglasno odobrena pogodba, ki določa $100 mesečne penzije poleg drugih socialnih dobrin. Pen-zija pa se bo dvignila do $110 mesečno, ko bodo zvišane dajatve za socialno varnost.
Dalje nova pogodba določa 25 dolarjev bolniške podpore na teden in to za dobo 26 tednov, in $1,000 življenjske 'zavarovalnine za vsakega delavca. Pen-zijo, bolniško podporo in življenjsko zavarovalnino bo plačevala družba.
Večje število delavstva bo dobil tudi povišano mezdo od 5 do 12 centov na uro. Prav tako bo zvišan čas počitnic od 80 na 96 ur za delavce, ki so zaposleni pri tej družbi nad dvajset let.
Vseh teh dobrin bodo deležni poleg tovarniških delavcev tudi nastavljenci v uradih omenjene družbe.
Wallace podpira Ameriko v Koreji
Henry A. Wallace, ki je bil predsedniški kandidat progresivne stranke l. 1948 in ki je vsa pretekla leta vtrajno sledil komunistični liniji, je zdaj izjavil, da bo I podpiral boj Amerike v Koreji. Dejal je: “V sedanjem času stojim ob strani Zedinjenih držav in Združenih narodov. Najmanjšega dvoma ni, da bi Rusi lahko preprečili napad severnih Korejcev, in prav tako ni najmanjšega dvoma, da bi zdaj lahko ustavili to nasilje, kadar koli žele.
“Ne oziraje se na pretekle akcije Zed. držav ali Sovjetske zveze, izjavljam, da ob času, ko je moja domovina v vojni in Združeni narodi sankcionirajo ali odobravajo to vojno, tedaj je moje mesto ob strani moje domovine in Združenih narodov.”
KJE SE NAHAJAJO NABORNE KOMISIJE, KI POSLUJEJO ZA CLEVELAND IN OKOLICO
V naslednjem prinašamo nas- varde: 13, 14 in 15 love nabornih komisij in označbo, katere varde zastopa posa-
mezna komisija. Hiše, kjer imajo fante v letih za registracijo, naj to izrežejo in spravijo.
Komisija št. 25, ki zastopa varde: 10, 11, 12 in 17.
Komisija št. 27, ki zastopa varde: 1, 2 in 33.
Dve naborni komisiji in sicer
Osem nabornih komisij v Cie- 26, ki zastopa varde 3, 4, 5 in 31 velandu ima svoje urade v is-1 ter komisija št. 28, ki zastopa tem poslopju in sicer v drugem j varde 6, 7 in 9, imata urad na nadstropju poslopja, ki stoji na!3804 W. 25. t., telefon ONtario severno-zapadriem vogalu Ches-11-8990.
ter Ave. in 9. cesta. Kdor bi rad | Komisija št. 32, ki zastopa poklical eno teh komisij po te-i vsa vzhodna predmestja razen lefonu, naj pokliče Cherry — j Cleveland Heights in East Cle-
uredniškem mestu. Uredništvo.)
Tito si želi miru tako s Sovjetsko zvezo kakor z zavezniki
Beograd. — Dne 17. julija je Jugoslavija ponudila Rusiji in Kominformi mir na osnovi vzajemnega spoštovanja. Tozadevno izjavo je podal Milovan Dji-v	_ _ las, minister brez listnice in
n^Uj -v,1110 SS sPre§ovorili vpliven član jugoslovanskega
Politbiroja, ob otvoritvi Jugo-slovanskgea narodnega mirovnega kongresa.
(V svojem govoru je Djilas ponovil vse slične izjave, ki so jih že pred njim dajali Tito in drugi jugoslovanski voditelji; te izjave smo mi že ponovno objavili v našem listu. V vseh tistih izjavah je bilo naglašanje jugoslovanske neodvisnsti in pripravljensti za sodelovanje z vsemi narodi sveta. Ured.).
Djilas je tudi izjavil, da jugoslovanska vlada ne smatra obdolžb, ki jih kupičijo napram Jugoslaviji, njene kominform-ske sosede, za resnično mišljenje ljudi teh dežel — Albanije, Bolgarije, Madžarske in Rumu-nije,
(Kljub temu, da je Djilas poudarjal dobro voljo jugoslovanske vlade tudi napram zaveznikom, je bilo vendar iz njegovega govora razvidno, da bi se Tito, ako je le na svetu mogoče, rad spravil z Moskvo. Ured,).
Mesto Taejon pred padcem; krvavi boji okoli mesta
Poročila o Taejonu si nasprotujejo: ena pravijo, da je mesto padlo, druga, da se še vedno drži.
TOKIO, 17. julija. — Oblegano mesto Taejon, kjer je važno strateško križišče železnice in cest, je nocoj še v ameriških rokah, toda njegov padec je pričakovali vsak čas.
Močne komunistične tankovske in pehotne kolone potiskajo obupno se boreče ameriške čete stalno nazaj v predmestja in ogrožajo mesto od treh strani.
Pred tem je general Mac Arthur sporočil o dveh velikih zmagah južnokorejskih čet; poraze, ki so jih doživeli komunisti v teh bitkah, je označil kot njihove največje poraze v tej vojni.
Smrtno utrujenim ameriškim vojakom, ki branijo Taejon, se je pridružilo vse, kar je zmožno nositi orožje: kuharji, mehaniki in vojaški klerki.
Mlada bigamistka
Sydney, Avstralija. — Pred tukajšnjim mladin. sodiščem je stala neka 15 let stara deklica, ki je kljub svoji mladosti imela že dva moža. Z drugim se je poročila, ne da bi se od prvega ločila. Sodnik je izročil deklico v oskrbo psihiatrov.
PREDSEDNIK TRUMAN JE IZJAVIL, DA NE BO RACIONIRANJA ŽIVIL
WASHINGTON. — Prodsed-nik Truman je izjavil, da vlada ne snuje nikakih načrtov za ra-cioniranje živil in da vsi oni, ki so pričeli kupičiti živila, ravna-
jo skrajno nespametno, ker so zaloge živil v deželi obilne.
Predsednik je nadalje rekel, da bi rad poudaril zlasti to, da se ni bati ne zdaj ne pozneje ni-kakega pomanjkanja živil. Letos bo najboljša letina koruze, V žitnicah je tudi 700,000,000 bušljev pšenice.
William Green poziva na pripravljenost in
mobilizacijo delavstva
Delavstvo in njegove unije so pripravljene sodelovati
za zaščito svobode in demokracije sveta.
Washington.—William Green, predsednik Ameriške delavske federacije (AFL), je pozval deželo na pripravljenost za vsako “morebitno možnost”, vključno na mobilizacijo delavstva.
“Mi smo se znašli danes v položaju nevarnosti tretje svetovne vojne. Če bo ta vojna zdaj lokalizirana, vemo, da je samo vprašanje časa, kdaj se bo zgodilo neizbežno (pričetek tretje svetovne vojne. Ured.). “Samo pripravljenost za vse slučaje je naša zaščita,” je rekel predsednik delavske organizacije.
“Svojih vojakov ne moremo pošiljati na bojno fronto brezi zadostnega in pravega orožja in ob nezadovoljivem dobavljanju vseh vojnih potrebščin. — Predvsem se moramo potruditi, da storimo vse, kar je v naših močeh, za pospešitev in izvedbo naših vojnih naporov, za kar je potrebno sodelovanje vseh skupin državljanov. Zato je treba izvršiti mobilizacijo delavstva. Naše delavske unije so pripravljene na sodelovanje za zaščito svobode in da ustvarimo prilike za svobodo vseh narodov sveta.”
Premier Tito svari Bolgarijo
Beograd.—Jugoslovanska vlada naznanja, da se je dne 14. julija vnela praska med jugoslovanskimi in bolgarskimi vojaki na jugoslovanski meji. V streljanju, ki se je pričelo, je bil ubit neki bolgarski vojak. Beograd pravi, da so bili bolgarski vojaki poslani preko meje, da bi zajeli jugoslovanske stražarje. Titova vlada zahteva od Bolgarije, da slednja preneha s takimi metodami.
Tito je jugoslovanski Syngman Rhee
Moskovski radio prispodab-Ija premierja Tita južnokorej-skemu predsedniku Syngmanu Rhee-ju. Tito je “izzivač in podpihovalec vojne na Balkanu ter plačan izdajalec,” pravi moskovska propaganda.
1-7900 ter naj pove, katero naborno komisijo bi rad.
Teh 8 komisij, ki ima urade v zgorej omenjenem poslopju je: Komisija št. 19, ki zastopa varde: 32, 26 in 27.
Komisija št. 20, ki varde: 21, 23, 24 in 25.
Komisija št. 21, ki varde: 19, 20 in 22.
Komisija št. 22, varde: 16, 18 in 29.
Komisija št. 23, varde: 28 in 30.
Komisija št. 24,
zastopa
zastopa
veland, ter komisija št. 29, ki zastopa East Cleveland in Cleveland Heights, imata urad v Moreland šoli, Moreland Blvd. in Lee Rd., Shaker Heights. Telefon je LOngacre 1-1273.
Komisija št. 30, ki obsega ves Lakewood, ima urad na 1456 Warren Rd., Lakewood. Telefon je LAkewood 1-9220.
Komisija št. 31 pa pokriva ves i Garfield Heights ter vsa pred-zastopa mestja južno in zapadno od Garfield Heights, izven Lake-zastopa wooda.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
ki zastopa1
ODHOD AMERIŠKIH MARINOV V KOREJO; ŽALOSTNO SLOVO ŽENA V PRISTANIŠČU
SAN DIEGO, Cal. — V tukajšnjem pristanišču so stale žene s solzami v očeh, ko so se1 ukrcavali njihovi možje in očetje njihovih otrok na parnike za odhod v Korejo. To so bili vojaki prve divizije marinov.
Žene so pazno poslušale poslovilni govor generala Shep— hearda, poveljnika prvega zbo-
ra marinov, ki je med drugim dejal:
“Vojaki, pred vami je težka naloga. Računati morate na izgube, zakaj mi smo v resnični vojni, v kateri se boste kmalu znašli. Trdno sem prepričan, da boste dpbro opravili svojo nalogo in vzdržali tradicije ma-rinskega zbora.”
