VÇeùa k iotr tek te H • poltntnn mj «M sPhsiwi s pošiljanje» m «àm s* «ek> leto 32 dfcv, 0letos 4« din., četrt imn Jngoglev^« fe. K«r»Snlna«epo4iJe «jrarništvo „Sle rta-t Wwpodarja* y M«. Koroška cesta 3, t« ^ipoSUja do cd» ^sračnina se jri*-ês£a v neprej. Mafm Jatererbeo M. 141 I SST LJUDSTEV1 V POUK m ZABAVO ânedefth« >» v ftm% Saroiko eosto SI, S plsi se ne vračajo. jrfStro sprejema nora • ï toserate In reklom«-. \ Cene insère lom po ▼oni. Za večkratne mi,i primeren popust. reklamacije to po&čSi prosto. Čekovni račun po9&ft£ •reda LJubljane it foi Teîefen internrban St 14'' imari tti ii i r ar ast'^ ut aajiSKjsusnitsMB Ljuaf 11 ii «*r- : ih tradicij, navad in šeg. K takemu delu in vzgoji naše "mladine po društvih hočeta vzbuditi slovenski narod mladinska dneva v Mariboru, de-dekliški dan 9. in 10. avgusta, fantovski dan pa 23. in 24. avgusta. Cilji so veliki, zato mladina na delo! Dr. J. Žerjavov boi za oblast Z najgršimi zločini crjuncev se že od početka popolnoma strinjajo protiljudski liberalni listi, a to, kar sedaj zadnji čas počenjajo, v zločinstvu že nadkriljuje delo :az-divjanih orjuncev. V orjuni so se znašli ljudje brez vere in brez poštenja, polni starih grehov in hudobnih nakle- pov in ti ljudje, ki so po večini zelo bojazljivi, si samo zato upajo s svojim divjaštvdm na dan, ker imajo toliko zaslombe in pomoči v politiki naših polica jdemokratov. Ta politična družba še nima dovolj, da zadnji čas prikrival vse orjunske zločine, ampak ona je še tako drzna in nesramna, da dolži vse svoje nasprotnike zarotništva in vseh mogočih kaznjivih dejanj. Ko so orjunci v ljubljanski okolici zverinsko mučili delavca Juvana, ki je še sedaj z ranjeno in za vedno poškodovano roko v bolnišnici, je začelo ljubljansko »Jutro« na eni strani pisati io nekih »neznanih« storilcih, na drugi strani pa na vso moč kopičiti najrazličnejše obtožbe proti Slovenski ljudski stranki, njenim pristašem in še drugim, ki ne marajo Žerjavove komande in njegovih hlapcev. Ravno sedaj, ko ljudstvo pri občinskih volitvah ponovno in odločno kaže ter dokazuje, da je Slovenska ljudska stranka njegova prava zastopnica, je policajdemokratska družba začela najhujšo gonjo proti SLS in torej tudi proti slovenskemu ljudstvu. Tako odkriva »Jutro« že dober teden dni »komunis-i tično-klerikalno zaroto.« Pisači tega ostudnega lista so si celo »zaroto« enostavnio izmislili, prinašajo jo pa tako, kot bi dobivali o tem poročila iz Prage, Dunaja in bogve še odkod. Jutrovci čisto natančno »vedo«, kaj vse so sklenili ruski komunisti v Moskvi, potem tudi naznanjajo, da so prevratni odbori ali »komiteti« na Dunaju, v Gradcu, Trstu, Solunu itd. Ti odbori, ki jih »Jutro« seveda čisto natančno pozna, naj bi pošiljali navodila in pa ogromne svote denarja prevratniloom v Jugoslavijo. Za te prevrat-nike pa ima »Jutro« seveda vse, ki ne pripadajo policaj-demokratom in radikalcem. Po »Jutrovih« lažeh se stekajo celi milijoni dinarjev v samo Slovenijo .»Jutro« in njemu podobni listi, ki to zaroto in vsa zarotniška sredstva tako dobro poznajo, doslej še niso s svojimi orjunci zajeli in prestregli zarotniškega denarja in navodil in tudi to nam ne bodo nikdar razložili, zakaj je slovenski kmet in delavec tako reven, ko mu vendar iz Dunaja, Gradca, Trsta, Soluna itd. stekajo zarotniški milijoni, dočim je gospoda okrog »Jutra«, »Tabora«, »Domovine« itd. tako bogata in razkošna, ko nima nobene zveze z zarotniki ter celo v največji vnemi cele zarote razkriva. Saj je vendar postavno določen precejšen del od zasačenega tihotapskega denarja kot nagrada, zakaj potem ne gredo orjunci in jutrovci onim nasproti, ki nosijo v Slovenijo zarotniške milijone? Če so jim vsi zarotniški načrti tako dobro znani, bi to prav lahko storili in če denar že za drugo ne rabijo, bi potem vsaj svoj »Tabor«, ki se je moral zmanjšati na samo dve strani, zopet spravili na štiri ter mu pomagali, da bi zopet vsaj enkrat na teden pod imenom »Narodni list« brezplodno skušal slepariti naše zavedne kmete. Od policajdemokratske družbe se mora končno vsaj to zahtevati, da pokaže v vrstah svtojih nasprotnikov vsaj "fkaj Džungla. Roman iz afriških pragozdov. 'Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Pauius. Ef' 16 Pa spustila se je na tla in Trzan je prilntel nazaj ter pograbil za vrv. Toda žival je opazila, da jo drži ujeto le tenka vrv, zgrabila jo je z ostrimi kremplji in jo pretrgala, še preden je mogel Trzan spet zanko zadrgniti. Zelo užaljen je bil. Ves njegov lepi načrt je splaval po vodi in tudi topot ni bilo nič s kožuhom in z obleko, kakršno imajo ljudje. Sabora je celo uro stopala gorindol pod drevesom, včasi je zarjovela, se skrčila in se pognala v veje, pa bilo je kot bi ugrabila lahen vetrič, ki je šuštal skozi pragozd. Trzan ji je vsakokrat v brzem skoku ušel na višjo vejo. Nazadnje se je naveličal tega igranja. Utrgal je gnil sadež in ga zagnal Sabori, da se ji je razmazal na re-žečem se obrazu, kriknil bojni izzivalni klic Kršak-ovega rodu v pragozd, skočil v veje in izginil. IX. Kako je Trzan prvikrat srečal človeka. Leta in leta so minevala. Claytonov sin, belokožec Trzan je živel v džungli, hodil na lov, se kopal v morju in obiskoval kočo očetovo. Njegove telesne moči so rastle, pa tudi njegov duh je napredoval. Bral je knjige, globlje in globlje je prodiral v skrivnostni svet, ki je ležal nekje onstran džungle in onstran morja. Lenobe in brezdelja ni poznal. Lovil je ribe po potokih in jezerih ali pa zalezoval plahe antilope po gorskih planotah, kopal se je v morju in se igral z valovi ali pa sledil Sabori, svoji stari sovražnici, Horti, divjemu merjascu in drugi divjačini pragozda. Dela, zabave je bilo vedno dovolj. Pa tudi bojev ni manjkalo. Njegovi različni sovražniki mu niso dali miru. Dan in noč je moral v bistri čuječnosti napenjati oči in ušesa, življenje v džungli je neprestana borba, nepretrgano prežanje in zasledovanje. Kolikokrat je komaj za las ušel ostrim krempljem Sabore, silnim čekanom Horte! Pa ušel jim je vsakikrat. Gibčna je bila levinja Sabora, nagel je bil Numa, njen soprog, toda Trzan je bil kakor blisk. Tantor, slon, pa je bil njegov prijatelj. Kako to? Sam ne vem. Pa v mesečnih nočeh so videli prebivalci džungle hoditi Trzana belokožca skupaj s slonom Tantorom po goščavah in travnatih planotah in včasi je mali Trzan jezdil visoko gori na Tantor-ovem širokem hrbtu. Vse druge živali džungle pa so mu bile sovražne, niti v Kršakovemu rodu ni imel razen Kale skoraj nobenega prijatelja. Zato pa je rad sameval in se učil. Cele dneve je presedel v očetovi koči, kjer sta še vedno ležala nedotaknjena kostenjaka njegovih starišev in v zibelki kostenjak Kalinega mladiča. Z osemnajstim letom je gladko bral in tudi razumel vse knjig?, kar jih je bilo po policah in po predalih. Tudi pisati je znal, gladko in razločno. Seveda le samo tiskane črke. Pismenk se ni učil. Našel je sicer popisane papirje med svojimi zakladi, pa le malo jih je bilo, ni se mu zdelo vredno, da bi se mučil še z novimi črkami. Bral jih pa je, četudi zelo počasi in s trudom. In tako je prišlo, da je mladi, osemnajstletni an- gleški lord bral in pisal jezik svojih očetov, govoriti pa ga ni znal. Naučil se ga je pač le sdmo iz slik, ki so spremljale in pojasnjevale tiskane besede, ne pa iz žive govorice. Govoriti še vobče nikdar ni čul, ker še tudi nikdar ni videl nobenega človeka razen samega sebe. Džungla je divja in nedostopna. Visoke gore jo ločijo od notranjščine, morje jo obdaja od druge strani. Levi in leopardi in strupene kače žive v njej. Gosto zaraščeni in zapleteni pragozd ni vabljiv za človeška bitja. £loveška noga še ni stopala po njegovih mokrih, mahovitih tleh, sekira še ni pela ob njegovih orjaških deblih. Toda ko je sedel Trzan nekega dne v očetovi koči in se uglabljal v skrivnosti svojih knjig, so se zgodile reči, ki so za vedno spremenile mirno in varno življenje samotne džungle. O daljnega vzhoda sem, iz globoke notranje Afrike, se je bližal čuden sprevod džungli. Spredej je korakalo petdeset črncev oboroženih z dolgimi sulicami in z velikimi loki in tulji polnimi ostrih puščic na hrbtu. Podolgovate ščite so nosili, velike zlate obroče so imeli v ušesih in ptičja peresa v kodravih laseh. Za njimi je šlo par sto žen in otrok. Žene so nosile na glavah težka bremena, kuhinjske kotle in lonce, hišno opravo in slonovo kost. Na koncu sprevoda je korakalo nad sto do zob oboroženih mož. Videlo se je, da se črnci boje napada od zadaj, ker so na koncu sprevoda postavili svojo glavno moč. In tako je tudi res bilo. Daleč v notranji Afriki je ležala njihova domovina. Tam sredi