(Aljoša) Konec tedna je okoli 200 potapljačev, z obeh strani arbitražne meje, pridno čistilo morsko dno Piranskega zaliva in Savudrijske vale. Iz vode so potegnili vse živo, tudi pnevmatiko tovornjaka, predvsem pa pločevinke in plastiko. Plastiko vseh oblik, barv, vzorcev in velikosti. Odpadki v morju nimajo nacionalnosti, so povedali potapljači, kar je morda res, a ne povsem, saj so na fotografijah dobro vidne pločevinke Laškega, Uniona, pa tudi Ožujskega in Jelena, ki svoje nacionalnosti, ali pa vsaj porekla, ne skrivajo. Kaj so potapljači naredili z odpadki, za katere bo čez slab mesec, po sodbi Evropskega
sodišča, morda bolj jasno, katere nacionalnosti vendarle so, sicer ne vemo, a verjamemo, da so šli tja, kamor sodijo, torej v reciklažo. Odpadke so nato ločili na različne materiale in jih pripravili za nadaljnjo, oziroma ponovno, uporabo. Napri-mer, plastiko so najprej sortirali, nato zmleli in oprali in vse skupaj spremenili v granulat, iz katerega je možno izdelati takorekoč karkoli plastičnega. Ob tem bi lahko ugotovili, da nove plastike pravzaprav niti ne potrebujemo, saj je krog recikliranja sklenjen. Poješ jogurt v plastičnem lončku, ga recikliraš in čez nekaj mesecev poješ jogurt v plastičnem lončku, ki je izdelan
iz prejšnjega plastičnega lončka. Deluje! Saj zato pa tudi pridno recikliramo, ob tem pa plačujemo še dodatek na reciklažo. Je prav tako! Zato je toliko bolj presenetljiva trditev Malezijske vlade, da ne bo več sprejemala plastike iz Zahoda, iz ta-koimenovanih razvitih držav. Med drugim tudi Japonske, za katere velja, da imajo izjemno visoko stopnjo recikliranja in ločevanja odpadkov, ki je prišlo celo tako daleč, da v nekem okraju odpadke menda ločujejo na 27 različnih kategorij. Zakaj so odpadki sploh v Maleziji, če pa smo jih reciklirali?
Malezija bo državam, katerih državljani skrbno ločujejo odpadke.
vrnila 450 ton njihovih odpadkov, za katere nisem prepričan, da bodo prišli ločeni po kontejnerjih. Ali pač? Ni pa povsem jasno, kaj bomo z njimi naredili. Ena možnost je, da poiščejo naslednjo najrevnejšo državo jugovzhoda Azije, ki jih bo sprejela. Druga pa, da vse skupaj pomečejo v morje, nato pa skupina nacionalno neopredeljenih potapljačev s pomočjo črpanja evropskih sredstev te odpadke pošlje v reciklažo. In tako je krog sklenjen, le, da so se tudi v tega vključili evropski birokrati in domači profesionalni črpalci EU sredstev. Kar se recikliranja tiče, pa imam občutek, da reciklirajo tudi načine, kako bi nas nategnili. In to kar uspešno.
nnn
INTES4 SNNMOIO BANK
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI
tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si J
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli, a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva.
BITI TUJEC ALI ORBANOV KORISTNI IDIOT
Strah hodi po Evropi - strah pred drugim, drugačnim, strah pred nesrečniki, begunci pred vojnami in od vojn. Vse sile stare Evrope so se združile za sveto gonjo proti temu strahu - madžarski, poljski, slovaški, bolgarski, srbski, baltski protistalinistični stalinisti, italijanski, francoski, nemški, avstrijski, hrvaški ljubitelji fašizma in pristaši nacizma in njihovi slovenski podložniki vseh barv. Druži jih le strah pred mamicami z otroki, izobraženci, velikimi in malimi ljudmi, ki so bili proti zlu, a zlo je bilo močnejše od njih, le tisti, ki je zbežal, je preživel, a samo zato, da bi dočakal bedo in žalitve in novo preganjanje in odganjanje, z vojsko, policijo, vaškimi stražami, civilnimi (ja, no...) iniciativami, tudi smrt, kar si oni vse zaslužijo, ker so jih varuhi civilizacije in krščanskih evropskih korenin proglasili za nelegalne migrante, ker jim ne dovolijo živeti in si ne zaslužijo živeti, v sodobni, humani, solidarni, civilizirani, krščanski Evropi. Ker jo zasmrajujejo, mažejo, uničujejo s svojimi smetmi, ki jih puščajo za sabo v gozdičkih in po urejenih gozdnih sprehajalnih stezicah in stezah, kolovozih in kolovozčkih. In imajo prav. To lahko vidi vsak, ki se odpravi na sprehod ali na kolo in pogleda tam okrog Metlike ali Črnomlja, pa tudi okrog naselij in vasic okrog reke Reke - vse je polno smeti, ki so jih ti muslimani pustili za sabo. V grapah in potokih, gozdovih in gozdičkih so zarjavele avtomobilske karoserije, od “fičkota” in “katre” do Škode in odsluženega traktorja, pralni stroji na katerih piše Gorenje Titovo Velenje, kovinske posode, gospodinjski pripomočki in podobne dobrine, ki so jih ti bedniki privlekli iz Sirije, Iraka, Jemna in podobnih nekrščanskih držav, skozi puščave, čez morja, potem čez hribe in reke in jih, trdijo domačini, pustili v - Beli Krajini ali ilirskobistriških gozdovih. In zato, če greste tam, morate biti previdni. Da ne doživite usode Tujca Alberta Camusa. Kratki Camusov roman govori o Alžiriji, ki ni bila francoska kolonija, ampak del Francije, zato pa so vsi Alžirci bili istočasno tudi Francozi in o dogodkih v času alžirske osamosvojitve, ko so urbani Alžirci, istočasno Francozi, prepričevali urbane Francoze, istočasno Alžirce, da niso več Alžirci. Pa so se skupaj po plaži sprehajali Raymond, njegovo dekle in Meursault, umirjen in tih človek. Kdo bi vedel zaradi česa, ampak takrat je bil človek takšen, ni maral incidentov. Sprehajali so se naprej, za njimi pa je bila skupina Arabcev. Raymond je mahal z pištolo, Meursault ga je spet miril in mu pištolo vzel. Sonce ga je zaslepilo in si je z roko obrisal opečeno oko, pištola se je sprožila in ubila enega od Arabcev. Obsojen je bila na smrt. Sodnikov ni zanimalo zakaj je ubil, njim je bilo jasno, da je beli Alžirec in Francoz ubil temnopoltega Alžirca in Francoza. Ni jim bilo jasno zakaj se Meursault ni branil, zakaj ni pojasnil dogodka in zakaj je ubil. Zato ker ga je zaslepilo sonce? Samo to, vsaj za sodišče, ne bi moglo biti dovolj kot pojasnilo. Zato ga ni niti povedal. In so ga usmrtili. Bil je tujec. Skratka, dokler je bil državljan iste države, je bil zaščiten, tako kakor je zaščiten vsak drugi državljan in bil je enakopraven. Pa je postal tujec in sovražnik. Tako je to. In zato se ni treba čuditi tistim v Črnomlju ali Bistrici, ki so manifestirali, protestirali, mlatili s zastavami po tleh, protestirali proti beguncem in jim odrekali pravico do življenja in zahtevali »normalno življenje,« se drli »tukaj je Slovenija,« kot da tega ne bi vedeli. Spravljajo se nad majhne in tiste, ki nimajo pomoči, uničuje le tiste, ki so že uničeni. Tiho so, če jih je manj kot deset na enega. Glasni so, ko jih je treba plačati, tako kakor so plačani njihovi politični vodje in vzorniki, ki so prav tako dobro plačani s strani tujih vladarjev, Viktorja Orbana, na primer, ki je lepo povedal, koga plača, kdo so in zakaj mu služijo: »To so koristni idioti. Medtem ko verjamejo, da vodijo intelektualno bitko, služijo interesom moči drugega...«
Tako je govoril Orban in tako delajo oni. Za Orbanov denar. Splača se biti koristen. Čeprav si idiot. Pamet in modrost, se ne kupujeta ali prodajata za denar. Za denar se prodajajo politiki. Tisti, ki hočejo biti koristni idioti.
Luka Dončič tudi v Izoli
Domači mediji so poročali, kako je največja zvezda slovenskega športa Luka Dončič, konec tedna obiskal Koper in Portorož. Nihče pa ni vedel, da se je s prijatelji vmes ustavil tudi v Izoli, natančneje v restavraciji Morski val. In obljubil je, da se še vrne.
JK Olimpic je pripravil tradicionalni tečaj jadranja za osnovnošolce OŠ Livade. Kdo ve, morda se novi Vaško skriva med temi otroki.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Občinski svet
Občinski svet ni vec le dvigovanje rok
V Izoli nimamo niti klasične koalicije in opozicije, niti nimamo koalicije vseh 23-tih svetnikov, zato pa imamo kritične in kvalitetne občinske svetnike, ki želijo vedeti zakaj sprejeti ali zavrniti določene predloge.
Tipičen primer je odločanje o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi JZ Zdravstveni dom Izola v drugi obravnavi. Predlog je prinašal spremembo s katero bi se lahko na mesto direktorja Zdravstvenega doma prijavil samo kandidat, ki bi imel tudi medicinsko znanje.
Predlog je bil utemeljevan s tem, da bi na ta način potrebovali manj denarja za vodstvo javnega zavoda, saj ne bi potrebovali strokovnega direktorja ampak bi direktor združeval poslovne in strokovne funkcije. Že na sejah delovnih teles pred prvim odločanjem je bilo jasno izraženo stališče, da tak predlog nedvomno zelo zoži krog možnih kandidatov in takšno stališče je bilo izraženo tudi na seji občinskega sveta, pa vendar je predlog prišel do drugega branja.
Kot vse kaže so svetniki med eno in drugo sejo le ugotovili, da njihov večinski interes ni bil upoštevan, oziroma so prvič pomotoma glasovali za tak predlog. Ker tudi pred to sejo predloga na delovnih telesih niso podpirali je zdaj slišati, da bo najverjetneje umaknjen z dnevnega reda današnje seje.
Odlok o Občinskem pristanišču
Med gradivi za današnjo sejo se je nekoliko pozno znašel tudi predlog spremembe Odloka o občinskem pristanišču Izola.
Odlok je treba spremeniti zaradi prijave na Evropska nepovratna sredstva Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
V delu carinskega pomola je sprememba potrebna, ker se z umikom dela pomola izven ribiškega pristanišča po tem odloku, odpirajo možnosti obnove tega pomola z drugimi evropskimi sredstvi (podnebne spremembe oziroma sklad za podnebne spremembe, mobilnost, turistična infrastruktura in drugi). Za črpanje drugih evropskih sredstev, ki niso ribiška EU sredstva, je opredelitev tega pomola (tudi delno, kot je bilo do sedaj) ovira za celovito obnovo in kasnejšo smiselno uporabo carinskega pomola.
Sicer pa so Evropska Komisija, Generalni direktorat za konkurenco in Evropsko sodišče odločili, da JP Komunala Izola s trženjem privezov za določen čas v občinskem pristanišču Izola, ne izvaja nelojalne konkurence sosednji komercialni marini.
Privezi za določen čas so obvezen in nepogrešljiv del vsakega občinskega pristanišča. Kot so zapisali na Komunali, plovila, ki so privezana na teh privezih v občinskem pristanišču Izola, dvigujejo kakovost, ponudbo in prihodke lokalnega turizma, obenem za približno 20 % znižajo priveznine ostalih, predvsem komunalnih privezov v občinskem pristanišču. Glede na sprejete odločitve evropskih inštanc, teh privezov ni treba ukiniti v roku petih let, kot je zdaj zapisano v Odloku.
Rebalans za rešilca
Rebalans občinskega proračuna je sicer predviden v oktobru, tokratni pa je potreben zgolj zaradi nakupa nujnega reševalnega vozila za Zdravstveni dom Izola. Občina Izola se je namreč prijavila na razpis Ministrstva za zdravje in bila pri tem uspešna, vendar mora nakup sofinancirati v višini 38.558,80 EUR.