SVET BUDNO MOTRI NEVAREN POLOŽAJ NA RAZBURKANEM BALKANU
LONDON, — Britanska vlada budno pazi na položaj na Balkanu, kjer se je zadnje dni silno ojačila moskovska propaganda. Moskovski radio svari balkanske narode pred nevarnostjo ameriškega., “imperializma”, ki ga spodbujajo njegovi jugoslovanski in grški agenti in ki se pripravlja za “napad” Bolgarije in Albanije.
Nova moskovska propaganda je značilna zaradi dejstva, ker
je natančno takšna, kakršna je bila propaganda nacistov, preden so slednji napadli Poljsko. “Titovci in fašisti hočejo izbeg-niti ljudski jezi s tem, da izvajajo vlado terorja. Toda niti njihovi zločini, niti pomoč angle - ameriških imperialistov ne bo rešila teh izdajalcev in vohunov pred ljudskim povračilom,” pravi moskovska radijska propaganda.
KAJ POMENI NEPRESTANO PREMIKANJE VOJAŠKIH ČET OB MEJAH JUGOSLAVIJE
LAKE SUCCESS. — Predstavniki zapadnih sil so izjavili, da bi prišla zadeva morebitnega Kominforminega napada
od drugih delov sveta, proti katerim namerava Kominforma pričeti izvajati svojo agresivnost Lahko pa je tudi obratno
na Jugoslavijo z enako naglico res, da je namreč korejska voj
pred Združene narode, kakor je prišla tja zadeva napada na Južno Korejo.
Združeni narodi budno zasledujejo poročila, da Madžarska, Bolgarija in Rumunija osredotočajo svoje čete ob mejah Jugoslavije. Mnogi krogi Združenih narodov sodijo, da utegne to biti samo živčna vojna, da se odvrne oči sveta od Koreje ali
na postranska zadeva, da se pripravi naval na Jugoslavijo in da se čim bolj zaposli ameriško armado in politiko s Korejo. V slučaju, da Kominformine čete prestopijo jugoslovansko mejo, bo jugoslovanski delegat pri Varnostnem svetu, Aleš Bebler, nemudoma zahteval intervencijo Zed. držav.
V SENATU JE PREDLOGA ZA POPOLNO ENAKOPRAVNOST ŽENSKIH DELAVK
WASHINGTON. — Senatni delavski odbor j^ odobril predlogo, ki zahteva, da dobe ženske isto plačo kakor moški za isto delo; kdor izmed delodajalcev bi se po tej naredbi ne ravnal, bo kaznovan.
Ta predloga bo, če bo sprejeta, tudi prepovedala podeljevanje vladnih kontraktov vsakemu delodajalcu, ki bi bil spoznan za krivega diskriminacije ali zapostavljanja ženskih delavk. Kršilcem te naredbe bi grozila globa do $5,000 in do le-
to dni zapora. Sponzor te predloge je Claude Pepper, demokratski senator iz Floride.
Zatvoritev Ameriškega inistituta na Češkem
Praga. — Oficielna Gazeta naznanja, da je bil Ameriški institut v Češkoslovaški ukinjen odnosno razpuščen, in sicer zato, ker je tvoril — “nevarnost ljudski republiki in ljudskemu javnemu redu.”
Odhod na zapad—
Poznana Mr. in Mrs. John Rožance iz Lucknow Ave. ter sin Victor in njegova soproga so danes odpotovali proti Chicagu, Detroitu in Kansas City, da obiščejo sorodnike. Ogledali si bodo tudi Yellowstone park. Vrnili se bodo v par tednih. — Zemljiška agentura na 15604 Waterloo Rd., bo ostala odprta pod dobrim vodstvom, želimo jim srečno potovanje, veselo zabavo in srečen povratek.
Dodatno k poročilu—
V	dopisu, ki ga je podala Marija Kadunc o svojem bratu Dragotinu Rostohar, naj bo še dodano, da je bil nečak pokojnih Jerneja in Louisa Knaus.
Zadušnica—
V	sredo ob 6:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnega Joseph Zabukovec v spomin 14. obletnice njegove smrti.
Odšli v Florido—
Mr. in Mrs. John Rožanc, 1178 Babbitt Rd. in Mr. in Mrs. Louis Modic, 1217 E. 176 St., so se podali v Daytona Beach, Fla., na obisk k svojim prijateljem. — Srečno pot in obilo zabave.
Srebrna poroka—
John in Anna Keglovich iz 3551 E. 80 St., sta 13. julija praznovala srebrni jubilej svojega zakonskega življenja. Prijatelji jima želijo, da bi zdrava dočakala tudi zlati jubilej.
------o------
Novi grobovi
John Potokar
Kakor smo že včeraj na kratko sporočili, je umrl v nedeljo večer v Geneva Community bolnišnici John Potokar, star 65 let; živel je na svoji farmi v Harpersfield, O. Bil je član društva Mir št. 142 SNPJ. V Ameriko je prišel leta 1902. Tukaj zapušča sinova Johna in Wil-liama in hčer Mrs. Mollie Retino. Pogreb bo jutri popoldne ob dveh iz August F. Svetkovega pogrebnega zavoda na E. 152. St., na Highland Park pokopališče.
Hirohito japonskemu narodu
Tokio.—Cesar Hirohito je ot-voril zasedanje parlamenta s prošnjo, da bi se japonsko ljudstvo vselej tako obnašalo, da bi si pridobilo spoštovanje in zaupanje sveta.
NAJNOVEJŠEVESTI
LONDON, Premier Stalin je odgovoril indijskemu premierju Nehruju, da je za končanje korejske vojne neobhod-no potrebno, da dobi komunistična Kitajska sedež pri Varnostnem svetu Združenih narodov. — Skoraj gotovo je, da bo Stalinov pogoj odklonjen po Združenih narodih, ki zahtevajo, da morajo severni Korejci prenehati z invazijo Južne Koreje ter se umakniti za 38. vzporednico. WASHINGTON. _ FBI ustanova je včeraj aretirala četrtega Amerikanca v zvezi z izdajanjem atomskih tajnosti Sovjetski zvezi. Aretirani je Julius Rosenberg, 32 let star nastavljenec neke inženirske naprave in bivši član armadnega signalnega zbora. Aretiran je bil v New Yorku.
Ameriška Domovina
«5
zj. a a »j raiiL'1
(JAMES DEBEVEC, Editor)
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 1-0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for $ months.
JULY 1950
SUN MON TUE WED THU FR1 SAT
1
2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 “»“n 25 26 27 28 29
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879.
No. 139 Tues., July 18, 1950
Modri odloki predsednika Trumana
Predsednik Truman je modro odločil, da se bo pričelo nemudoma pozivati pod orožje vojaške obvezance v slučaju, da se ne bi že v prvih tednih priglasilo dovolj prostovoljcev za armado in mornarico. Prav tako je bil moder njegov odlok, ko je apeliral na kongres za nadaljno vsoto za obrambo dežele in za razvoj novega atomskega in vodikovega orožja. Moskovski in ž njim vred vsi ostali komunisti bodo sicer zatulili, da je to nov dokaz ameriške imperialistične agresivnosti, toda naj kar tulijo, saj delajo to že vsa leta, dočim se sami do zob oborožujejo z atomskim in vsem drugim orožjem.
Njihove propagandne laži ne bodo več premotile ne nas, ne naših prijateljev in zaveznikov. Zdaj je namreč vsem jasno, da je Sovjetska zveza tista, ne Amerika, ki ogroža svetovni mir. Sovjetska zveza, ne Amerika je tista, ki nasprotuje učinkoviti kontroli atomskih bomb. za kakršno se naša vlada že dolgo poteguje.
Nevarnost za svetovni mir bi bila še stokrat večja, če bi popustili v svojih prizadevanjih po čim učinkovitejši in popolni oborožitvi, dočim Sovjetska zveza lomasti svojo pot naprej v oboroževanju svojih ogromnih armad in v izdelovanju svojih podmornic ter atomskih bomb.
Črni oblaki nad Jugoslavijo
Spet se slišijo glasovi o “poletni ofenzivi” proti Jugoslaviji. Zadnje čase čitamo dan za dnem poročila iz Jugoslavije kakor tudi od drugod o premikanju bolgarskih, madžarskih in rumunskih čet ob jugoslovanskih mejah. Kominformske radijske postaje in časopisi širijo v svet debele laži, da so “ameriški imperialisti,” katerim pomagajo njihovi agenti v Belgradu in kvizlingi v Atenah, na tem, da napadejo Bolgarijo in Albanijo. Kakšna zmešnjava se s tem ustvarja, je razvidno iz dejstva, da bi bila že korejska vojna sama dovolj za ustvarjenje napetosti in nervoznosti v teh poglavitnih predelih mrzle vojne.
Danes ve eden toliko kot drugi, da-li so te vojne priprave na jugoslovanskih mejah navaden bluf, vojna za umor živcev, ali so resna priprava vdora v Jugoslavijo. Toliko je gotovo, da moremo pričakovati in biti pripravljeni na to, da bo Moskva ustvarila čim večjo nervoznost na Zapadu. To je stvar, ki je sama po sebi umevna, pa tudi najcenejša in najlažja metoda za ustvaritev strahu in zmede, ob katerih stvareh komunizem najbolje uspeva. Našfe zadržanje napram temu mora biti zadržanje ljudi mirnih živcev in neprestane čuječnosti. Na položaj moramo gledati s čistim pogledom, ne skozi rožnata očala.
To, kar vidimo pred seboj v tem trenutku, ima v sebi elemente obojega: moči in šibkosti. Jugoslovanska federacija nudi eno najbolj zagonetnih plemenskih, kulturnih in zemljepisnih slik Evrope. Tito je bil mnogo bolj uspešen s svojim upravljanjem in ravnanjem, z manjšinami kot stara, po Srbih obvladana monarhija. Tito je še vedno trdno zasidran in sigurno dejstvo je, da se bo proti vsaki morebitni invaziji nastopilo z naravnost divjo obrambo. Ameriški opazovalci položaja so prepričani, da bi se v Jugoslaviji v tem slučaju gotovo pojavila Kominformina peta kolona, toda prav tako gotovo je. da bi ne bilo masovnega ali množičnega upora proti Titovemu režimu. Nasprotno bi bilo res: Tito bi bil gotovo deležen velike podpore od strani ljudstva, pa ne zato, ker ljudstvo ljubi režim, ki ga ne, temveč za to, ker še bolj kot Titov režim sovraži rusko nadvlado.