rodovitnih poljan in travnikov in lepih goz- ljudi, katerim bi se brez posla vsaj tako dobro godilo, kot se godi Žerjavovi družbi ob vladnih fondih (državnem denarju), ki jih mora krvavo plačevati »zarotniško» slovensko ljudstvo. Voditelj SLS je v Beogradu odločno in jasno razložil, kako se pri nas po krivdi dobroznanih ljudi izpodkopava «akon in red, policajdemokratska družba pa piše po svojih listih, da je to laž. Tej družbi je vse v redu in pravi če oboroženi divjaki naše delavno ljudstvo najprej nesramno izzivajo, potem pa pobijajo, prav in v redu je tudi to, če v mraku počakajo človeka in ga pohabijo, če vdirajo v stanovanja in razbijajo pohištvo, če streljajo cele salve v natlačen vlak, če skrunijo cerkve, če poš Ijajc» grozilna pisma, napovedujejo pokolje in požige, vse to je v redu, proti redu in pravici naj bi pa bilo vse to, kar stori napadeni preti napadalcu in kar hoče slovensko ljudstvo proti peščici nasilne, nepoštene in lažnjive policajdemokvatske gospode. Po redu in postavi naših policajdemokratov bi morala slovenski kmet in delavec poljubljati orjunske zastave in znake ter se klanjati največjim barabam v orjunski uniformi, nadalje bi morali po tej »postavi« naši ljudje na veliko požirati vse policajdemokratske sleparije, voliti Žerjavovo družbo, ki se skriva sedaj pri občinskih volitvah pod raznimi imeni in končno, če bi pri vsej tej pokorščini razdivjani orjunci še vedno mučili in pobijali naše kmete in delavce in če bi liberalna gospoda na prisleparjenih mestih v naših občinah kmeta tudi do živega odirala in izkoriščala, bi naš človek še vedno moral reči: Naj le ba tako, živijo dr. Žerjav, Kukovec, Lipold, Spindler itd. Naš narod pa ima pravi čut za red in postavo in zato najodloč-nejše odklanja »postave« Žerjavove družbe in njenih ban-ditov. To Žerjavovci debro vedo in zato dajo duška svoji jezi v lažeh in obrekovanju. Oni hočejo na vsak način gospodariti v Sloveniji, ljudstvo jim pa tega gospodarstva noče dati. To se je pokazalo pri državnozborskih in se kaže tudi sedaj pri občinskih volitvah. Pri teh volitvah so se policajdemokrati še precej zanašali na varanje z razno-imenskimi listami. V Beograd so pošiljali svojim vladnim zaveznikom v eč kot preveč lažnjivih poročil o svojih zmagah. Sleparije se pa niso obnesle in sedaj iščejo druga pota in sredstva, da bi si prilastili gospodarstvo r.id Slovenijo vs>.j za kratek čas. To zadnje sredstvo obstoji v tem, da skušajo vse svoje nasprotnike označ;ti kot najhujše zarotnike, sebe pa predstaviti kor edino zmožne in 6posobne cbvladati to nevarno .»zarotniško gibanje.« Pri vsem, kar počenjajo sedaj že dalje časa s svojimi orjunci, je jesno, da bi radi zapeljali naše ljudstvo k nepremišljenim korakom. Če bi se jim to posrečilo, bi hitro javili v Beograd: Evo, revolucije v Sloveniji, dajte nam oblast, da jo zadušimo. Slovensko ljudstvo se pa ne bo dalo zapeljati od izziva če v, ampak se bo lepo mirno pripravilo na temeljit obračun v gotovosti, da takim poskusom in načrtom, kakor jih imajo sedaj policajdemokrati, tikoma sledi tudi neizogiben poraz. Naprednjaška narodnost. Končan« občinske volitve, ki so se že vršile po nekaterih občinah na Slov. Štajerskem ter Kranjskem, so prinesle Slov. ljudski stranki zopetno zmago, na katero je stranka lahko ponosna. Dosedanji izid občinskih volitev je prinesel SLS poleg sijajne zmage tudi fotografijo takozvane naprednjaške narodnosti, katero ktl- jejo v zvezde edino pravega in zveličavnega jugoslovanskega narodnjaštva dr. Žerjavovi listi: »Jutro«, »Na rod«, »Tabor«, in »Domovina«. Pri pogledu na to slavo naprednega narodnjaštva si hočemo po dejstvih, ki so se doigrala zadnje dni pri občinskih volitvah, nekoliko ogledati pravo fotografijo naprednega narodnjaštva. Ta fotografija zgleda v luči občinskih volitev tak-le: Ko je prinašalo dr. Žerjavovo časopisje pod debelimi naslovi izide pri občinskih volitvah, je prištevalo poleg dr. Žerjavovih demokratov kot najbolj napredno narodne predvsem tudi pristaše Samostojne kmetijske stranke. Dr. Žerjavovo »Jutro« in Pucljev »Kmet. list« sta si sicer vedno v laseh, na časniškem papirju odklanja Pucelj vsako žlahto z dr. Žerjavom; ko pa je šlo pri občinskih volitvah za nastop proti Slovenski ljudski stranki, so bili Žerjavovci in samostojni edini kot žla-hta prvega kolena. Nekako plačilo, ker so šli samostojni s samostojnimi demokrati v skupni bojni črti proti SLS, je pohvala «Jutra», «Naroda» in «Domovine», češ samostojni so se pokazali kot napredno-narodni elementi, akoravno šepajo v vrstah žalostnih preostankov Samostojne kamo kapitalistično birtovski mešetarji, ki so vse drugo — samo narodnjaki ne! Dr. Žerjav je torej po svojem časopisju uvrstil v takozvane napredno narodne vrste vse novoizvoljene samostojne odbornike, g. Pucelj ni v »Kmet. listu« niti z besedico uporekal tej uvrstitvi, se torej popolnoma strinja glede pobratimije Žerjavovcev s samostojnimi, akoravno so prvi v vladi, g. zeleni general Pucelj pa v opoziciji. Po pisavi ter štetju dr. Žerjavovih glasil niso šteti med blažene napredne narodnjake samo zeleni odborniki iz vrst Samostojne, ampak celo soc. demokratje, alto so bili tolikanj slepi, da so ponudili Žerjavovcem svojo pomoč proti SLS. Socialdemokrate sicer «Jutro» obklada ob vsaki priliki z rdečimi brezdomovinci, ki so zatajili narodnost ter so radi socialističnih načel zadnje vrste nazadnjaki, ki niti ne spadajo pod krov skoz in skoz narodne Jugoslavije. Pri zadnjih občinskih volitvah se je pa Žerjavovcem posrečilo, da so po nekaterih občinah v celjskem okrožju preslepili socijaldemokrate, da so jim pomagali proti SLS listam, te rdeče brezdopiovince je Žerjavovo časopisje takoj z mastnimi črkami uvrstilo med svoje napredno narodne elemente, še eno stopnjo nižje so stopili Žerjavovci glede naprednega narodnjaštva, ko so sklenili proti SLS zvezo celo z najbolj zagrizenimi nemškutarji ter Nemci v Slov. Bistrici. Proti nemškutarjem ter Nemcem se Žerjavovci po svojih glasilih najbglj šopirijo, jih preklinjajo, jim gro zijo, da celo z revolverji ter bombami so pridrveli v Slov. Bistrico, da ukrotijo Nemce, za občinske volitve pa vidimo v Slov. Bistrici na skupni listi poleg čistokrvnih Žerjavovih demokratov, pristne Nemce in nem-škutarijo. Nemški in nemškutarski odborniki v Slov. Bistrici bodo dobili v »Jutru« in »Narodu« napredno odlikovanje: prišteti bodo v vrste od dr. Žerjava zveličanih — naprednih narodnjakov. Tako izgleda v kratkih potezah fotografija naprednega narodnjaštva v luči, kakor so jo ustvarila resnična dejstva najnovejših občinskih volitev. Ta fotografija je sicer počorgana z naj gnusne j šimi pegami na-rodnjaškega izdajstva, a po zatrdilih Žerjavovcev je 17. julija 1924. prislno jugoslovanska, ker je izčiščena v boju proti! rimskim brezdomovincem — Slov. ljudski stranki. — Pri Žerjavovcih je napredno in narodno vse, samo da je proti SLS, ki je edina prav ter pametno narodna in to ne samo na papirju, ampak tudi po resničnih dejanjih, kar svedoči tudi njen narodno samostojni nastop pri občinskih volitvah in njena zmaga. Radi pustimo Žerjavovcem napredno laži-narodnjaštvo; mi pa rajši obdržimo zavest resnične in sijajne zmage. I f, r?g rggraaaacafflTgreTttarsaack-u Orlovske prireditve, Celjsko orlovsko okrožje. Ka/.or že javljeno, priredi Celjsko orlovsko okrožje v nedeljo, dne 20. julija t. 1 .,svojo okrožno prireditev v Vojniku pri Celju. Spored bo sledeči: Dopoldn e: Ob 8. uri zjutraj zbirališče pri »Belem volu« v Celju. Ob 8. uri sprevod skozi Gaberje do Majdičeve ke-pele. Odtod z vozovi v Vojnik. Ob 10. uri sv. maša v Vojniku, pridigar dr. Hohnjec iz Maribora. Po sv. maši javni tabor pred cerkvijo, govori dr. Hod-žar iz Celja. Popoldne: Ob 3. uri telovadni nastop na sejmišču v Vojniku. Po telodvadbi prosta zabava. Igra godba iz Radeč pri Zidanem mostu. Vstopnina za telovadni nastop: Sedrii 10 din., stojišča din 5. K obilni udeležbi vabi odbor. Bog živil _ _ V Cela šaleška dolina: v nedeljo, dne 20. julija v Škalel Orel Šoštanj želi ta dan pokazati, koliko lepega so nauči mladina pri orlovskih odsekih. Spored je izredno eanimiv. Nastopi črez 100 orlovske mladine samo od š«-štanjskega Orla z najlepšimi telovadnimi točkami. Sode» luje poLnoštevilna rudniška godba. V cerkvi in pri telovadnem nastopu poje znani naraščajski zbor iz Šoštanja. Začetek je točno ob 3. uri popoldne. Pridite vsi v prijaane Škalel Pridite zlasti fantje ic Št. Ilja in Št. Janža, da tudi pri vas ustanovite čimprej Orla. Takoj po nastopu je v dekaniji sestanek vseh teh fantov, ki se zanimanje za Orla, da se razgovorimo, kako bomo začeli. Bog