Za izvajanje dejavnosti ZD Izola potrebuje vozila za različne namene, trenutno pa razpolagajo s 15 vozili. Eno izmed teh je staro 8 let in je po številu kilometrov najbolj uporabljeno. Stopnja izkoriščenosti vseh vozil je maksimalna, le ta se servisirajo večkrat letno. Z nabavo novega reševalnega vozila sledimo ciljem zdravstvenega doma, predvsem pa zagotavljamo nemoteno delo reševalne službe. Sprejet načrt občinskih razvojnih programov trenutno ne omogoča nabave reševalnega vozila, zato predlagajo, da se z rebalansom predvidi sredstva v višini 95.160,00 EUR. Omenjena sredstva predstavljajo tako prihodek občine s strani države in Zdravstvenega doma Izola (plačilo razlike med namenskimi sredstvi in dejansko vrednostjo vozila), kot odhodek občine za plačilo dobavljenega reševalnega vozila. V načrt razvojnih programov se tako doda: Reševalno vozilo NRV tip B, cena 95.160,00 EUR.
Tokrat smo povzeli le tri točke iz sicer zelo obsežnega dnevnega reda današnje seje, ki bo, prvič v tem mandatu, potekala v sejni dvorani občinskega sveta, saj so jo končno opremili z dvigalom in jo naredili dostopno gibalno oviranim osebam.	Ur
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za parke, vrtove, cvetlična korita...
SADIKE:
pelargonij, verben, daliet, enoletnic....

V začetku meseca je bil v E-uradnih objavah Občine Izola ter na spletni strani Komunale Izola objavljen Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Rok za oddajo vlog se izteče 28.6.2019. Predmet razpisa je oddaja najmanj 10 stanovanj. Vsa razpoložljiva stanovanja bodo oddana upravičencem iz liste A (nižji dohodki). Prednost pri dodelitvi stanovanj (dodatne točke) bodo imeli prosilci z daljšo dobo bivanja v občini Izola, mladi, mlade družine, prosilci z daljšo delovno dobo, prosilci z višjo doseženo izobrazbo ter tisti, ki so že bili uvrščeni na prednostno listo leta 2015.
Splošni pogoji za sodelovanje na razpisu so državljanstvo Republike Slovenije, stalno prebivališče v občini Izola ter dejstvo, da prosilec ter osebe, ki skupaj z njim sodelujejo na razpisu niso lastniki ali solastniki nepremičnin oz. drugega večjega premoženja.
Od tod do tja
Plavajoči otok v kulturnem domu
V ponedeljek 17. junija ob 18.00 uri bo klubski prostor Kulturnega doma gostil otvoritev razstave »Izolski plavajoči otok«.
Profesor Aleš Prinčič iz Fakultete za arhitekturo v Ljubljani in ustanovitelj arhitekturnega biroja Prinčič v Vidmu, bo skupaj s študenti vseh letnikov prikazal dva koncepta ureditve izolskega vzhodnega akvatorija in zemljišč ob njem. Kot so zapisali v vabilu, bodo predstavljene rešitve za nekatere futuristične, za nekatere zaželena poživitev mesta in nova priložnost, za nekatere spet pretiran poseg v prostor in značaj ribiškega mesteca. Razstava pa bo vsekakor sprožila debato o pogledu na bodoči razvoj mesta, so še zapisali v vabilu.
Razstava bo na ogled od otvoritve vse do 28. junija 2019, vsak delovnik od 8. do 15. ure, za večje skupine pa se lahko organizira tudi poseben termin.
Brigadirsko srečanje v Arrigoniju
V soboto, 22. junija se bodo nekdanji brigadirji slovenske Istre spet srečali v izolskem Arrigoniju in si med ostalim ogledali tudi zanimiv film o gradnji proge Šamac Sarajevo, ki so jo leta 1947 mladinske delovne brigade zgradile v dobrih sedmih mesecih. Na 240-kilometrski progi je bilo kar devet predorov, 17 mostov in 107 postaj, zato se napoved o trajanju gradnje 27 km drugega tira Koper Divača zdi š bolj bizarna.
Televizija BIH je posnela dokumentarni film o tem podvigu mladinskih delovnih braigad, ki ga bodo predstavili drugič v Sloveniji. Pred tem so ga videli slab mesec tega, gledalci ljubljanske Kinoteke. V filmu je obilo dokumentarnega gradiva pa tudi izjave nekaterih udeležencev in udarnikov.
Srečanje nekdanjih brigadirjev v letnem kinu se bo začelo ob 18.00, seveda bodo poskrbeli tudi za priložnostni program in tradicionalni brigadirski golaž. Organizatorji vabijo vse nekdanje brigadirje pa tudi druge Izolanke in Izolane na srečanje v katerem bo sicer veliko nostalgije in spominov na mladost, a tudi veliko spoznanj, ki smo jih morda že potisnili na stran.
Sječaš li se Samac - Sarajeva / Se spominjaš Samac - Sarajeva
V Medgeneracijskem centru imajo redno kuharske tečaje, tokrat pa so jim na pomoč priskočili učenci in učenke OŠ Vojke Šmuc iz tujih jezikovnih okolij. Pokazali so, kako se pripravijo njihove domače specialitete, kot so pasulj, flija in tulumbe. Pravijo, da je bilo zelo okusno. A ne gre samo za kuhanje. Ob ponedeljkih ob devetih zjutraj običajno krenejo na lahkoten kolesarski izlet v okolico. Vabijo vse, ki si želijo prijetnega pedaliranja in, seveda, obveznega postanka za kavo.
Heliport bo kmalu nared
Splošna bolnišnica Izola bo kmalu imela heliport, pristajališče za helikopterje, ki je še kako potrebno pri nujnih prevozih ponesrečencev, predvsem v UKC Ljubljana.
Doslej so helikopterji za potrebe izolske bolnišnice bili prisiljeni pristajati pri Rudi, kar seveda ni bilo idealno, saj se je s tem povečal čas prevoza pacienta.
Center odličnosti

Če lahko ribe predelujejo na Kalu...
Tako smo se tolažili v uredništvu, ko smo prebirali ideje o postavitvi Centra odličnosti Inno Reneevv, v katerem bodo raziskovali uporabnost in ponovno uporabnost lesa v gradbeništvu in drugod, prav pri nas, kjer smo lesno zgodbo končali s stečajem Opreme in zaprtjem še zadnjega večjega mizarskega podjetja.
Gradnja Centra se je zdela že napisana zgodba, potem pa se je zapletlo, ko so novinarji in nekateri občinski svetniki postali pozorni na dejstvo, da gre za zasebni zavod, ki sicer deluje v javnem interesu.
Kaj točno to pomeni vedo predvsem tisti, ki so to formulacijo vseskozi uporabljali, nam v uredništvu pa daje misliti, saj smo prav tako zasebna firma, ki pa, vsaj po našem mnenju, deluje v javnem interesu, pa nam je bivši župan vseeno nekajkrat zabrusil, da ni naloga občine, da pomaga privatnim firmam. Očitno gre v tem primeru drugače in Občina Izola odločno brani projekt Inno Reneew, tudi z obvestili za javnost, kot smo ga prejeli po prispevku Evgenije Carl v Dnevniku nacionalne TV. V odgovoru na članek so med drugim zapisali, da odločno zavračajo navedbo, da je izolska občina zasebnemu inštitutu zemljišča v Livadah poklonila. Prav tako so zavajajoči podatki glede vrednosti parcel na omenjenem območju in času, v katerem naj bi občinski svet prenesel stavbno pravico iz Univerze na Primorskem na InnoRenerv CoE. Potem so pojasnili:
Občina Izola nikomur ne poklanja zemljišč in tudi na neprofitni zavod InnoRenerv CoE (raziskovalni inštitut) je prenesla le stavbno pravico in ne lastništva, pa še ta pravica je pogojna. Občina Izola je in bo ostala lastnica zemljišča, na katerem pa je omogočila gradnjo objekta izključno za raziskovalno dejavnost. V kolikor Innorenevv CoE projekta ne bi izpeljal natančno tako, kot ga je odobrila in s 15 milijoni evrov podprla Evropska komisija, bi stavbno pravico izgubil. Objekt bi prešel neodplačno v last Občine Izola. Zemljišče, na katerem bo zgrajen, pa je že v lasti Občine Izola.
Zapisali so še, da mora Inno Reneevv, poleg napovedanega števila delovnih mest, urediti tudi park Pa-renzana (okolico objekta op. ur.)in javna parkirna mesta na območju univerzitetnega kampusa v Livadah (prav tam op.ur.).
Na občini ugovarjajo tudi navedeni vrednosti in velikosti zemljišča, ki ga je prenesla na zasebni zavod, prav tako ugovarjajo trditvi, da je Občinski svet Občine Izola v šestih dneh prenesel stavbno pravico z Univerze na Primorskem na Innorenevv CoE.
Omenili so še partnerstvo v projektih raziskovalnega inštituta in Univerze na Primorskem, ki občini prinašajo neposredno korist. Tak primer je bila skupna, uspešna, prijava projekta na razpis z nazivom Pilotne aktivnosti za zdravo in aktivno staranje, ki je Domu upokojencev Izola zagotovil 200.000 evrov projektnih sredstev, s katerim bodo olajšali življenje starejših in njihovih skrbnikov.
Seveda pa so končali z ugotovitvijo, da so bili vsi postopki speljani transparentno, demokratično in zakonito, odločitev pa je bila na občinskem svetu sprejeta soglasno.
Ni šlo tako brez pripomb
Prav soglasno sprejetje sklepa o prenosu stavbne pravice in oprostitev plačila komunalnega prispevka daje občutek, da na predlagane sklepe ni bilo pomislekov, kar pa seveda ni res. Nekateri svetniki so imeli vrsto pomislekov že v prejšnjem mandatu, tako ob predlogu brezplačnega prenosa stavbne pravice na Center odličnosti kot ob oprostitvi komunalnega prispevka, vendar si upamo trditi, da so bili zavedeni vse do trenutka, ko je Jasna Istenič (Lista Izolani) opozorila, da prenašamo javno dobro na zasebni zavod. O tem smo pisali tudi v Mandraču. Iz arhiva smo izbrskali:
V Mandraču s 26.ok-tobra 2017 smo zapisali, da sta Občina Izola in Univerza na Primorskem že julija 2006 sklenili Pogodbo o podelitvi stavbne pravice z izrecnim namenom, da na tem območju Univerza postavi objekte za univerzitetne programe, študentske domove, službena najemna stanovanja itd. Stavbna pravica je bila Univerzi podeljena za obdobje 90 let.
Natanko enajst let kasneje, potem ko je Univerza zgradila en sam objekt od predvidenih petih, je izolski občinski svet soglašal s prenosom stavbne pravice iz Univerze na Primorskem na Zavod InnoRenerv, ki je neprofitni zasebni zavod, katerega eden od soustanoviteljev je tudi Univerza na Primorskem.
V naslednji številki Mandrača smo v poročilu s seje Občinskega sveta zapisali, da so nekateri svetniki opozicije ponovno opozorili, da je Občina pred leti prelahko odstopila to zemljišče Univerzi na Primorskem in zraven ponudila še komunalni prispevek. Aleksej Skok (SD) je takrat povedal, da je bil pred leti sicer podobnega mišljenja, torej naj Univerza zemljišče, če ga ne namerava uporabiti, vrne Občini, potem je dodal: »Z Univerzo pa se pogovarjamo, da bi na tem območju zgradili telovadnico, ki bi bila namenjena študentskemu športu. Govori se tudi o selitvi Fakultete za zdravstvo.«
Svetnica Breda Pečan (SD) pa je povedala, da si predvsem želi, da bi zgradili bivalni stolpič, ker Izola potrebuje mlade, ki ne prihajajo le iz Izole.
Nič od Kampusa
Že ta dva zapisa povesta, kako so bili o projektu seznanjeni občinski svetniki. Če bi vedeli, da je Kampus pozabljen in da bodo zasebnemu zavodu poklonili vrednost novega kulturnega centra, bi gotovo odločali drugače. M.D.
ZGODOVINO DELAJO ZGODBE
RUBRIKA ZANIMIVIH ZGODB IZ ŽiVUENJA NAŠEGA MESTA
KOLERA IN ČRNE KOZE SO PRINESLE BOLNICO
ISO LA D’i STRI A - Colonia Regina Siena
Zdravje je bilo vedno ena temeljnih vrednot prebivalstva. A je v starih časih spadalo v okvir zasebnih potreb. Bistveno se je to spreminjalo šele ob pojavu množičnih obolenj, tako imenovanih epidemij. Najbolj znane so verjetno epidemije črnih koz in kolere. Kolera se je v teh krajih zadnjič množično pojavila okrog leta 1865, črne koze pa 1889 leta. Zdravstvo je tako postalo pomemben del tukajšnjih javnih zadev šele v drugi polovici 19.stoletja, ko so z več denarja in reorganizacijami pomembno ojačali zdravstveni nadzor, preventivo in kurativo.