Sicer pa, če pride res do oboroženega spopada, bodo to \prašanje rešile tankovske kolone, bombniki in pehota, ne ljudska volja. Tito bi v slučaju invazije lahko računal na svojo armado in policijo. Njegova armada je večja kot so skupne armade Bolgarije, Madžarske in Rumunske. Tedaj bi se pojavilo vprašanje: koliko bi mogli Jugoslovani storiti napram silam, ki bi jih reorganizirala, trenirala, zalagala in vodi a Rusija, in ki bi imele na razpolago iste ruske tanke, ki so se tako sijajno obnesli v Koreji.
Ameriški krogi pravijo, da bi bili mi v položaju, pomagati Jugoslaviji, seveda do gotove mere. Toda poglavitno dejstvo v takem spopadu bi bila vednost, da bi nas invazija Jugoslavije prinesla za korak bližje k svetovnemu spopadu. Zdaj v ada splošno mnenje, da Sovjetska zveza noče vojne, vsaj zdaj še ne. Če je temu res tako, je upati, da si bo dvakrat premislila, preden bo storila nadaljno potezo, ki ima v sebi kali nove vojne.
4* 4 4 4 4 *
BESEDA IZ NARODA
Šopek cvetlic Ivanu Jontezu
Cleveland, O. — že odkar berem njegove dopise, sem se bil namenil, da mu bom enkrat iz srca čestital. Sedaj pa, ko je na bolniški postelji, mu podarim ta šopek cvetlic, za katere sem prepričan, da jih zasluži v življenju — “Ne cvetlic na grobove, pač pa jih dajmo tem, ki jih zaslužijo, še v živlenju, da jih sami vidijo!”
V	ta šopek povežem nekaj cvetlic v priznanje njegovega odločnega karakterja, s katerim se je izkazal tako močnega in junaškega, da je nastopil za resnico kar javno, čeprav je vedel, da bosta strela in ogenj zavihtela od onih, katerim je povedal resnico v obraz. G. Jontez, mi Vas spoštujemo! Vi ste tisočerim, ki niso bili še na jasnem, kje in kaj je resnica, odprli oči. Čast Vam! Nikdar bi ne bili mogli od Vas pričakovati kaj sličnega. Zato pa smatramo to vzvišeno literarno delo v slovenski javnosti, ki ga vršite v najbolj kritičnih časih, ko se je resnica zakrivala in ko se je slepomišilo od strani teh, ki so poskusili vse, da bi usilili komunizem slovenskemu narodu.
Bodite uverjeni, g. Jontez, da ste storili spoštovanja in časti vredno delo, ki ga bodo vsi katoličani vzeli kot takega. Nastopili ste v najbolj kritičnem času še takrat, ko resnica še ni bila tako odkrita, kot prihaja na dan sedaj, ko še od drugih strani razkrivajo zadeve, ki po-jasnujejo v živo, kaj se je dogajalo in ka> se še dogaja in kako trpi slovenski narod doma.
V	veliko podporo Vam sedaj sledijo članki moža — duhovnika, ki ima za seboj vso zgodovino v živo popisano, to je dekan Škrbec. Ko čitate njegova poročila, vidite v njih, kako prav ste imeli, ko ste obsodili zvijačno taktiko onih, ki so hoteli držati ljudstvo v nejasnosti. Z dekanom Škrbcem pa so dospele še tisočere žive priče rojakov in rojakinj, ki so na svoji koži vse to poskusili, kar ste Vi in drugi pisali v Ameriški Domovini, kako se je in se še godi v stari domovini in kako tamkajšnja vlada vsiljuje komunizem ljudem, ki ga odločno odklanjajo.
Naj Vam bodo te vrstice, g. Jontez, v priznanje. Če je bolezen še daljša vedite, da kakor je prišla tako bo tudi odšla, pač mora biti tako. Mi pa ostanemo v duhu s spoštovanjem in željo, da bi kmalu okrevali potem pa nadaljevali s svojim delom. — Bog Vas živi!
Anton Grdina.
Črna borza v Hong Kong
V Hong Kongu, britanski koloniji v jugovzhodni Aziji, se po poročilih ameriškega tiska razvija “največja črna borza z orožjem, kar jih je svet do sedaj videl.” Rdeči kitajski agenti kupujejo v Hong Kongu britansko in celo ameriško orožie, ki ga je USA poslala v Britanijo za obrambo zahodne Evrope, z zlatom, ki ga Maocetungu pošilja Kremelj. Neki list se sprašuje, koliko bo neki stala na črni borzi v Hong Kongu atomska bomba, ko se jo bo kakemu britanskemu trgovcu posrečilo spraviti v Hong Kong.
Zahvala Kanadčanom
Cleveland, O.—Ker sem večkrat slišala, da so v kanadskih vodah lepe ribe in tako domače, da kar same skočijo ribiču na trnek, sem se tudi jaz odločila, da preživim moje tritedenske počitnice med prijaznimi kanadskimi rojaki. Najprej se moram zahvaliti družini Smrke na 439 Burton Ave., ki so me tako presenetili 22. junija za moj rojstni dan. Najprej sem že zutraj zaslišala na radio, da mi čestitajo k mojemu rojstnemu dnevu in da mi želijo obilo sreče pri ribolovu, da bi dosti rib ujela in ne vem kaj še vse.
Potem sem pa videla, da so bili vsi tako nekam zaposleni proti večeru in si nisem mogla misliti, kaj naj to pomeni. Ko smo bili zvečer vsi zbrani v sobi, kar naenkrat luč ugasne in se zopet posveti v tem pa zagrmi “Happy birthday, Mary!” — Bog pomagaj, kaj je pa to, sem si mislila in tako sem se bila ustrašila, da skoro nisem mogla ujeti sape in milo se mi je storilo, da so mi solze orosile oči.
imam tako dobre prijatelje V daljni Kanadi.
Ker je pa ravno isti dan obhajal svoj rojstni dan tudi Viki Smrke, sva ga obhajala skupaj. Vsega je bilo dovolj, da smo se zabavali in veselili pozno v noč. — Prav lepa hvala Mr. in Mrs. Fred Dimu, ki sta me vozila po Kanadi, mi razkazala menda vse hribe in vode — jezera. — Prav tako lepa hvala Franku Curhaletu ter Antonu in Viktorju Smrke, ki so mi šli tako na roke pri ribolovu ter mi pomagali, da sem ujela tako velike ribe in lepa hvala Lojzetu Račiču, ki mi je podaril eno ribo, le žal mu je bilo, da ni bila večja. Jaz^pa sem rekla, da če je manjša, bo pa toliko bolj okusna in to je resnica. Imela sem v resnici lepe čase, kajti tudi vreme je bilo zelo ugodno, da ni bilo prevroče in tudi ne premrzlo, torej ravno prav.
Zahvaliti se moram tudi Mr. in Mrs. Vinko Steklasu iz Zil-da, kjer ima veliko farmo, okoli 300 akrov zemlje. Ima lepo število krav, prašičev in kokoši. On je bil lansko leto na ob isku ’v Clevelandu — na ženito-vanjskem potovanju in ima tudi več bratrancev tukaj, ki se pišejo Turk in žive nekje okrog 185. ceste. To vam je v resnici dobra duša.
Tamkajšno društvo Bled je imelo svoj piknik in Vinko nam je dal na razpolago lep prostor v gozdu, da smo se res imenitno zabavali in bilo je precejšnje število Slovencev skupaj. Veste, da imajo v Kanadi tudi hude komarje, ampak če je harmonika blizu in človek sliši njen glas, ga komarji prav nič ne motijo. Tebi, dragi Vinko m Tvoji soprogi Mimi, rojeni Smrke želim obilo sreče v zakonu. Le tako naprej. — še eno željo sem imela, videti sem želela rojaka Jakob Kramarja, ki živi 30 milj od Sudbury-j a. Odločili smo se, da gremo pogledat, če ga bomo našli, kajti naslova nismo imeli nobenega. On živi v mestu Levak. Ko smo prišli tja, smo vprašali, če kdo ve, kje stanuje ‘Black Jack,’ ker tam ga vsi poznajo le pod tem imenom in so nam povedali, da on živi na Windy Lake. Ko smo prišli tja, smo ga opazili v čolnu na jezeru, kjer se je vozil kot kak milijonar.
Zelo nas je bil vesel in obenem tudi presenečen, da ni vedel, kaj naj bi naredil. Povedal nam je, da se ima kar dobro in da dela v Levak rudniku, kjer je za “šeft inšpektorja”, da ima lahko delo. Vesela sem bila tudi jaz, da sem ga videla zdravega in veselega. — On ima v Newburghu sestro, znano Mrs. Mary Novak in več nečakov in nečakinj.
V resnici sem se težko ločila od mojih dobrih kanadskih prijateljev. Zato pa kličem vsem še enkrat prisrčna hvala vsem skupaj za vse in vas povabim v Cleveland. Res nimamo tukaj tako velikih rib, imamo pa raznovrstne športe, ki jih pri vas v Kanadi nimate. Le pridite pogledat.
Pozdravljam vse Kanadčane, Mary Spendal.
------o-------
kolektorji v hišo. In prav lepa v glavi, “kmalu bomo na onem
svetu, kjer je samo megla in nič muh!”
“Le mirni bodite,” me je prijazno bodrila, “nič hudega ne bo. Ko vam tole nataknem na nos, kar lepo vdihavajte in izdihavajte.’”
Nataknila mi je gumijasto masko na nos in usta.
Jaz sem s polnimi pljuči zadihal. Po pljučih se mi je začel pretakati sladkoben plin, povzročajoč rahlo tesnobo. Eter.