iivi! Poročilo o sijajni orlovski prireditvi pri Sv. Juriju »b šč. V nedeljo, dne 6. t. m., je orlovstvo ljutomerskega okrožja imelo pri nas svoj javni nastop. Zjutraj ob 8. uri je bil sprejem orlovskih čet pri žihlavski vagi, odkoder so v povorki z ljutomersko godbo na čelu odkorakale k bližnji podružnici sv. Duha na Stari Gori, da se poklonijo svojemu Kralju. Podružnica je obhajala baš svoje Telovo, Orlovstvo mu je podelilo prav poseben sijaj: udeležilo s® je sv. maše na prostem in telovske procesije. Številna duhovščina, nad vse ugodno/vreme, streljanje in veliJ» množice naroda iz vseh sosednjih župnij, vse to je ustvarilo neko izredno praznično razpoloženje in marsikatero veselo solzo v očeh. Od bližnjega Sv. Antona je že po-prejšnji večer prihitel pevski zbor, ki je skupno z domačim izborno prepeval, tako pri slavnostni maši, kakor popoldne. — Orlovstvo je nato odkorakalo k Sv. Juriju, kjer s» je ob 4. uri pričel telovadni nastop. Vršil se je na telo dov polnih divjačine so živeli dolgo let, kakor so živeli njihovi dedje in pradedje. V miru so obdelovali polja v miru so lovili slone in so prodajali slonovo kost belim trgovcem, ki so prihajali k njim iz sosednih naselbin. Pa beli človek nima nikdar dovolj. Vse bi rad imel in še zastonj. Kako po ceni so jim prodajali slonovino, sa katero so dan na dan življenje tvegali! Toda beli trgovec še ni bil zadovoljen. Še tistega ni botel dati, kar so ubogi črnci zahtevali, in nekega dne :S0 napadli naselbino in jim s silo vzeli, koliKor so še imeli slonovine. Tedaj pa je zavrela črncem kri. Planili so nad bele ljudi, ko so se vračali s svojim plenom skoz gozdove, in je skoraj vse pobili. Le malo jih je ušlo. In beli ljudje so se maščevali. V Velikem številu so napadli naselbino, morili in žgali, da je bila groza. Nesrečni črnci so bežali, v naglici so pobrali in odnesli seboj, kar se je dalo, divja, mračna džungla jih je sprejela v svoje varno zavetje. Tja si belokožci niso upali za njimi. In potovali so dneve in tedne, črez gore in gosto zaraščene pragozde proti zapadu, svobodi naproti. Nekdanje mogočno pleme se je skrčilo na par sto mož. Koliko jih je padlo, koliko so jih beli vlekli seboj v sužnost! Iskali so si novo domovino. Dolgo so hodili po nS-znanih goščavah, koder še ni stopala človeška noga. Nazadnje so našli sredi pragozda pripraven kraj za novo naselbino, zeleno travnato planoto, tu pa tam poredka drevesa, potok jo je namakal in krog in krog jo je obdajala neprodirna džungla. Tu so se ustavili ter se takoj lotili dela. Posekali so drevesa, si naredili iz vejevja koče, obdali vas z močnim plotom iz kolovja, razkopali travnik, nasadili koruzo in posejali duro. V nekaj mesecih so spet živeli svoje nekdanje življenje, kakor so ga bili vajeni v stari domovini. In lep mir so imeli. Tu sem ni bilo belokožih grahežljivcev in sirove-žev, tudi sovražnih plemen ni bil® ted, bi ki napadali in jim jemali poljske pridelke. Le eno je bilo. Džungla je mrgolela nevarnih, krvoločnih roparic. Ta in oni, ki je šel predaleč v pragozd, je že izginil in ni gsf bilo več nazaj. Divja zver ga je raztrgala. Lev je parkrat že obiskal vas, skočil črez kolovje in si odnesel črnca. Leopardi in panterji so jih plašili. Močna straža je zato morala po dnevi stražiti ženske, ki so delale na polju, po noči pa so kurili velike ognje na vasi in nihče ni smel iz naselbine. V džunglo pa si dolgo niso upali. Toda Kulonga, sin poglavarja Mbonge, je bil drzen in pogumen lovec in velik bojevnik svojega rodu. Ni poznal strahu in nekega dne je odšel daleč v divjo džunglo na lov. Previdno je stopal, oči in ušesa je imel odprta, dolgo, ostro sulico je nosil v desnici, vedno pripravljeno, v levici pa podolgovati ščit, ki je tesno pokrival njegovo mišičasto telo. črez ramena mu je visel dolgi lok in njegov tulj je bil poln tenkih puščic, njihove konice so bi'e omočene z gosto smoleno zmesjo, zadjale so smrt, če so le samo kožo oprasnile. Noč ga je zalotila daleč od domače vasi. Pa še dalje je hotel v pragozd drugi dan, zato je zlezel v veje visokega drevesa, si spletel ležišče in se spravil k počitku. — Tri milje proti zapadu je taboril rod Kršakov. Ob zori so vstali in šli za hrano po džungli. Trzan je obiral gozdne sadeže, stikal za ptičjimi jajci in se zložno bližal očetovi koči, kjer je nameraval pri knjigah prebiti ves dan. Posamič in po dva i« tri skupaj so se razkropiti Kršakovi podaniki po pragozdu, pa vedno so ostali toliko blizu drug drugemu, da so si mogli na prvi kU* prihiteti na pomoč. Kala je marljivo obračala preperelo listje in vejevj« po široki slonovi stezi in iskala mastne gobe in sočno mahovje. Sumljiv šum ji udari na uho. Rahel je bil, pa njen posluh je bil oster in dobro je razločevala, kedaj šušti veter pa listju, kedaj pa stopa po njem sovražna noga. Vznemirjena se je ustavila. ■ i V ravni črti je ležala pred nj» široka Tantorova steza, dobrih petdeset metrov daleč je videla po njej. Skoz listnati predor je stopala urnih korakov čudna, grozeča postava. Kulonga je bil. Kala ga ni marala počakati. Obrnila se je in naglo odšla nazaj po svoje sledi. Ni bežala. Pa gorila ne ni-pade rad človeka, če ga ne razdraži. Rajši se umakne. Trdo za Kalo je prihitel Kulonga. Gladen je bil in mesa se mu je zahotelo. In tul« se mu je obljuboval dober plen —! Naglo je stopil in pripravil sulico za napad. Na ovinku se mu je skrila. Skočil je za njo in jo kmalu spet zagledal čisto blizu pred seboj. Ustavil se je, daleč nazaj je zamahnila roka, ki je držala sulico, kakor blisk so sunile krepke mišice naprej in sulica je zletela proti Kali. Pa slabo je meril. Toliko da ji je sulica oprasnila kožo. Srdito je zakričala Kala in se razdražena obrnil» proti sovražniku. A vadišču, ki so ga okusno priredili domači člani in člani na Domanjkovem travniku. Tje je navrelo obilo ljudstva, ki je vzhičeno prisostvovalo strumnemu izvajanju korajž-nih in discipliniranih članov, članic, naraščaja, gojenk in mladenk. Bogat in pester nastop, sestoječ iz prostih, redovnih in orodnih vaj, ki ga je otvoril krepak pozdrav okr. predsednika br. Novaka, je izzvenel v veselo in glasn'0"pohvalo vseh gledalcev. Seveda so najbolj ugajali orodni telovadci. Naši starši so bili vidno zadovoljni. — Po nastopu so še domači Orli in Orlice pred polno gledališko dvorane ponovili igro: »Zaklad«, ki je vsestransko dobro izpadla. Anton jevški pevski zbor je odmorih zapel še par mičnih pesmi. Vsa čast našim fantom in dekletom, vsem onim pa, ki so pomagali graditi naš prvi spomenik orlovskega dela: Bog živi! Savinjsko orlovsko okrožje priredi dne 3. avgusta v Šmartnem ob Paki orlovski dan s sv. mašo na prostem in javno telovadbo. Bratski odseki in krožki, udeležite se vsi prireditve! Iskreno pozdravljeni vsi prijatelji orlovstva! Telovadci in telovadkinje vam bodo pokazali svoje delo. Prijatelji orlovstva, pridite k nam ta dan v Šmartno ob Paki. Bog živi! ■«■■ii lin m m «i «Tirani «mvttHi.'---rnuiTrn----rami «niiiHi mhi a im i Politični ogled. DŽAVA SIIS. Za razplet krize so tri možnosti: 1. Z opozicijskim blokom, ki ima večino v parlamentu, 2. Pašič-Pribiče-vičeva zveza, ki ne more pred parlament in mora zahte vati nove volitve, in 3. koncentracija pod vodstvom g. Jovanoviča ali katerega drugega uglednega politika. Pašič-Pribičevič se bojita na obe strani: proti opozici-joneinemu bloku se poslužujeta Radičevega potovanja v komunistično Moskvo, proti koncentraciji pa pretenj raznim radikalnim poslancem. Parlamentarna rešitev obstoja le v tem, da se da vlada ali bloku ali koncentraciji. Pašicu se volitve ne mora zaupati ne le radi njegovega govora v Bjelini, ampak tudi, ker bi to bilo ne-parlamentarno, ker Pašič ni mogel dol)iti niti pri lanskih volitvah večine, niti je ni mogel ustvariti v zvezi s Pribičevičem. Gotovo je, da bi radikali pod vodstvom Ljube Jovanoviča lahko le tedaj krenili na boljša pota, če bi se Pašič popolnoma umaknil iz politike in če bi se obračunalo z dobro znano družno korupcijonistov. MALA ANTANTA je dovršila svojo konferenco v Pragi, kakor po navadi s tem, da so se odložila, razna vprašanja. Glede Rusije sploh in posebej še glede rusko-rumunskega spora je soglasje nemogoče in napram Rusiji bodo članice Male antante odnošaje po svoje uravnale. Od češke in naše strani je Rumuniji zagotovljeno samo posredovanje. ITALIJn. Liberalci, ki so dali fašizmu v najtežjih urah na razpolago svoje može, da prevzamejo v vladi del odgovornosti, že sedaj groze z odhodom iz vladne zveze s fašisti. Ne le da jih je nastop proti tisku pred lastnimi somišljeniki in vso javnostjo zelo obremenil in so se mu uklonili z velikim samopremagovanjem, jih pisanje fašistovskega tiska stalno oznevoljuje. KOMISIJA ZA RAZOROŽITEV. Komisija Društva narodov za razorožitev je končala svoje delo za to zasedanje. Izgotovila je načrt za kontrolo izdelovanja orožja v privatnih "fabrikah. NEMČIJA. Nemški državni kancler je dal glede poročila izvedencev o vojnih odškodninah sledečo izjavo: »Sedaj se zopet tako zelo govori o prizadevanjih in predpogojih, pod katerimi naj bi bila nemška vlada pripravljena izvesti zvedeniško mnenje. Mislim, da smo vsi edini v tem, kaj je s tem rečeno. Bojim pa se, da bi mogli ii pojmi vzbuditi zunaj vtis, ki je politično nedopusten. Predpogoj, katerega zahteva Nemčija za izvedba zvede-niškega poročila, je izključno ta, da vsi interesiranci izvedeniško poročilo pravilno sprejmejo in izvedejo v smislu njegove vsebine in njegovega duha. Kakega drugega pojava nemška vlada ne stavi in zanjo tudi ne obstoja noben drug predpogoj za sprejem zveden iške-ga poročila. Vsebina in duh zvedeniškega poročila pa zahtevata po našem prepričanju vzpostavitev neopore-čenega pravnega stanja in ustvaritev vseh predpogojev in olajšav, ki so potrebni za oživitev nertiškega gospodarstva. Nemška vlada ni nikdar zastopala kakega drugega stališča in ne namerava stavili nobenih drugih prepogojev za svojo že opetovano izraženo pripravljenost izvedbe zvedeniškega poročila. Prireditve Bralno društvo v Jarenini bo priredilo v nedeljo, dne 27. t. m., pri cerkvi ob 5. uri popoldne igro »Svojeglava Minka.« K predstavi so uljudno vabljeni poleg domačinov tudi sosedi in izletniki iz Maribora. Kat. prosvetno društvo na Polzeli priredi v nedeljo, ^ dne 20. t. m. v dvorani g. Cizeja dve igri in sicer: »Sovraštvo in ljubezen« ter burko »Carodejna t>rivnica.« Pred in po igri poje moški zbor pevskega odseka na Polzeli. Začetek točno ob treh popoldne. Prijatelji poštene zabave uljudno vabljeni! — Odbor. Navodila za mladinska dneve v Priboru. Vsem župnijskim uradom lavantinske škofije smo razposlali te dni okrožnico s prijavnimi polarni za udeleženke dekliškega dne 9. in 10. avgusta. Natančno izpolnjeno prijavno polo je poslati najpozneje do dne 5. avgus.a t. 1. pripravljalnemu odboru za mladinska dneva v Mariboru; za pozneje clošle pole pripravljalni odbor ne jamči, da bi jih mogel točno upoštevati. Spored mladinskih dnevov ima objavo v »Straži« in v prihodnjem »Slovenskem Gospodarju.« Dne 9. in 10. avgusta naj bodo udeleženke po možnosti že vse vsaj ob 9. uri dopoldne v Mariboru, da se bodo mogle udeleževati vseh predavanj. Denar za izkaznice, vsaka po O dinarjev, je pobrati od vsake udeleženke sproti. Brez takojšnjega plačila ni oddati nikomur izkaznice. Po 4. avgustu prijavljenim udeleženkam naj se dajo izkaznice, da se jim omogoči udeležba, a pripravljalni odbor se bo mogel ozirati na te zsmudnice le v toliko, kolikor bodo še pripuščale razmere. Prenočišča bodo skupna, ali pa po možnosti tudi zasebna proti plačilu. Za prehrano skrbi vsaka udeleženka sama, pripravljalni odbor bo poskrbel samo za primerne cene in gostiine. Izkaznico po 6 dinarjev mora imeti vsaka udeleženka, tudi tiste, ki pridejo peš ali ki stanujejo v Mariboru. Brez izkaznice ne bo nihče pripuščen k zborovanjem, predavanjem, predstavam itd. Zato pa bo nudila izkaznica poleg polovične vozne cene razne olajšave. Iste določbe bcd'o veljale za udeležence fantovskega dne 23. in 24. avgusta, za katere pošljemo prijavne pole nekoliko pozneje. Izkaznico za polovično vozno ceivo in sploh za dostop k prireditvam mladinskih dnevov bo dobil vsak, ki se hoče udeležiti dekliškega ali fantovskega dne, samo pri pristojnem župnem uradu. Povdarjamo, da za udeleženke dekliškega dne teh izkaznic še nismo razposlali, a dobil jih bo vsakdo gotovo še pravočasno. Udeleženke pa naj takoj prijavijo svojo udeležbo župnemu uradu, četudi šele dobijo naknadno izkaznico. Posebnih vlakov ne bo za dekliški dan nobenih. Udeleženke se naj pripeljejo z rednimi vlaki v soboto in nedeljo tako v Maribor, da bodo vsaj ob 9. uri dopoldne na mestu. Prenočišča bodo skupna (brezplačna), po možnosti pa tudi zasebna proti plačilu. Skupna prenočišča ne bodo o-skrbljena z odejami, zato si naj vzame vsakdo seboj kaj primernega za odejo ali zglavnik. Ne pozabite tudi obri-sače in drugih najnujnejših potrebščin. Sicer pa eno noč v tem letnem času človek že nekako prebije, da je le na mirnem pod streho. Kaj vse bo na mladinskih dnevih, s tem si že tare marsikdo glavico. Sporeda še danes ne objavimo, a kdor je zasledoval naša poročik: j p že lahko razvide!, da sta mladinska dneva popolnoma nepolitičnega značaja (to izrecno povdarjamo za naše somišljenike in za načelne nasprotnike, akoravno tega ne marajo umet>1 in da je njun program zgolj versko-obnovitven in prosvet-no-kulturen. Prvi dan, sobota, bodo od 9. do 12. in od 2. do 6. ure predavanja in razgovori; dopoldne zboruje vsakokrat versko-obnovitveni odsek, popoldne pa prosvetni odsek. Torej zelo resno delo! Dne 9. avgusta bo slavnostna predstava Finžgarjeve drame »Naša kri«, 10. avgusta dopoldne sv. maša s pridigo (prevzv. g. škof dr. A. Karlin), nato m^nifesiacijsko zborovanje; popoldne ob 3. uri orliška akademija z izbranim sporedom v Gotzovi dvorani. Dne 23. avgusta predavanja dopoldne in popoldne, zvečer slavnostni komerz v Gotzovi dvorani, bakljada po mestu. Dne 24. avgusta zjutraj budnica, slavnosten sprevod po mestu, sv. maša s pridigo, manifestacijsko zborovanje, popoldne ob štirih javna telovadba v Ljudskem vrtu. Podrobnejše še vse objavimo. Velike lepake dobite prihodnji teden. Obesite jih na vidna mesta. Ponazorujejo na lep, a priprost način mladost. Znak mladinskih dnevov sta rdeči ciklamen in brš-ljan, okitite se ž njima. Ciklamen nam znači stanovitnost, vztrajnost, ostani načelen, za kar si se odločil, vztrajaj in vzgajaj se v katoliškem načelu. Bršljan pa je znak naše slovenske zavednosti, znamenje naših dedov za vsa poštena in dobra ljudska prava, znamenje družinske skupnosti, vaškega, domovinskega in državnega občestva. Od osebe do osebe agitirajte za udeležbo na mladinskih dneh, pojasnjujte vsakemu njun namen. Zamisel mladinskih dni je tako plemenita, lepa in duha osvežujoča, da bi moral biti človek zelo zakrknjen, ako ne bi posvetil vsaj nekaj svojih moči zato. Je nekaj pristno domačega, kar nam mora tekniti, kakor Pohorcu ovsenjak ali Prleku gibance. Mladinski dnevi bodo prosti raznih že običajnih prireditvenih na vlak; značila pa jih bo priprostost, domačnost, česar v naših časih pogrešamo. Govorili in razumeli se bomo od srca do srca, notranje ganotje in doživljanje nas mora zajeti. Zato pa, fantje in dekleta, če ste še kaj ko-rajžni, če ste res dekleta in fantje od fare, agitirajte za mladinska dneva, pridite nanje! Tedenske novice. LEOPOLD GREGOREC, biserni jubilant, častni kanonik, dekan in doktor. Biserni jubilej mašništva bo slavil danes, 17. t. m. v Novi cerkvi pri Celju veleč. g. dr. L. Gregorec. Kot 10 letnemu uredniku »Slov. Gospodarja« si šteje naš list v prijetno in veselo dolžnost, da posveti redkemu jubi-lantu-biserniku nekaj vrst. Gospod dr. Leoplod Gregorec se je rodil 17. decembra 1839 v Desterniku, fara Sr. Urban pri Ptuju kot sin malega posestnika in krojaškega mojstra Jožefa v Stražah—'Selcah in Ane, rojene Murko. Naš jubilant Leopold je obiskoval 3 leta ljudsko šolo pri Sv. Rupertu v Slov. gor., eno leto pa v Ptuju. Gimnazijo je dovršil z odliko v Mariboru in stopil v mariborsko bogoslovje, kjer je dovršil vse študije z odličnim uspehom. Štiri nižje redove mu je podelil v drugem bogoslovnem letu škof Slomšek, v mašnika pa ga je posvetil 17. julija 1864 vladika Stepišnik. Gospod Gre goreč je prišel kot kaplan najprej v Zreče, kjer je začel svoje dušepastirsko službo s pridigo na Brinjevi gori. Kaplanoval je še na to v Marenbergu in pri Sv. Rupertu v Slov. gor. Doktor bogoslovja je postal 12. marca 1868 in sicer je bil promoviran v Gradcu. Kot doktor je prišel za bogoslovnega profesorja v Maribor, 1. oktobra 1869 pa za župnika k Novi cerkvi pri Celju, kjer deluje še danes, je prišel i885. Inštaliral ga je na to župnijo kmalu za tem, ko je postal častni kanonik kapiteljna v Strassburgu, mariborski, stolni prošt Ignac Oražen. — Dekanom v Novi cerkvi je bil imenovan 16. marca 1895. Kot duhovnik se je naš jubilant posebno odlikoval kot delavni odbornik v odboru za postavitev Slomšekovega spomenika v mariborski stolnici. Po prizadevanju gospoda dr. Gregoma je dobil škof Slomšek v mariborski stolni cerkvi primeren spomenik. Leta 1887 je Nova cerkev skoro popolnoma pogorela. Od požara je bila uničena tudi stara, enonadstropna in lesena kaplanija. G. župnik Gregorec je pozidal na svoje stroške novo hišo, ki ima 2 sobi, kuhinjo, klet in drvarnico. Za župniko-vanja gospoda jubilanta je bila na novo poslikana župna cerkev sv. Lenarta. Stara leva stranska oltarja v kapelah je dal odstraniti ter nadomestiti z novima. Po končani vojni je nabavil za župno cerkev tri nove, bronaste zvonove. Koristno in uspešno je bilo jubilantovo delovanje v korist nadarbine. Predvsem pa moramo beležiti in omeniti, da je bil po smrti poslanca Božidarja Rajča biserni jubilant dr. Gregorec izvoljen enoglasno v Ptuju leta 1886 za državnega poslanca in je kot tak v onih, za slovenstvo tolikanj težavnih časih neustrašeno zagovarjal, branil in se potegoval za pravice od Nemcev teptanega slovenskega naroda, do razpusta drž. zbora 8. septembra 1900. Kot urednik »Slov. Gospodarja« s cerkveno in gospodarsko prilogo ter »Siidsteirische Post« (katero je urejeval od 1881 naprej) je deloval gospod doktor celih 10 let, od 14. februarja 1875 do 25. marca 1885. Kaj je bil gospod jubilant za narodno, prosvetno in gospodarsko povzdigo Slovenske Štajerske po tom »Slovenskega Gospodarja«, zna ceniti tisti, ki je prečital 10 letnikov tega lista, ki je izhajal pod vodstvom dr. Gregoreca in bil skoro cel skozi dolgo dobo 10 let duševni plod za povzdigo slovenstva vnetega dr. Gre goreča. Ako bi hoteli javno in dušepastirsko delovanje bisernega jubilanta prav oceniti in narodu predočiti, bi morali napisati celo knjigo, a v sedanjih časih neznosne draginje smo se morali omejiti le na bolj suhoparne številke in dejstva, ki pa govorijo, da je bil in ostane gospod Gregorec slovenski mož dela, neustrašenega boja za dobrobit slovenskega naroda in mož uspehov, za katere bo mu ostalo slovenstvo vedno hvaležno. Iv lepemu in redkemu bisernemu jubileju že'i temu zaslužno delavnemu ter narodnemu možu in goreče skrbnemu dušnemu pastirju »Slov. Gospodar« iskreni: Bog Vas živi in ohrani g. biserni jubilar slovenskemu narodu zdravega in zadovoljnega do skrajnih mej človeškega življenja! Poslanec dr. Hohnjec je v nedeljo, dne 13. julija, poročal na zborft zaupnikov v Vitanju. Zaupniki SLS so se zbrali v prav velikem številu. Poslanec je tolmačil zgodovino ustanovitve in ureditve naše države, orisal sedanji položaj, ki slovenskega ljudstva ne moTe zadovoljiti, ter začrtal glavne smernjce za preesnovo in ozdravljenje političnih razmer v naši državi. Zaupniki so poročilo vzeli z odobravanjem na znanje ter so v posebni resoluciji izrazili poslancu in voditeljem SLS popolno zaupanje. Dekanijski shodi, tabori Marijinih družb so nadalje še naznanjeni: 28. julija pri Sv. Križu pri Belih vodah, deka-nija Braslovče in Šaleška dolina. 24. avgusta pri Sv. Andražu v Halozah, dekanija Zavrče. 7. septembra na Ptujski geri, dekanija Dravsko polje in Slov. Bistrica. 28. septembra pri Sv. Križu pri Dravogradu, dekanija Guštanj na Koroškem. Božja služba naj bo povsod ob 10. uri, ker ima pridigo in slovesno sv. mašo vsakokrat škofijski nadzornik. Po službi božji se vrši na primernem prostoru zborovanju tabor, katerega vodi škofijski nadzornik. Govor- Schidit Pravo iiicllt-ovo milo z znamko „Jelen" varuje Vaše drago perilo. Pri nakupu pazite na ime „Schicht" in na znamko „Jelen"! niče, ki tam govorijo, določijo voditelji' navzočih Marijinih družb, oziroma nastopijo kot govorniki voditelji. Dr. Žerjavovi orjunci na krvavih poslih. Odkar je začel dr. Žerjav zopet komandirati po Sloveniji, osobito po Kranjskem ni več miru. Dr. Žerjavova orjuna neprestano izziva slovensko delavstvo in ni minul za žalostnimi dogodki v Trbovljah niti en teden, da bi ne bilo prišlo na Kranjskem med orjuno in onimi, ki so proti orjunskim divjaštvom, do pretepov, ki redno kon-«avajo s smrtnimi slučaji. Tokrat moramo zopet beležiti umor v sredini Ljubljane in katerega so izzvali in povzročili orjunci. V noči od sobote na nedeljo, se je v sredini Ljubljane zopet streljalo, se je prelivala slovenska kri in eden je obležal mrtev. V noči od sobote na nedeljo so kolovratili po Ljubljani znani orjunski pretepači: Grubešič, Šantič in visokošolec Petrič. Ko so bili v bližini ravnokar omenjenih orjunašev delavci, ki so se vračali proti domu, je pretepač Grubešič potapljal po ¡vratu tamkaj stoječega psa in žival glasno vprašal: »Kaj, si tudi ti komunist»« Grubešič je še nato iz osebnega maščevanja udaril mehanika Šotlerja iz Šiške tako, da mu je prebil z nekim ostrim predmetom ustnice. Sotler je po krvavem udarcu stekel na policijo, orjunaši pa so se dejansko lotili njegovega spremljevalca Sta-reta, mizarskega pomočnika. Začelo se je suvanje in pretep, v katerem sta potegnila Grubešič in Stare revolverja. Počil je strel in kroglja je zadela v glavo smrtno necega Zadravca. Zadravec je obležal mrtev, mizarski pomočnik se je spustil v beg, orjunaši pa za ■ njim. Pri preganjanju Stareta je bil v Tivoli v nogo ranjen orjunaš in visokošolec Petrič. Policija je zaprla več delavcev in tudi orjunaša Grubešiča. Dalmatinskega orjunca Grubešiča je zagrebška policija svojčas izgnala iz Zagreba radi raznih izgredov. Iz Zagreba je pribežal Grubešič v Ljubljano, kjer si je v vrstah ta-mošnje orjune privoščil že več krvavih pretepov. Ubiti Alojzij Zadravec ima zelo slabo preteklost in je po poročilih vršil vohunske posle med delavstvom in orjuno. Dr. Žerjavovo »Jutro« sedaj laže, češ, da so komunisti pripravili ta napad, ampak je ravno nasprotno res! Orjunaši so hoteli s tem novim napadom izzvati med Ljubljančani strah pred komunisti in nato pokazati, češ: mi orjunci in Žerjavovci rešujemo ubogo Ljubljano pred komunizmom. Krvavi ljubljanski dogodek pade na račun dr. Žerjava in njegove orjune.. — Radi številnih izgredov, ki jih je uprizorila zadnji čas ' orjuna, je bil Žerjav poklican te dni v Beograd na odgovor. Po svojih listih in ustmeno je zagotavljal dr. Žerjav beograjsko javnost, da so orjunaši mirni in redni ljudje. Vse nerede pa povzročajo le »klerikalci«. Teh trditev ni nihče verjel. Ko so pa listi prinesli poročila, da so orjunaši sredi Ljubljane zopet povzročili krvavi spopad s smrtnim izidom, je bil dr. Žerjav postavljen »a laž pred vsem Beogradom. Nič ni tako škodovalo dobremu imenu Slovenije kot ravno razbojništva od Žarjava zlorabljene Orjune. Mariborske novice. V nedeljo, dne 20. julija, obhajata Ivan in Ivana Brglez, člana Kat. izobraževalnega društva v Lajtersbergu, zlato poroko. Ker nista bogata, so društveniki zbrali dovolj prispevkov, da se njima bo preskrbela cerkvena slovesnost s slovesno sv. mašo ob H10. uri dopoldne v baziliki Matere Milosti ter primerna pogo- j stitev slavljencev v gostilni Dreisiger. Dičnima slavljence- j ma kličemo: No mnoga leta! — Ta dan ima Kat. izobraž. , društvo v Lajtersbergu običajni mesečni sestanek, katere- ; ga naj se vsi člani udeležjo. — Majhna družba, zbrana o ; priliki posvečenja božjemu Srcu Jezusovemu pri Kati Ba-thrtič, je darovala za zvonove v cerkvi Matere Milosti v M. 156 din. Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača. Posnemajte, da bodeta kmalu oživela do zdaj mrtva zvonik«. — V sredo se je okrog 5. ure popoldne ustrelil v svoji sobi v gostilni »Maribor« tnžener Jug. Ni znano, kaj ga je fnalo ▼ smrt, ker pa »e je zadnje dni nekoliko j čudno obnašal, se mu je najbrž zmešalo. Sprememba voznega reda. Od 16. julija 1924 naprej ! «ostaneta na progi Spielfeld—Maribor gl. kol. potniška i «vlaka št. 140 in 160. Istočasno vozita na omenjeni progi J potniška vlaka št. 14 in 16. — Tlak št. 14: Odhod iz Maribora gl. kol. ob 5.00. Dohod v Spielfeld ob 5.26. Odkod ia Spielfeld ob 6.20. Vlak št. 16: Odhod iz Mari- • kora gl. kol ob 19.25, dohod v Spielfeld ob 19.51, odhod | ia Spielfeld ob 21.15. Novi most čea Dravo nad Mariborom. V Selnici ob . Dravi 9« je osnoval »Pripravljalni odbor za zgradbo mostu Selnita—Ruše«, ki je prevzel nalogo, da izvrši vsa po- , trebna preddela, da se vendar enkrat postavi tako nujno potrebni most čez Dravo pri Rušah, šest v tem odboru za-atopanih občin se je zavezalo, da dobavijo velik del lesa as. nov leseni most in tudi sicer prevzamejo en del gradbenih stroškov. Jugoslovansko inženirsko podjetje v Mariboru je tudi že izdelalo vse potrebne načrte. Vendar pa ta občine ne zmorejo celotnih stroškov in zato je omenjeni odbor podvzel akcijo, da izposluje podporo od države. Upati je, da ta akcija uspe, tem bolj, ker bi bila stvar države, da sama vzpostavi prepotrebno zvezo ¡obeh dravskih bregov in se tako oddolži davkoplačevalcem Dravske doline. Saj na celi črti od Maribora do Brezna, tedaj na celih 40 km, ni čez Dravo nobenega mostu in pri veliki vodi je levi breg popolnoma odrezan od železnice. Kaj to pomeni za kraje, v katerih bi se lahko razvila lepa industrija in ki ležijo razven tega tik državne meje, ni potreba pov-darjati, da bo zadeva našla pravo razumevanje na mero-dajnem mestu in hvaležna naloga za naše zastopnike v skupščini bo, da dosežejo, da se potrebna postavka postavi že v jesenski proračun. Smrt blage žene v Selnici ob Muri. Tukaj je umrla, previdena s tolažbo sv. vere, v soboto, dne 12. t. m., po dolgi mučni bolezni Nežka Dreier, rojena Hauc, soproga tukajšnjega posestnika Ferdinanda Dreier. Rajna, hčerka pokojnega cirberškega župana g. Hauc», je biki res vzor prave verne žene, kar je pričala tudi mnogoštevilna udeležba pri pogrebu, ki se je vršil v ponedeljek dopoldan. Neizprosna smrt je uničila zopet mlado, nadebudno življenje. Žalujočemu možu in vsem sorodnikom naše naj-iskrenejše sožalje! N. p. v m.! Veroučitelji naj predložijo tekom meseca julija t. 1. izkaze o dejanskih učnih urah v smislu razpisa višjega šolskega sveta z dne 16. januarja 1923, št. 467, Ur. 1. št. 8 s to razliko da navedejo učne ure posebej za čas od 1. do 30. aprila 1924 in od 1. maja do 30. junija (event. za ekskurendne šole do 31. julija 1924. Izkaze je predložiti čimpreje, toda vsaj do 15. avgusta 1924. Dalje naj pred-lože na posebnih izkazih veroučitelji, ki uče izven svojega bivališča, izkaze za potnine in prehrano v smislu razpisa prosvetnega oddelka za Slovenijo z dne 7. aprila 1924, št. 4832, Ur. 1. št. 31, za čas od 1. aprila do 30. junija odnosno do 31. julija 1924. Prijave naj se vlagajo na način, ki ga predpisujeta navedena razpisa. Veroučitelji, ki še niso prejeli nagrad, potnin in prehrane za čas od 1. julija 1923 do 31. marca 1924, da jih prejmejo, kakor hitro se dovole za to potrebni krediti. Razne nesreče. V Št. Petru pri Mariboru je dne 15. t. m. ubila strela 161etnega viničarskega sina na posestvu mariborskega lekarnarja Koniga. Fant je sedel na vež-nem pragu, ko je prihrumela čez Št. Peter nevihta. Za-bliskalo in zagrmelo je samo enkrat in ta strela je bila usodna za nesrečnega fanta. — V Ceršaku je dne 14. t. m. ubilo delavca Antona Pufiča. Stroj ga je udaril po glavi ter mu pretresel možgane. Pufič se je še napotil sam domov, med potjo pa ga je zadela smrt. Še nepojasnjen zločin v Hočah. Preteklo nedeljo, dne 13. t. m., so našli ljudje, ki so šli iz Zgornjih Hoč k maši, na cesti za ograjo obešeno truplo, tesarskega mojstra Leopolda Pukla iz Spodnjih Hoč. Visel je na lastnem jermenu, v čudnem položaju: noge in spodnji del trupla se je nahajal na tleh, gornje telo pa je viselo v. zraku kakih 15 cm od tal. Pri Puklu so našli še ves njegov denar, kar dokazuje, da ga ni umoril kdo iz roparskega namena. Najbrž se je obesil sam ob cestno ograjo, ko se je vračal ponoč domov. Izključeno pa seveda tudi ni, da se nad njim ni izvršil zločin ter je morilec potem mrtvega obesil na ograjo ob cesti, Upati je, da bo preiskava to zagonetno zadevo pojasnila. Krvav zločin iz ljubosumnosti. Dne 6. t. m. se je odigrala v Št. Lovrencu na Pohorju krvava ljubezenska žalo-igra, koje žrtev je postal Žagar Alojzij Pačnik. Pri vasovanju pod oknom Veronike F. ga je ustrelil njen prejšnji ljubimec, lovski paznik Martin Turk. Do umora je prišlo takole: Veronika je živela že več let z omenjenim Turkom v ljubezenskem razmerju. Ker je Turk precej surovega značaja, se ga je slednjič po ženski navadi naveličala ter začela bolj prijazno gledati Žagarja Alojzija Pač-nika. Kmalu sta prišla tako daleč, da je začel Pačnik va-sovati pod oknom Veronike. Turk je to kmalu zvedel ter postal strašno ljubosumen. Ponovno je zagrozil nezvesti ljubici, d t. bo ustrelil njo in Pačnika. Usodno nedeljo, 6. t. m., pa je ponoči Pačnik zopet vasoval ped oknom Veronike. Nenadoma se je istotam pojavil Martin Turk; dekle je njegov prihod slišalo, pa je boječ se, da ne bi med obema protivnikoma prišlo do prepira, nenadoma odslovila Pačnika. Ko je Pačnik odšel, je stopil pod okno Turk ter se razgovarjal z Veroniko. Za kake četrt ure se je pa Pačnik zopet vrnil, kar je Turka tako razkačilo, da je kar ustrelil na njega s svojo lovsko puško. Strel je zadel Pačnika v nogo ter mu strahovito razmesaril celo stegno. Ker ni dal po strelu nikakega glasu od sebe, ampak kar odšel, ni nihče mislil, da je ranjen. Par korakov od hiše pa se je zgrudil na tla ter izkrvavel. Turka so naslednjega dne prijeli orožniki ter ga odgnali v »opore mariborskega aodišča. Pomenljive slovesnosti pri Sv. Križu na Murskem p. Povsod se obhajajo razne slovesnosti, obletnice in prireditve, tudi pri nas jih letos ne manjka. V nedeljo, dne 20. t. m., bo pel novo sv. mašo č. g. Alojzij Ostre. Naj mu podeli dobrotni Bog v vinogradu Gospodovem obilo sreče. — Prihodnjo nedeljo, dne 27. t. m., pa proslavi naše Bralno društvo svojo 351etnico. Ob tej priliki bodo igrali vrli diletantje že znano igro »Razvaline življenja«, ki nam tako resnično predočuje, kam dovede človeka usoda življenja, ako ga starši prisilijo v zakon. Igralo se bo v Slomškovi dvorani. — Tudi Orli bodo obhajali leto® dne 14. septembra petletnico ustanovitve. Ta slovesnost obeta biti zelo sijajna, ker bo tedaj blagoslovljena nova orlovska zastava, katero si bodo nabavili pri čč. šolskih sestrah v Mariboru. Kakor se sliši, bo zastava enih najlepših v Sloveniji, zato se bratje Orli in sestre Orlice ljutomerskega okrožja pripravite ta ta dan, da bo tudi vaš nastop takrat nad vse sijajen. Od Sv. Ane v Halozah. Proščenje pri romarski podružnici Sv. Ani v župniji Sv. Barbara v Halozah se letos vrši dne 25., 26. in 27. julija. Vsak dan bo več sv. maš, pridig, romarji bodo tudi imeli priliko opraviti sv. spoved. Častilci sv. Ane, na svidenje od blizu in daleč! — Za nove zvonove v župnijski cerkvi je daroval naš rojak g. Anton Blažek, župan v Ptuju, 250 din. Lep zgled za druge naše rojake v tujini. Iskrena zahvala! Nekaj o kandidatni listi v Ločah pri Poljčanah. Naši posili-Nemci so menda vznemirjajo radi zadnjega dopisa iz Loč. Zato pa danés par jasnih in odkritih besed! Zopet ponavljamo, da nam je žal, da je več poštenih mož podpisalo nemškutarsko listo. Če pogledamo obe ločki kandidatni listi, vidi vsak takoj velikanski razloček. Na listi Slovenske kmečke zveze so sami vrli možje, odlični Slovenci, vzorni gospodarji, marljivi obrtniki in odlični delavci Na nemški listi pa imate grozno mešanico: grašča-ka, trgovce, krčmarje, nekaj posestnikov, nekaj takih, ki pravijo, da so samostojni, pa je njih prva in zadnja beseda pri vsakem pogovoru: »Joj, joj, kaj pa do g. Posek rekli!«^ nekaj pa tudi takih, «ki ne spadajo v pošteno človeško družbo. Kateri so tisti, vé cela fara, le preberite svojo listo in lahko bote našli njihova imena. Drugič se čudimo, da se je dalo nekaj dobrih gospodarjev-kmetov tako grdo nafarbati. Na nemški listi bodo izvoljeni trije, kvečjemu štirje kandidati. In so to kmetje? Kaj še! Graščak je, trgovec je, krčmar je, ki so na prvih mestih, kmetje so lepo vzadi, da ne bodo prišli v odbor. A so vas lepo spravili na led, ko ste jim podpisali njihovo listo. Ponavljamo še enkrat, da nam je žal in se čudimo, da ne spregledate. Saj ločka občina je popolnoma kmečka občina in jo naj zato kmetje vladajo, ne pa graščaki, krčmarji in trgovci. Zato bo vsak kmet in delavec, to povemo odkrito, ki bo dne 10. > avgusta volil namesto svojih tovarišev nemškega grašča-ka, pljunil v svojo lastno skledo. Dalje vas opozarjamo, i da pustite našega g. kaplana v miru. On se ne briga nič ■ za politiko in ne prihaja na naše sestanke. Njegovo delo je ; organizacija mladine, za kar smo mu mi očetje iz srca hvaležni. Se pač strašno motite, če mislite, da zna samo on pisati v liste. Boj za občinske volitve bomo že sami izvršili ; in pokazali, da so v Ločah enkrat za vselej minili oni časi, ko se nas je komandiralo iz kake zakotne krčme. To za danes! Če pa ne bote mirovali, j>a bomo spravili na j dan dejstva, da bo strašno zasmrdelo in vas bo glava še j dolgo bolela. Pred kratkim, saj sami dobro veste, kedaj, ste si zapeli: »Mir zajma lanclajt . . .« Čisto prav, saj je ; med vami nekaj takih »lajt«, ki jim paše »lanc.« Pa | brez zamere! Hajl! — Več kmetov volilcev. Na Ložnici pri Celju je umrla Marija Kovač, rojena Majer v 67. letu starosti. Bolehala je že dalje časa na vnetju slepiča, ker ni iskala pravočasno zdravniške pomoči, jej je ta zahrbtna bolezen povzročila v torek, dne 8. t. m. nenadno smrt. Pokojnica je bila zelo marljiva in ugledna žena; kako priljubljena je bila pri svojih ! sosedih in v okolici, je pokazalo spremstvo, ki ga je i bila deležna na svoji zadnji poti. Smrtna kosa nam je vzela dne 14. t. m. v Žalcu g. Ivana Naraks, posestnika v Petrovčah, v starosti 65 let. On je bil po celi Sloveniji znan dobri' izdelovatelj orgel hi harmonijev ter jih je tudi nešteto število popravil, za kar so mu vsi, kjer je kaj delal, prav hvaležni. Zapustil ja vdovo in tri hčerke. Bodi mu blag spomin! Blagoslovitev nove zastave pri Št. Andražu pri Velenju. Izredno slovesnost je ob priliki tukajšnjega birmova-nja dne 1. julija obhajala naša župnija. Dekliška Marijina družba je namreč dobilo novo krasno zastavo, koja je I delo čč. šolskih sester v Mariboru. Slovesnost blagoslav-Ijanja, kateri je prisostvovala z zastavo tudi Dekliška Marijina družba iz Šoštanja, je izvršil knezoškof dr. Andrej Kariin, po blagoslavljanju pa je imel za Marijino družbo jnko pomenljiv govor. Da smo zastavo* dobile tako kmalu, se moramo najiskreneje zahvaliti čč. šolskim sestram, kakor tudi gdč. Kati Medved, ki je naše stremljenje vseskozi podpirala. Mozirski župan Goričar se na dopis v »Slovenskem Gospodarju« skuša prati, pa ne v časopisju, ker tega si ne upa, ampak s tem, da osebno širi vest, da je dobil od sodišča ukaz dognati: kaj se kuha. Ako se vzame ta otro-čjesmešen izgovor resno, nastane vprašanje: Zakaj ni žiu-pan tozadevnega ukaza prizadeti stranki takoj ali najdalje v naslednjih 24 urah dostavil,! kakor predvideva zakon? Zakaj tega niti do sedaj ni storil, čemu skriva dotični u-kaz? Ako se primerjajo njegova dejanja z besedami, se to ne ujema in kot dejstvo ostane, da župan navedenega u~ kaza nima, ker ga imeti ne more, iz česar sledi, da govori vedoma neresnico, da bi s tem svoj junaški čin opravičil. Edino pravilno se da njegovo nasilje tolmačiti samo iz stališča njegove strankarske nestrpnosti. G. Matija, nikar ne odevajte strankarske mržnje s plaščem županskih j dolžnosti, kajti javnosti je znano, da se na poslednje bore malo razumete. Nekaj odgovora »Domovini.« Od Št. Janža pri Velenju poročajo: Na dopis »Domovine« odgovarjamo kratke: Napad, katerega je neumestno naperil dopisnik proti našemu g. županu Bošnaku, je nedostojen. Župana, kakore-nega imamo danes v naši občini, še nismo imeli. Poštenjak od nog do glave. Njegovo geslo je: pomagaj ubogimi Ni častihlepen in ni strankarski. Pod njegovim nadzorstvom se uraduje za vse stranke enako ter vsakemu da, kar si zasluži. To morajo priznati vse stranke. Da se pa dopisnik obrača na ženski spol, je zastonj. Žene ne bomo volili, ampak volili bomo mi, poštenjaka Bošnaka. Zato smo se tudi zjedinili, da ne bo volitve, ker si boljšega župana izbrati ne moremo. Dopisniku pa rečemo: Posnemaj vzglede županove in boš tudi ti dosegel čast in spoštovanje, kakoršnega ima naš Bošnak. Pometi pred svojim pragom, potem šele pred drugim! Strela udarila v cerkev. Iz Doblešic pri Pilštajnu poročajo: V zvonik cerkve sv. Trojice v Doblešicah je uda-I rila strela med službo božjo ob 8. uri zjutraj. Radi udara strele je nastala med verniki velika zmeda in strah. Dve dekleti sta omedleli od strahu. Strela je znatno poškodovala zvonik. Ponovna razprava proti Čarugi in tovarišem. Že zadnjič smo poročali, da je na smrt obsojeni slavonski razbojnik Čaruga močno obolel na malariji. Sedaj je zopet toliko okreval, da se drži za silo pckoncu. Sodišču v Osi-i jeku je javljenih 15 novih razbojniških slučajev, ki gredo na račun Čaruge in njegovih pajdašev. Preiskovalni sodnik je že začel z izpraševanjem Čaruge. Proti celi bandi se bo zečela ponovna razprava, ki bo trajala več tednov. Prošnja. Včeraj, dne 14. t. m., je vozil okoli poldneva iz Gaberja pri Celju proti Savinjski dolini nek posestnik nov vitelj (gepel). Po poti je zgubil po nesreči tri sestavne dele. Pošten najditelj se lepo prosi, naj to naznani po dopisnici Ivanu Podgoršeku, kmetu v Rečici ob Paki. Dve novi knjigi! »Dušica« I. del — Vemo, da so naši cenjeni bravci prav radi segali po tem »Stražinem« podlistku. S koliko nestrpnostjo so čakali od številke do . številke, tia zvedo, kako se bo drzni junak »Dušica« izvlekel i t. pretkanih zank svojega zakletega sovražnika Chauvelina! In vsak se je prisrčno nasmejal, ko je v zadnjem poglavju končno bral, kako ga je nagajiva »Dušica« zvodila za nos. — Šele v celotni izdaji pa nudi roman pravi užitek. — »Dušice« izide še drugi in tretji del, ki še presegata prvega po napetih zapletljajih. Za njihovo umevanje je prvi del naravnost potreben. Naročite! Knjiga obsega 286 strani in stane mehko vezana le malenkostnih 16 dinarjev, po pošti 1 dinar več. Naroča se v Cirilovi tiskarni. — »V libijski puščavi«. — Roman je izhajal lani v »Gospodarju«. Pelje nas v divjo saharsko puščavo in nam pripoveduje doživljaje nesrečnih angleških turistov, ki so prišli v roke krutim beduinom. Živo nam kaže, kako udarci usode utegnejo izpremeniti tudi mlačneža in brezverca v odločnega katoličana. Roman nam zanimivo popisuje lepote in grozote saharske puščave, življenje ob bajnem Nilu in v zelenih oazah, potovanje po suhi, brezkončni puščavi nam slika v živih barvah. Dejanje postaja proti koncu skrajno napeto. — Potopisnih povesti iz teh dežel nam manjka. Sezile po tej knjigi! Cena je zelo nizka, 12 dinarjev, po pošti 50 para več. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila. Najboljše sredstvo proti kurjim očesom, žuljem in bradavicam je že 35 let v prometu se nahajajoča mast pod imenom »Claven«. Dobiva se v lekarnah in droge-rijah. V Mariboru skladisce: Lekarna Sirak. Centrala: Mr. M. Hrnjak, Sisak (Hrvatsko). 845 SLABOST? SLABO SPANJE? NERVOZNOST? NEVESELJE DO DELA? Ali se večkrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v takih slabih dneh je pravi Fellerjev Elzafluidl Dobro služi za umivanje in obloge, ravno tako kot kosmetikum za usta, glavo, kožo! Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči, kakor francosko žganje! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 214 dinarjev in 10% doplatka razpošilje: lesarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 341, Hrvatsko. Gospodarstvo. IZ JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKE TRGOVINSKE POGODBE. Med zastopniki naše države in Italije so se vršila v Baogradu trgovinska pogajanja, ki so se zavlačevala radi nepopustljivosti na italijanski strani cele mesce. Te dni je prišlo do zaključka jugoslovansko-italijanske trgovinske pogodbe, ki bo stopila v veljavo takoj, ko jo bosta sprejela ter potrdila naš in italijanski parlament. Natančna vsebina te pogodbe še ni znana, listi so prinesli predvsem vest, da je pogodba sklenjena za dobo treh let in je za obe strani zadovoljiva. Pogodba je sklenjena za kratko dobo treh let samo radi tega, ker jo hočejo v praksi preizkusiti in praktična izvajanja posameznih točk te pogodbe naj bi pokazala, ali je pogodba dobra ali ne. Ako bi se pokazalo tekom treh let, da je pogodba pomanjkljiva in slaba, se po preteku tega roka izmenja in njeni nedostatki se lahko popravijo. Ako se bo pa pogodba v celoti izkazala kot dobra in dobičkanosna, potem se bo njena veljavnost po treh letih podaljšala. Kakor smo že omenili zgoraj, vsebuje ta pogodba več točk, ki pa še širši javnosti niso zaupane, a glede sklepanja te pogodbe in pogajanj je znano, da so hoteli italijanski zastopniki na vsak način zasigurati potom te pogodbe »voz italijanskih vin v našo državo. Ako bi se jim bila ta nakana posrečila, potem bi bilo naše vinogradništva popolnoma na tleh in uničeno. Pri sklepanju te pogodbe so »čer Italijani glede količine vinskega uvoza vedno popuščali in konečno so se ustavili pri zahtevi: pogodbeno se mora zajamčiti, da smejo Italijani uvoziti k nam 5000 hI *dna iz Julijske Benečije. Naši zastopniki so se ustavljali tej zahtevi, a ker Italijani le niso hoteli popustiti, so naši rekli: dobro, mi dovolimo ta vinski uvc«, a Italija mora darti garancije, da bo to uvoženo vino res iz Julijske Benečije, kjer bivajo po pretežni večini slovenski vinogradniki. Na to našo zahtevo Italijani niso marali pristati in tabo je ostal uvoz italijanskih vin k nam prepovedan, izvzem-4i zdravilnih vin, kakor: kina-vino, ki je zdravilska posebnost in se pri nas ne proizvaja, ta se bodo lahko uvažala, a proti visoki carini. Strah pred uvozom italijanskih vin v naše kraje je to-*ej odstranjen vsaj za dobo treh let. Jugoslovansko-italijanska trgovska pogodba se peča tudi z izvozom našega lesa. Predvsem naglaša pogodba, da je iz- in uvoz lesnih izdelkov vseh vrst po pravomoč-nosti pogodbe na obeh straneh znatno olajšan. Lesnim industrijam so potom te pogodbe dana na obeh straneh dovoljna jamstva in radi tega je precej upanja, da se bo sedaj med nami ter Italijo lesna trgovina razvila, utrdila in bo naši lesni trgovini ter industriji pomogla iz sedanjega zastoja. Prepoved uvoza italijanskih vin v naše vinorodne kraje in znatne olajšave v medsebojni lesni trgovini sta zelo važni točki te pogodbe, ki zanimata naše vinogradnike in lesotržce. Kakor hitro bo ta trgovinska pogodba potrjena od obeh parlamentov in pravcrrvočna, bo objavljena njena celotna vsebina in tedaj se bo pečal z njo tudi »Slovenski Gospodar« natančneje. DESET ZAPOVEDI ZA EKSPOR1ERJE. »Giornale vinicolo Italiano« piše glasom »G. B.« štev. 28, da je trgovska komora v Rosario dan Santa Fe v Ar-gentiniji dala svoji meksporterjem sledeča navodila: 1. Deželo, s katero hočeš stopiti v trgovske zveze, moraš temeljito poznati. 2. Tvoje izdelke in proizvode moraš okusu novih odjemalcev kolikor mogoče prilagoditi. 3. Skrči cene, da zamoreš konkurirati. 4. Pri izdelavi bodi natančen do skrajnosti, kajti mnenje, da je za eksport vse dobro, ni pravilno. 5. Za izdelavo rabi samo prvovrstne sirovine, kajti stroški dela, transporta in za mnoge reči tudi colnine so jednaki za dobro in slabo blago. 6. Poboljšuj stalno embalažo (ovojnino) in ne ustraši se njenih stroškov, kajti dobro pakovano in dobro se pre-zentirajoče blago ima dvojni izgled, da se dobro sprejme v tujini. Odjemalec, ki sprejme blago v dobrem in lepem stanju, bo rajši plačal nekoliko višje cene, ker ne bo imel izgube na odpadkih. 7. Drži se vedno v vzorcu ponujenega tipa. Blago mora tečno odgovarjati vzorcu, na podlagi katerega je bila sklenjena kupčija. 8. V dajanju kredita ne bodi ozkosrčen, ako imaš zatrdilo, da je tvoj odjemalec dober. Dovoli mu vse olajšave, pazi pa, da s tem ne raniš druge narodnosti. 9. Imej izvrstnega in z dalekosežnimi pooblastili o-premljenega zastopnika. 10. Poslužuj se propagande v najLzdatnejši meri in razpošiljaj vzorce, četudi so dragi. Vzorci olajšujejo kup-čijske sklepe in ti prihranijo mnogo časa. Vzorci so dobro naložen kapital. Ker navedene misli ne bodo zanimale samo izvoznikov (eksporterjev), ampak bodo vsebovale tudi marsikatero zlato zrno za naše pridne trgovce, obrtnike in zadruge j v domovini glede razpečavanja blaga, smo ponatisnili te vrstice. Mariborsko sejmsko poroči'«). Na svinjski sejem dne II. t. m. se je pripeljalo 211 svinj in 8 koz, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 112.50— 225 din., 7—9 tednov 250—300 din., 3—4 mesece 400 —700 din., 5—7 mesecev 750—900 din., 8—10 mesecev 1000—1150 din., 1 kg žive teže 15—17.50 din., 1 kg mrtve teže 22—23.75 din., 1 koza 225—250 din. Tržne cene v Mariboru. V Mariboru stane 1 kg govejega mesa I. 25—27 D, II. 22—24, III. 19—21. Teletina I. je po 25—28 D, II. 19—24. Svinjsko meso je po 22.50 do 35 D. Konjsko meso: I. 15, II. 10—12. Kože: 1 komad konjske kože 150—225, 1 kg goveje kože 12.50—17.50, telečje 22.50—27.50, svinjske 10, gornjega usnja 100 do 110, podplatov 90—120. Perutnina: majhen piščanec 17, večji 25, kokoši 37.50—50, race 45, gosi 65, zajec domač, majhen 15, večji 50. Žito: 1 kg pšenice 3.50, rži 3, ječmena 3, ovsa 2.75, koruze 3, prosa 4, ajde 2, fižola 5—7, leče 14. Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št. 0 5.75, št. 1 5.50, št. 5, št. 6 4.50, št. 7 4, prosene kaše 7, ješprenja 6, otrobov 2.50, koruzne moke 3.50, koruznega zdroba 4.50, pšeničnega zdroba 6.50, ajdove moke št. 1 8, št. 2 7, kaše 6—7. Krma: 1 met. stot sladkega sena 62.50, kislega 50, ovsene slame 50. Kurivo: 1 kub. meter trdih drv 200, mehkih 175. Zelenjave: 1 kg zgodnje sa-i late kupček 1, glavnate salate 1—1.50, štrucnate 1, en-divije —.50—1. Žitni trg. Dosedanji rezultati letošnje žetve »o nekoliko iznenadili; pokazalo se je, da so kmetje veliko več j pričakovali, nego je žetev vrgla. Tudi kakovost letošnjega ! žita je precej slaba. Pridelalo se je na ka-tastrainem oralu približno 6—7.50 metercentov pšenice, koje kakovost je pri 100 kg približno 74—77 kg. Kupcev za novo žito je precej; zlasti se kupuje pšenica, ki se je že učvrstila ter se prodaja kilogram po 3 dinarje. Ker je lanska pšenica razmeroma boljše kakovosti kot letošnja, zato posestniki raje prodajajo novoy ker menijo, da se bo stari še cena dvignila. Koruza se prodaja večinoma v Dalmacijo in v Črnogoro. Cene so nekoliko poskočile. — Moka nularica se prodaja v Bački po 485—495 din., v Zagrebu pa zahtevajo za isto moko že 525—530 din. — Pšenica stara se prodaja po 315—320 din., nova po 295—305 din. — Koruza se nudi v Bački po 237—240 din., v Sisku po 270 din., v Zagrebu po 275 din. — Oves se prodaja po 290-325 din. X. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Žatec ČSR., 10. 7. 1924. V prvi tretjini meseca julija smo imeli deloma toplo, deloma hladno vreme. Rastlina se je nadalje razvijala in je njeno stanje v večini nasadov zadovoljivo. Padavin je bilo zadosti. Zgodaj obrezani nasadi le pičlo pripravljajo na cvetje, pozno obrezani pa prav lepo. Priprava na cvetje je torej prav različna in neenaka. Hladne noči so to zakrivile. Upanje na polno ali prav dobro letino je torej nekoliko zatemnelo. Topli dnevi in posebno tople noči bi bile v drugi polovici meseca julija, ko hmelj cveti, nujno potrebne. Povedati pa tudi moramo, da postajajo v večini nasadov listi od spodaj gor rumeni, kar povzročajo mokrota in mraz. — Na trgu je vse mirno. Cene so le nominalne: 6000—7000 čK za 50 kg. — Meseca avgusta pošlje Savez zopet dva zastopnika v Jugoslavijo, Avstrijo, Nemčijo, Belgijo, Francijo in Anglijo, da se na lastne oči prepričata o stanju hmeljskih nasado v. — Tettnang na Virtemberškem, 7. 7. 1924. Mokromrzlo vreme zadnjih 14 dni ni ugodno vplivalo na razvoj rastline, posebno med časom, ko se rastlina pripravlja na cvet. Panoge niso posebno dolge in sn> le redko obdane s cvetnimi popoki, kateri so se pa prikazali izvanredno zgodaj, ko rastlina še ni dorašena. Vsled tega ne pričakujemo prav obile, pa tudi ne obile letine. Preobila mokrota in mrzle noči so povzročile, da rumene listi od spodaj gor. — Savez hmeljarskih društev. Škržati ali cvrčki — hmeijski škodljivci.. Javilo se mi je, da je v bližini Žalca hmeljišče, v katerem so listi polni rjavo-rdečkastih peg in so listi na mnogih mestih mrežasto preglodani. Na licu mesta sem se prepričal, da je škodo povzročil in jo še povzročuje rumeni hmeljski škržat. Rdečkaste lise spominjajo na prvi pogled na bakreni palež, najhujšo bolezen na hmelju, katero povzročuje rdeča pr-šica. Oškodovanje po škržatih se sicer hitro opazi, vendar se ne ve, iz katerih vzrokov je nastalo.. Začetkoma se vidijo na napadanih listih s*etle, sivozelenkaste lise, katerih je včasih toliko, da se barva lista spremeni; pozneje nastanejo rjarvordečkaste pege, katerih tvarina izpade in list postane mrežasto preglodan. Škržati ali cvrčki so ena-kokrilci, kateri se razločujejo cd listnatih uši v tem, da imajo skakalne noge in so vedno krilati; od stenic se razločujejo po štirih enakih krilih, katera ležijo poševno (kakor opeka na strehi) na oprsju in v zadku. Škržatova samica polaga pod zgornjo plast listov svoja jajčeca, iz katerih pridejo male, nekrilate ličinke, katere dobivajo prav kmalu skakalne noge. Ličinke srkajo na spodnjem delu, na različnih krajih lista sok, kar povzročuje spremembo barve. Ko so se ličinke parkrat levile, dobivajo krila in postanejo prav živahne in gibične živallce, hmeljski škržati ali cvTčki, kateri pri najmanjšem šumu odskakavajo in preletavajo na druge liste; vsled tega jih je težko dobiti v roke. Razločujemo tri vrste hmeljskih škržatov in" sicer: lisaste, rumene in male. Zatiramo jih tako, kakor uši in bolhače, namreč z raztopino tobakovega izvlečka ali s petrolejevo emulzijo. Ne le škržati, nego tudi drugi hmeljski škodljivci imajo svoje zavetišče v razpoklinah in pod skorjo hmeljskih drogov; vsled tega je zelo priporočljivo', da se vporabljajo le olupljeni drogi, kateri se naj pozneje vsako pomlad potegnejo skozi plamen goreče slame, ali se pa polagajo — kjer je mogoče — za nekaj časa pod vodo, da se v njih uničuje zalega škodljivega mrčesa. Tudi je treba skrbno pobirati in sežigati vse trt-ne in druge odpadke, katere najdemo v nasadih, ker tudi v njih prezimujejo in se zadržujejo povzročitelji raznih škodljivcev. Iz navedenega vzroka se povsod drugo opuščajo nasadi na droge in se hmeljarji poslužujejo nasadov na žico, kar je jako priporočljivo. Naši hmeljarji do tega prepričanja še niso prišli, pa sčasoma jih bo škoda že do-vedla do tega. Hmeljarji so naprošeni, da pošiljajo vsakovrstne hmeljske škodljivce podpisanemu v določitev. Saloidin za pokončavanje trne plesnobe oidija ia najboljša umetna gnojila za jaro žito, ajdo, repo itd. oddaja po najnižji ceni Z. Tonejc, