Poštnina plačana v gotovini. Uprava: Nebotičnik, Gajeva uL L Telefon 88-55. Cek. račun: Ljubljana Itev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih. GLAS NARODA Naročnina na oweee če 12 Din. U tujino 2» DBu Uredniltvo: Ljubljana, Nebotičnik, Gajeve uti-oa št l. Telefon 38-*. Rokopisov ne vra^amA St. 9$. Ljubljana, nedelja 26. aprila 1936. Leto II. čari orijentalske Bosne — Izdajalska čepica in nož — Astrološki otrok — Prepovedane rožice — Neznana utopljenka — Aljehinuua mladost V Bosno, Črno goroin na Jadran Abesinci pripravljajo i^anmnnmmaumnkaummmaanmmmmmnmmumnnss^M napad na Desije Adis Abeba, 25. aprila, a. Abesinske čete, ki so se koncentrirale zapadno in jugozapadno od Desija bodo v kratkem izvedle pod vodstvom cesarja Haile Selasija direkten napad na Desije. Italijani so se radi zadnjih abesinskih uspehov severozapadno od Ankobra morali umakniti. Nekatere italijanske čete so se že vrnile v Desije. Vzrok italijanskim izgubam je ta,'da so Abesinci pravočasno preprečili hitro napredovanje s tein, da so pokvarili ceste. Na mnogih mestih so položili preko ceste ogromna drevesa, ki so jih kar podrli ob cesti. Italijansko letalstvo je doživelo v planinah slabe uspehe. V teku zadnjih bojev so Italijani imeli veliko večje število mrtvih kot Abesinci. Pri napadu na Desie bosta sodelovala tudi rasa Sejum in Kasa, ki sta po dolgem tavanju ob južnem delu oblasti Amhare le dosegla cesarjevo vojsko. Podroben načrt napada še ni znan, ker se skrbno čuva. Pričakovati pa je, da bo na Desije izveden napad iz več smeri, kot n. pr. za časa bojev za Makalo. Abesinske čete, ki so zbežale proti jugovzhodu so se tudi že koncentrirale. Da ne bi izdale podnevi svojih bivališč, se skrbno skrivajo in napredujejo samo ponoči. Čvrste abesinske postojanke na jugu V Ogadenu ni imel ras Nasibu nikakih zmag niti zgube. Postojanke so zelo čvrste in bodo morali Italijani uporabiti vse moderne pripomočke in sile, da se jim bo posrečilo vreči abesinsko vojsko s postojank- Po neki vesti iz Sidama ras Makonen, ki je zbral zopet svoje sile, resno ogroža Allato. V Addis-Abebi vlada mir in red. Prebivalstvo opravlja svoje posle kakor za časa miru, le tu in tam razburi kakšna vest prebivalstvo, da se zbere pred vladno palačo In komentira dogodke. Vesti o zmagi pri Duncami solzelo vplivale na prebivalstvo, ki je vzklikalo cesarju Haile Selasiju in cesarici Manen. Doznava se, da bo cesar prišel za trenutek v prestolnico še pred napadom na Desije, da prejme in da razne naredbe svoji vladi. Kdor skriva sovraštvo, ima ustne lažnive, in kdor raznaša obrekovanje, je bedak. Svetopisemski pregovor Dnevna pratika Nedelja, dne 2G. aprila 1936. Katoličani: Klet in Marcel. Pravoslavni: 13. aprila 1936. Artemon. Ponedeljek, dne 27. aprila 1936. Katoličani: Peter Kanizij. Pravoslavni: 14. aprila 1936. Martin. Dežurne lekarne v Ljubljani Nedelja: Dr. Piccoll, Tyrševa cesta; Mr. Hočevar, Celovška cesta; Mr. Gar-tus, Moste — Zaloška cesta. Ponedeljek: Dr. Kmet, Tyrševa cesta; Mr. Trnkoczy, Mestni trg; Mr. Ustar, šelenburgova ulica. Vreme Jugoslavija; Oblačno po celi kraljevini z manjšimi zjasnitvami v severo-zapadnih krajih. Dežuje v primorskih ter severovzhodnih krajih, Temperatura je padla, le na jugu se jo deloma dvignila. Tuzla 0 C, Ercegnovi 21 C. Napoved za danes: Oblačno po vsej kraljevini z delnimi razjasnitvami v severozapadnih krajih in v primorski banovini tu in tam dež. Temperatura bo narastla po vsej državi. Sonce vzhaja ob 4,37, zahaja ob 18.36. Dunajska vremenska napoved: Ponoči nevarnost slane samo v višinah V nedeljo jasno in toplejše vreme. Gledališče DRAMA \ Začetek oh 20. url Ntxlelja 26. aprila: ob 15. uri; Tuje dote. Izven. Cene od 24 Din navzdol. Oh 30. uri: Prva legija. Izven. Cene od 24 Din navzdol. Ponedeljek 27. aprila: zaprto. OPERA - Začetek oh 20. uri Nedelja 26. aprila: oh 15. uri: Apro-pos, kaj dela Andula? Izven. Cene od 24 Din navzdol. Ob 20. uri Lucia di Lammermoor. Izven. Cene od 36 Din navzdol. Ponedeljek 27. aprila: zaprto. Kino Sloga: Življenje teče dalje. Matica: Zlato jezero. Union: Carski sel. šiška: Ljubezen na zapoved. Ideal: Dezerter. Kino Ptuj: Katja. Kino Narodni dom Kranj, v nedeljo »Rumeni pekel«. Radio Ljubljana Nedelja ob 8: telovadba; 8.80: poročila; 8.45: plošče; 9.15; Prenos glasbe ir. cerkve sv. Cirila in Metoda; 9.40: Versko predavanje g. dr. Potočnik; 10: Ura lahke glasbe, Šramel kvartet; 11.30: Mladinska ura, gdč. Vencajzova; 12: poročila; 12.15: Radijski orkester; 13.15; plošče po željah; 16: Kmetijska ura. g. ing. Kotlovšek; 16.20: Gtod-lia Sloge, dirigent g. Svetel; 17: Gospodinjski ura: Religijozna vzgoja že-jle> ga. Dora Vodnikova; 17.15: Godba Sloge, dirigent g. Svetel; 17.40: Kazvoj slovenske drame, uvodno predavanje, Alojzij Remec: Zakleti grad, ‘grajo člani rad. dramske družine; 19: Poročila; 19.30: Narodna ura. švedski kralj v Baden-Badenu Pariz, 25. aprila, r. Kralj Gu< stav V. je odpotoval sinoči ob 23.50, za BademBaden. Francija na berlinski olimpijadi Pariz, 25. aprila, r. Na berlitv ski olimpijadi bo zastopalo Francijo 225 tekmovalcev. Najlepša dekle francoskega podeželja je gospodična Dominika Deaan-tijeve iz Nice, Teden v verzih Ne bo’mo šolobarde, nam naš Prešeren [poje. Odtlej pri nas je robi dosledno vsak [po svoje: drugače v konjunkturi, drugače v [času suše in kolne in vzdihuje za uboge, verna [dušo. Je vernih duš bolj malo. falotov pa [obilo, o tem nas je dogodkov že mnogo [poučilo. V politiki smo šeme (Saj veste, kaj je [v mislih —) kot pajčevina tenka v prepihu kje na [svislih. Med sabo kot gavrani, pri tujcih kot [cigani, po lastnih pašah v prah smo Slovenci [poteptani. Ko delavca dušimo, hinavsko mu [kričimo, da za pravico bednih odločno se [borimo. Ta stranka je za spravo, kadar lipjl 1 j , [se biča, Ce tepsti sme, pokliče pa na pomoč — [hudiča: Oči v višinah neba, noge v intrig [čobodri, tako vodniki naši najlaže pač so [modri. Pa vendar ne že bliža nam hude krize [koneo tn bomo pometali vso beračijo v lonec; Jat ukuham trgovino In dobro bot« [zaslužil In prav nikogar menda pri tem ne [bom okužil. Nagobčnike prodajal, ljudi učil molčati pa nam Ir, podrtije vzcveto spet. čast . [zlati. Kako, vprašajte druge! Kaj mene vse [to briga — Kot naši vsi vodniki, ostanem Janez Figa. čitajte „Glas naroda" Velika vojaška parada na Dunaju ob priliki 2001etnice smrti princa Evgena. Dnevna kronika :— Osebne vesti. Iz Zagreba je bil premeščen k sreskenm načelstvu v Ljubljani na lastno prošnjo kontrolor mer. r 8. pol. skupini g. Josip Košir. Ravnatelj Pintar nas vođi: V Bosno, črno goro in na Jadran — Iz prometne službe. Upokojena g ta gg. Ivan Rutar, višji kontrolor ielevrišhega ravnateljstva v Ljubljani tn Jožef Tkumn, višji nadzornik »trojev na Jesenicah. — Evidenca umobolnih In duševno »ostalih. Na podlagi dopisa ministrstva soc. pol. in narodnega zdravja s. br. 27510 z dne 27. dec. 1934, ter na podlagi naročila kraljevske banske uprave Dravske banovine VI. No. 981/2, z dne 24. jan. 1935, mora mestno poglavarstvo sestaviti seznam vseh umobolnih in dnševpo zaostalih osti), stanujočih na področju mesta Ljubljane. Mestno poglavarstvo vabi tako — V nedeljo popoldne ob 15. uri ponove Sentjakobčani uspelo Bučarjevo igro z godbo in petjem »Na Trški gori«. Ker vlada za to predstavo veliko zanimanje si nabavite vstopnice v predprodaji, ki bo v nedeljo #d 10—12 ure in 1 uro pred pričetkom predstave. Rezervirane vstopnice naj se dvignejo do pol 15. ure, ker se bodo sicer prodale. — Prosilcem za stanovanja v mestnih hišah sporoča Mestno poglavar-etvo, da so bile vse številne prošnje za stanovanja na seji odbora za upravo mestnih nepremičnin negativno rešene. V bodoče se bodo vsa stanovanja, ki bodo na razpolago v mestnih hišah, razglasila na razglasni deski v Teži mestnega poglavarstva z vsemi potrebnimi podatki t. j. kdaj bo stanovanje prazno, kako veliko je in kakšna je najemnina. — Tečaj za vodnike v Ljubljani. Tiijsko-prometni svet za Ljubljano priredi v pričetku maja 1930 tečaj za vodnike po Ljubljani. Pogoj za •prejem v tečaj je dovršena srednja šola z maturo. Tečaj je brezplačen in •e bo vršil v večernih urah v eni iz-, med ljubljanskih šol. Reflektanti (dame In gospodje) naj se zglase do 2. maja t. 1. pri tajništvu Tujsko-promet-nega sveta za Ljubljano v Auerspergovi palači, Gosposka ul. 15/1,, kjer : dobe med uradnimi urami vse podrobne informacije. — Znižana cena knjigi Dr. B. Dra-gaš — »Pomoč novorojenčku in dojenčku«. — Knjiga stane samo 16 . Din. — Lutkovna predstava v Šiški. Jutri dopoldne ob 9.30 uri priredi šišenski Sokol v Sokolskem domu predstavo lutkovne pravljične igre »Začarani gozd«. Gostuje lutkovni odsek Sokola Vič. — Idrijčani in prijatelji Prireditve ob pet in tridesetletnici ustanovitve in desetletnici ukinitve realke bodo naslednji: 6. junija »Idrijski večer« v radiju, 7. junija peš izlet k Sv. Trem kraljem nad Vrhniko. 5. julija avtobusni izlet v Žiri, 20. septembra radijski večer, 27. septembra maša za vse pokojne Idrijčane, profesorje in učence realke, 3. oktobra velika koncertna in družabna prireditev v Ljubljani Piedscdstvo častnega pokroviteljskega odbora je prevzel dolgoletni di-tektor zavoda, inšpektor srednjih Sol v pokoju g. dr. Stanko Bevk. — Starši! Danes ob 10.30 dopoldne nastopijo PodmJadkarji Rdečega križa skoro vseh ljubljanskih šol v Unionski dvorani. Izvajan? program ho n-d vse zanimiv. Vstopnice dobite od 10 dalje pri Mamini oh vhodu v dvorano. Ljubljana, 25. aprila. V verandmd dvorani Uniona je sinoči priredita Zveza za tujski promet zelo uspelo predavanje revna-tešja g. Vladimirja Parterja z naslovom »Skozi orijemtalsko Bosno mimo srednjeveških »rbsicih manast.i-rov v ftrno goro in Dalmacijo«. Predavanja, kii je bito nekak uvod v predviden izlet &e je udeležilo številno poslušalstvo, ki je do zadnjega napolnilo dvorano, kar je jasen dokaz, kako pravilno pojmuje vodstvo našega tujskega prometa svoje naloge in jih skuša doseči na prov posrečen način. Kdor je predavanje obiskal, ta more z nami vred potrditi, da je bilo mnogo več nego zgolj reklamno vabilo za nameravani Izlet. Ob skrbno in naravnost poetično sestavljenem predavanju je poslušalec reemčno užival. Kar ni utegnuta pričarati beseda, to so storile prav lepe eLioplične podobe, tako, da je moral človek nehote dobiti vtis, da sedi v udobnem avtobusu in se vozi in vozi in uživa prirodne krasote naše prostrane domovine. Predavanje o izletu, ki še ni bil, ima pa tudi za udeležence prav poseben namen: vsaj v glavnem bodo poučeni o pokrajini ljudeh, »godov ini, lepotah itd-, ki jiih bodo videli in srečali, tako da bodo lahko poleg tega do podrobnosti posvetili svojo pozornost prav v:siriti malenkosti, ki bi jo sicer prezrli, če bi jim bili kraji in običaji popolnoma neznani. S tega stališča moremo smatrali predavanje ravnatelja Pintarja za ktil-turno delo, ki nas seznanja z ostalimi nokraiinami naše države. prestolico bosanskih kraljev in ste* d:šče osmanskih viostelinov. Skozi remamtično ležečo vas Jezero zdrča vozilo v muslimanski Donji Vakuf in čez višje sedlo v Travnik. Odtod pa skozi slovite bosanske gozdove v Sarajevo. V pestrih primerih in besedah je g- ravnatelj orisal življenje v Sarajevu, In drugi dlan že drči vozilo skozi divje soteske, predore med orjaškimi pečinami proti Užicam. Srbija, črna gora, sinji Jadran Pot je izletnike torej že pripeljali na ozemlje1 bivše kraljevine Srbije- Iz Užrc petje vozilo po dolini Morave v Vmjačko Banjo. (Ob tem imenu je med poslušalstvom nastal raheil šum.) Toda po ogledu drči vozilo že naprej. Izletniki bo v prelepi dolini zgodovinskih Rrbskih moinasitlrov: Žiča.Studeniica i*d- Po dolini Ibora in ob straneh Kopao-nšika na Kosovo polje, kjer diha čudovita harmonija junaštva m borbenosti srbskega naroda. Ogled Peči, nerodnega svetišča Dečanov itd. Nato čez prelaze im strmine vedno bliže albanski meji. Po dolini retke Moreče bo vozilo zavrlo nato v gospodarskem »rcu Črne gore — Podgorici. Vse naokoli kršna pokrajina, ki tako žalostno vpliva n« človeka. Svetla točka je v daljavi blesteče se Sfkaidnrsko jezero. OcLod gre pot v črnogorske gore in naprej do Cetinja. Kamenite puščave bo kmalu konec. Po pusti brezupnosti vošči sinji Jadram v Budvi dober dan. Nato Kolor, Lovčen, Perast, Hercegnovi. Dubrovnik, otdk Lok- Premiera prvega jugoslovanskega zvočnega filma v srbohrvaččini! [ta Rina in Zvonimir Rogoz Predstave v soboto glavnih vlogah ' ob 16-, 19.15 In 21.15 url ! Aaaaa v — —- — — -7 A ŽIVLJENJE TEČE DALJE... FILM VELIKEGA USPEHA! KINO SLOGA, tet. 27-30 Predstave v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri MATINEJA v nedeljo ob 10.30 dop. po Din 4.50 na vseh sedežih: MALA MAMICA s Frančiško Gaal v gl. vlogL Proti Zagrebu Izlet je določen za junij. V predavanju je g. ravnatelj obljubil da se bodo udjeleženoi odpdjaii v udeb-nero avtobusu v junijskem jutru ob 5. uri. Upamo, da ee bo vsem udeležencem uresničila želja glede lepega vremena. »Višnjegorslti, polž« bo še dremal, ko bo avtobus zdrknil mimo- Sele slikoviti dolenjski gradovi s Hmeljnikcm in Trško goro bodo želeli — dobro jutro. Ker bržčas v Novem mestu ob prihodu še ne. bo kuhan golaž, bo tekla po* naravnost proti Zagrebu. Po ogledu zagrebških znamenitosti bo avtobus drčal čez slavonsko revan in proti večeru bo smuknil skozi Bosansko Gradiško v orijentalsko deželo — Bosno. čari orljentalskc Bosne V Banja Lirici že čaka večerja. Poleg nje pa prvi večerni vtisi ori-jentalsko-boeanske noči. Iz Banja Luke vodi pot »kozi soteske penečega se Vrbama v Jajce, nekdanjo rum, Metković, Makarska in končno Split. Odtod Hvar, Trogir. Šibenik, nato pa slovo od našega Jadrana-Knin in potem prelepa Plitvička jezera in narodni park. Hrvatsko Zagorje in potem v clovo pozdrav Bele krajine m Ljublane. Srečno pot! G. ravnatelj Pintar je za vsak kroj vedel povedati neštete zanimivosti. Ob važnejših krajih je razvil najvažnejšo zgodovino, tako da je mogel vraJcdo dobiti zadosten geografski in zgodovinski pojem o dotični pokrajini in njenih znamenitostih ter običajih. Ponekod je dodal še nekaj malego humorja in tudi kritičnih nasvetov ni pozabil- V udobnem avtobusu, podprti s potrebnim znanjem m navodili bedo torej v rosnem junijskem jutru zdrknili izletniki na not i.n se brez dvoma polni pestrih in bogatih vtisov vrniti spet v Ljubljano. Za uspelo predavanje, ki je nudilo dosti pouka in uz^Vt. jo publika g-ravnatelja nagradila z zasluženim priznanjem. Dobrna pri Celju je odlično zdravilišče za srčne, živčne In ženske bolezni, počitka potrebne! Od 15. aprila do 30. Junija in oa L septembra do 31. oktobra, 20dnevno pavšalno zdravljenje (avtobusna vožnja Celje — Dobrna In nazaj, stanovanje, prvovrstna hrana, kopeli« zdravnik In vse takse) za skupno ceno Din 1.100.—, Din 1-250.— in Din 1.450.— (trije razredi za državne nameščence 1. t. d.) oziroma Din 1.300, Din 1.500 In Din 1.650 (trije razredi za vse ostale). PROSPEKTI NA ZAHTEVO! Opazke dneva Ljubljana, 25. aprila Kakor izvemo iz »Slovenca*, obhaja g. ban dr. Marko Naitačem tvojo 50-letnico in mu je pri le) priliki korporativno čast ital o uradniSfvo banske uprave. Pri tem je imel na' govor pomočnik bana g. dr. Majcen, ki je med drugim dejal: Stanje uprave je tudi v veliki meri odvisno od političnega stanja v državi. So razdobja, v katerih uprava ne more nikamor, ker ji razrvane politične prilike, ker p labilnost politične situacije ne de ustvarjati vrednot. Celo meddržavna politična konstelacija in svetovni trg lahko zavreta upravno delo doma brez nade, da si domovina opomore sama. Tako se ti lahko zgodi, da si z naj-boljSo voljo in z vsemi svojimi silami pri delu, opravii pa malo ali nič. Res je to, kar je tu povedat g. banov pomočnik. To vse so bridko občutili tudi prejžnji bani s svojimi sodelavci. Imeti so lepe zasnutke, dobro voljo, poštene namene, — pa jo politika vse prekrižata. Zaenkrat ni proti temu pač druge pomoči, kakor vsaj skrbno pazitit da politika ne prihaja v banovinsko palačo ne noier ne ven. ★ Sarajevska policija objavlja pozn? na prebivalstvo, riaj v zadnjih dneh razširjenim alarmantnim govonicam. nikar ne veruje. Medtem je bilo pozvanih na policijo 14 oseb radi širjenja takih govoric in jih je osem bilo kaznovanih z zaporom po deset dni. Med kaznovanimi so tudi tel ženske. Govorice, to so v resnici zlo današnjih dni. To samo bega duhove, zastrupijo ozračje, kvari državljansko moralo, — vsekakor pa škoduje javnim interesom bolj kot marsikaj drugega. Je proti temu zlu samo eio sredstvo: svoboda tiska. Če časopisi molčijo, pa jeziki toliko več govorijo.-In žrtve so ponavadi ljudje, ki pel tem nič hudega ne mislijo. SliHj0 nekaj, pa čenčajo dalje ... In tako gre govorica naokoli. Da pa sc s policijskimi ukrepi eie dajo ljudem zavezati jeziki, to !c povedal že Napoleon. In veliki državnik Lloyd Georga je 'kot ministrski predsednik nekoč izjavil: Prevelika svoboda tiska utegne postati zlo, toda še večje rJo so skrile govor/ce Torej /e vsekakor pametneje dopustiti manjše zlo. Plohi in klade Žrtev manipulacij in krize v svetovni trgovini VERMOUTH boljši od vsake inozemske znamke dobite pri tvrdki PERO KOLIć - Dubrovnik veletrgovina z vinom VZOREC NA ZAHTEVO: 2 orig. steklenici po 1 liter franko poštnina in pa kovanje Din 80.— Ljubljana, 25. aprila. Vsi vemo, da je prišla' naša lesna trgovina na kant in da je zahtevala že velike žrtve. Ob zaslužek so bili zadnja leta v Sloveniji deset tisoči delavcev in ob premoženje je bilo tudi nekaj sto trgovcev, ki so trgovali in prekupčevali z lesom. Nekateri med temi so imeli srečo, da so se Izognili najhujšemu in se še o pravem Času rešili, drugi pa, ki so bili v v svojih kupčijah morda bolj drzni in lahkomiselni, so pa prišli v kriminal. Talko ima sodnija zadnje čase opravka z bivšimi trgovci z lesom, ki jim obtožnice državnega tožilstva očitajo, da so svoje dobavitelje ali kupce opeharili za velike vsote. Prav zanimiv je »slučaj plohov in klad«, ki so ga pred dnevi obravnavali pred malim senatom v L Miami. Natvezel, opeharil, prevari! ... Obtožba pravi, da je bivši trgovec z lesom O. Jože iz Grosup-Ija, ki je zdaj nameščenec neke parne žage v Bihaću, dovedel že 1. 1930 tvrdko Bratje Rado v Ko-toribi v zmoto, ko je na škodo svojega imetka poslala tvrdki Balio ta v Turini hrastovih plohov za 15.000 Tir, ter pod lažno pretvezo, da je plačila sposoben lesni trgovev s premoženjem prevzel osebno jamstvo za poravnavo faktur po obeh turinslkih tvrdkah. To je M O. —tjev »prvi slučaj.« Meseca marca 193i2. je pa O. zavedel v zmoto J. Mirdjo v Sanskem Mastni, kii mu je dala v komisijo 4 vagone orehovih plohov vrednih 541000 Din. O. je natvczil, kakor pravi obtožnica, Mrdji, da je lastnik velike solidne tvrdke »Mosta« v Ljubi j anL Tedaj je pa bil že v konkurzu lim ni mogel plačati niti! pristojbine za porav-nalno postopanje. Tt> je bil O.—jev »drugi slučaj.« „Sodobne bilance41 V obtožnici je bila seveda tudi bilanca o premoženjskem stanju osumljenca, ki bi lahko bila bilanca mnogih dandanes, ko je gospo-dastvo na tleh. Gotovo pa je taka bilanca vseh, ki špekulirajo m škodo drugih v času, ko so zašli v težave celo solidni trgovci. Premoženje V dobrem .... 180.000 Din Dvomljive terjatve 45.000 Din Les v skladišču . . . 32.000 Din Delež_____ ' 5.000 Pr emoženje je znašalo torej 262.000 Din, terjatve so pa znašale 449.269 Din. Predsednik senata je vprašal osumljenca, ali se čuti krivega. Obtoženec: Z mirno vestjo vam moram reči, da absolutno nisem kri v! j Poučen „drugi slučaj44 Osumljeni O. je nato pojasnil sodnikom, kako je bilo z oreltovi-oh plolni tvrdke Mirdja. Ta »drugi s.učaj« je naravnost poučen in Pomagat, kadar za trgovca ni več konj u k ture. Od nekega Cvekiča, ki je trgo-, al za Mrdjo. je O. dobil narovi-lo- naj za vsako ceno vnovči 4 vagone orehovih plohov. O. se je orznil spraviti čez mejo, čeprav Jo biil tedaj izvoz prepovedan. ■ 'Ohi so res prišli srečno č^z me- jo. Sest mesecev je O. iskal kupca Neki Bertagnoli, ki je zdaj že Pfiojni, mu je posodil d e. da je t lačal le žari no itd. Strošk so bili čedalje večji,, ležarina je nara- čala, kupca pa nikjer... O. je trtvial denar vrniti BertagnoiLu. Zahteval je denar od Cvejića, ta pa rmu je rekel, naj za vsako ceno p’ohe proda. Nudila se je p- lika in O. je les zamenjal za 1700 kg furnirja pri Loyu v Trstu. Zamenjava je bila zelo ugodna, ksr je .til les že slab, ker je dolgo stal. Cenjeno 45*000, prodano za 2000 Din Žena je O. — ju posodila 7000 dinarjev, da je spravil furnir čez mejo. Polovico furnirja je v Ljubljani prodal in vrnil ženi postilo ter poravnal stroške, ki jih je Novo mesto, 25. aprila V sredo smo poročali o slavnostmi otvoritvi belokranjskega vodovoda, ki preskrbuje Metliko in širšo okolico z zdravo pitno vodo. Nič manj, kot je občutila še nedavno Bela Krajina, pa občuti pomanjkanje vode tudi Dolenjska, zlasti Suha Krajina, to so občine žužemberškega, kočevskega 5in ddno tudi novomeškega okraja. A ko so na Dolenjskem socialne in higijenske razmere neugodne je temu gotovo krivo tudi pomanjkanje pitne vode. Spomnim-se le na lansko letno epidemijo griže, ki se je pojavila v takem obsegu, da je ljudstvo umiralo; poleg smrtnih žrtev pa so se posledice pokazale v vsem dolenjskem gospodarstvu. Saj je bila kontumaci-rana skoro vsa pokrajina in je nastala v gospodarstvu ogromna škoda. Ce so torej socialne in higijenske razmere tako neugodne, da kažejo težke posledice v vsem dol. gospodarstvu in že leto za letom zahtevajo Diplomiral je na juridični fakulteti v Ljubljani novomeščan g. Karel Mejak. Čestitamo! Na meščanski šoli v Novem mestu 'bo Podmladek Rdečega križa proslavil dan Rdečega križa v nedeljo 3. maja z igro prof. g. Mlakarja »Tri matere«. Dolenjce na to prireditev novomeških pod-mladkarjev RK., opozarjamo. Sekcija Podmladka pri Dravskem banovinskem odboru društva Rdečega križa opozarja cenjene starše in ljubitelje mladine, da ji poklonijo svojo pažnjo in so udeleže akademije, ki bo v nedeljo ob lO.ftO dopoldne v dvorani hotela »Union«. Vstopnice, in sicer sedeži po Din 8.— 5.— in 3.— ter stojišča po Din 2.— se dobe v knjigarni Glasbene Matice in pol ure preti začetkom akademije pri blagajni pred dvorano. čitaj „Glas“ imel pri manipulaciji. Druga polovica tega furnirja pa je bila pred šestimi meseci prodana na dražbi v Ljubljani za 2000 Din, čeprav je bila cenjena na 45.000 Din. Ali ni poučen za drugi O. — jev slučaj? Ta proces od plohov do furnirja in dražbe ter tožbe? Mr-dja nima kaj zahtevati po tem računu! Senar je sprejel predloge branilca in tožilca, da se zaslišijo še nekatere priče, zato je bia obravnava protu O.—ju preložena. številne smrtne žrtve je zahteva Dolenjcev, da preskrbi javna uprava z vodnimi napravami zadostno množimo zdrave vode, tembolj upravičena! Z jav-nCimi deli bi se dalo marsikaj napraviti, le pnimanjkovaiti ne sme več, kot je dosedaj za našo banovino in še posebno za D ienjce za vsako večje javno dvo časa, še bolj pa denarja. Ljudstvo prosi in zahteva, da se to vpraša ne hitro reši. Menda vendar ne bo naša Dolenjska z gradnjo šentjnn-ško—sevniiške železnice obsojen z javnimi deli zopet za 20 let. Po upoštevanju načela: enaka bremena, enake .pravice, se mora skoro pričeti reševati tudi vprašanje dolenjskih vodovodov. Dolenjska s Suho Krajino ne sme več trpeti pomanjkanja vode! Kar je nujno potrebno, se mora v prvi vrsti storiti 1 Zvočni signali in drugo Ljubljana, 25. aprila Z uredbo upravnika policije z. dne 2. III. 1936. je bila izdam prepoved uporabe bučnih zvoč« nih signalov, odnosno siren na električni pogon. Izjema pač ve* Ija samo za vozila ognjegascev n reševalne postaje. Vzlic tej od* redbi se vozači poslužujejo Š3 vedno takih prepovedanih signa* le. Policija ponovno opozarja vsa avtovozače, da bo strogo kazno* vala vse take prestopke. Naravno zdravilo proti debelosti Je znamenita ROGAšjčA SLATINI »DONAT« vrelca. Vprašajte Vašega zdravnika! Reg. pod l>r. .Ov.).» Pred glavnim kolodvorom v, Ljubljani je bil ustavljen B. V. star 21 let, po poklicu zidar brez posla. Njegovo postopan o je postalo policiji sumljivo ga jj zato povabil stražnik seboj. Na stražnici so mu izprašali vest ter ga preiskali tako temeljito, da so privlekli na dan razno orodje za razstavljanje koles. Sicer mu še niso mogli dokazati nič nepo* štenega, toda ker je mož star znanec policije ter že ponovno kaznovan, mu nihče nič več ne verjame. Uvedena je preiskava, da sc ugotovi, kaj ima Breznik na vesti. Pri nekem aretirancu je poli« cija našla dve kolesarski sve* tiljki, za kateri ni mogel doka« zati da ju je dobil na pošten na« čin. Kmalu je pa priznal, da ju je ukradel. Gospodarska podjetja not: trgovine, industrije, hotele, restavracije, kavarne, bufete, trafike, prodajalne, mlekarne in vsa druga obrtna podjetja prodajamo In posredujemo nakup hitro, vestno In uspešno, informacije pošiljamo proti predplačilu Din 6.— v poštnih znamkah: Poslovnica Pavle-kovlč — Zagreb — Ilica 14A Čitajte! Priporočajte! širite,„GLAS NARODA««! DOLENJSKE NOVICE na Tudi Dolenjci zahtevajo vodovode Maribor nm— Narodno gledališče. Nedelja, 2t>. aprila ob 15. uri: »Sveti Anton, vseh •zaljubljenih patron«. Ob 20. uri: »l'les v Savoyu«. Znižane ceno. m— 25 let esperanta. Pretekli četrtek je bil pri »Orlu« jubilejni 25. občni zbor mariborskega esperantskoga društva. Sklenjeno je bilo, da bo društvo letos v okviru Mariborskega tedna priredilo veliko propagandno razstavo. Pri volitvah je bila ponovno izvoljena za predsednico Marija I.ich-tenvalnerjeva. m— Zanimiva šahovska prireditev bo 10. maja v Mariboru. Vršil se bo dvoboj med Mariborskim šahovskim klubom in »Hakoah« iz Gradca. m— Divjaški napad je bil izvršen v gozdu nad Tremi ribniki. Ko sta se vračala zakonca Jakob in Ana Gai-ger proti domu. sta ju napadla dva delavca. Oba zakonca, sta pri tem zadobila težje poškodbe, posebno pa še žena, ki sta jo napadalca sunila v globok zarek, kjer je obležala nezavestna. Vzrok napada ni znan. m— Iz žalosti v smrt. Pred kratkim je umrla 70-letnemu Blažu Kolniku v Rp. Dovšah žena. Mož pa svoje žene, s katero sta se vedno dobro razumela, ni mogel pozabiti in se je odloči) za prostovoljno smrt. Te dni so ga našli v hlevu obešenega in že mi tvega. m— 7 ; o? Danes ob 15. uri bo na igrišču v Ljudskem vrtu zadnja prvenstvena tekma nad FSSK Mariborom in Atletik RK iz Celja. Tekma bo zelo zanimiva, ker bo skušal Maribor doseči nad nasprotnikom visoko zmago; ki mu je potrebna za vstop v finalno tekmovanje. Potrebna bi bila zmaga v razmerju ^ : 0. m— Mnogo navdušenja je bilo v četrtek zvečer pri premijeri Kranjčeve drame »Direktor Čampa« v gledališču. Dijaška mladina je često prekinjala igro s frenetičnim aplavzom. Navzoč je bil tudi avtor Jože Kranjc, ki je prejel lep venec. Apno, cement, betonsko železo traverze, trsje, vse za stavbe, najugodneje pri tvrdki PINTER in LENARD, Maribor. m— Klavern konec nabiralne akcije sta doživela 27-letni delavec Sta-noje Jovanovič Ln 42-letni mizar 7A-neupravičono in s ponarejenimi listi-rorad Vasič iz Bele reke, ko sta nami prodajala slike kraljevskega doma. po Jugoslaviji. V Jurskem vrhu so jima prišli na sled in sta morala pred mali kazenski senat v Mariboru, ki jima je prisodil po 5 mesecev strogega zapora, vendar pogojna na tri leta. Obsojenca sta oškodovala okoli 700 ljudi za zneske od 5 do 100 dinarjev in sta na ta račun precej dobro živela. m— Kino. Grajski: »Ravoyski hotel 217«. V glavni vlogi Hans Albers. — Union: »Bdeči jezdec«. Pride v kratkem znana ljudska opera »Marta«. m— Otrok utonil. Te dni je v Par-tinji pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah utonila 3-letna hčerka posestnika Ivana Klemensbergerja. Starši so bili na delu v vinogradu, otrok pa je bil brez nadzorstva. Deklica se je igrala ob mlaki in je nenadoma zdrknila v vodo. iz katere se ni mogla ri iti. Ko so otročiča našli, jc bil že mitov. m— Izpred sodišča. Davi je bil pred mariborskim malim seeatom obsojen 21-letni posestnik France Potočnik s Ptujske gore na 2 leti in 10 mesecev ječe. ker je v noči na 9. marca vlomil v župno cerkev na Ptujski gori Prepovedane rožice Ljubljana, 25. aprila. Že zadnjič suro morali napisati, kako so naše redke, z zakonom zaščitene rožice v nevarnosti, da jih s preobilnim trganjem im pravim pustošenjem ne iztrebimo popolnoma. 2e tedaj smo tudi pribili, da imajo oblasti odgovornost za njih obvarovanje, ker imajo oblasti pač nalogO' paziti, da se iz-poinjnjejo zakoni, uredbe in predpisi. Prav radi bi zvedeli, kolikokrat je n. pr. orožništvo letos posredovalo pri zaščiti Blagajevega volčina, čitaii smo pa, da so v Ljubljani mestni tržni uradi za-pleniHi nekaj šopkov, menda dišečega volčina — Daplme eneo-rum, torej rožioe, ki je sorodna in podobna blagajki, samo da je rdeča in jo sedaj prinašajo v mesto. Ni pa treba te lepe. z zakonom zaščitene rožice iskati po pokritih košarali prodajalk s kmetov in po oprtnikih mestnih kul-turonoscev, saj jo lahko kupimo tudi v tej aii oni fini ljubljanski cvetličarni kjer lahko dobimo tudi naš prekrasni modri svišč ali pravi planinski encijan. -,'udi to krasotico je prepovedano trgati in prodajati, vendar pa prepoved menda velja samo za uboge kmečke ženice in dekleta, nikakor pa ne za luksuzne cvetličarne in sploh za mestno gospodo. Nasvet, naj ljudje zaščitenih rastlin nikar ne kupujejo, ne bi pri nad takimi malenkostmi vzvišeni gospodi seveda zalegel prav nič, zato naj pa prepoved izpremeni tako. da bo veljala samo za reveže. Kakor bi gospoda za svoj3 salone sedaj ne mela dosti drugih rnzt A življenje teče dalje Uspeh našega prvega fugo slovenskega filma v Slogi Ljubljana. 24. aprila Za današnjo premiero filma »A življenje teče dalje« vlada v Ljubljani veliko zanimanje. Ljubljančani hočejo videti svojo Ito Bino, pijonirko našega filma, ki je pred leti kar nenadoma zapustila svoje rojstno mesto, odšla v tujino polna navdušenja in se uveljavila kakor malokatere. Od uspeha do uspeha jo je vozila pot in danes smo lahko ponosni nanjo. Uveljavila se je v nemškem in češkem filmu, danes pa jo vidimo že v prvem našem večjem domačem filmu. Ljubljana hoče nadalje pozdraviti svojega Zvonimirja Rogoza, igralca največjih kvalitet, umetnika, ki je žel še pred kratkim večer za večerom velike uspehe v naši drami in postavljal like, ki so nam še danes nepozabni. Vso našo javnost, zlasti pa naše nacijonalne kroge zanima naš prvi uspeh — naš prvi jugosiovaski tonfilm. Doslej smo gledali večer za večerom razne nemške, angleške, francoske in drugo je- FotograSije z Ljubljana, 25. aprila. Najboljša dela najznamenitejših mojstrov fotografske umetnosti bomo majnika v Ljubljani občudovali na II. mednarodni razstavi v Jakopičevem paviljonu. Prihodniio soboto opoldne bo ta za ugled naše države, zlasti pa za naše mesto in za slovensko fotografsko umetnost velevažna internacionalna razstava otvorjena pod prokro-vitefljstvom župana dr. Jura Adle-šiča. Priredi jo seveda naš ljubljanski Fotoklub, ki je zaslovel do vsem svetu že predlansko I in-ticrnacionalko. še posebno so pa od tedaj na inozemskih največiih razstavah zasloveli njegovi člani in se povzpeli med in ukrruH iz tabernakelja 50.000 Din vredno pozlačeno monštranco ter jo skril v seniku. Bred sodiščem sta se zagovarjala tudi .%-letni delavec Ivan Kosi iz Dornave pri Ptuju in njegova 34-letna žena Marija, ki sta v tamošnji okolici pokradla 180 kokoši. Kosi je bil obsojen na 8 leti in šest mesecev strogega zapora, njegova žena pa na 6 mesecev strogega zapora pogojno. žične zvočne filme. Danes pa se oglaša iz istega zvočnega platna domača beseda, domača pesem. Ali ni to velik uspeh — velik korak naprej? Nič več ne potrebujemo nobenega prevoda, vsakdo razume igralce na filmskem platnu, vez med občinstvom in igralcem je postala tesnejša, narav-nejša! In še nekaj! Film je v celoti posnet pri nas, v naši sončni Dalmaciji. Naše morje, naši ljudje, naša narodna pesem, naši običajil Ali ni torej dovolj razlogov, da je ljubljanska filmska publika v živem zanimanju, /la si hoče vsakdo ogledati to filmsko delo in prisostvovati vfelevažnemu dogodku — krstni predstavi prvega našega domačega filma? Uprava kina Sloge, ki si jc postavila za cilj, kljub težkim materijalnim žrtvam postaviti ta film na svoj spored. zasluži vso našo pohvalo — našemu občinstvu pa prav toplo priporočamo ogled tega filma v kar največjem številu. vsega sveta svetovne prvake umetnostne fotografije. Na nobenem drugem polju nismo Slovenci tako v časteh po vsem svetu, kakor v fotografski umetnosti. Vsi listi sveta pišejo o naših prvakih in vsi tudi o sedanji razstavi ter tako delajo reklamo za naše kraje in obujajo spoštovanje pred našo kulturno višino med vsemi narodi! Iz vseh petih delov sveta so poslali fotografi 27 držav svoja najboljša dela. Zaradi premajhnega prostora v Jakopiče vem paviljonu je pa moralo razsodišče med temi umetninami še izbirati, da bomo na razstavi občudovali do 350 slik 250 mojstrov vsega sveta Po številu bodo na prvem mestu Ameriške združene države, za njo pa Anglija in Češkoslovaška, a šele na četrtem mestu je po številu Jugoslavija, ker so člani Fotokluba napravili prostor svojim gostom in razstavijo le po eno svoje najboljše delo.. Celje c— Podmladek Jadranske Straže na gimnaziji v Celju priredi v soboto 9. maja v veliki dvorani Narodnega doma svojo vsakoletno običajno akademijo z od ministrstva prosvete predpisano zaključno šolsko prireditvijo. V nedeljo ob 10. uri dop. pa bodo imeli učenci in učenke zavoda nastop s telovadnimi točkami. c— Nogomet: Na glaziji bo danes ob 16.80 prijateljska nagometna tekma med SK Amater Trbovlje : SK Celje. Ker je SK Amater znan po svojih zmagah, bo tekma seveda zanimiva. c— Sošolec je sunil 10-letnega sina trg. potnika Hermana Franca v Ljubečni, ko se je igral na dvorišču šole. Padel je tako, da si je zlomil levo nogo. c— Zaradi odprave telesnega plodu sta bili obsojeni pred malim kazenskim senatom 29-letna Jožefa D., ki ima že 4 nezakonske otroke in neka 19-letna tovarniška delavka. Prva ju bila obsojena na 2 meseca strogega zapora, druga pa na 1 mesec. Obe pa pogojno za 1 leto. c— Kost sl je poškodoval 33-letni Jože Žnidar, delavec pri upravi Mar rijingrad v Nazarju. doma pa iz Zg. Pobrežja pri Rečici ob Savinji. V če-totek se je pri delu vsekal v levo nogo in si močno poškodoval kost. c— Nesreče nikjer ne počivajo. Pri gradnji mostu čez Ložnico v Medlogu pri Celju je padel tram na 39-Ietnega delavca Rozmana Matevža in mu zlomil levo roko. — Ko je krojaški pomočnik Jakob Plevčak šel od krojača Frana Hena v Rogatcu v Zg. Se-čevo domov, je med potjo padel in si zlomil levo roko. Oba ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. c.— Življenje v jezuitskem koleeiju predstavlja Lavervjeva »Prva legija«, ki bo uprizorjena od ljubljanske drame v torek ob 20 v celjskem gledališču. Rejec malih živali, glasilo Zveze društev rejce.v malih živali je izšlo v najnovejši številki, namenjeni za mesec maj ter je. izredno pestre vsebine, bo gotovo zanimala predvsem naše ljubitelje in rejce malih živali. Prejeli smo s prošnjo za objavo: Že vsak otrok ve, da je naš gled. umetnik Peček steber slovenske operete, da je naš Bojan najpomembnejši igralec Slovenijo. Občinstvo ga je že davno ocenilo najvišje in najboljše. Torej ne občinstvo ampak samo gledališka uprava ga je kvalificirala z drugim redom. Svetovna imena Belgijca Misso-lueila, Američanov • Aleninsu in 'horeka, Japonca dr. Kocke. Ceha Ir. Lauschmanna. Madžara Erno /adasa se vrste med Kitajci. In-lijci. Južnimi Afričani, posebno lobro ie Da zastopana tudi Franci' a Zastopane so vse države sveta :i v fotografski umetnosti kai pa-nenijo. čeprav je likratu z liub-iansko razstavo po svetu še " Irugih velikih razstav! Dunai bo •nel doslej največio svofo medna-odno razstavo, vendar ima iublianski Fotoklub s voiiiml moi-itn že tak sloves med vsemi na-odi. da bomo v Ljubljani imel; azstavo bolj izbranih del skora) amih umetnikov svetovnega ime- K otvoritvi prispo zastopniki fo' igrafskih organizacij tudi iz d ruti krajev, zlasti pa iz Beograda i Zagreba, da bodo priča triumfa lovenske fotografske umetnosti. Maksimiranje občinskih trošarin Naredba finančnega ministra. Tri skupine proizvodov, Problem trošarine na tvorniško obutev in obleko Naredba finančnega ministra. Tri grupe proizvodov. Problem trošarine na tvorniško obutev in obleko. Pred velikonočnimi prazniki je razposlalo ministrstvo financ banskim upravam razpis, v katerem daje posebna Pojasnila, kako naj postopajo glede občinskih trošarin. Ta korak je diktirala potreba, da se ustavi nesorazmerno povišanje občinskih trošarin. Mnogo občin je tako povišalo te trošarine, zlasti na neobhodno potrebne življenjske potrebščine: hrano, obleko, obutev. Trošarina obtežuje kmetske in industrijske proizvode, naravna posledica je padec Potrošnje. Radi tega je nujno potrebno, da se problem trošarine obravnava ne samo s finančnega, temveč tudi s socialnega stališča. Na vprašanje se bomo še povrnili z dokumentaričnimi podatki, za sedaj samo nekaj detajlov iz razpisa ministra financ, ki ima namen zmanjšati današnje visoke občinske trošarine. Razpis je razposlan v času, ko banske uprave odobravajo občinske Proračune. Po statističnih podatkih v 70 občinah se pobira občinska trošarina v zneskih 250 milijonov t. j. okoli 32% vseh svoji dohodkov. Od rednih dohodkov zagrebške občine odpade na trošarino n. pr. 3r/», v ljubljanski občini 30%, v osiješki 35%, v banjaluški 47%. v splitski 29% itd. V imenovanem razpisu razpravlja minister zelo obširno o stanju trošarin, daje navodila banskim upravam, naj po možnosti zmanjkajo visoke trošarine ter obljublja za bodoče nov načrt zakona o trošarinah. Pri odobravanju občinskih trošarin se morajo banske uprave ravnati po navodilih finančnega ministra. Po tem navodilu se razdeli roba na tri grupe JToizvodov. V prvo skupino spadajo proiz-v°di, katere bi sploh bilo treba osvoboditi vsakega obdavčenja. T° »o žito. koruza, slabše vrste nioka, krompir, povrtnina, sadje, ^^a v manjših količinah, živinska krma, mleko in jajca. V drugo skupino spadajo pro-lzvo perutnina, mlečni izdelki (navadni sir), sadje in Povrtnina izven glavne sezone, zmerna trošarina naj bi se pa tudi pobirala od kmetov, ko prinašajo vse svoje pridelke na trg. Tu M se tudi vzelo v obzir akcijo Gospodarske sloge. V tretjo skupino spadajo proizvodi, ki se smatrajo kot luksus ter se morejo obremeniti z današnjo visoko trošarino. Sem spadajo: vse rano sadje, sušeno sadje, marmelada, maslo, mladi janci, prašiči, mlada perutnina, vino, žganje itd. V razpisu je pa tudi odrejeno, da naj občine vrnejo pobrano trošarino za proizvode, ki niso bili prodani ter jih morajo kmetje nositi nazaj s trga. Glede občinskih trošarin je odrejeno, da se izvede nivelizacija občinskih trošarin na obleko in čevlje, kot najbolj potrebne vsakdanje predmete. Ugotovljeno je, da poedine občine z visokimi trošarinami samo dražijo poedine oblačilne predmete. Radi tega banske uprave ne smejo odobriti večje trošarine kot 5% vrednosti obutve ter 3% od vrednosti tovarniške izdelave. Vprašanje obdavčenja tovarniških oblek je velike važnosti ne samo radi prosperitete industrije, ampak tudi s stališča splošnega standarda. Tudi Ljubljana v tem oziru ne zaostaja za drugimi mesti, tako n. pr. se na eno steklenico inozemskega šampanjca, Id se prodaja. za Din 300 in še več, plača Din 20 trošarine, t j. 10%. Na gumijeve škornje za delavce na stavbah in regulacijah se pa plača Din 13.20, pri prodajni ceni Din 80, torej znaša trošarina 16.5%. Prinesli smo samo nekaj karakterističnih Podatkov, da se vidi kako se čestokrat trošarinskn politika Pri nas napačno tolmači ter tudi izvaja. Nadejamo se, da se na tem potu ne bo vztrajalo, nego začelo reševati problem komunal-ne politike s pravega stališča. Sodnik (obtožencu): »Povejte, aili se nič ne kesate svojega dejanja?« »Se ne morem, gospod sodnik, ko še ne veni. kakšna bo sodba!« ★ Oče: »Trgovec, sinko moj, mora bita pošten in zvit.« — Sin: »Kaj je pošteno, oče?« — Oče: «0e držiš, kar si obljubili.« — Sin: »In kaj le zvito?« — Oče: »Ce niče- cnr n° 'vhVirb'š.« 0)®0<§(fi)ij§(k@ T©(g)0o€@ radiot« rmalni vrelci 38° C. — Izvrstni uspehi zdravljenja pri revmatizmu, boleznih živčnega sistema, ženskih boleznih, proti pri zgodnji ostarelosti itd. — Nizke predsezonske cene: 10 dni Din 600.-- 20 dni Din 1,100.— . Izdajalska čepica in nož Ljubljana, 25. aprila. Mladega l\ Franca iz Zaplane bodo pošteno zašili, če se mu ne bo posrečilo dokazati, da ni sam vtaknil v vrečo čepic svojega mladoletnega pomagača B., ko sta lani septembra vlomila ponoči v trgovino Jakoba Verbiča v Spodnjem Logatcu. Pa še nož, ki so ga našli pri njem In ki ima numeracijo Ver bičeve trgovine, je hud corpus delicti proti Francu, kajti trgovec trdi, da samo on prodaje take nože, Franc pa trdi, da ga je kupil liri Dalmatincu. Frančev branilec je sicer pogruntal skoraj rešilno misel, da dalmatinski krošnjarji tudi zamenjujejo svoje blago, to se pravi, da dado na primer za nož orglice itd. Mogoče je, da je Dalmatinec dobil na ta način nož, ki ga je potem prodat Francu. Franc je bil že kaznovan, ko je nekoč vlomi! v šolo in učitelju odnesel neke predmete. Sodnikom malega senata je zdaj priznal ta vlom zaradi katerega je bil obsojen na mesec dni zapora, pogojno na dve leti. Ko ga Neznana utopljenka Maribor, 25. aprila Te dni je opazil posestnik Avgust Petek iz Melinc blizu avstrijske meje, da leži v Muri neznana utopljenka. 0 tem je obvestil orožnike, ki so potegnili truplo na suho. Utopljenka je bila stara okrog 25 do 30 let, po zunanjosti sodeč kaka siromašna služkinja. Na temenu je imela 4 cm dolgo in 3 cm globoko zevajočo rano, iz katere je še krvavela. Vsi znaki so kazali, j da je bila utopljenka najbrž prej nmor jena in nato vržena v vodo. Obdukcija trupla, izvršena naslednjega dne, je pokazala, da je ta sum popolnoma upravičen. Pri obdukciji so namreč ugotovili, da je bila večkrat udarjena s sekiro po glavi, po vsem telesu so se tudi poznali sledovi borbe z neznanim zločincem. Verjetno je, da je nesrečnico umoril njen ljubček in jo vrgel v vodo, kajti ugotovili so, da je bila tud: noseča. Naše in avstrijske oblasti se trudijo, da pojasnijo zagonetno zadevo. Aljehinova mladost Svetovni šahovski mojster igra zdaj v Jugoslaviji, zato bodo naše čitatelje brež dvoma zanimale nekatere podrobnosti iz njegove zgodnje mladosti. Mnogi veliki šahovski mojstri so pokazali za ta viteški sport veliko zanimanje že v prav rani mladosti, včasih pa že tudi ves smisel za kombiniranje in trezno računanje. Ko je današnji svetovni mojster Aljehin začel hedit' v osnovno šolo, se je tudi začel zanimati za šah in je kazal mnogo talenta za kraljevsko jgro. Njegovi starši so takoj zapazili, kako je mali Aleksander čudno zamišljen in raztresen, a Šele čez nekaj časa so lahko ugrtovili, da je vsemu temu kriv -■ šab. Radi tega so mu tudi zabranili, da bi se še dalje zanimal za šah. No, mali si je kmalu našel enako mislečega prijatelja. S tem sta Igrala dalje, toda ponoči, ko sta oče in mati spala. Zvečer je Aljehin skril šahovnico i'.i'l enojo er tako ponoči v [topolni lemi »tipava! figure ter kombiniral oizličm iitožr »sf v šahovski igri. V šoli ■< čest: v času predavanja skrivi* igral pcj klopjo imet je komaj petnaisl le! ivi ie že igral na velikem je sodnik vprašal, koliko je teuaj do-> bil, je rekel, tla dva meseca. No, zmotil se je. saj se ljudje res ne spoznajo na tiste »pogojne« kazni, Obsojen je bil na mesec dni zapora pogojno za dve leti, pa je mislil fant, da je, dobil dva meseca. France je zdaj trdil, da ni imel tedaj namena vlomiti, temveč je hotel samo »popraviti spričevalo«. Sicer se je pa rezal na vse načine in dokazoval, da je doma spal, ko je bil vlom izvršen. Pri njem so našli tudi rfekaj denarja, katerega je pa pošteno zaslužil. Trgovcu je namreč izginilo tudi nekaj denarja iz blagajne. Vrečo s čepico njegovega pomagača B. so pa našli v veži. V vreči je bilo precej robe, ki so jo vlomilci hoteli odnesti, pa so bili prepodeni. Odnesli so pa še o pravem času nekaj obleke in drobnarije. Branilec je predlagal, naj se zaslišijo še nekatere priče, ki bi morda potrdile Frančev alibi. Zato je bila obravnava proti Francu preložena. šahovskem turnirju v Dflsseldorfu ter v krogu poznanih mojstrov dosegel že četrto in peto nagrado. Malo pozneje si je osvojil v matchu z nemškim mojstrom Bardelebom prvenstvo z rezultatom 4 : 0 ter s tem dosegel nepričakovan uspeh. Rusija je vedno imela na ducate mojstrov v šahu, vsa širna ruska stepa in niska sanjavost sta kot nalašč ustvarjeni za šahovsko Studiranje, pa je vendar IB-letni Aljehin postal leta 1909. šahovski mo jeter celo na ruskem šahovskem turnirju. Njegova slava je tedaj odjeknila po vsem svetu. Danes je Aljehin star 43 let In slovi po vsem svetu. Gospodarske vesti g— Kongres trgovcev iz vse države bo v Beogradu od 16. do 18. maja t. I. Kongresu bodo prisostvovali tr-govci-delegati posameznih udruženj in trgovci-grosisti ter po možnosti tudi predstavniki industrije. g— Vpliv sankcij na zunanjo politiko Italije. Predsednik komiteja za koordinacijo v Ženevi je objavil podatke o zunanji trgovini posameznih držav. Statistika za mesec december izkazuje znatno izboljšanje trgovske bilance za Italijo. Celokupna pasiva v bilanci znaša za januar 4.370.000.— dolarjev v zlatu. g— Konec japonskega dimipinga jo napovedal dr. Kasama, vodja japonske trgovske delegacije pri trgovskih pogajanjih za sklepanje trgovske pogodbe med Japonsko ter Egiptom. Japonski dumping je svoječa sno na pravil tudi v naši trgovini pravo revolucijo. Znane so n. pr. žepne ure na vago, žarnice po 80 para komad ter slično. Japonska bo sedaj iz umevnega vzroka ta dumping ukinila, ker njo samo tudi ta dumping žene v propast. g— USA kaže veliko zanimanje za naše Izvozne artikle. Udruženje ameriškega avtomobilskega trusta je otvorilo v Evropi posebno posredovalno pisarno s sedežem v Parizu. Zastopnik tega posredovalnega urada se je mudil te dni v Beogradu, kateri se je posebno zanimal za naš les, krom in druge artikle. Naša trgovska bilanca je bila za leto 1935 pasivna za 4 milijone, po ameriških uradnih podatkih je pa naša bilanca pasivna z Ameriko za 124 milijone. Kako jo prišlo do te razlike zaenkrat še ni ugotovljeno. MAŠČEVALEC Kriminalni roman. 1j2 Jade Je dal svojimi pomagačem znamenje, naj počakajo^ potem pa je previdno pričel snemati pritrjene žice z zidu. Potapljači so pozorno sledili njegovemu delu — vsi so se prav dobro zavedali, pomenijo te žice. Nemalo pa so se začudil'! Jacko-Vi pomagači, ko so nenadoma opazili dve senci, ki pa sta hitro izginili v temo. Takoj so opozorili Jacka na to. Jack jih je lakoj razvrstil tako, rda so zavzemali vso širino pristanišča, da jim nihče ne bi mogel uiti, če bi se res kdo bil v po-.tapljašikii opremi splazil v pristanišče. Ko so tako stopali dalje, so na mah opazili majhnega potapljača, ki se je ob zidu skušal splaziti proti vhodu. Štirje pomagači so se takoj pognali za bežečim, ki pa je mnogo hitreje napredoval, kot pa njegovi preganjalci, ker je bil tako majhen im je lažje premagoval vodni odpor. Sredi pristanišča sta ostala samo Jack Ln Jim. Jim je počasi stopal dalje, v prepričanju, da se je drugi potapljač skril kje globlje v pristanišču. In res se ni zmoti'. ■ Že čez neka! korakov je Jim opa-, zil potapljača orjaške ostave, ki ; je skušal piriti do stopnic, ki so vodile iz pristanišča v obokani prostor. Jim se je pognal za njimi in posrečilo se mu je, dospeti do orjaka in ga pograbili. 'Voda preganjani potapljač se je spretno izmuznil Jimu iz rok in ga podrl na tfa. Jim je uvidel, da proti temu odjaku ne bo ničesar opravil, zato se je omejil na obrambo, da ga čim del j zadrži, dokler ne pride pomoč. , Toda oni potapljač jc besno navalil na Jima im mu skušal pretrgati cevko, ki ie dovajala zrak 'in ga tako zadušiti. Jim se ga je komaj ubranili, tedaj pa je neznanec dvignil nogo in z vso silo udaril Jima s težkim, s svincem obloženim čevljem, da se je Jim kar sesedel. Pot je bila zdaj prosta in neznanec Je hitel dalje, tedaj pa mu jc preprečil pot drug potapljač — Jack. Neznanec se ga je skuša1' Iznebiti na isti način in je že dvignil .nogo, da bi udaril, toda Jack ga je spretno prestregel in ga podrl na tla. Nastala je strahovita borba. Orjak se je na vse mogoče načine skušai! oprosti1 novega napadalca, toda vse zaman. Jackove jeklene roke so ga neusmiljeno stiska'e — še nekaj časa se je branil in otepal, potem pa je izgubil zavest in negibno obležal. Jack je odvlekel neznanca do stopnic im se po njih povzpel v obokani prostor, kmalu za njim sc je prikazal tudi Jim. Tam sta ju veselo sprejela oba Jackov a pomagača, ki sta izmemo-noima noč in dan stražila v obokanem prostorni in pazila, če se bodo še kaj pojavili tisti skrivnostmi zračni mehurčki. Zdaj sta pa bila oba na straži, ker so se bili spet pojavili tisti mehurčki, in nemalo sta se bila prestrašila, ko sta videla, da je teh mehurčkov čedalje več in kako je nenadoma bilo voda vsa razburkana. Zdaj sta brž pomagala Jacku in Jimu sneti potapljaške čelade z glave. Ko pa sta snela obleko tudi negibno na tleh ležečemu potapljaču, je Jim ves presenečen vzkliknil: »Ben!« Jack jc srepo pogledal Bena. in ukazal zvezati ga. Potem pa je hitro spet nataknil čelado na glavo in ukazal Jimu isto. In spet sta .se oba potopila v globino in krenila k vhodu v pristanišče, kjer so ju že pričakovali ostali štirje pomagači — toda praznih rok. Tisti mali potapljač se jim je izmuznil. Vsi so se sedaj vrnili v »Teror«, ki je k malim na to zaplul v pristanišče in se pokazal na površini. Takoj, ko so odšli v skrivnostno hišo, je Jack dal privesti v svojo sobo močno utienjenega Bena in ostal ž njim — sam. Po nenavadno kratkem času je Jack poklical Jima in Billa v sobo. Ben, ki je bil samo lopov, a nikak junak — Je priznal vse in izdal Terezo! Jack je naglo izdal vsa potrebna povelja — še nocoj se je hotel polastiti Tereze, svoje zvite in neizprosne nasprotnice... POGUBA SE BLIŽA Kaj se je zgodilo s pritlikavcem, ki je bil pobegnil iz pristanišča? Tony je bil res zvit in prepreden. Baš, ko je bil pri vhodu pritrdil poslednjo žico, je opazil luč, ki je prihajala z bližajočega se »Terorja«. B I je prepričan, da ie zdaj izgubljen im isto tudi Ben, ki je bil še znotraj pristanišča, in ki je hitel še globlje v pristanišče, boijieč se eksplozije. TocUy Tomy, ki ie takisto hotel pohiteti za Benom, je zdaj opazil, da se [je »Teror« ustavil dobrih sto metrov pred vhodom v pristanišče in se spustil na dno. Zvj-tež j.e takoj spoznal, da na »Terorju« nekaj sumijo im zato nočejo v pristanišče. Ni sj vedel razlagati, k alko so ti ljudi e zvedeli za njegov načrt, ko razen njega in Bena nihče ni vedel kaj namerava. Ampak zdaj ni bilo čas za taka premiiišluevamOa. Gledati je moral, kako izginiti odtod, posebno ko ie opazil nekaj lučk, ki so se mu že čedalje bolj približevale. Hitel jc, kolikor je le mogel, proč od pristanišča in s strahom videl, da so ga opazili in ga zdaj pregantiaub. Vendar pa se mu je končno le posrečilo uiti svojim preganjalcem ilm ves zasopel in -omcmiogel je prispel do čolna, kjer je hitro odložil potapljaško opremo in se splazil v krčmo. Ves utrupen sc ie zleknil na post clfo in premišljeval, na kak način je mogel Jack zvedeti za njegov naklep. Ves iz sebe — od jeze ije pričel h odliti po sobi in čakal Bena. Toda Berna ni bilo im ni bilo Pritlikavec je postajal čedaTe nemirnejši 'm ko Bena te ni bilo, je uvidel, da ga je Jack ujel. Zavedel se je zdaj nevarnosti, kj preti njemu in Špamlolki. Na Benovo molčečnost se je Tony prav malo zanašali in zato se je odločili, da takoj pohiti k Španjelki in ii vse sporoči. Pobral ije svoj plašč in odhitel na ulico, kjer ije na srečo takoj dobil voz, M ga je v naglem diru odpeljal v predmestje, kjer je stanovala Tereza. Ura tie bila skoraj že dve po polnoči, ko je pritlikavec prispel do Terezine vile, kjer je na njegovo dolgotrajno in burno zvonjenje prihitela odpirat vrata Terezina sobarica. »Alj milostna gospodična že spi?« je brez sape vprašal pritlikavec. Astrološki otrok Astrologi stojijo, kakor znamo,: na stališču, da je človeška usoda zapisana v zvezdah. Zanimiv eksperiment namerava zdaj izvesti pariško astrološko društvo, da praktično dokaže pravilnost svojih teorij. Društvo namerava adaptirati kakega otroka in ga od prvih trenutkov voditi na njegovi življenjski poti in varovati strogo po dognanjih astroloških horoskopov. Člani kluba so pozvani, da si zabeležijo rojstne podatke im druge okolnosti vseli novorojenčkov v krogu svojih znancev, v določenem času. Na podlagi teh podatkov bodo določiilii otroka, ki ga bo astrološko društvo adoptiralo in ki bo od tega trenutka docela stal pod njenim varstvom. Za otroka bo materijeImo skrbelo društvo v vsakem pogledu, zato pa se morajo njegovi starši obvezati, da se bodo piri vzreji im vzgoji otroka natančno ravnali po astroloških nasvetih, ki jih bo dajalo društvo glede tega otroka, S tem na sebi gotovo zanimivim eksperimentom hočejo, kakor rečemo, astrologi podati dokaz, da po takih p as vetih uravnana živ-tjenska pot mora biti brezpogojno uspešna in srečna. Astrološka napoved za 26. april. Dober dan za .potovanja, izlete in družbo. Tudi za rodbinsko življenje precej prijazen, dasi pretijo nevšečnosti z ženskimi sorodniki. Splošni aspekt je danes za moški spol neugoden, kar zadeva razmerje do ženskega spola. Med zaljubljenci konflikti in odtujitve. Aprilske deklice bodo danes občutljive im kujave, januarske zelo nervozne in bolehave. Moški danes v ljubezni ne bodo imeli sreče. Utegnejo jih doleteti tudi denarne izgube, povzročene od žensk. za 27. april. Na nebu Venera v slabem stavu, kar vpliva neugodno na značaj im na • ljubavno življenje. Povzroča nesoglasja v čuvstve-nosti. Zenske bodo danes gleda-;$e moške s 'kritičnimi očmi im marsikatera bo naenkrat našla na svojem 'Izvoljencu te in one napake. Današmlji vpliv Lune povzroča omaiMjjvost in nagnjenje k spremembi. Zlasti maj bodo januarci danes pripravljeni na spremem-bo v ouvstvih svojih Izvoljenk. — V splošnem bodo ženske danes pod nedobritm aspektom Venere trpele tudi v moralnem pogledu: so v nevarnosti, da si po-kvarfijo dobro ime. — Poslovne zadeve stojijo ta dam v ugodnem znamenju Merkurja. Obetajo se uspehi. Iz domačih gajev JANiEtZ BILC: Pastirska Na hribu zelenem Ali hiša stoji; Okoli nje drevje Prijetno cveti. Tam v hlevu zelenem Živino redim: Na pašo jo gonim, Veselo živim. Na paši veselje S piščalko imam In pesmice peti Premile tudi znam. Radujem se, pojem Pri čredi ljubi; Ko tiča v goščavi Živim brez skrbi. Na gorah visokih Pri Čredi ljubi Se smejem in pojem — Živim brez skrbi. Janez Bilc se je rodil 1839 v Slovenski Bistrici. Bil je duhov* nlk in se je kot pesnik skromno oglašal, kljub temu pa njegove pesmi niso brez cene. Poskušal se je z liriko in izdal »Prvem ce« 1. 1868., Pisal pa je tudi ep* ske pesmi in je zlasti znana nje* gova epska pesnitev o mučenici »Tarbuli« 1. 1868. Prevedel je Mažuraničev spev »Smrt Smalb age Čengijiča«. Umrl je 1. 1905. Razne novice V zlatem radniku Moose-River (Nova Škotska) je pred 12 dnevi zasulo troje ljudi; med njimi le bili tudi rudniški zdramik dr. Robertson. Včeraj zjutraj so reševalci po desetdnevnem trudapolnern delu in ko jim je večkrat grozilo, da bodo udirajoče se plasti tudi njih zasule srečno izkopali Robertsona in rudarja Scavdinga še živa, dočim je tretji, rudar MagilL , medtem že umrl vstod onemoglosti Kakor poročajo iz Vatikana, bo ameriška Indijanka Katarina Te-kakwitha v kratkem proglašena za svetnico. V Hallu pri I-nnstrucku (Tirolska) se je ustrelil 52-letni ravnatelj mestne elektrarne Johann Wo-pfner. Bil je več let predsednik zveze tirolskih etektraren in sploh zelo ugleden mož. Vzrok samomora živčna zrušenost, povzročena po neki disciplinarni preiskavi* ki je tekla proti njemu. Trije otoki v bližini Škotske gredo zdaj ipo smrti njihovega lastnika na dražbo. To so otoki Bernara, Matigailav in Pabby; baje raste na teh otokih najboljši krompir Angfilije. pripadni so Pa zlasti za ovčjerejo. Dediči dose-njega lastnika pa ne prodajo teh otokov drugače kakor samo na privatnike angleškega državljanstva! V beograjski splošni bolnici i9 umrla operna pevka Blanka Kužen, bivša članica 'beograjske opu-re, na zastrupi jetiju. Ni še ugotovljeno, ali gre za nesrečo aM i® vzeta strup v samomorilnem namenu. Llndberg se nastani v Italiji Rim, 25. aprila, i. Doznava se, omlada,istih „ it 30-M Din 19.—v št. 35-41 Din 25,-« katoitmi smo zđložffl ita$e prodajama, v stanu smo obuti *8 10® TMn pel družlnsfflh‘Slanov: očeta, mater, brata, sestro tn bratca. Kupite naše nogavice? 2967-44800 Nenadomestljiva sandala za tople dneve, z usnjatim podplatom tn gumasto peto. 45421-110$ Otroška platneni čeveljček na sponko In z nizko peto. Moške: strapacne Din 8.— In 5.— flor Din 6.— Si>ort-doko!enke Din 10.— 1 a flor Din 10.— in 14.— Ženske* luksuzne Dki 49.— svilene la Din 29.— svilene Din 9.— in 19.-flor Din 9.—, 15.—, 19,- 1437-2727 Čevelj za na »prehod tz platna in laka. O b u 1 k e t otru.-, 8.—, 4.—, 5.— ženske Din 4.—, G.—, 10.— 2961-44820 Otroške sandale Iz najboljšega mate rljala z usnjatim podplatom 1937-68022 Močan m praktičen čevelj "z t>ok»a z elastičnim gumastim podplatom 1627-64? 18 Zelo eleganten čevelj z bogatim okrasom '-7 naibolišeffa boksa 2851-63805 t Čeveljčki za deco iz najboljšega laka. 23425-2205 097546510 !Lahek in praktičen platnen čevelj. K pomladmi obleki — te sandale te Trpežen čevelj 'z lepim okraskom te boks*. najboljšega boksa. 1637-44742 Najnovejši mode /.a gospode, izdelan iz najboljšega boksa s perforira-1625-465121 nim okrasom tn š!rokim robom 4844-24 0375-366*9 I 580S-66#h 7-888011 . „ , Močan čevelj iz. mastne kože z mo6-| Lakasti čeveljček, okrašen s kačja -Sandale z nizko peto, zadnja mod- Moderen čevelj te najboljšega laka. nlm gumastim podplatom, 'za katere- na novost i i : • - - * r ■ < lloožo ga jamčimo 6 mesecev. 2698« 1305-66717 530544672 3967-68822 Za pum adanske sprehode naš1' udob- Zelo moderen čevelj s pol visoko po- Idealen čevelj Iz najboljiše antilope. Čevelj te boks' z auinastim podpl«' Ind im moderni troter čevlji to, te najbotiše antilope. tnm vnnrni.^ v«.. „rdi1.-.- Izdajatelj: Josip Fr. KnafllČ. — Urednik: Ivan Albreht. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc JczcrSek. — Vsi v Ljubljani.