Jaz sem si zabičil, da si moram zapomniti vse podrobnosti tega padanja v nezavest, ki se je pričelo.
ženska za mojo glavo je ponavljala: “Vdihavajte. Izdihavajte.”
Prostor okrog mene se je začel raztegovati kakor ogromen balon.
Iz daljave mi je donelo na ušesa: “Vzdihavajte. Izdihavajte.”
“Vdihavajte. Izdihavajte.” ’ Glas je prihajal iz vedno več-
hvala tudi velikodušnim darovalcem za njih darežljivost. Kdor še ni morda nič dal, to še lahko stori in svoj dar lahko odda v župnišču, ali pri podpisanem ali Leo Mladichu.
Do sedaj se je nabralo $443.00 in nabiranje še vedno nadaljuje. Prejšni odbor nam je izročil vsoto $73.02 in nabranega po hišah $443.00, znaša skupna vsota $516.02. Poslano na Mr. Joseph Zalarja je bilo odposlano $400; preostanek pa imamo še na rokah ($116.02). Kdor ima kaj sočutja do teh naših trpinov po raznih evropskih taboriščih in če ni še nič prispeval, naj se odzove s kakim darom, da jih bomo čim več rešili iz njih težkega položaja. Naj lepše pozdrave vsem naročnikom Ameriške Domovine, kakor tudi celokupnemu uredniškem osobju, pošilja,
John Mlakar, zast.
Novi odbor pri podružnici Katoliške Lige pri sv. Štefanu je: predsednik Leo Mladich 1919 W. 22 PL; tajnik Frank Zupan
1833 W. 22 PL; blagajnik John -ie dall’e in vedno hitreje, dokler
Mlakar, 1925 W. 22 PL; zapisnikar Ludwig Jelenc, 2215 So. Wood St.
Od podružnice kat. Lige v Chicagu
Chicago, 111. — Iz urada podružnice Lige Kat. Slovencev se naj prvo zahvaljujemo Ameriški 'Domovini, ki nam je bila ves čas naklonjena za reklamo ih priob-čanje imen darovalcev. Noben drugi list nam ni dal kake reklame, čeprav je vedel kaj se godi po naselbini. Zato pa vsa čast in priznanje Ameriški Domovini.
Prav tako se lepo zahvaljujemo našim duhovnikom pri fari sv. Štefana, ki so tako lepo priporočali v cerkvi, da naj farani
Saj si nisem mogla misliti, dal gredo na roko, ko bodo prišli
Peter Kopriva v bolnišnici
(Nadaljevanje)
V takem razpoloženju so me kar v postelji odpeljali na ran-dez vous s kimrškim nožem — ali morda z večnostjo? — ah, pa kdo bi mislil na večnost, ko pa je tako luštno na tem pukla-stem svetu? Povem vam, da se ne spominjam, da bi bil kdaj tako “okajen,” čeprav sem svoje dni “predihal” nekateri kozarček rujenega ali žganega! Odpeljali so me na dvigalo, z dvigalom v tietje nadstropje, odtod pa po dolgem hodniku v sosedno poslopje, tam pa z dvigalom v sedmo nadstropje, kjer so me zapeljali v sobo št. 6. Vse to sem si dobro zapomnil, ker sem bil pred odhodom v bolnišnico napravil trden sklep, da si bom zpomnil popolnoma vse, tudi padanje v nezavest.
Operacijska soba ni napravila name posebnega vtisa. Bele stene, bel strop in zdravniki in bolničarke v belih oblačilih, z belimi maskami na obrazih, ki so me spominjale na turške “bule” v Makedoniji, kakor so tam doli imenovali turške ženske, ki so hodile okrog z obvezanimi obrazi kakor mumije. Strežnik, ki me je bil pripeljal, me je zavalil na ozko operacijsko mizo in neka bolničarka me je lepo povila in mi pritrdila roke k stranem, da se nisem mogel ganiti. “Zdaj je pa res čas, da priporočiš svojo dušo Bogu,” mi je spet zašepetal na uho znani notranji glas. Toda bil sem še vedno preveč dobre volje, da bi so zmenil za takšna svarila.
Ko so me tako pripravljali na operacijo kakor jagnje za klavnico, se je odnekod prismehljal Dr. Mautz. ‘Kako kaj?” me je vprašal. “Krasno” sem se odrezal in za bežen trenutek pomislil r.a razne “krasne Američane,” katerim sem bil strojil kože zadnja leta. V tej zvezi me je notranji glas rahlo opozoril, da bi nemara ne bilo napak, ako bi zmolil kratko grevengo in obžaloval, da mi je dal Bog tako zbadljiv jezik, da zapeče kot koprive, kamor koli oplazim z njim. Ampak jaz nisem bil v pravem rapoioženju za take stvari. “Kaj bi se kesal!” sem zabrundal pred se. “Še premalo sem jih!”
‘Kaj pravite?” me je vprašala bolničarka in me potisnila z mojo mizo vred pod petero močnih luči ali reflektorjev, ki so otlo strmeli name izpod stropa.
“Da je lepo vreme,” sem se odrezal.
Zdaj me je prevzela neka druga ženska v belem, ki je držala v roki dolgo gumijevo cev z neko napravo na koncu, ki spominja človeka na pasji nagobč-
nisem bil pod občutkom, da beseda besedo izpodbija. Glas je postal grmeč, bučeč, divji. Nekje je vršal besen vihar.
“Aha,” mi je šinilo skozi možgane pol misli, ‘zlodej steza kremplje —”
Tisti hip me je stisnila strašna tesnoba, pod menoj je zmanjkalo vsake opore, začel sem padati, padati, v ušesih je bučalo kakor sodni dan, nad menoj so se lomili ogromni mozaiki nepopisnih oblik, na prša mi je legla ogromna skala, z vseh strani so padali name meteor, i in kar celi planeti, jaz sem se v nenadni smrtni grozi obupno napel, skušajoč se iztrgati iz neizprosnega objema in
“En trenutek” pozneje sem se z globokim vzdihom zbudil.
Kolikor se spominjam, je bilo moje prvo vprašanje, koliko je ura.
“Tri popoldne”, mi je povedala bolničarka.
“Po operaciji?” sem vprašal.
“Po operaciji,” je odgovorila. “Vse je v najlepšem redu.”
Strela božja! Sedem ur! In meni se je še vedno dozdevalo, kakor bi bil šele pred pol minute “zaspal”.
Potem sem jo vprašal, če je ona moja žena. Odgovorila je, da ne, da me čaka boljša polovica v moji sobi.
“Ta je pa lepa!” sem si mislil. “Tako sem zmešan, da svoje lastne žene več ne poznam po glasu.”
“Kje pa sem?” sem hotel vedeti, ne da bi odprl oči.
“In recovery room,” se je glasil odgovor. “Ko eter izpuhti iz vas, vas bomo odpeljali v vašo sobo. Mislim, da boste kmalu dobri.”
Odprl sem oči -in obrnil glavo. Na levi sem videl nekega drugega moškega, ki se je z menoj vred “hladil” in čakal, da se mu povrne zavest. Potem sem spet zaprl oči in zadremal.
Ko sem se spet zbudil, sem bil v svoji sobi. Poleg postelje1 je sedela boljša polovica in držala roko na mojem čelu, kar mi je zelo prijalo.
Zelo značilen učinek etra in podobnih omamil je, da človeku tako razmajejo jezik, da uro ali dve potem, ko pride k zavesti, ne more in ne more molčati. Ko bi vedeli, kako je meni jeziček opletal in kako sem naši tvezil, kako srčkana in kako nebešo ljubezniva da je — da je sploh ni lepše in ljubeznivejše ženice pod soncem od nje! Stavim, da se ji še danes vse smeje, kadar se spomni moje pohvale, čeprav dobro ve, da sem bil bolj “okajen” kakor takrat, ko se je možila njena sestrična Alice in sem šel plesat z nevesto, pa sem na svoje neznansko presenečenje držal v rokah ple-savko s — tremi obrazi! Posebno še, ker sem v treznem stanju tako skop s pohvalo, da bi
kakor pohvalil ženico, pa če se mi zdi še bolj pohvale vredna.
Nu, okrog devete zvečer mi je jezik pod vplivom novih injekcij otrpnil in trepalnice so mi zlezle skupaj. To je bil za našo signal, da se lahko brez1 skrbi poslovi.
IV.
Ko sem se zjutraj zbudil, sem imel občutek, kakor bi bil noč prekrokal v veseli druščini. Obenem se mi je zdelo, kakor bi bil ves povit — kakor egipčanska mumija. Vzelo mi je nekaj minut, preden sem se toliko zbrihtal, da sem se zavedel dogodkov prejšnjega dne. Potem sem šel s prsti po životu in dognal, da sem imel trebuh res tesno povit, kakor so svoj čas pri nas povijali dojenčke. In ko sem se v postelji nekoliko premaknil, sem začutil na obeh straneh trebuha, kjer sem sodil, da je imel opraviti kirurgov nož, ostro bolečino, kakor bi se bilo zapičilo vame sto tisoč šivank.
“Aha,” sem pomislil, “operacija je blia uspešna. Kako bi me sicer moglo boleti? V večnosti ne čutiš ničesar. Zemeljskih bolečin prav gotovo ne.”
Prvi dan po operaciji nisem doživel kaj posebnega, razen da me je eden bolniških zdravnikov popoldne “shecal”, da sem vstal ter premeril kratko pot od postelje do toileta pri vratih. Pomislite! Komaj štiri in dvajset ur po operaciji, po kakršni bi vas še pred par leti držali tri tedne v postelji, pa že na nogah! Zdravniki so namreč prišli zadnje čase do prepričanja, da je to za bolnika bolje in da tako hitreje okreva. “Če bi os-stal tri tedne v postelji,” je modroval zdravnik, ki mi je pomagal na noge, “bi bil čez tri tedne natančno tam, kjer si takoj drugi dan po operaciji.”
Njegov argument se je imenitno slišal, ampak ko sem legel nazaj v posteljo, sem za hip mislil, da sem se na dvoje prelomil in iz mene so privreli glasovi, ki so bili še najbolj podobni kruljenju na smrt zabodenega pujska.