Po drugi svetovni vojni so bolnišnično dejavnost vpeljali v prostorih nekdanje mladinske počitniške kolonije za cerkvijo sv.Mavra (Foto). Stara bolnica pa je nekoč bila v dvonadstropni hiši sredi istoimenske ulice v starem mestu.
(Srečko Gombač)
Zdravje
Na poti do, demenci, prijaznega mesta
V Domu upokojencev in Medgeneracijskem centru so v torek odprli demenci prijazni točki, kjer strokovno osebje poučuje vse zainteresirane o bolezni in kako se z njo spoprijeti. Cilj pa niso le točke, ampak demenci prijazno mesto.
V torek so na svečani proslavi v Domu upokojencev uradno odprli prvi dve Demenci prijazni točki v mestu, ena v prostorih Doma upokojencev, druga pa v Medgenracijskem centru.
Na proslavi, ki so jo kulturno popestrili pevci moškega pevskega zbora Lopar in učenke osnovne šole Livade, so tudi povedali, kaj demenci prijazna točka, pravzaprav je.
Kot je povedala predsednica društva Spominčice, Štefanija L. Zlobec, je demenca bolezen, o kateri se premalo ve in je še vedno stigmatizirana v družbi. »Pred dvema letoma smo se v društvu Spominčica domislili, da bi še nekoliko povečali ozaveščenje o demenci in začeli odpirati demenci prijazne točke po vsej Sloveniji.« Prvo so odprli z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer v njenih prostorih, kmalu pa jih je sledilo še veliko, po vsej državi. »Cilj, ki smo si ga zastavili je, da poznavanje demence in prepoznavanje njenih znakov pride do zadnjega mesta in zadnje vasi v državi«, je še povedala Zlobčeva, in dodala, da so te točke zelo pomembne, saj so ljudje, ki tam delajo strokovnjaki, ki veliko vedo o sami bolezni. »Tisti, ki bi potrebovali kakšno informacijo, se lahko zglasijo na teh točkah, kjer bodo vsekakor veliko izvedeli. Glavni namen točk, ki smo jih v dveh letih odprli kakšnih 120, pa je ozaveščanje lokalne skupnosti, torej vseh, ki na prostoru živijo in delajo, torej trgovci, gasilci, policisti, bankirji, lekarnarji, šolniki in ostale inštitucije, da prepoznajo
ljudi z demenco in vedo, kako se z njimi obnašati in kako jim pomagati, saj večina ljudi z demenco živi doma in le manjši odstotek jih, v kasnejši fazi bolezni, pride v domove. Z majhnimi koraki lahko veliko naredimo, da ti ljudje ostanejo doma, čim dlje, saj je to najbolj humano in tudi najcenejše za družbo, država pa že pripravlja zakon o dolgotrajni oskrbi, da bi sistemsko nudili pomoč družinam, saj sami tega bremena ne zmorejo.«
Pomembno je vključevanje
Pomembno je vključevanje ljudi z demenco v družbo in tako njim kot njihovim svojcem, zagotoviti čimbolj kakovostno življenje, je še dodala Štefanija L. Zlobec. Predsednica Primorskih Spominčic, Tatjana Cvetko, pa je povedala, da je Izola sicer že dolga leta demenci prijazno mesto in tudi v Domu upokojencev Izola se je pred osemnajstimi leti začela skupina za samopomoč, na kateri se srečujejo
svojci bolnikov z demenco, pred devetimi leti pa so tudi formalno ustanovili Primorske Spominčice.
Kaj so demenci prijazne točke?
Namen demenci prijaznih točk je oblikovanje demenci prijaznega okolja, ki osebe z demenco spodbuja k vključenosti v družbo, ohranjanju njihove samostojnosti, varnosti, jim zagotavlja razumevanje, pomoč, podporo in sprejetost. Na ta način prispevamo k boljši kvaliteti življenja, mobilnosti in dostopnosti do storitev, ki jih osebe z demenco v zgodnji fazi še lahko opravijo same, kot so nakupovanje v trgovini, opravila na bankah, poštah, obisk pri frizerju, s tem tudi k večji avtonomiji.
Varne točke pa obenem služijo tudi kot podpora zaposlenim v trgovinah, bankah, lekarnah, policistom, gasilcem in ostalim, da se na DPT lahko obrnejo po informacije in da vedo, kam lahko usmerijo osebo, ki se je izgubila.
AM
Nov deiibrilator na Šaredu
Občina Izola že vrsto let sodeluje v projektu Izola, srcu prijazno mesto. V okviru projekta je bilo na različnih lokacijah občine postavljenih enajst defibrilatorjev, dvanajsti javno dostopni defibri-lator pa je bil danes postavljen na Šaredu.
Srčno-žilne bolezni so v razvitem delu sveta in tudi Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzroča tudi srčni infarkt. Ob srčnem zastoju je edina rešitev defibrilacija v prvih nekaj minutah. Zato je izjemnega pomena, da so defibrilatorji v bližini in lahko dostopni, ko je to potrebno.
Občina Izola v projektu Izola, srcu prijazno mesto sodeluje že od leta 2013. Pobudnik projekta je Koronarno društvo slovenske Istre v sodelovanju z Zdravstvenim domom Izola. Do sedaj je bilo na različnih lokacijah postavljenih že enajst fiksnih defibrilatorjev. Prvi je bil nameščen na pročelje zdravstvenega doma, nato je sledila postavitev v Kortah in na Maliji, na Manziolijevem trgu, v Jagodju pred trgovino Mercator in na pročelju stavbe krajevne skupnosti Jagodje-Dobrava, v Livadah pred trgovino Hofer in na stavbi upravne enote, poleg Mlinčka na izolski tržnici in v Cetorah ter na pročelju medgeneracijskega centra v Livadah. Občina Izola pa ima v uporabi tudi prenosni defi-brilator, ki ga imajo občinski redarji vedno na razpolago v službenem avtu. V prihodnje pa načrtujemo še dodatne postavitve in usposabljanje širše javnosti. »Vsak dodatni defibrilator, ki ga postavimo na izbrane lokacije tako v mestu kot na podeželju, je velika pridobitev tako za naše občane kot za obiskovalce in vesel sem, da smo ga tokrat postavili na Šaredu,« je o pridobitvi na dogodku povedal župan Danilo Markočič. Tako župan kot Ladislav Pevnik, predsednik Koronarnega društva slovenske Istre, sta ob postavitvi defibrilatorja poudarila, da je širjenje mreže aparatov za reševanje človeških življenj ključna v upanju, da aparati nikoli ne bodo uporabljeni.
Današnji defibrilator na Šaredu je darovalo podjetje Kemofarmacija, na dogodku pa je bil prisoten Davorin Poherc, predsednik uprave. Ob postavitvi defibrilatorja je sodelavka Koronarnega društva slovenske Istre Lucija May iz podjetja Star 2000 izvedla kratko predstavitev delovanja in uporabe aparata.	szj
Kino otok

Kino Otok je postal zrel festival
Skupaj s festivalom so zrelost dosegli tudi njegovi ustvarjalci, ali pa je bilo obratno. Na vsak način zdaj priprave in izvedba potekajo veliko bolj organizirano in sproščeno kot prva leta, čeprav zanimivih, intrigantnih vsebin ne manjka. Glavni »zvezdi« festivala sta bila: Želimir Žilnik in indijski režiser Shaji N. Karun.
Predstavitev knjige o Rožavi
V ponedeljek so Izolo zapustila platna in aktivisti 15. festivala Kino Otok, ki je letos, poleg Izole potekal tudi v Ljubljani, Kopru, Sežani, Tolminu in Idriji.
Častni gost letošnjega festivala je bil, sicer stari znanec Kino Otoka, srbski režiser Želimir Žilnik, ki je letos Kino Otoku predstavil svoj film Najlepša dežela na svetu.
Življenje kot film
Želimir Žilnik ni zanimiv le kot avtor pač pa je takšna tudi njegova ži-vljenska zgodba, saj se je rodil leta 1942 v koncentracijskem taborišču v Nišu, tri mesece po rojstvu so mater, aktivistko usmrtili. Njegovega očeta, slovenskega partizana in narodnega heroja, Konrada Žil-nika pa so četniki leta 1944 ranjenega ujeli in ga po nekajdnevnem mučenju obglavili.
Želimir Žilnik je bil, skupaj z vrstnikom in prijateljem Karpom Godino, gost pogovora v Plaču Izo-lanov, kjer so postavili razstavo o njegovem filmu Zgodnja dela. Tam smo izvedeli, da bo morda kmalu na ogled tudi film pri katerem sta Žilnik in Godina sodelovala pred 48 leti. Po Zgodnjih delih, sta se namreč lotila snemanja filma z naslovom Svoboda ali strip - Kapital. Film, v katerem je tudi veliko posnetkov študentskih protestov v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, je bil že posnet in sredi montaže, potem ga je zasegla policija in za njim se je izgubila vsaka sled. Pred dobrim letom pa so z beograjske Kinoteke sporočili, da so jim s policije pripeljali veliko paketov z naslovom, Svoboda ali strip. Najprej mu materiala niso želeli izročiti, a so pod pritiskom javnosti in zakonov to le storili in zdaj avtorja filme pregledujejta ter ugotavljata, da bo treba nekaj še posneti in potem bo novi, stari film, pripravljen na projekcijo.
Strpno o beguncih
Dan pred tem je v polnem Art kinu Odeon, Želimir Žilnik predstavil film Najlepša dežela na svetu, ki pripoveduje o tem, kako se begunci znajdejo v novem, obljubljenem svetu.
Potem, ko je v zadnjih letih snemal filme o beguncih, ki prečkajo meje jugovzhodne in srednje Evrope, je Žilnik posnel še film o tem, kako se ti v Avstriji ustalijo in pričnejo dolgo pot do tega, da bi lahko postali državljani Evropske unije. Ohlapno povezano skupnost je kultni režiser namerno predstavil kot skoraj popolnoma neproblematično, da bi tako nasprotoval dominantnim prikazom priseljencev v medijih, ki o kriminalnih dejanjih »tujcev« poročajo nesorazmerno pogosteje kot o istovrstnih dejanjih državljanov. Med pripravo filma je srečal veliko mladih izobražencev iz Iraka, Afganistana in Sirije, ki se hitro učijo nemščine, angleščine, francoščine...
Sorodstvene vezi z Izolo
Novinarju Primorskih novic, Andražu Gombaču, je na vprašanje o tem, kaj mu pomeni Kino Otok povedal: “Ne vem, ali sem tu že petič, šesti, sedmič... Sem prihajam predstavljat nove filme, tu sem imel več slovenskih premier. V Izoli mi je lepo srečevati kolege in prijatelje. Tu sem imel tudi sorodnika, imenoval seje Janez Skok, a je lani žal umrl. Na festivalu vsako leto vidim zelo zanimive filme, letos je zame odkritje mladi gruzijski režiser Mišo Antadze. In seveda, kraj je čudovit, tuje morje in vidi se, da sem bil na plaži. ”
Od filmov, predstavljenih na velikem platnu Manziolijevega trga je občinstvo najbolj navdušil celovečerni igrani prvenec Ermanna Olmija, film z naslovom Čas se je ustavil, ki ga je glasbeno uvedel Elvis Šahbaz. Sicer pa smo od izolskih ustvarjalcev na velikem platnu videli še kratki film Davorina Marca z naslovom miauuu.	ur
/• *	JBfc < -
hžsfS'
Si« :
.iipltvitj ■*
vV * 1
"f *«
Manziolijev trg kot se šika
Kino otok in revolucija v Rožavi
Kino otok je v svojem spremljevalnem sklepnem delu pestrega festivalskega dogajanja poskrbel za prijetno presenečenje in marsikaterega nedeljskega kopalca odvrnil od morskih radosti ter brezskrbnega poležavanja na plaži in ga zaradi domala dve uri trajajočega, nadvse intenzivnega pogovora pritegnil k poglobljeni predstavitvi malo znanega kurdskega revolucionarnega boja za osvoboditev ter avtonomnega kurdskega področja z imenom Rožava.
Na izolski plaži Svetilnik je ob izidu slovenskega prevoda knjižnega dela Revolucija v Rožavi minulo nedeljo namreč potekal pogovor s soavtorjem dela Ercanom Aybogo, ki je predstavil širši okvir dogajanja povezanih s teritorijem Rožava, na katerem naj bi se uspešno izvedla operacija osvoboditve žensk, se prakticirajo načela neposredne demokracije in uveljavlja tudi na zahodu tako množično opevan trajnostni razvoj. Skratka, na dogodku v Izoli se je govorilo o tematiki, ki je tudi za povprečno razgledanega zahodnega človeka in stereotipno podobo Bližnjega zahoda z le to praviloma povsem nezdružljiva.
Ercan Ayboga je uvodoma predstavil širšo geografsko področje Kurdis-tana oziroma področja, kjer prebivajo Kurdi in vključuje teritorij jugovzhodne Turčije (Severni Kurdistan), severnega Iraka (Južni Kurdistan), zahodnega Irana (Vzhodni Kurdistan) in severne Sirije (Zahodni Kurdistan ali Rožava). Kurde je označil kot večinsko delavski razred, politično in ekonomsko izkoriščen, predvsem pa kot narod, ki je bil kot prvi obtožen terorizma. V nadaljevanju je ovrgel oznako terorizma in predstavil delovanja posameznih struktur in institucij neposredne demokracije, ki so v zadnjih štiridesetih letih, predvsem pa v kaotičnem času državljanske vojne (od leta 2011 oziroma t.i. arabske pomladi) in intervencij regionalnih ter globalnih imperialističnih sil, razvile uspešen, a malo poznan model sobivanja in samoodločbe v multietničnih in multireligioznih predelih severne Sirije.
»Zanima nas neposredno odločanje, osvoboditev žensk in ekologija. To so prvenstveni cilji, ki jih Kurdi v Siriji zasledujemo od leta 2011,« je med drugim dejal Ercan Ayboga ter zatem izpostavil, da je vsa tamkajšnja okolica močno islamistično fašistoidna in prav ta po njegovih besedah tudi primarno ogroža uspehe in širitev revolucije v Rožavi na druga področja. In ker ima prav Rožava v lasti okoli sedemdeset odstotkov plina in nafte v Siriji, lahko s precejšnjo mero gotovosti zatrdimo, da bo revolucija v Rožavi, kot tudi udejanjenje neposredne demokracije na tem področju, naletelo še na marsikatero oviro tudi v prihodnje. Knjiga revolucija v Rožavi, v kateri je mogoče izvedeti več o aktualnih dogodkih je letošnjega aprila izšla pri Časopisu za kritiko znanosti, predstavitveni dogodek v Izoli pa je povezoval priznani slovenski novinar Ervin Hladnik Milharčič.	R0ša
Znamo tudi boksati
KAPUČINO
Žan Luka Zel ko na stopničkah
Jadralec Žan Luka Zelko je sezono svetovnega jadralskega pokala v Marseillu zaključil na najlepši možni način. V olimpijskem razredu laser standard je osvojil bronasto medaljo.
Šest dni trajajoč finale svetovnega jadralskega pokala je dobil epilog v brezvetrju, ki je organizatorje prisilil k odpovedi regate za medalje. 25-letni krmar iz Maribora, Žan Luka Zelko, je tako v olimpijskem enosedu laser standard po devetih preizkušnjah ostal na tretjem mestu s samo tremi točkami zaostanka za zmagovalcem Giovannijem Coccolu-tom iz Italije.
“Zelo zadovoljen sem, saj je to moja prva medalja v svetovnem pokalu, osvojil pa sem jo na prizorišču olimpijskih iger leta 2024. Občutki ta teden so bili mešani, sploh v močnem vetru sem se malo lovil s svojo hitrostjo, ampak sem zadovoljen, saj mi je uspelo zmagati večino tekem, to pa je dobra popotnica za svetovno prvenstvo. Zdaj me čaka še sedem dni priprav na Gardskem jezeru, konec meseca pa potujemo na Japonsko na svetovno prvenstvo,” je po bronu povedal Zelko. Na drugo stopničko zmagovalnega odra je stopil Ryan Lo iz Singapurja.
Na tekmi v Marseillu je nastopil tudi Toni Vodišek, ki je v disciplini kiteboard pristal tik pod zmagovalnim odrom. “Zelo sem zadovoljen. Imeli smo veliko težkih pogojev, saj je vsak dan pihalo iz druge smeri, kar je bilo zelo naporno. Sedaj grem domov, dokončati šolske obveznosti, potem pa trenirati dalje,” je skupno četrto mesto komentiral 19-letni Koprčan.
Peter Koprivec osvojil Ljubljanskega zmaja
Čudovit prizor razpetih belih jader po reki Ljubljanici med Špico in Trnovskim pristanom je v nedeljo pričakal obiskovalce starega mestnega jedra prestolnice. Na Regati dvojic za Pokal ljubljanskega zmaja se je potegovalo kar 40 posadk optimistov iz 10 klubov iz Slovenije in Hrvaške. V tej, že četrti zaporedni izvedbi regate
za naj mlajše jadralce, deklice in dečke do 15 let, vetrovne razmere niso presenetile, bile so podobne, kot v preteklih treh letih, tok pa je bil letos nekoliko močnejši in tako so prednost dobili tisti, ki so bili bolj spretni v začetnih manevrih na startu. Doslej so trikrat v skupnem seštevku zmagale deklice, letos pa je skupno zmago slavil Peter Koprivec iz Jadralnega kluba Burja Izola in postal prvi deček, ki je visoko dvignil prehodni pokal ljubljanskega zmaja, na katerem bo sedaj vklesano tudi njegovo ime. Drugi med dečki je bil Gašper Babič iz Jadralnega kluba Izola, tretji pa Ivan Trunov iz Jadralnega kluba Olimpic. Med deklicami je zmagala Zala Vidmar iz Jadralnega kluba Jadro Koper, druga je bila Lara Kranjc iz domačega jadralnega kluba v Ljubljani, tretja pa Liza Levan-dovska, Pomorsko društvo Piran. Pokale sta zmagovalcem podelila predsednik Jadralne zveze Slovenije Aljoša Tomaž in predsednik Jadralnega kluba Ljubljana Tomaž Virnik.
Ker se jadranje s tem dogodkom uspešno vrača na reko Ljubljanico, je rečni kapitan in začetnik turistične plovbe po reki Ljubljanici Tomo Zupančič v imenu kluba rečnih kapitanov iz Ljubljane v enoletno uporabo predal čisto novo jadrnico razreda optimist izžrebanemu klubu med vsemi sodelujočimi. Najmlajši udeleženec Tine Elane iz Jadralnega kluba Rance Ptuj je izžrebal dobitnika in njegova roka je srečo prinesla Jadralnemu klubu Burja iz Izole.
Jadralni klub Ljubljana je prireditev sklenil s podelitvijo priznanj zaslužnim članom, predsednik Jadralne zveze Slovenije Aljoša Tomaž pa je najstarejšemu slovenskemu klubu podelil posebno priznanje za 70 let soustvarjanja in razvoja slovenskega jadranja.
Rajko šesti na EP
Rajko Hrvat je kot edini slovenski veslač nastopil na evropskem prvenstvu v Luzernu in osvojil šesto mesto med lahkimi skifisti. Kot je povedal, je imel ves konec tedna težave z zdravjem, predvsem z dihanjem, kar mu je preprečilo boj za najvišja mesta. Zaradi tega je pod vprašajem tudi njegov nastop na regati svetovnega pokala v Poznanu. Evropski prvak je postal dolgoletni tekmec, Madžar Peter Galambos, pred Poljakom Arturjem Miko-lajczewskim in Italijanom Martinom Gorettijem.
Izolani odlični v Izlakah
V soboto, dne 08.06.2019, se je odvijalo mednarodno odprto pokalno prvenstvo v Izlakah, kjer so se pomerili tekmovalci iz 5 držav ( Slovenija, Češka, Austrija, Hrvaška in Nemčija ), ter 240 tekmovalcev od 6 let do 16 let starosti.
Iz Izolskega kluba borilnih veščin Kickboxing in Tae kwon-do se je tekmovanja udeležilo 6 tekmovalcev.
Doseženi rezultati:
Point fighting - mlajši dečki (6-8 let) kategorija + 28 kg HALIL HOXHAI - 2 mesto Point fighting - mlajši dečki (6-8 let) kategorija - 28 kg MAXIM FILIPU! - 2 mesto Point fighting - mlajši kadeti ( 9-12 let) kategorija + 47 kg FILIP FILIPU! - 2 mesto Point fighting - mlajše kadetinje ( 9-12 let) kategorija - 42 kg AURORA MALE!IČ - 2 mesto Point fighting - starejše kadetinje (13-15 let) kategorija - 50 kg NINA KRIŽAJ -1 mesto ANIDA MUHAREMOVIČ - 3 mesto
Point fighting - starejše kadetinje (13-15 let) kategorija - 55 kg NINA KRIŽAJ -1 mesto E kickboxing - mlajši kadeti absolutno - 24 tekmovalcev FILIP FILIPU! -1. Mesto !reningi mlajših skupin v klubu se zaključijo s polaganjem pasov v četrtek 20.06.2019. !ekmovalni skupini mlajših in starejših kadetov, kot mlajših dečkov in deklic bo nadaljeval tudi v poletnem času s treningi, saj LIGA Kickboxing se bo izvedla že v soboto 22.06.2019, ter v začetku Septembra tekmovalce čakajo novi izzivi.
Uspehi izolskega strelstva
Pričela se je sezona »zunanjega« strelstva in prva tekma je že po tradiciji Pokal Postojne. Slednji je bil ta vikend za izolske strelce z malokalibrskim orožjem še posebej uspešen, saj so domov prinesli prehodni pokal. Pištola-ši so zasedli tretje mesto, ekipa z MK puško pa prvo mesto (Aljoša Frank 2. Vito Kavalič 3. in Lara Frank 4.mesto).
Za to so najbolj zaslužni predvsem mlajši tekmovalci, ki so se tudi sicer zelo izkazali v sezoni 2018/2019 s standard zračnim orožjem. V 2. državni ligi Zahod sta ekipi zasedli ista mesta (puška 1. in pištola 3. mesto), posamezno pa s puško Lara Frank L in Vito Kavalič 3. mesto. Dekleta so bila tudi prvakinje med kadetinjami zahodne regije na regijskem prvenstvu (Lara Frank L, Eneja Zečo 2. in Manca Kermc 4. mesto), Vito Kavalič 3. mesto med kadeti, mladinec Erik Primožič 3., članica Katja Reja pa prva. Pištolaši so bili tukaj drugi (član Andrej Jakomin 3., veteran Ivan Božič 1. mesto). Na državni ligi mladih je kadetinjam (Lara, Manca, Eneja) za las ušla medalja in so bile ekipno četrte (prav tako na državnem tekmovanju srednjih šol), so pa bile zelo odmevne in ostra konkurenca na državni ravni, kar se je pokazalo tudi na državnem prvenstvu, kjer so končno prišle na svoj račun in zasedle 2. mesto. Skupna kadet-sko-mladinska ekipa je odnesla 3. mesto tudi v sezoni regijske lige (kadetinja Manca Kermc 2., mladinka Ksenia Norkina 2., mladinec Erik Primožič 3. mesto).
Obetavni so tudi naj mlajši tekmovalci s serijsko zračno puško.
Na državnem prvenstvu so bili mlajši pionirji ekipno šesti, na regijskem prvenstvu pa so pometli z vso konkurenco in se veselili prvega ekipnega mesta (posamezno Vito Radujko L, Jaša Barut 2.), prvi so bili tudi cicibani (Vasja Kitič L, Martin Frank 2.). Tu še med članicami Dolores Šuštar 2. mesto. V regijski ligi so bili cicibani v sezoni drugi, mlajši pionirji pa celo prvi (Martin Frank posamezno 3. mesto). Člani so si prislužili 3. mesto (posamezno med članicami Dolores Šuštar 3. mesto). Z zračno pištolo je isto mesto med mladinci zasedel še Mark Rožac. Na državnem prvenstvu so se pomerili še veterani, kjer je ekipa veterank nad 40 zasedla 1. mesto (Dolores Šuštar, Patricija Memon in Dragica Tokmadžič).
Odlični rezultati sezone so rezultat trdega in prizadevnega dela vseh članov kluba, tako vodstva kot strokovnega osebja in trenerjev. To je bilo poudarjeno tudi na 65. rednem zboru članov kluba konec januarja, kjer so bila podeljena priznanja najbolj uspešnim članom, dolgoletnemu aktivnemu članu in mednarodnemu sodniku Giulianu Ritoši pa je bila slovesno predana srebrna plaketa Strelske zveze Slovenije, kar se ne zgodi tako pogosto, a je to velika čast za tako majhen klub. Slednjo je pred dvema letoma prejel tudi Darij Ban.	Dolores Šuštar
Prejšnji četrtek (6. junija) so bile odigrane 16. športne igre društev upokojencev Južne Primorske v organizaciji DU Ilirska Bistrica. Prvič v zgodovini iger niso bile vse discipline odigrane v kraju organizatorja. Tarok se je na željo organizarorja tokrat igral v Izoli.
V	hotelu Delfin Izola so se zbrale tričlanske ekipe upokojencev iz Postojne, Pivke, Kopra, Izole in Jagodja Dobrava.
V	odsotnosti domačega računalničarja je žreb, potek iger in razglasitev rezultatov odlično opravil Alojz Markič, nosilec drugega najvišjega naziva TZS »Mond mojster« iz Postojne.
Tekmovanje je potekalo po pravilih Tarok zveze Slovenije. Odigrana so bila tri kola po petnajst iger, izid je bil vprašljiv prav do zadnje igre. Nihče ni osvojil vseh devet možnih točk. Po osem točk pa so zbrali trije igralci.
O uvrstitvi med njimi je odločala razlika (»župca«). Največ je je zbral Boris Debeljak (DU Jagodje Dobrava) +975. Drugo mesto je osvojil Alojz Markič (DU Postojna) z razliko +810, tretje pa Ivan Ajtnik (ZDU Koper) z zbrano razliko +207. Sledijo trije taro-kaši s po sedmimi točkami, med katerimi je za uvrstitev prav tako odločala zbrana razlika. Najuspešnejši je bil Anton Sevčnikar +540, sledi Marija Bolje +408 (oba DU Izola) pred Albinom Steglom (DU Postojna) z negativno razliko -145.
Pri vrstnem redu ekip je pričakovano zmagalo DU Postojna v postavi Alojz Markič (+810), Albin Stegel (-145) in Slavko Milavec (-250). Skupaj so osvojili 21 točk in skromno razliko +415.
Drugo mesto je osvojila ekipa DU Jagodje Dobrava v sestavi Boris Debeljak (+975), Gregor Mihevc (+645) in Vlado Šetina (+152). Skupaj so zbrali 19 točk in najvišjo razliko +1772.
Tretje mesto je osvojila ekipa DU Izola, ki je tudi zbrala 19 točk in dobro razliko +688. Zanjo so nastopili Anton Sevčnikar (+540), Marija Bolje (+408) in Božo Praprotnik (-260).
Četrto mesto je osvojila ekipa ZDUMO Koper v sestavi Ivan Ajtnik (+207), Anton Fabjan (-614) in Branko Milanič (-1310). Skupaj so zbrali 16 točk in največjo negativno razliko -1717.
Peto mesto je pripadlo ekipi DU Pivka v sestavi Srečko Likar (+88), Hari Herič (-380) in Zmago Garbas (-928). Skupaj so zbrali 15 točk in razliko -1220. Zahvala gre hotelu Delfin Izola za prijeten prostor igranja, odlično kosilo, predvsem pa tajništvu za posredovanje poročila o tekmovanju tarokašev, ki je moralo biti poslano organizatorju iger takoj po končanem tekmovanju zaradi skupne uvrstitve društev in podelitev diplom.
V Izoli pa so bile podeljene medalje za prva tri mesta med posamezniki in tarokašem ekip, ki so osvojila prva tri mesta.
Izolski tarokaši pa so do tega srečanja odigrali 21 kol. Na prvem junijskem turnirju je vseh 9 možnih točk osvojil Bogo Strohsack.
Kot prejšnja leta tudi letos igrajo vsak ponedeljek v kavarni hotela Delfin Izola s pričetkom ob 16.00 uri.	db
Prva violina izolskega boksa
Športna dvorana v Podčetrtku je ta vikend gostila odprto prvenstvo Slovenije v boksu, najmočnejši turnir v državi, ki šteje tudi za jakostno lestvico boksarske zveze Aiba.
V različnih starostnih kategorijah je v finalu nastopilo kar 16 slovenskih boksarjev in boksark. Zlato medaljo so za Slovenijo med člani osvojili Tadej Černoga, ki je zmagal v kategoriji do 60 kg, v ženski konkurenci pa sta zmagali Vida Rudolf (do 57 kg) in Katja Gajič (do 81 kg).
Vida Rudolf, rojena v Izoli, ki sedaj živi v občini Ivančna gorica in trenira pri Dejanu Zavcu, je na turnirju v polfinalu premagala Hrvatico Saro Luzar Smajič, v finalu pa prepričljivo premagala predstavnico nemške reprezentance Eliso Rohde.
Pred tem je že osvojila srebro na pomembnem ženskem turnirju Golden Girl na Švedskem v februarju tega leta.
Sedaj se pripravlja na Evropsko prvenstvo za ženske, ki bo v Španiji letos konec avgusta. Vida Rudolf (roj. Samotorčan) je tudi prof. violine na Glasbeni šoli Laško-Radeče.
Medalje je podelila olimpijska prvakinja v judu, Urška Žolnir.
Mednarodni turnir U 11
To soboto, 8.6.2019, se je na Mestnem stadionu Izola v organizaciji staršev selekcije Ull in MNK Izola odvil Mednarodni nogometni turnir Izola 2019 za selekcijo Ull.
Na turnirju je sodelovalo skoraj dvesto otrok razdeljenih v šestnajst ekip iz Slovenije in Hrvaške. Odigranih je bilo 44 zelo zanimivih tekem. Obiskala sta nas tudi bivši reprezentant Slovenije in legenda Izole Tonči Žlogar ter igralec italijanskega prvoligaša AC Parma in Izolan Leo Štulac, ki je skupaj z županom Danilom Markočičem in predsednikom MNZ Koper Bortuom Knafelcem podelil priznanja najboljšim ekipam.
Turnir je zmagala ekipa Maribora, drugo mesto je zasedla ekipa Opatije, tretje so bile Bilje, četrta pa Olimpija Ull. Naši ekipi Izola U10 in Ull sta na močnem turnirju dosegli 8. in 11. mesto.
STARŠI SELEKCIJE Ull in MNK IZOLA se zahvaljujemo Občini Izola in CKŠP Izola ter še vsem ostalim, ki ste pripomogli k uspešni izvedbi Mednarodnega nogometnega turnirja Izola 2019 za selkcijo Ull.
Kultura
Delfinovci povezujejo Istrane
Moški pevski zbor Delfin je že tradicionalen gost različnih zborovskih manifestacij v hrvaškem delu Istre, pred kratkim so kot edini zbor iz Slovenije nastopili na 47. reviji »Naš kanat je lip«, v Poreču.
Vprašanje tedna št. 2
Ali je skorajšnja ponovitev gledališke predstave Barufe v letnem kinu Arrigoni, kakorkoli povezana z zapleti z Univerzo in Inno Reneew?
»Letos je nastopilo 17 zborov iz Istre in Kvarnerja, mi pa smo bili edini zbor iz Slovenije, ki je tja prišel na povabilo organizatorja. To je bilo že naše drugo gostovanje in veseli smo, da smo lahko na srečanju tako kvlitetnih zborov predstavljali tudi slovensko in izolsko zborovsko petje,« je povedal Vladimir Lukežič, eden od pevcev tega izolskega zbora.
-	Srečanje se vsakokrat začne s skupnim petjem vseh sodelujočih zborov in letos smo, ob pol osmih zvečer, na Trgu svobode, zapeli njihovo himno Krasna zemljo, Istra mila. Sledila je slavnostna otvoritev srečanja na kateri je govoril župan istrske županije Valter Flego, seveda pa je na koncu vse skupaj pozdravila tudi Deni Dekleva Radakovič, ki je predsednica organizacijskega odbora in verjetno najzaslužnejša za ohranjanje tradicije tega zborovskega srečanja.
-	Vsi zbori smo oba dneva, v petek in v soboto, nastopili v istar-ski sabornici, ki je izredno lepa in akustična dvorana in tam smo nastopili s tremi pesmimi. Dve sta bili slovenski (Ena ptička priletela in Pobratimija), tretja pa je bila Trajnananina-nena, ki so jo tudi edino ocenjevali. To je pesem, ki jo pri nas poznamo tudi kot Kad sam bia ja mladič, ki jo je za zbor priredil Rudi Bučar. Rudi je sicer še ni slišal v naši izvedbi, so jo pa slišali poslušalci v Poreču in po odzivih so jo lepo sprejeli, saj smo bili deležni res dolgega aplavza.
-	Zanimivo je, da smo bili mi edini moški pevski zbor, saj tam prevladujejo mešani in ženski pevski zbori ter klape in tudi nagrade so šle tokrat v njihove roke, saj je nagrado za najboljšo izvedbo dobil zbor KUD Učka iz Matuljev, nagrado za najboljšo izvedbo istrske skladbe pa klapa Brnistra iz Pule.
-	Organizatorji so naš zbor spoznali pred leti, ko smo sodelovali na neki prireditvi, ki jo je organiziralo društvo Tito in takrat smo nastopali na neki prireditvi blizu Poreča. V Sloveniji imamo društvo Tito verjetno samo v Izoli, v Istri pa jih je cel kup in to od Novigrada do Pule. Torej, na tistem srečanju nas je slišala že omenjena organizatorica Deni Dekleva Radakovič in nas povabila, da pridemo tudi na to srečanje.
-	Sicer pa res veliko nastopamo, v Delfinu in v Krki, pa na prireditvah Društva upokojencev Jagodje - Dobrava, zdaj, 15. junija pa bomo s pesmijo popeljali Izolane in goste po izolskih galerijah.
-	Trenutno nas je 19 in smo glasovno lepo razporejeni. Imamo štiri prve, štiri druge tenorje, šest prvih in pet drugih basov.V teh letih, odkar je zbor prevzela Maja Cetinova, smo nedvomno zelo napredovali. Seveda tudi z izjemnim delom našega predsednika Stanka Nežiča, ki dejansko živi za ta zbor. (ur)
H H
Glasbeni talent Staše Galvani
V petek, 7. junija, je ob zaključku glasbenega izobraževanja v Glasbeni šoli Izola, ki domuje v Besenghijevi palači, nastopila mlada, perspektivna učenka, Staša Galvani, mentorice Brede Pečnik Božič.
S programom, ki ga je pripravila in zaigrala s svojo prefinjeno muzikal-nostjo ter dovršeno pianistično igro, je navdušila in očarala občinstvo, ki jo je nagradilo z burnim aplavzom. Posebno nepozabna je bila izvedba Chopinove Fantaisie-Impromptu v cis-molu, op. 66, ki je ni prav pogosto slišati na tej stopnji. V njeni interpretaciji je bilo začutiti preplet otroške fantazije, igrivost, sramežljivost in tudi zrelost. Poigravala se je s skrbno izbranim občutkom za ton in zvok, izžarevala je z briljantno tehnično igro in s premišljenim fraziranjem.
Pred kratkim se je vrnila iz gostovanja učencev in učiteljev glasbene šole na Poljskem, kjer je uspešno nastopila na koncertu v prepolni filharmonični dvorani. Svojo pianistično pot bo nadaljevala na umetniški gimnaziji v Kopru, pri priznanem pianistu, prof. Denysu Masliuku. Staša je prejemnica zlatega violinskega ključa, to je nagrada, ki jo Glasbena šola podeljuje najboljšim učencem. Za doseženo priznanje ji je, na koncertu, čestital tudi župan Danilo Markočič.
Na koncertu je sodeloval tudi Trio učencev Sara Reja klarinet, Katja Filipčič flavta in Vid Božič klavir, mentorice mag. Alenke Zupan. Nato pa še Katja Filipčič ob klavirski spremljavi prof. Nelfija Paliske.
Po koncertu se je občinstvo zadržalo v avli šole, ki so jo krasila umetniška dela priznane umetnice, kiparke Katje Smerdu, oblikovalke sodobnega nakita Sandre Kocjančič, slikarke Katje Budine in slikarja Parida De Stefana. Ob prijetnem druženju, kramljanju in skrbno pripravljeni pogostitvi, smo bili priča dogodku, ki je nagradil učenko in njeno mentorico, ter popestril kulturno dogajanje v mestu.	ur
Četrtek, IS.junij 2019, št. 1304
-------------------------------------------------------Kultura--------------------------
Izola včeraj, danes in jutri z Jasno Čebron
Večerni pogovori z zanimivimi Izolani so se vrnili v prostore Mestne knjižnice Izola. Nataša Benčič je 30. maja, v vlogi 91. zanimive Izolanke, gostila slavistko in sploh kulturnico, Jasno Čebron.
Nekdanjo profesorico je pot iz Izole ponesla v Koper, poznamo pa jo kot slovenistko in italijanist-ko, ki je generacijam gimnazijcev podarila ljubezen do knjige in filma. Poleg tega je tudi neutrudna bralka, dolgoletna gostiteljica pogovorov o branju, lanska marčevska osebnost Primorske po izboru primorskih medijev. Leta 2016 je prejela naziv častne članice Slavističnega društva Slovenije, čigar predsednica je bila vse
Otok plesa/Ples za vodo
V soboto, 15. junija ob 20:00, bo na plaži Svetilnik plesni perfor-mans v izvedbi Plesnega studia Erato, ki se s tem priključuje akciji “Global Water Dance”.
Namen mednarodnega dogodka je ozaveščanje lokalne skupnosti skozi ples, ki ga bodo odplesali istočasno na več kot 170 krajih po celem svetu in je poziv k vedenjskim premikom in rešitvam za zagotavljanje in ohranjanje čistosti voda. Preprostemu plesu ob morju se lahko pridruži kdorkoli. Z gibom in plesom boste skupaj v svet poslali misel o pomembnosti čistih voda in varovanju voda.
od 1995 do 2001.
Njena izolska zgodba se je pričela leta 1955, v času razvoja podjetja Mala oprema, ki jo je njen oče dolgo vodil, in takrat se je družina preselila iz Kopra v Izolo. Tu je preživela veliko let in še vedno se počuti Izolanka, saj jo je Izola oblikovala in vanjo pogosto zahaja.
V lepem spominu ji je ostal park Arrigoni, ko je bil še poln bujnega rastlinja, kjer so se dobivali in družili otroci iz Dantejeve ulice. V letnem kinu jo je kot osemletno deklico očaral film Ples na vodi. Spominja se, da je v Arrigoniju raslo veliko različnega zelenja in dreves, zato je bil daleč naokoli najlepši park. Obžaluje, da ni zapisov o teh drevesih in grmih, saj se spominja veliko odtenkov zelene v različnih letnih časih, z nostalgijo se spominja kulturnega doma, v katerem si je ogledala veliko predstav in v njih nastopala, obkrožena z vonjem in vzdušjem gledališča, čarobnosti ob nastajanju dramske igre in napetosti pred nastopom.
Zapisana šoli
Čebronova izhaja iz učiteljske družine, v kateri se je veliko bralo, kar je zaznamovalo njeno poklicno življenje. Je pra pra nečakinja Simona Gregorčiča in njegove pesmi je recitirala že pri treh letih. Kasneje jo je zaznamovala tudi šola, saj je v šolskih vodah preživela več kot 40 let, od učenke do profesorice. Rada je poučevala, v veselje ji je bilo sodelovati z mladimi, ki se razvijajo, oblikujejo svojo osebnost in jim lahko »nekaj daš in ponujaš na tak način, da se v njih začne prebujati želja po včdenju, po znanju in po ustvarjanju.«
Mimogrede smo izvedeli, da je bila tudi voditeljica, Nataša Benčič ena njenih številnih dijakinj.
Kot šolarki in kot profesorici ji je bila vselej ljubša literatura od slovnice in je prepričana, da se že z zajetno mero branja lahko veliko naučimo o jeziku, celo več kot z učenjem slovnice.
»Dandanes je branja vedno manj, zato je tudi izražanje slabše. Jezik je kot obleka. Doma smo oblečeni sproščeno, kar bi lahko predstavljalo neformalni dialekt. Ko pa stopimo v stik s človekom, se drugače oblečemo in obnašamo in potrebno je spremeniti register besednega sporazumevanja, še posebno če zastopamo nekoga in smo tam v njegovem imenu. Z jezikom namreč izražamo svojo kulturo.«
Brez kulture ne gre
Tudi po upokojitvi ostaja dejavna in aktivna na več področjih. Vodi literarne in filmske večere, pogovore o branju.
S prisotnimi obiskovalci pogovora je podelila tudi sklepno misel o tem, kakšno Izolo bi si želela »jutri«. V te želje sodi obnovljen park Arrigoni in amfiteater pod Belve-derjem, kjer bi se odvijali zanimivi kulturni dogodki in glasbeni večeri, v želji, da bi ljudje izkusili to, kar je ona kot otrok. Ob tem se spominja, da je že v šoli imela domačo nalogo Moj kraj včeraj danes in jutri. Navdih zanjo je črpala na sprehodih v izolskem Mandraču, ko je ribiče spraševala o njihovih zgodbah iz mladosti in si jih zapisovala v izolskem dialektu. Ohranja lep spomin na Izolo, ki je v preteklosti živela od ribolova. Želi si, da bi se Izola bolj povezala z morjem. Izola je mesto, ki je ohranilo željo po gibanju, po bližini, pristnih odnosih in prepričana je, da bo tako tudi ostalo.
Erika Gregorič
Mladi spoznavajo 3D tisk
Izolsko Središče za samostojno učenje v Mestni knjižnici Izola so obiskali učenci 8. razreda Osnovne šole Vojke Šmuc v okviru izbirnega predmeta računalništvo, ki ga vodi učitelj Gorazd Novak. Učenci so se udeležili dveh delavnic 3D tiska, na katerih so se seznanili z novostjo izolske knjižnice. Delavnico sta vodila Damjana Špik in Jan Bednarik, ki sta mlade računalničarje vpeljala v svet 3D tiska.
Prisotni so spoznali osnove delovanja 3D tiskalnika, na kakšen način tiska v treh dimenzijah, prenos koluta materiala v tiskalno šobo, potrebno temperaturo in na kaj je potrebno biti pred tem pozoren. Poleg tega so si ogledali že natisnjene izdelke in spoznali, s katerimi materiali lahko tiskalnik tiska. Prav tako so se podučili, koliko časa tiskalnik potrebuje za tisk in kaj vpliva na ta čas. Učenci so se pogumno preizkusili tudi v programski opremi, v katero so za začetek prenesli že izdelan 3D model in ga s pomočjo nasvetov in vodil v programu pripravili na tisk. Pri tem so se naučili, kaj predvideva priprava modela na tisk, zakaj ga potrebno predhodno pripraviti in kako ga v programski opremi pravilno razdeliti na primerno goste plasti, po katerih bo tiskalnik tiskal in oblikoval naš predmet. Po pripravi so se posvetili tisku svojih izdelkov in že isti dan je prvi učenec odšel z natisnjenim modelom domov, ostale pa so izdelki pričakali tekom tedna.
Ob	drugem
obisku so se mladi računalničarji že preizkusili v oblikovanju. Znanje iz predhodne delavnice jim je predstavljalo odlično podlago, ki jim je pomagala pri naslednjih korakih. Seznanili so se namreč s samostojnim modeliranjem 3D objekta s pomočjo brezplačnega spletnega orodja Tinkercad. Programska oprema je primerna za mlade nadobudneže, ki se 3D modeliranja začenjajo učiti, saj ponuja nabor že pripravljenih 3D geometrijskih teles in ostalih oblik, ki jih lahko prosto spajamo, oblikujemo, režemo, luknjamo in iz njih sestavimo popolnoma nov objekt in celo Lego kocke. Udeleženci so se med drugim naučili, da nekateri modeli potrebujejo podporne stebričke, ki jih po končanem tisku odstranimo, da lahko tiskalnik natisne del objekta, ki odstopa od modela. S pomočjo navodil Damjane Špik so oblikovali obesek za ključe, na katerega so dodali napis po lastni izbiri iz nabora pred pripravljenih oblik napisov in pisav. Tudi te modele so po končanem oblikovanju pripravili za tisk in pričeli s tiskom.
Učencem sta bili delavnici zanimivi, saj so spoznali nove vsebine iz računalniškega sveta. Osvojeno znanje si želijo še naprej uporabljati in nadgrajevati.	Erika Gregorič
13.6.	četrtek
18.00	Manziolijeva palača
Koncert udeležencev tečaja violine
Mentorica: Cristina Verita.
18.30	Mestna knjižnica Izola
srečanje bralnega kluba Kira knjiga
Sarival Sosič: Starec in jaz
Redke so knjige, ki z osupljivo lahkoto združujejo in presegajo večna življenjska nasprotja in ki nas v istem hipu z ganljivo milino neskončno privlačijo, na drugi strani pa z isto (pre)tesno bližino vzbujajo odpor. Še redkejše knjige na ta način spretno izzivajo našo izkušnjo bivanja, naše predsodke, ponotranjene stereotipe in predstave o normalnosti, lepoti, prijateljstvu, ljubezni, umetnosti, disciplini, avtoriteti, odnosih ... Romaneskni prvenec STAREC IN JAZ (Litera, 2017) Sarivala Sosiča počne vse to. V monološki pripovedi s pretanjeno, mestoma že veristično natančnostjo, predvsem pa izpovedno intenzivnostjo popisuje usodno srečanje in zbližanje častitljivega starca, glasbenega pedagoga, in razvihar-jenega mladeniča, tik pred vpisom na fakulteto. Njuna zgodba je mdr. zgodba o brezpogojnem medsebojnem zaupanju, predanosti, vztrajnosti, spoštovanju in ne nazadnje iskreni ljubezni. Avtor jo je nosil s seboj več desetletij....
19.00	Mestna knjižnica Izola
92. srečanje z »ZANIMIVI IZOLANI«
Gost večera bo Boris Čuk legenda rokometa v Izoli, ki je vzgojil generacije igralcev in predvsem igralk, selektor ženske reprezentance in večletni strokovni rokometni komentator Radia Koper. Pogovor z gostom bo vodila Nataša Benčič, novinarka Radia Koper-Capodistria.
14.6.	petek	!■■■■■■■■■■
19.00	Kulturni dom
LAInarija 2019
zaključna produkcija Plesnega studia L A I s podelitvijo jubilejnih značk Mete Vidmar
19.00	Mestna knjižnica Izola
predstavitev prvega prevoda knjige:
Nikola Tesla: Problem povečevanja človeške energije
Teslove raziskave so danes izjemno relevantne, saj je že tedaj prepoznal izkoriščanje fosilnih goriv kot problem eksponentne rasti v razmerju do neobnovljivih virov in intenzivno razvijal (še vedno ne popolnoma razumljene) samozadostne, trajnostne sisteme pridobivanja in distribucije energije, ki ne bi temeljili na »potrati in porabi kateregakoli materiala« ali na brutalni prevladi bogatih nad revnimi.Znanstveno monografijo, ki je nedavno izšla pri Založbi ZRC in založbi Litera, bo predstavil prevajalec in pisec spremne študije Tibor Hrs Pandur. Z njim se bo pogovarjala Irena Urbič. Poljudno-znanstveni traktat Problem povečevanja človeške energije, ki je prvič predstavljen v slovenskem prevodu, je Nikola Tesla objavil leta 1900 v junijski številki Century Magazine.
20.00	Plaža Svetilnik
Otok plesa
plesni performans v izvedbi Plesnega studia Erato, ki se priključuje akciji "Global Water Dance".
Namen mednarodnega dogodka je ozaveščanje lokalne skupnosti skozi ples, ki jo bodo plesalci/ke odplesali istočasno na več kot 170 krajih po celem svetu in je poziv k vedenjskim premikom in rešitvam za zagotavljanje in ohranjanje čistosti voda.
Preprostemu plesu ob morju se lahko pridruži kdorkoli. Z gibom in plesom bomo skupaj v svet poslali misel o pomembnosti čistih voda in varovanju voda. od 19.00 - 23:00 - različni razstavni prostori
Poletna muzejska noč
Obhod galerij z začetkom ob 19. uri v Kulturnem domu bo spremljal MoPZ Delfin. Sodelujejo: CKŠP Izola-Galerija Alga in Kulturni dom, Plač Izolanov, JSKD Ol Izola - Sončna dvorana, Galerija Insula, Izolana-hiša morja, Galerija Salsaverde, Drat, ISNS- Manziolijeva palača.
21.30	Hangar bar
El Kachon
16.6.	nedelja
18.00	Manziolijeva palača
Allegro zibaldone Junior
Predstava otroških skupin.
IMIIM
18.00	Manziolijeva palača
Predstavitev aktov projekta
Alle origini del trasporto marittimo in Adriatico: i carigadori deireta Veneziana
19.6.	sreda
18:00 -19:00 - Mladinska knjiga Izola
Sladkanje in razvajanje na zdrav način
Predstavitev in degustacija presnih sladic
Sladice so pripravljene brez moke (glutena), mleka, jajc, masla in rafiniranega sladkorja in so toplotno neobdelane.
20.6.	četrtek
19.00	Manziolijeva palača
Cineforum
projekcija filma Metti la nonna in freezer
Režija: Giancarlo Fontana in Giuseppe Stasi.
21.6.	petek
19.00	Manziolijeva palača
Projekcija kratkih filmov in druženje
21.00	Lonka
Izolafolk
Tradicionalni folklorni festival. Nastopile bodo skupine iz Italije, Madžarske in Slovaške.
22.6.	sobota
21.30	Hangar bar
Heavenix
24.6.	ponedeljek
20.00	Hangar bar
Let3, Couch 'N' Transistor, Slow Wave
21.30	Hangar bar
Sobota, 15. junij 2019 ob 21.00 - Manziolijev trg
POLETNA
MUZEJSKA
NOČ
Zmagovalec mednarodnih tekmovanj!!!
Sladkorna pena, malo tobaka in talent za »dišpet«.
Sl
BARUFE
Letni kino ARRIGONI torek, 18. junij ob 21.30
r«.	» A	T32L Režija: Vito Taufer
& 1 %«

Umetniški simpozij LIKOVNI EKO
Izola, 21. - 23.06.2019
Simpozij je namenjen umetnikom (vizualni umetniki, literarni umetniki, plesalci, glasbeniki ...) iz Slovenije in tujine. Trajal bo tri dni, v Izoli. Tema simpozija bo ekologija: opozarjanje in ozaveščanje o pomembnosti ekologije, čim manjše produkcije odpadkov, zelene proizvodnje, pomembnosti narave, dreves in ogroženih živalskih vrstah itd ... Ustvarjali bomo v Ateljeju Mari o net.te, zaključna razstava bo v Sončni dvorani (JSKD Izola). V programu so vključena tudi strokovna predavanja.Prijave sprejemamo do 14. junija 2019. Vabljeni!
Natečaj za kratko zgodbo 2019/ Gremo mi na morje
Avtorji, stari nad 15 let, naj pošljejo besedila v štirih izvodih najkasneje do 30. junija 2019. Zgodbe naj avtorji pošljejo na naslov: Kulturno društvo VNL, IX. Korpusa 5,6310 Izola, s pripisom: Natečaj za kratko zgodbo.
Nagrajene zgodbe bomo objavili v Spletnem času, knjižne nagrade in priznanja pa podelili na javni prireditvi. / Info: www.inovelmedia.si - zavihek Natečaj
URAkulture
POLETNA MUZEJSKA NOC
Sobota, 15. junij 2019 ob 19:00, Več lokacij po Izoli
Poletna muzejska noč, ki se odvije vsako tretjo soboto v juniju, je največja nacionalna promocijska akcija slovenskih muzejev in galerij, pridružujejo se ji tudi številni drugi zavodi in ustanove, ki izvajajo programe s področja kulturne dediščine, umetnosti, kulture, zgodovine.
Letos pričenjamo ob 19.00, v Kulturnem domu Izola, nato bomo predstavili razstave na sledečih lokacijah po Izoli z glasbenim programom: MoPZ Delfin KULTURNI DOM IZOLA Boris Rutar_Otvoritev slikarske razstave in predstavitev avtobiografske knjige _ GALERIJA ALGA »LIK-ov salon 2019, na temo Rajski vrt«, skupinska razstava KDLU LIK Izola _ Milenka ARSENOV, Dragana - Dada ČURIN, Zorko DEŽJOT, Ingrid FIKFAK, Jožica KLEVA, Judita MIŠKO,, Ljubica PIRIH, Ivica ŠTEFANČIČ. _ GALERIJA DRAT "Izolani 2019!"_Katarina Burlina, Katja Smerdu _ GALERIJA INSULA "Izolani 2019!"_ Barbara Jurkovšek, Davorin Marc, Valentina Pregelj, Damjan Lakošeljac, Jadran Posinkovič,, Dušan Ambrož, Milan Obradovič Karp, Remigio Grižoni, Predrag Žvab, Primož Mislej _ HIŠA MORJA Stalna muzejska postavka _ SONČNA DVORANA »Časnost brezčasja«, fotografska razstava avtorice Natalije Gajič _ GALERIJA SALASAVERDE "Izolani 2019!" Eduard Belsky, Nana Posega, Martin Zelenko _ MANZIOLIJEVA PALAČA "Izolani 2019!"_Paride di Stefan o, Fulvia Grbac, Rok Kleva Ivančič, Zarja Ražman, Sanja Tošič, Marko Zelenko, Marlene Zorjan, Barbara Kastelec _ GALERIJA PLAČ »Izolski kulturniki«_Fotografska skupina Univerze za tretje obdobje: Tatjana Brankovič, Barbara Cassermann, Jožef Fabjan, Irega Gregorc, Marija Grižonič, Lilijana Hrvatin, Vinka Kastelic, Irena Lipovec Lorget, Jack Lorget, Adrijana Mandalenič, Tanja Mask, Maja Mavrič, Saša Sergej Merkandelj.
Galerija Alga
slikarsko - kiparska razstava KDLU LIK
LIK-ov salon 2019:Rajski vrt
Razstavljajo: Milenka ARSENOV, Dragana - Dada ČURIN,
Zorko DEŽJOT, Ingrid FIKFAK, Jožica KLEVA, Judita MIŠKO,
Ljubica PIRIH, Ivica ŠTEFANČIČ.
Mentor: Teodor Tavželj Razstava bo na ogled do 4.6.2019.
Galerija Plač Ljubljanska 32 fotografska razstava
Izolski kulturniki
Galerija Insula
skupinska razstava
IZ(S)OLANI 2019
Razstavljajo Barbara Jurkovšek, Davorin Marc, Valentina Pregelj, Damjan Lakošeljac, Jadran Posinkovič, Dušan Ambrož, Milan Obradovič Karp, Remigio Grižonič, Predrag Žvab, Primož Mislej
Sončna dvorana
Same babe odpirajo četrtke pri spini
Danes, v četrtek, 13. junija, se začenja serija letošnjih Četrtkovih večerov pri špini, ki bodo skozi celo poletje, vse tja do sredine septembra prinašali zanimiva srečanja glasbenikov in poslušalcev na majhnem “largu” v Ljubljanski ulici. Tokrat tudi s sodelovanjem Občine Izola oziroma Centra za kulturo, šport in prireditve Izola.
Letošnji program je izjemno bogat, saj bodo v Izolo prišli nekateri izvajalci, ki bi si jih, brez osebnih poznanstev, težko privoščili pod takšnimi pogoji in v tako intimnem vzdušju. Čeprav gre v glavnem za glasbenike mlajše in srednje generacije bomo poslušali veliko glasbe, ki sodi v prejšnje stoletje, čeprav odigrane na sodoben način. Od zvokov ameriške glasbe 30-tih let do gipsy swinga in od klasike ter dude swinga do sodobne kantavtorske muzike, bomo poslušali v 14-tih četrtkih, ki jih danes odpirajo Same babe, ki so v resnici “sami dedci”.
Skupina je nastala spomladi 2003, da bi sodelovala na literarnem večeru, posvečenem pesniku Janezu Menartu. Nastopila je na vseh pomembnejših etno (in sorodnih) festivalih v Sloveniji in izdala štiri albume Leta 2009 je skupina z avtorskim šansonom Dobri možje zmagala na Festivalu slovenskega šansona. V glasbenem smislu daje velik poudarek večglasnemu petju, njene nastope pa spremlja precejšen odmerek humorja in performansa. Lani je izšel njihov četrti album Vražji bend, ki med drugim uglasbuje tudi poezijo Tomaža Šalamuna in Ervina Fritza.
Današnjemu koncertu bodo sledili nastopi naslednjih izvajalcev:
20. 6. Cveto Kobal, 27. 6. Teo Collori Momento Cigano, 4. 7.1 Torpedom, 11. 7. Bossa de novo, 18. 7. Jure Lesar, 25. 7. Počeni škafi, 27. 7. Aldo Kumar Anbot (izven abonmaja - sobota), 01. 8. Krkuča Ku-nekšon, 08.8. JG30 Jarc Gregorin trio , 22.8. Bakalina velika, 29.8. BUH, 5.9. Jakob Kobal band, 12.9. Bort Ross
razstava plesnih fotografij
Natalija Gajič
Časnost brezčasja
Urnik: tor.-čet.: 10.00 -12.00, pet-sob: 16.00 -18.00; prazniki zaprto, razstava je do 20. 6. 2019
Kava bar TISA
fotografska razstava Univerze za tretje življenjsko obdobje
Tatjana Brankovič
Ribja tržnica v Negombu
Barbara Cassermann
Ribiči-Ribniki-Vode MESTNA KNJIŽNICA IZOLA_razstave
Razstava IZOLA PONOČI ki sojo pripravili člani slikarske skupine izolskega društva LIK. Razstava UNIKATNI LESENI IZDELKI ki jo je pripravil DANIJEL ČORKOVIČ. Razstava UNIKATNI IZDELKI IZ POLSTI, ki jo je pripravila MARJETA MALEŠIČ in razstava barvitih nizkih reliefov z naslovom OB MORJU, ki jo je pripravila JOŽICA KLEVA.
Rajski vrt Likovcev v Algi
Če vas pot zanese na tržnico, si v galeriji Alga oglejte zelo zanimivo razstavo del ustvarjalcev KDLU LIK Izola. Na slikarsko - kiparski razstavi, ki so jo odprli minuli četrtek, se na temo »Rajski vrt« predstavljajo Milenka Arsenov, Dragana - Dada Čurin, Zorko Dežjot, Ingrid Fikfak, Jožica Kleva, Judita Miško, Ljubica Pirih ter Ivica Štefančič. Svoja dela so ustvarjali pod mentorstvom Teodorja Tavžlja. S prijetnim glasbenim programom sta otvoritev popestrila Marko in Darko Grgič. Razstava, ki sodi v TVU 2019, bo na ogled do konca junija.
Moj dom, tvoj dom
Airbnbjevske zgodbe iz kamnite hiše tik ob morju
Pred desetletjem, pravzaprav skoraj dvema, sem prvič prestopila prag piranske kamnite hiše tik ob morju. Prevzela me je v trenutku. Potem sem še večkrat prišla in še zmeraj rada prihajam tja. V vilo čiračara. Res, nanjo sem pomislila, ko sem jo prvič doživela. A baje nisem edina, ki sem jo tako občutila.
Prijateljica Maja Sotenšek zdaj v njej tudi živi, prej, ko je delala še v eni od ljubljanskih knjižnic, je imela zanjo manj časa. A z Majo se nisva spoznali v Piranu, pač pa že pred veliko leti na potovanju po delu nekdaj slovite svilene ceste.
Iz Izole, ki me je spet čisto po svoje očarala in sem jo zelo vzljubila ter se v njej počutim domače in sprejeto, vsake toliko obiščem Piran in Majo. Včasih tam tudi prespim. Posebno razkošje je zame to, saj imam takrat čisto »svojo« sobo s pogledom na morje!
A Maja je odprla vrata tudi drugim. Prenovila je spodnji del hiše in začela sprejemati sodobne vagabunde. Tako je pritlično stanovanje z majhnim, a prikupnim vrtom zlasti v poletnih mesecih vedno polno zanimivih gostov od vsepovsod. In kako najdejo prav njo? To omogoča spletna platforma airbnb in Maji se zdi, da je ta sodobnemu popotniku res pisana na kožo. Večina gostov se pri njej zelo dobro počuti. Z nekaterimi se gostiteljica poveže bolj, z drugimi manj.
V zadnjem obdobju je Maja ob kakšni skupni kavi velikokrat podelila kakšen utrinek iz druženja s svojimi gosti. Toliko zanimivega je imela povedati!
A zdaj nas je s knjigo - s svojo prvo, a prepričana sem, da ne zadnjo - vendarle zelo presenetila. Niti prijatelji nismo vedeli, da vse to zapisuje in da nastaja prav prisrčna zbirka kratkih zgodb! Vedeli smo le, da veliko bere (saj je doštudirala primerjalno književnost in umetnostno zgodovino, rada je imela svoje delo knjižničarke), se rada potepa po svetu in raziskuje, zmeraj znova nam je znala povedati kaj zanimivega o starih istrskih vaseh in nekdanjem življenju tam. Presenečena in obenem počaščena sem bila, ko mi je zbrane zgodbe ponudila v branje, tik predno se je odločila izdati knjigo. V hipu so me navdušile. Vse so preproste, zelo berljive, napisane z izjemnim občutkom za človeka. Tudi sami se lahko prepričate, da je odlična opazovalka in da ji pero zelo gladko teče. Seveda je k popolni podobi knjige (izdala jo je Založba Chiara) pripomogla še ena ženska mnogoterih talentov, Miriam Monica, tudi iz Pirana. Najbrž jo poznate z radijskih valov, občudujete njen glas (pred kratkim je nastopila v Izoli v Manziolijevi palači), a marsikdo ne ve, da tudi odlično riše. Izjemne ilustracije za Airbnbjevske zgodbe - tak je skrajšan naslov Majine knjige - je namreč prispevala prav Miriam.
Knjiga je izšla pred kratkim, v teh dneh prihaja v slovenske knjižnice, prihodnji teden pa v knjigarne. Airbnbjevske zgodbe so prav prijetno branje, zlasti zdaj na začetku poletja, ko je tudi naše mesto vse bolj preplavljeno s turisti. Morda vam bo branje krajšalo čas na ležalniku v senci, pod kakšnim drevesom na svetilniku, morda na kakšnem vašem potovanju, seveda pa lahko tudi kar na domačem kavču. Kakor koli, ob branju se nam odpre pot v novo življenjsko pustolovščino ...	Lučka
PO MONSUNU SAHARA
piše: Franko Hmeljak
Za ekologijo sem prvič slišal v gimnazijskih letih (1968-72), zlasti za Rimski klub, ki je zaslovel z apokaliptičnimi analizami v stilu: „če se bo nadaljevala skokovita sedanja poraba, bomo zaloge nafte na planetu izčrpali do, recimo, leta 2050.“ Med študijem smo to povezali z Malthusovo teorijo o grozeči prenaseljenosti na planetu, ko je na njem živelo le 4 do 5 milijard ljudi, leta 2050 nas bo skoraj še enkrat toliko.
V študijski knjižnici sem redno listal Probleme in naletel na podoben ekološki članek Jadrana Strleta, ki sem ga kasneje spoznal med študijem v Ljubljani, ko je že bil urednik na Tribuni. V srednješolskih letih je med nami zaokrožila tudi beseda makrobiotika s konotacijo zdrave nonine prehrane, ki je vsak večer skuhala kotliček polente, mesni golaž mu je dodala le ob nedeljah. Šele med obiskovanjem predavanj profesorja Umberta Ecca na bolonjskem DAMSU sem prebral članek o teoriji medijske apokalipse, ki je analiziral trditve Rimskega kluba v luči ustrahovanja in s tem nadzorovanja množic. Všečna je bila ocena, da so večerni televizijski dnevniki pravljica, ki prikazuje strašljivke po svetu z naukom, da smo lahko le hvaležni naši oblasti, da katastrofe po svetu lahko spremljamo v topli dnevni sobi na kavču s kozarčkom v roki in prigrizki na mizici.
Tedaj sem že začel vrtnariti in ugotavljal, da še ni hujših sledi ekološke katastrofe. Leta 1986 je bila v sončnem maju bujna vegetacija prav v času po eksploziji reaktorja černobilske jedrske elektrarne 26. aprila. Tedaj je veljala prilika o lisičinem kislem grozdju, saj se zelenjavnega bogastva nismo dotaknili skoraj mesec dni. Začetek junija pa je že bil v znamenju vročinskega vala, skoraj takšnega kot ga doživljamo te dni, s to razliko, da je v deževnem in hladnem maju bilo skoraj nemogoče pravočasno posaditi običajne dobrote v razmočeno zemljo. „Če v takih razmerah stopiš na flišno gredico, si naredil beton," me je že pred dolgimi leti podučil moj vrtnarski guru Ugo. Njegova je bila tudi maxima „Maggio adaggio," kar velja tako za sajenje pred ledenimi možmi kot za pred poletno slačenje.
Letos so majski nalivi tako zbili zemljo, da so sadike paradižnika, me-lancan, paprike, čilija in bučk enostavno otrpnile. Šele junijski najdaljši sončni dnevi so omogočili okopavanje. Deloma pokošena trava za zastir-ko še čaka pograbljena, letos ni bila dana dišeča košnja v času cvetenja akacije, za kar so bile prikrajšane tudi čebele, ki so bile zato deležne pocukrane hrane, kaj bo jeseni pa bomo še videli. Fižol ob dnevnem zalivanju počasi klije, zgodnejše primerke sem že okopal. V začetku marca zasajen krompir ni bil deležen majskega okopavanja, zato tudi ni zacvetel in že počasi vene. Tudi majska šalotka še ni pognala, zato jo bo vročinski val najbrž kar posušil. Jeseni sajena čebula je pohitela v cvet. Zanimivo, da se niso izneverile samorastnice kot so šparglji, regrat in kopriva, tudi rukola že poganja med plevelom.
Že dolgo si govorim, da v naravi nikdar vse ne obrodi, niti ne ovene. Naš planet je brez hudih muk preživel izumrtje velikanskih dinozavrov, zato bo zagotovo zmogel tudi brez humanoidov po napovedani katastrofi an-tropocena, najbrž zadnje geološke dobe planeta, če ne bodo zeleni zavladali in radikalno spremenili našo bivanjsko paradigmo. Na evropskih volitvah sem vnovič glasoval proti s tem. da sem obkrožil dr Gorazda Pretnarja, ki se žal ni rodil v kakšni zahodni ali skandinavski evropski državi in sedaj vsak delavnik koraka v službo, ko se s Krasa pripelje v mesto.
Predzadnja
Nedostojno do dostavljalca pic
Vlom in in beg
Neznanec je okoli 23 ure zvečer v naselju Jagodje z orodjem poskušal skozi balkonska vrata vlomiti v stanovanje, vendar ga je zalotil stanovalec, zato je zbežal neznano kam. Povzročil je za 1000 eurov škode.
Ukradli so dve kolesi
Neznanci so vlomili v klet večstanovanjske zgradbe in ukradli dva kolesa znamke Giant, črno in temno sive barve, na obeh florescentni napis Giant v skupni vrednosti 3000 eurov.
Lotil se je pnevmatik
Neznanec je na območje Livad več parkiranim vozilom z ostrim predmetom preluknjal pnevmatike.
Nezanesljiv deci ali dva preveč
Po informaciji občana so v Izoli zaustavili 57-letnega voznika osebnega avtomobila Kia. Alkotest je pokazal 1.11 mg/l. Za prekršek je predvidena globa 1200 eurov in odvzem vozniškega dovoljenja.
Policisti so zaustavili 41-letnega voznika mopeda, ki mu je alkotest pokazal 0.35 mg/l. Prepovedana mu je bila nadaljna vožnja, izrečena globa za 640 eurov in 8 kazenskih točk.
Policisti so opravili intervencijo v avtokampu, kjer se je član osebja kampa nespodobno vedel do dostavljalca pic in je bila zoper njega izrečena globa zaradi kršitve javnega reda in miru. Kršitelj je bil tuj državljan in je zato polovičko globe 52,16 eurov plačal takoj na kraju.
Kratke zgodbe s konopljo Na urgenco bolnišnice so pripeljali 36-letnega moškega iz območja Sežane, pri katerem so našli PVC vrečko s posušeni rastlinskimi delci. Zaradi suma da gre za prepovedano drogo - konopljo so policisti snov zasegli.
Prav tako so policisti na bencinski črpalki Petrol ugotovili identiteto 33-letnega moškega iz Kopra in 43-letnega moškega iz Izole, ki so jima v postopku zasegli manjšo količino posušenih rastlinskih delcev s sumom, da gre za prepovedano drogo - konopljo.
ZAHVALA
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli.
(A. M. Slomšek)
Zapustila nas je draga mama, nona pranona, sestra in teta
ALBINA ROŽANC
Ob smrti drage mame se iskreno zahvaljujem zdravstvenemu osebju bolnišnic Izole in Sežane, zdravniku dr. Marijanu Šuštarju in zdravnici dr. Zlati Ceglar za njeno strokovno in nesebično pomoč v najtežjih trenutkih maminega življenja. Zahvaljujem se sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom - skratka vsem, ki ste mi stali ob strani in izrekli besede tolažbe in sožalja, darovali cvetje in sveče in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji zemeljski poti.
Prisrčna hvala g. župniku Janezu za tolažilne besede in pogrebni obred, pevcem za ubrano petje, sestrični Nelidi za tople besede slovesa in pogrebni službi Komunale Izola. Vsem in vsakemu še enkrat HVALA!
Hčerka Tatjana z družino Izola, marec 2019
Dom upokojencev Izola Časa del pensionato Isola
V medgeneracijskem centru so vse dejavnosti brezplačne!
PONEDELJEK, 17. 6. 2019
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba
9.00	-12.00: Kolesarski izlet v okolico (zbirno mesto: pred centrom)
9.00	-10.00: Pogovorna skupina starih ljudi za samopomoč Metulj - MD Svetilnik
9.30-	11.00: Vaje za zdravo hrbtenico (že zaključena skupina)
13.00	-15.00: Namizni tenis
14.00	-15.00: Obujamo najlepše spomine
16.00	- 17.00: Varna vadba v nosečnosti
16.00-	18.00: Igre s kartami: briškola, remi, šnops, enka ...
19.00	- 20.00: Pozdrav poletju s pevkami ŽPZ Mirta in plesalkami KUD Erato TOREK, 18. 6. 2019
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba
9.00	-10.00: Uporaba slušnih aparatov
10.00-	12.00: Šah
11.00	-13.30: Kuharska delavnica: topli sendviči, francoska solata, sadni smoothie (zbiramo prijave)
14.00	-15.00: Klepet v angleškem jeziku
15.00	-17.00: Informacije in nasveti za izobraževanje in razvoj kariere z LU Koper
16.00-	18.00: Tarok
16.00-	18.00: Namizni tenis
19.30	- 20.30: Veseli večer s KD harmonikarjev Izola SREDA, 19. 6. 2019
8.00-	9.00: Jutranja telovadba
9.00	-11.00: Namizni tenis
9.30	-11.00: Psiholog svetuje
14.30-	15.30: Starost in demenca
15.00	- 17.00: Ustvarjalne delavnice: izdelovanje rožic in bižuterije, pletenje in kvačkanje
15.30-	18.00: Skupaj rešujemo križanke
19.00	- 20.00: Izrazni ples za odrasle ČETRTEK, 20. 6. 2019
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba
9.00-	10.30: Plesna delavnica: družabni plesi
11.00	-13.30: Kuharska delavnica: mesna lazanja, rolada (zbiramo prijave)
12.00	-14.00: Namizni tenis
14.00-	15.00: Pomoč pri praktični uporabi vašega pametnega telefona ali osebnega računalnika (zbiramo prijave)
14.00	-15.30: Tečaj mednarodnega jezika esperanto
16.00-	18.00: Šah
16.00	-17.00: Varna vadba v nosečnosti PETEK, 21. 6. 2019
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba
9.00	-11.00: Meritve krvnega tlaka in pulza ter zdravstveno vzgojno posvetovanje 9.00 -10.00: Orientalski ples
9.00	-11.00: Podarimo ali zamenjamo malo rabljena oblačila, obutev, torbice ...
10.00	-11.30: Urica za poezijo
11.00-	12.00: Pikado
15.00	-17.00: Namizni tenis
NEDEUA, 23. 6. 2019
6.30-	9.30: Hitra hoja iz Izole čez klife do Strunjana in nazaj za seniorje (priporočamo pohodne palice, zbirno mesto: pred centrom)
18.00	- 20.00: Vadba čuječnosti (odprta skupina)
kih
šifra
LETOS PRAZNUJEMO
30 LET Z VAMI
NEPREMIČNINE IZOLA d.o.o.
OBALA V MALEM
Izola - Trg Etbina Kristana 2 • 051/301 052 in 031/ 356 887
05/640 11 10 • sifra@siol.net
+386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
8,00 €
prava nedeljska KOSILA 9,0 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
ČETRTKOVI VEČERI PRI SPINI 2019
IZOLA/ISOIA, LJUBLJANSKA UK A/VIA MJUIANA - JAlMiO 1'ltl SIMM

CVETO KOBAL
21* (i. / 20.00
, TORPEDOM I
11. 7. / 20.00
BOS^A DE NOVO*
A ,f
rutrn jj* *vr! ’ 'SŽV r
St*k
š m-
Ltkf Vir
25. 7. / 20.00
• - Y_____s v.
POCENI ŠKAFI
I. «. / 20.00
5-BAND
12. 9. / 20.00
BORT
;>r ROSS
\ ' z x

Iz istega filma: Karpo Godina in Želimir Žilnik (zgoraj)sta koncem 70-tih posnela izgubljen in zdaj najden film. Davorin Marc in Slobodan Valentinčič sta nekaj let kasneje snemala eksperimentalne filme (spodaj).
Stiskama Ulandrač
♦366 040/43-29-43
splet: stiskarna.mandrac.si
fb: imuuj.facebook.com/mandrac.si
mail: stiskarna.mandrac@gmail.com
majice
kape
šalice
puzle
itd.
K1EPA1
MAME
MOLAT
/
nalepke za avto nalepke za računalnik stenske nalepke urnik nalepke