Javna tribuna ocenjuje:
LIKOVNI OBISK IZ KAVADARCEV
V bogati bcri kulturno-političnih priredi-tev, ki je z njo obeležila občina Ljubljana-Si-ška svoj vsakoletni občinski praznik, smo za-sledili letos tudi likovno razstavo. V prostrani avli kina Šiška se nam je v prazničnih dneli predstavilo s svojimi likovnimi deli troje ustvarjalcev iz pobratenega mesta — Kava-darcev. Ceprav je imela ta likovna razstava na zunaj zgolj videz improvizirane prireditve, je tudi kot taka potnenila prijetno osvežitev in obenem novost v sklopu ostalih kulturnih manitestacij.
Razstava likovnih del treh umetnikov iz Kavadarcev je naše prvo — in upamo, ne zad-nje — srečanje z Ukovno ustvarjalnostjo tega mesta, kar je navsezadnje tudi pomembno, ob-enem pa je morda prireditev v avli kina Ši-ška prva resna stimulacija, za živahnejšo li-kovno dejavnost v po drugih dogodkih sicer bogati občini Ljubljana-Siška. Nastopajoči tri-je kavadarski likovniki — ki so obenem tudi uspešni likovni pedagogi v svojem mestu — so razstavo pripravili. tako, da je bila kot ne-kakšen sistematičen pregled skozi njihovo te-kočo ustvarjalnost; s tem, ko so osvetlili svo-ja likovna prizadevanja, so prikazali nehote tudi splošno podobo živahno razgibane umet-niške ustvarjalnosti v pobratenih Kavadarcih.
Slikar Nikola Basnarkov, ki je končal šolo za uporabno umetnost pri znanem slikarju Li-čenovskem, je pokazal šišenski publiki vrsto del v dveh različnih likovnih tehnikah: v ak-varelu in olju. V akvarelu srno spoznali Bas-narkova kot zanesljivega in občutljivega moj-stra. V skrbno pretehtanih krajinskih izrezih in lirično nadahnjenih tihožitjih se ne kaže samo slikarjevo zanesljivo obvladovan.ie za-htevne tehnike. njegova težnja po vernem do-kumentiranju dejanskega stanja, marveč tudi njegova osebna prizadetost, čustvena naveza-nost na vidne di-aži makedonske krajine.
Svoje akvarelne upodobitve krajine in ti-hožitij, bogati Basnarkov s svojo izvirno barv-no domiselnostjo. katere razpon sega od neko-liko goste, zasičene in dramatično akcentuira-ne barvne skale, do lahkotnih barvnih impre-sij, prežetih s sončno lučjo; čeprav sta v Bas-narkovih akvarelih opazna rahla stilizacija in poenostavljenje, sta si tu podedovano impre-sionistiono gledanje in individualno »očiščujo-če« slikarsko mišljenje, vedno v ravnovesju. Drugačna idejna izhodišča pa zasleduje Bas-
narkov v svojih oljih; tu prevladuje umetni-kova čista dotnišljija; to je fantastični svet, nekakšna aktualna likovna »science fiction«. V skoraj sterilno čisti krajini. nezaanega pla-neta se poganja kvišku fantastična' arhitektu-ra, samevajo v njej stroji, ki jim ne poznamo, ne izvora, ne funkcije. Sem in tja se pojavi človeška figura, ki pa je vedno v grozljivem stanju razpadanja. Je morda to vizija bodoče katastrofe ali le rezultat fantazijsko sprošče-ne, likovne igre?
Jovan Josifovski-Rombo razstavlja slike v olju in plastike v mavcu. Tako kot akvareli Basnarkova se tudi motivika slik Jovana Jo-sifovskega veže na upodabljanje značilne do-mače krajine in njenih ljudi. Umetnika odli-kuje sočna in pastozna poteza. s katero zna še iz tako vsakdanjega motiva izvleči poseben lirični z\'en. S sproščeno govorico barv nam Josifovski pripoveduje o lirični mehkobi valu-jočih makovih polj. govori nam o neubranlji-vem čaru zelenih gričev. ki se vzdigujejo ne-kje daleč zadaj; skratka. to so podobe, ki so polne topline iskrene človečnosti. V figuralnih upodobitvah pa prihaja bolj do izraza reševa-nje čistih slikarskih problemov, brez poudar-jene čustvenosti; kolorit se veže na bogato do-mačo likovno tradicijo. figure pa so oblikovno ekspresivno poenostavljene, shematizirane, to-da kompozicijsko odlično postavljene. V svo-jih plastikah. ki so v glavnem portreti, poiz-kuša umetnik z razgibano površinsko obdela-vo razkriti gledalcu psihološko resnico, ki se skriva v upodobljencu; pri tem prihaja do osupljivih formalnih zaključkov, ki včasih pri-peljejo celo do neželjenega karikiranja.
Razstavljeni opus Petra Nanevskega je iz-razno izredno uglašen in enoten. Pojavni svet je umetniku le okvirna podlaga za njegove ritmično dekorativne, barvno izredno razgiba-ne likovne misli. Stvaritve Petra Nanevskega so igra barvnih in oblikovnih odnosov, ki se prelrrajo in valovijo po platnu; vendar je ta nebrzdana živahnost le navidezna.
Estetsko prepričljivo prepletan^e pomen-skih struktur ne temelji v islamski ornamen-talni tradiciji, kot bi na prvi pogled mislili, marveč v bogati dediščini evi-opske kubistične umetnosti. Petar Nanevski se s svojimi slika-mi na izviren način vključuje v aktualno ev-ropsko likovno gibanje — novo ornamentiko.
Franc Zalar