Tisti dan bi me ne bili pripravili vsi zdravniki na svetu do tega, da bi še enkrat poskusil svojo srečo.
Moj sobni tovariš brez noge je medtem zvesto posnemal naše titovske sopotnike in kratko in malo zavračal vsako misel na to, da bi se otresel svojih halucinacij ter pogledal resničnosti v obraz. Moža je izguba noge hudo pretresla, pa se je njegova podzavest očividno zatekla k samohipnozi, prepričujoč sam sebe, da je trpka resničnost grda prevara in da je prava resničnost v utvari. In tako je mož vztrajno in na vsa pljuča zatrjeval, da ni nič narobe ž njim. da je pri naboljšem zdravju in da je preveč zaposlen, da bi utegnil zapravljati čas v bolnišnici. (Dalje prihodnjič)
------o-----—
Nova krasna ledenica Frigidaire izdelka
Še predno odprete vrata v novi Frigidaire ledenici, lahko vidite, da se Frigidaire ne more primerjati z nobeno drugo. To je ledenica in freezer za živila obenem. V resnici prva ameriška ledenica. Vse od krasnega napisa zgorej pri vrhu, pa do aluminastega podnožja je stilizirano najmodernejše po najboljšem umetniku Raymondu Loewy, ki ji je dal novo krasoto.
Treba se je samo dotakniti kljuke s koncem prsta, pa se vrata sama odprejo tako naglo in natiho, da se boste čudili. — Prevlečena je z Dulux prevleko, ki ostane snežno bela leto za letom.
Prav boste storili, če se še danes oglasite pri Mr. Bohincu v Northeast, 22530 Lake Shore Blvd., takoj poleg Shore gledišča, da vam bo to prekrasno ledenico natančno razkazal. Lah-
ko jo dobite na lahka mesečna nik. “Aha,” se mi je zabliskalo ‘si skoroda rajši jezik odgriznil odplačila, to se razume, (adv).

k:jl]vai>!Sk: .a.
/Imeri^k/i Domovina
•Amm eri e/% m— hojwie
AM€RICAN IN SPIRIT FOReiGN IN LANGUAGG ONLY
SLOVGNIAN MORNING NGWSPAPGR
KARL MAUSER:
KAPLAN KLEMEN
ROMAN
Resnik je nihal med življe- Klemen se je vzdignil in mu
Romanje kanadskih Slovencev v Midland
Društvo Naj svetejšega Imena Jezusovega v Torontu bo organiziralo za 27. avgusta 1950 romanje v Midland, z avtobusi. Radi tega sporočamo in vabimo vse Slovence v Torontu in izven Toronta, da se romanja udeleže v čim-večjem številu. Romanja samega se bo udeležil naš pre-vzvišeni Dr. Gregorij Rožman.
Spored romanja bo sledeč:
Odhod ob 7. uri zjutraj 27. avgusta 1950. Ob 11:30 dopoldne sv. maša in pridiga. (Sv. mašo in pridigo bo imel sam prevzvišeni.) Po sv. maši bo kosilo in nato oddih. Popoldne ob 2:45 sv. Križev pot na prostem, nato vsi v cerkev, kjer bo še kratek nagovor in obnovitev posvetitve Brezmadežnemu srcu Marijinemu.
Odhod nazaj v Toronto bi bil po želji romarjev samih.
Kdor se misli udeležiti romanja, naj se pravočasno prijavi. Prijavo sprejemata Muhič Janez, Gramby St. 92, in Erčulj Hinko, Beatrice St. 1, Toronto. Prosimo, ne odlašajte do zadnjega s prijavo. Prijavite se čimpreje, da bomo vedeli, koliko se mora naročiti avtobusov.
I
ODBOR.
V iorontski umetnostni galeriji

prstan, le do
(Božidar Kramolc)
Ob vstopu me skoro zadene žoga, ki jo je mlad zamorec, ves zasopel odbil s kijem. Pri vratih kramljajo tri odcvetele dame. Na svetlih klobukih se šopirijo umetno cvetje, višnje in , češnje, na enem se je ugnezdil golob. Ugibajo o sposobnostih sodobnih avtomobilov. Cestni ropot, kričavost reklamnih izveskov, smeh mladostnikov, ki zbijajo žogo v parku pred vhodom, kot čeblanje ne več mladih dam med vrati, potihnejo, ko utonem v polmračen hodnik. Pokažem izkaznico, vratar dvigne kazalec h kapi, desni kot ust zategne v nasmeh. Potem mi obrne hrbet in skozi vrtilna vrata motri sveže pomladno zelenilo, ki je pomešano s škrlatom in rdečilom tulipanov, ki se zibljejo na skrbno negovanih gredicah. Vhod v čelno dvorano mi za hip zastre val svetlobe, ki pada skozi stekleno streho na stebrišče, na razstavljene kipe, na vodomet v sredini in na obiskovalce ob stenah. Mirno je kot v cerkvi, celo otroci se menijo polglasno.
S koleni tesno ob grudih, z obrazom obrnjenim proti svetlobi, z zdelanimi rokami, sklenjenimi k molitvi sedi na kamnitem podstavku Meštrovičeva “Mati”. Z opankami na nogah, ruto preko ramen in s preprogi podobnim predpasnikom okoli ledij, oblečena v snežnobeli ka-rarski marmor, je zavita v nemo bolest in trpljenje.
“Ivan Meštrovič” — yugoslav sculptor — “Mother prayend” čita Kanadčan globoko sklonjen k napisu. (Značilno je, da je Ivan kljub angleškemu šovinizmu, ki nestrpno rad spreminja slovanska in neangleška imena ostal Ivan in ne Jean, ali kaj podobnega.) Ob besedi “Yugoslav” se za menoj stoječi Hrvat zaničljivo nasmehne. n V drugem kotu pozdravim Rodinovega “Mladeniča”, “Glavo kaleškega meščana” in potem zopet Meštroviča. Pest s Ognjenim kazalcem ob rami mogočnega Mojzesa bolj grozi, kot svari. Slede dela Amerikan-cev in Kanadčanov, širok, svetel hodnik, ki obkroža osrednjo, ravnokar omenjeno dvorano kiparjev, je poln lepih marmornih klopi in vhodov v sosednje dvorane. Na stenah vise izbrani litografični listi mehiških u-metnostnih velikanov: Clemen-teja, Oroska in Diega Rivere. — Oljna portreta mogočnih denar-
nikov in dokaj zaslužnih mecenov galerije bi bilo pametneje preseliti v eno sosednjih dvoran ali pa obesiti na reprezentativen prostor nad vhodno blagajno. Tako bi ju namreč rešili neljube soseščine robatih me-hikanskih revolucionarjev, katerih roke se na Oroskojevih mojsterskih listih krčevito op-rijemljejo pušk in nabojnih pasov.
V drugi sobi obstanem ob s čudovitim znanjem in preprostostjo slikanim platnom. V desnem spodnjem kotu se je mojster s hitrimi potezami podpisal: Pablo Picasso. Nedaleč od njega čudovito komponirano tihožitje enega naj večjih koloris-tov našega stoletja —- kubista Brayuea. Fini, za običajne oči težko zaznavni barvni odtenki, ki se prelivajo na podobah nedavno umrlega Francoza Paula Bonard-a, bi bili lahko v čast Rembrandtu. Potem impresionisti: Pissaro, Monet, Sissley, Gauguin in drugi. Ta dvorana mi od vseh najbolj ugaja. Krstil sem jo za francosko galerijo. Dela Francozov bi zlahka našel v polnem skladišču samih slik. Od drugih jih loči menda že prirojeni občutek za barvo, finesa in prožnost, ki so lastne prav Francozom. Znani slovenski umetnostni zgodovinar mi je nekdaj kulturo Francozov in Nemcev odlično predočil s primerjavo fotografij ene izmed pariških restavracij ter znane heidelberške kletne pivnice. Tam prefinjenost, blesk, duh, — tu le mogočnost in robatost. Angleška umetnost je znatna, doseže zlasti v 19. stoletju zavidljive višine (Gainsborough,, Turner itd.) in zapusti gledalcu bleščeč, vendar le redkokdaj topel vtis. Zastopana je tudi v torontski galeriji.
Ljtidje postajajo ob slikah, tu pa tam pade opazka, tudi hihi-tajne je čuti, sicer čuješ le tiho škripanje parketnega poda in kašelj livriranega paznika.
Pogleda vredna dama potrku-je s pordečenim nohtom ravno po glavi “Manet-jevega” portreta “Pariškega advokata”. Njenega početja ne morem prav doumeti. Spominja me na junakinjo Molierjevih komedij, kakor tudi na figure iz Daumier-jevih litografičnih listov, v katerih se je mojster tako rad norčeval iz stanu, ki mu je po zakonu dovoljeno lagati. Na ta način se da prav neprisiljeno
pokazati briljanten kazati moreš, seve re, slikino starost, hko tudi, da s prisiljenim nohtom poškoduješ bleščeči nanos barv ter da bo tvoja podoba še isti dan krasila čelno stran dnevnega časopisja in ’obenem kriminalni arhiv. Toda nič kaj takega se ne zgodi. Trkanje lepega prsta po advokatovem čelu mi je čimdalje bolj všeč. . . . Ko pa se zasačim, da opazujem pravzaprav več kot le oni prst, si nehote popravim kravato ter naglo stopim v sosednjo dvorano.
Tam nekdo pripoveduje, da je pred njim viseča slika vredna več kot 200,000 dolarjev. Opazka privabi ljudi iz vseh kotov. “Dvestotisoč dolarjev?” se čudijo, “potem mora biti pa res umetnina.” — “Saj sem ti rekla, da je dobro narejeno” in potem drugi': “To -je moral slikati res slaven - slikar1 Cena je vzbudila zanimanje. Na, žalost cena, ne kvaliteta. Taki so običajno ljudje, ki 'imajo sijajne hiše in vse udobje in ki potem, ko so si končno kupili še jahto, gredo in kupijo poceni reprodukcijo za nad improvizirani kamin, (če pa res kaj izvirnega in dobrega kupijo, storijo to le vsled tega, da se pozneje kot otroci na dvorišču bahajo: naš oče ima pa novo trobento, a — a!) Resnični poznavalci in ljubitelji umetnosti navadno nimajo denarja in tako umetnikom razen kruha, čaja ter upanja, da bo na drugem svetu bolje, ne ostaja ničesar.
Ogledujem si iz ameriških muzejev izposojeno zbirko del mojstrov renesance in baroka. Giotto, Rafael, Girlandaio, Tin-torretto, potem Rubens, Rembrandt, Goya — pa kam bi z vsemi imeni!. Kot ustvarjalci se mi zde bogu podobni.
V zbrki me preseneti hitra skica s terpentinom nekega Francoza. Ljudje večkrat zelo cenijo ime. To je menda vzrok, das o umetnosti lačni Amerikan-ci pokupili vse, kar je le količ-
Do-jda skozi stekleno ostrešje, preme- . obilica slik, razsežnost prosto-Zgodi se la- rov so me utrudili. Zlahka najdem okusno izdelan naslanjač in kar padem vanj.
Oči počivajo na procesiji obiskovalcev, ki se prestopa skozi sobane. Delim jo v tri skupine. Prvega, to je umetnostnega sladokusca zlahka spoznaš. Poslavlja se od vsake umetnine kot fant od dekleta. Pristopa k sliki, da bi dojel tehniko, odstopa, da hi vsesal celotni vtis, v katalog komaj kdaj pogleda. Dal bi košček srca za umetnino. Nekateri morda celo tuhta, kako bi se dalo takole dragoceno stvarco stisniti pod suknjič in jo doma ob kozarčku nemoteno opazovati.
Neredko spremljajo take ljudi “prijatelji, znanci ali zakonski soobsojenci.” življenje večine ljudi je le konglomerat kompromisov. Tako se, če so pametni, posebno zakonski in predzakonski pari, tiho preklinjajoč, zložno podajo enkrat na umetniško razstavo in drugič na boksarsko ali nogometno tekmo.Oni, ki se ob podobnih prilikah dolgočasi, spada po moje v drugo skupino. V razstavni dvorani poizkuša že zaradi sodruga z obupom doumeti sliko. Vztrajno buli v platno, obenem pa nič manj pogosto pogleduje na uro in potihoma preklinja kulturo in vse slikarje na svetu. V tretji skupini umetniških obiskovalcev je mogoče opaziti predvsem ženske, o katerih starosti bi se celo kavalir nerad zlagal. Omenjeno vrsto opredeliti, je vse prej kot lahko. Od obiskovalcev, ki bi spadali v drugo skupino, bi jih bilo, vsaj kar se nevednosti tiče, zelo težko ločiti. Ker pa se skušajo tretje skupine obnašati pred slikami do pike tako kot strokovnjak, jih ločiš od prve skupine le po tem, da se pred razsežnim Rembrandtom ali Van Dyckom cele ure menijo o klobukih ali o včerajšnji čajanki.
Dobrodošel je vsak, lajik kot strokovnjak, bogatin kot siro-bodo
kaj dišalo po evropskih moj st- mak. Nikomur ne bodo zame-rih. Zgoščena svetloba, ki pa-1 rili, če se bo pred platnom oa

AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.	Tel. HE 1-4148
CLEVELAND 3, OHIO
POŠILJAMO:
Denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka pošiljatev je zajamčena.
PRODAJAMO-.
Karte za prekomorske kraje in nazaj po originalnih cenah. Imamo zastopstvo tudi za vse glavne avijonske družbe.
American Express travel čeke in denarne nakaznice za uporabo v naših državah. Jugoslovanske znamke in denar.
Zaboje za pošiljanje' blaga ali živil v staro domovino. Če želite, nabavi tudi določeno blago za v pakete tvrdka sama.
PREVZEMAMO:
Zavitke od rojakov in jih točno odpremi jamo na naslovnike.
SPREJEMAMO-.
Naročila za moko in druge že pripravljene zavitke kakor tudi za streptomycin preko družb ADRIATIC, EXPRESS za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Nemčijo in druge države.
POMAGAMO:
Pri nabavi potniških dokumentov; nudimo pomoč potnikom.
SODELUJEMO:
Pri ureditvi raznih starokrajskih in'tudi begunskih zadev.
OPRAVLJAMO:
NOTARSKE posle.
Rojaki v Kanadi in drugih deželah lahko pošljejo denarna in druga naročila potom naše tvrdke.
Za nadaljna pojasnila PIŠITE, PRIDITE, KLIČITE zanesljivo in dobro znano tvrdko
AUGUST K0LLANDER
\\
srca nasmejal, nikomur posmi-hali, če bo zinil kakšno nevšeč-no starejšemu mojstru v brk. Tam so podobe kot močni, bistri studenci, — vsakdo se more napiti iz njih, zakaj hram umetnosti je kot božja hiša.
žarki padajo že zelo poševno skozi stekla. Sence postajajo še bolj višnjeve, leže na svetlem parketu kot pomenljivi kli čaji. Paznik pogleduje na uro, ludje se počasi razhajajo. Zlati okvirji dobivajo bakreno barvo. Zde se mi kot svetli obroči nad glavami svetnikov. Parket prasketa, čeprav nihče več ne stopa po nem. Vratar je že civilni obleki, čujem, kako zaklepa vrata in kako si oddab ne. Delo je delo. Pred menoj žde rdeče obžarjene hiše na Dundasu z vsem nakitom kriče' čih, neokusnih reklam. — Po umazanih stopnicah posedajo zamorci, Judje, tudi po ukrajinsko je čuti. Smrkavi otroci ližejo sladoled. Metalci žoge so1 menda že odšli, zdaj na prav istem prostoru dečki oživljajo pozabljeno romantiko divjega za-pada. Ob cestnem križišču vse nemirno čaka na luč. Ko zelena zamenja rdečo, se vse požene naprej. Tudi jaz. še skok in v vozu cestne železnice sem. Spustim listek v nabiralnik in sedem. Potem voznik požene. Rdeče obarvano poslopje Galerije mi skozi zelenje javorov še enkrat mežikne v slovo.
njem in smrtjo. Bile so ure, ko so mislili, da se mu boljša toda precej nato so se mu skalile oči in padal je iz nazavesti v nezavest. Klemen je prišel vsak dan. Resnikove oči so bolščale vanj, toda bilo je videti, da ge ne spoznajo. Klemen si je želel, da bi imel čudežno moč. Samo roko bi dvignil in odšla bi skaljenost iz Resnikovih oči. Odšla bi vsa stara bridkost in se nikoli več vrnila.
Toda brez moči sta bila zdravnik in Klemen.
Kar bo čakanje prineslo.
Resnikov obraz je hujšal Močne ličnice so izstopile, oči so sedle nekam globoko v lobanjo in se svetiile v vročici kakor voda v globokem breznu.
Klemen je pripravljal Resni-kovco na najhujše.
V ponedeljek je po maši dodal očenaš za Resnika. Vsa cerkev je otrpnila. Spočetka se ni nihče oglasil.
Klemen je nekaj časa sam nadaljeval.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge . .
Tedaj šele so zamrmrali glasovi, se počasi čistili in zaplavali po kapeli.
Tiho se je sprenašalo po koloniji:
Kaplan je v cerkvi molil za Resnika.
Še isti večer je prišel Mohor. Nerodno je obstal za vrati in vrtel klobuk v roki.
Dopisi in drugo
Spominska akademija v Kanadi
Toronto, Ont. — Dne 11. junija se je vršila Spominska akademija v spomin padlim žrtvam zadnje vojne. Akademija je napravila na vse mogočen vtis.
Mešan zbor je pod vodstvom Rev. Renerja zapel nekaj lepih pesmi in nas popeljal nazaj v mirnodobsko življenje, kot pravi domobranska pesem: “Preje prej predstavljal. Pa domovi se v miru smo živeli, pa partizani so prišli, s koli, noži in pa streli radi nas pobili bi. Pa je naša kri zavrela, fantje skupaj smo prišli, z jasnega neba kot strela v bran smo se postavili.”
Nato je moški zbor zapel ža-lostinko: “Kočevski rog slovenskih fantov grob, bratov meč po-končuje doma našega branilce . . .” in nas postavi v čas, ko so umirali naši možje in fantje.
Malokatero oko je ostalo suho, saj so misli pohitele k našim
postavil v bran. Orisal pot preko Ljubelja, dogodke v Vetri-njah in nazadnje v spomin tistim, ki so darovali največ — svoje življenje. Kot zadnja točka na programu pa je bilo darovanje iz “črne maše,” ko so posamezne žrtve prinašale svoj dar na oltar:” Sprejmi Bog mojo rano, Tebi v smrtni uri darovano. . .”
Čas zaceli vse rane in posamezni dogodki oblede, da se nam zde kot težke sanje, skoro neresnične tistemu, ki jih je sam doživel. Zato pa je prav, da si večkrat pokličemo v spomin tu-to. Saj v domovini je danes mnogo težje kot si je sploh kdo
oodo pozidali, gozdovi se bodo zarastli, nekaj pa bo ostalo, ki 30 imelo dalekosešne posledice to je današnja vzgoja mladine. Saj se uči in živi v sovraštvu do vere in Boga in vsega kar je sožjega. Zato pa bi morala tista mladina, ki živi danes v svobodnem svetu in ima možnost in tudi čas zanimati se za pereča vprašanja, da bo ohranila sebe in potem tudi pomagala graditi lepšo bodočnost. Ker dela do veliko, a delavcev pa malo.
bratom, fantom, prijateljem in, Hvala lepa vsem, ki ste poma-soborcem. Izdani in prodani so: gali, da se je ta prireditev tako darovali svoja življenja . . .” ker lepo završila. tak je bil božje volje ukaz, da je rekel angel smrti: Iz rodu slovenskega dvanajst tisoč zaznamovanih. Borili so se za vero svojih očetov, za svoje družine in otroke vedoč, da če zmaga komunizem, bodo zgubili vse.
Saj je rekel Kristus: “Ne bojte se tistih, ki vam umore telo, ampak bojte se tistih, ki vam umore dušo!”
tParkrat se je v zgodovini slovenski narod, čeprav majhen, sam postavil v bran za svojo ve-
vojni, ko so drugi peli slavo in čast komunizmu, se je uprl nasilju z vero v Boga in z upanjem na zmago. Pa bil je prevaran od tistih, ki jim je najbolj zaupal. A danes, komaj pet let potem, že padajo sinovi onih narodov, ki so mnogo pripomogli k niho-vi zmagi.
Nato je govornik orisal položaj, ki je dovedel do revolucije, kako so padali možje in žene, fantje in dekleta in tudi otroci mnogo prej, kot pa se je narod
Gradbeni odbor za našo cerkev in dvorano je sklical prejšnjo nedeljo kar na hitro zborovanje. Naprodaj je bila neka cerkvica, ki bi nam sicer povsem ne odgovarjala, a bolje bi bilo nekaj kot nič, ker denarja tudi še nimamo mnogo. Mislili smo, da imamo že cilj dosežen, toda naslednji dan so prodajalci prodajo umaknili. Pa zato ne smemo še obupati in sedaj, ko se je pričelo pobirati denar, prispe-
ro in svobodo. In tudi v zadnji .vajmo, kar smo obljubili. Ko pa
ije bil naš odbor pri Njegovi Eminenci kardinalu, je rekel, da ko bomo imeli $12,000 bo dal pa še on tri. Zato pa le korajžno naprej, da jih bomo čimprej spravili skupaj. Pričakujemo pa, da se bodo spomnili tudi drugi Slovenci širom Kanade in kaj prispevali. Saj če ta cilj dosežemo, bo to menda prva slovenska cerkev v Kanadi. Posvečena pa bo naši Materi, Mariji Pomagaj. Pozdravljeni,
Torontčan.
stopil nasproti.
“Kako, Mohor? Sedite, sedite ”
Mohor je bil brez moči. Kaplanova prijaznost mu je vzela poslednjo silo. “Kaj pa otroci? So zdravi?” Klemen kakor nalašč ni hotel pokazati, da ve, zakaj je prišel.
“Zdravi, hvala Bogu.” Na koncu jezika je imel besede, zavoljo katerih je prišel, pa so mu zdrknile nazaj v grlo.
“Da je le zdravja pri hiši,” je veselo pripomnil kaplan. Mohor je hrkal in skušal priti do sape.
Kaplanu se je zasmilil. ‘Poglejte, kakšni reveži so Resnikovi.”
Zdaj je bruhilo iz Mohorja. “Kazen je morala priti, gospod kaplan. Vse nas je zapeljal. Zato sem prišel, da vas poprosim za odpuščanje.” Odleglo mu je.
“Eh, Mohor, kdaj sem že pozabil vse, kar je bilo. Človek je že tak, da skuša hoditi po vseh potih, da bi le prišel do sreče.’ ’
“Gospod kaplan, okregajte me,’ ’je skoraj zavekal Mohor. Znebil se je teže in bilo mu je čudno lahko. V tem hipu bi opravil vsako pokoro, ki bi mu jo naložil kaplan.
“Revež ste, Mohor, vsi ste reveži,” se je raznežil Klemen. “Vi in Resnik, žene in otroci. Vem, radi bi prišli krivici do dna. pa v svoji slepoti delate novo krivico. Niste vsega sami krivi ”
In kakor da išče po spominu, je Mohor dolgo molčal.
“Vidite, gospod, to je. Mislili smo, da bomo krivico zgrabili za vrat in jo pokazali svetu. Zlodej nas je obsedel in Križnar je vedno govoril, da krnica raste iz tistih, ki imajo denar. Pa smo šli za njim in za Resnikom.”*-“Tudi Resnik je nemara nekoč pošteno mislil,” se utrga iz Klemena. “Trpel je in garal in je videl krivico. Skušal se je upreti, toda počasi je prišel do spoznanja, da tudi novi nauk deli ljudi. Potlej je videl, da nazaj ne more in začel je propadati.”
Mohor je molčal. Začutil se je majhnega in šibkega. Še nekaj višjega je od krivice. To, kar govori iz Klemena.
(Dalje prihodnjič)
DELO DOBIJO
Delo dobijo
Dekleta in žene dobijo delo v pralnici; starost 17 let in več. Predznanje ni potrebno in vzame se tudi začetnice. Stalno delo. Zglasite se v
Menk Bros. Laundry
643 E. 103. St.
(139)
MALI OGLAS!
Poceni naprodaj
Naprodaj je Roper peč in električna ledenica, vsaka za $50. Oboje je v izvrstnem stanju. Pokličite PO 1-2083.
(139)
Pohištvo naprodaj
Pohištvo za sprejemnico, spalnico, obednico in kuhinjo proda. Vse je v prvovrstnem stanju. Za pojasnila vprašajte na 734 E. 155 St.	(142)
Ledenica naprodaj
Dobro ohranjena ledenica se proda; cena $50.00. Za pojasnila pokličite EN 1-2627.	(140)
Zidarska dela Opeka ali kamenje
“poimting”, cementna popravila, dimniki, kamnite stopnice. Nobeno delo premajhno; cene Pokličite UL 1-1488.
(141)
zmerne.
r~~
rn
FRAN DETELA :
ZBRANI SPISI
Malo življenje
I. .
Blizu štajerske meje leži v zelenem zatišju vas Dolina. Malo ravnino, tu in tam vzbočeno po hribih in gričih, obdaja z gostim drevjem obraslo gorovje, ki se le na eni strani nekoliko znižuje. Čez to sedlo drži glavna dolinska cesta, ki veže skriti la a j z drugim svetom. Kako po pravici nosi vas svoje ime, se vidi iz te lege in če pogledaš z gore Sv. Florjana, ki se dviga najviše nad Dolino, vidiš pod seboj majhen kotel, ki ima dno nekoliko pokvečeno in ki mu manjka ■ nekaj obrobka. Ob vznožju Sv. Florjana izvira potoček Dolinščica, ki se zvedavo vije po dolini, kakor bi nerada zapuščala svoj rojstni kraj, naposled pa izgine v soteski in kaže ljudem, kod se tudi pride do velike ceste, če se komu ravno ne mudi. Tu in tam stoji na kakem griču bela cerkvica, okrog in okrog pa je raztresenih mnogo vasi, sestoječih iz treh, štirih, časih tudi ene same hiše Vljudni prebivalci se štejejo zdaj med. Gorenjce, zdaj med Dolenjce, kakor nanese druščina. Za to, kar Se godi za gorami, se ne menijo dosti in marsikaka novica potrebuje četrt leta, da doseže to dolino; zakaj, da bi ljudje verjeli besedam stare Mete, ki vozi vsako sredo samotež v Ljubljano, tega r.i misliti. “Ženska je stara,” pravijo, “rada govori in pripoveduje več, kot je res.” Tudi birič, ki okiicuje ob nedeljah pred cerkvijo, jim pove razen davkov malo novega. Edina priložnost, ogledati si nekoliko sveta, se ponudi Dolincu, kadar je kje kak semenj, da žene živino naprodaj. Kadar se vrne domov, pa pravi: “Lepo je v onih krajih, lepo; pri nas je pa še lepše.” Ker Dolinci niso zapravljivi in radi delajo, se jim ne godi slabo in lahko in dobro kupujejo od njih kupci, ki jih obiskujejo na jesen in pozimi. Dolinski župniki učakajo si-
V blag spomin
SEDEMNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRELJUB-LJENEGA IN NIKDAR POZAB-NEGA OČETA
Joseph Benčin
ki je zaspal v Gospodu dne 18. julija 1933
Let sedemnajst je že minilo, kar Vaša se je pot končala, toda leta mnoga nam spomina na Vas, dragi oče, niso izbrisala.
Počivajte v miru, dragi naš oče, in v svetih nebesih se tamkaj radujte.
Žalujoči ostali:
JOSEPHINE, MARY, in FRANCES, hčere
Cleveland, Ohio, 18. julija 1950.
,vo starost, zakaj zrak je zdrav n dolinske duše pasti je prava grača. Če zaide katerikrat rakšen kozel v škodo, ga po-joljša par besed.
Daši je Dolina — v ožjem jmislu besede — glavna vas vse doline, vendar ne šteje mnogo devilk. Hiše so s častnimi iz-,emanmi neznatne. Sredi vasi doji cerkev sv. Jurija. Dolin-;em priljubljenega patrona; na mi strani cerkve ima župnik ;voie stanovanje, staro nerodno davbo z debelim zidovjem in majhnimi okni, na drugi pa je šola, kjer se s šibo bistri um vaški mladini. Pred cerkvijo pa se košati mogočen kostanj in zbira vsako nedeljo pred službo božjo in po njej v svojo sen-m.može in fante, da se kaj pogovore in pokratkočasijo. Druge hiše stoje, kakor bi jih bik nanesel veter; ta tu, ona tam, ne dve na eno stran obrnjeni, okrog cerkve in ob cesti, ki drži po mnogih klancih in ovinkih zdaj navkreber, zdaj navzdol, crez hrib do okrajnega oblastva dolinskega, na drugo plat pa ob potoku skozi sotesko do velike ceste.
Dolinci so smer tihi ljudje; a kadar mislijo, da imajo kaj vzroka za to, zašume tembolj. In teh misli so bili menda ta dan ko se začenja naša povest.
Bilo je meseca avgusta leta 1857, ko je stari Primož, ki ima majhno hišo pod cerkvijo, omožil svojo hčer Franco na dom.' Vsa vas je bila pokonci. Iz Primoževe hiše se je razlegala harmonika, sladko veselje vaškim ušesom, ki so s tako malim zadovoljna. Okrog olepšane hiše je oglarila mladina, ki je bila še premlada za plesišče, in množila po svoji moči svatovski hrup. Zdaj pa zdaj se je prikazalo na pragu kako nali-špano dekle ali kak praznično oblečen moški, ki je zaukal po vasi doli v dokaz, da se mu dobro godi;
Bogatin nima po navadi pol toliko svatov, kadar se ženi, kakor reven kmet, bodisi da ima ta res več prijateljev nego oni, ali pa da se bolj boji katerega razžaliti s tem, da ga ne bi vabil; ali pa hoče nemara vsaj enkrat pozabili svoje reve in se prav oblastno veseliti. Nekaj mu gre seveda tudi za čast, ravno tako kakor ubogi vdovi, ki potrosi svoje zadnje krajcarje, da pogosti pogrebce, ki so ji odnesli ljubega moža.
Pri Primožu je bila vsa hiša polna. Za dolgo mizo so sedeli svatje, v sredi med njimi starešina in zraven njega priletni župnik. Ana, Primoževa žena, je skrbela, da duhovni gospod ni trpel lakote.
“Oh gospod župnik, še to, pa še to,” je govorila in polnila venomer gospodu kupico in krožnik.
Težko se je branil gospod silnim prošnjam. Od druge strani pa mu je pripovedoval starešina počasi in dostojno, da pojde dež, ker se drži vreme tako kislo, da pa ne bo nič odveč, ker je zemlja suha, in kako dobro znamenje je to, če dežuje na že-nitvanski dan.
Ženin France je govoril zdaj s tem \ možem, zdaj z onim, zakaj kot nov gospodar je stopil v eno vrsto z njimi.
“Nevesta je pa v izbici z družicama,” je dejala mati, kadar so povpraševali po njej.
“Malo se mora pojokati, ker je že taka navada,” je menil Rožanec, posestnik iz bližnje vasi Gorice. “Saj se je še Mina
jokala, ki je dobila mene.”
“Jaz sem že vedela zakaj,” se hitro oglasi žemca od one strani; “Franci pa ni treba.”
“Ali ste izteknili, oče Rožanec?” se smeje župnik.
Najveselejši izmed vseh pa je stari Premec ženinov oče in Rožančev sosed. Po sredi sobe se vrti in klobuk mu ves pokrit s pisanim papirjem, s šopki in trakovi, visi postrani, kakor bi se smejal belim lasem, kako pridejo v njegovo družbo
“Primojdunaj!” vpije sivi mož in ploska z rokama. “Ana, midva greva polke plesat, naj že bo, kar hoče.’ ’
“Za stare ljudi, ki se opotekajo, ’’opominja žena," je tu premalo prostora.”
“Malo prostora imaš res, Pri-
mož, primojdinaj ,malo! Kadar bo zopet kakšna reč, ga prinesem s seboj od doma, ker prostora imam jaz dosti. Toda, Ana, kar pojdi' Smrt se te bo zbala, če vidi, da plešeš. Hojo! pokonci, primojdunaj!”
“Pojdi s kakšno mlajšo, mene pa pusti!” se brani tako vpričo gospoda župnika?”
“Ha, kaj, primojdunaj, Ana!” odvrača Premec. Ali misliš, da je to greh? — Gospod župnik!” ogovarja duhovnega gospoda, “vi imate zapisane vse grehe velike in male. ali je ‘primojdunaj’ greh? Kaj?”
“Posebno lepo ni,” se smeje župnik, “beseda odveč!”
‘Kar nič odveč!” ugovarja mož. “Dobro delo! Le poslušajte! Če bi jaz rekel: pri moji duši, česar me pa Bog varuj
in sveti Florjan, to bi bil greh! to je kakor amen in temu se ne ' ustavljam nič. A jaz ne pravim tako; jaz zavpijem: primoj-du — hudoba me že sliši. Alo! pa pero v kremplje in piše: ‘Sta-I ri "Premec se priduša.’ Jaz pa i pravim: dunaj! Tristo medve-! dov, zdaj je treba pa brisati!
(Dalje prihodnjič.)
Črvički, zdaj pa le pazite se! — Pišček “Charlie” si v zadnjem času pomaga po svoje, kajti če bo šlo tako naprej, bodo gospodinje kmalu imele rešeno vprašanje glede kurjih bederc. Na sliki vidimo piščančka, ki ima popolnoma razvite štiri noge, dve sta obrnjeni naprej in dve pa nazaj, da revež ne ve ali prihaja, ali odhaja.
This and That from Washington
By Congressman Frances P. Bolton
■ rT*HIS week has been a quiet one j A on Capitol Hill. The Senate, as : you know, is far behind schedule.
A number of bills passed by I ' the House some | time ago are pill not even in the j committee stage in the Senate, i / One of the most sM' important o f M these is the Ap-lll! propriations 111 Bill — another, | % the E.C.A. ap-propriation. The
■»f	T,.. House Commit-
Mrs. Bolton tee on Foreign
Affairs will be taking up the Senate Military Aid bill, having waited until final action by the Senate with the hope of making better ilfane in the end.
I
•v.-C
pOY Scouts by the thousands in •D vaded Washington during their Jamboree Week at Valley Forge It was truly thrilling to see them everywhere you turned. They were hot and tired, but alert to the I many new experiences and keen to | know something about their gov-»ernment.
' Two eager youngsters turned up 'in my office a little after 7 p.m., just as I was clearing my desk for the night. One lad was Ronald j Hadlock—you of Burton will know him. His family has moved to Side j Lake, Minnesota. Wasn’t it fun j that he couldn’t resist the pull of the 22nd District? With him was 1 a Minnesota lad named Ralph H. Johnson. They were certainly a grand pair of Scouts!
/pHERE is available a new 16 > -*■ millimeter film in full color i that gives a sober account of “Puerto Rico, U. S. A.” In order that the people of this country might have a clearer understanding of the problems and what is being done to meet them the Insular Government has made this objective record. It can be borrowed from the Office of Puerto Rico, 1026 Seventeenth Street, N.W., Washington, D. C., and Arthur D. Little Company, Cambridge, Massachusetts.
rOU will be glad to know that 3,800 of the kidnapped Greek
'C'ROM the Austrian Consulate L1 General in New York comes the word that the United States Forces in Austria notified the Austrian Government on June 1st that the exchange of displaced persons in Austria for persons of German ethnic origin (Volks-deutsche) now living in Germany had been approved by USFA.
T EST we lose sight of the real significence of free enterprise of the American system that we have created, let us look at some real news developments in the business world, stories that speak for themselves:
In Atlanta, Illinois, a little com-1 munity of 1300 in the central part of that state, the Peoples Bank has gone out of business after 62. years due to “excessive taxes, government restriction and government competition.”
The Circuit Judge at Atlanta, Frank S. Bevan, who is also President of the bank, said it held only a “hat-full” of farm mortgage loans because of the competition of government lending agencies.; The bank statement shows $1,636,-646 in assets and liabilities, a bal- j anced statement, and, according to the Judge, “a healthy condition.”
'M'EWS from across the world
^ continues to be serious in the extreme, and the outlook for the future demands the utmost in steadiness and courage. It would be foolish to minimize the risk we run in this effort to uphold the principles of the United Nations,' but the aijxious citizen can assure himself with certainty that, whatever may be the price of picking up the challenge the Communists have thrown down, it is smaller, by far, than that of not doing so.
children have been returned to their homes—thirty-eight hundred of the 38,000!
There was a ceremony in Athens which was attended by Queen’ Frederika and Crown Prince Constantine, and others of the royal family. Monsignor Spyridon, the Archbishop of Athens and Primate of Greece, led the assembled children in a very moving prayer for the speedy return of the other abducted children.
I
WUH AN AUTOMAT,Č
GAS WATER HEATER
AUTOMATIC!
FASTER HEATING!
INSULATED!
Have all the healthful hot water you want for all your needs . . . faster and cheaper with this Bryant Blue Seal Gas Water Heater. Easy temperature selection! 10-YEAR PROTECTION PLAN!
SEE IT NOW AT j
k. J. Budnkk & Co.
PLUMBING & HEATING
6631 ST. CLAIR AVE.
Bus. Tel.: UT 1-4492
Residence: PO 1-0641
“DEKLETAM ŽENE!
Priporočam vam, da si izberete in naročite fino NAJNOVEJŠE MODE STERLING zimsko suknjo, Suit ali FUR-COAT sedaj naravnost iz tukajšnje tovarne, po najnižjih cenah v Clevelandu na WILL-CALL.
Ne odlašajte, ker sedaj je najboljša izbera.
Samo pokličite me, da vas peljem direktno v tovarno.
BENNO B. LEUSTIG 1034 ADDISON RD.
EN 1-3426 ali EN 1-2920
Thomas Flower Shop
CVETLICE za vse prilike
šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki
15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio
ZOLICH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH, agent
Zavarovalnina vseh vrat za vaše domove, avtomobile In pohištvo
IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD
Protect Against VS1WN DEFICIENCY With
ONEJA DAY
MULTIPLE VITAhliN CAPSULES
Bach One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsule furnlshe* the full basic daily quantity of five vitamins whose requirements in human nutrition have been established.
You can't buy better vitamins no matter what you pay for them. One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules are guaranteed to be full potency, as shown on the label
Make One-A-Day your Buy Word far vitamins. Get them at your drug store. v
WOES LABORATORIES, INC •x Elkhart, Indiana
Če se ga malo zalije, bo bolje rastel. — Triletna Gillian Ockenden iz Epsom v Angliji lepo zaliva svojega devet mesecev starega bratca Timotija, kakor bi bil kakšna rožica na vrtu. Timmi izgleda da je prav zadovoljen in vse tako izgleda, kot da sestrici pripoveduje, da mu dobro dene hladilna vodica.
LrLJTJT.TJHJTn.rLrm-rm-njTarLrLn.n nj-LFinjunn
s
K. S. K. JEDNOTA	:
A A A A A	5
POSOJUJE DENAR (lanom KSKJ po 4% ohresli nečlanom po 5% ohresli na zemljišča In posestva
brez kake provizije
S
5
j
£
ali bonusa
ir ★ ★ ★ ★
P
š
Posojila so napravljena na tak način, da se im A glavnico odplačuje v mesečnih obrokih*	—!
P
Za pojasnila in informacije pišite na:
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE
251-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET. ILLINOIS Lj U U LTLI U Lr U UL,r U U-U lAlLLarUU UTJ UlTLrLP
* —AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride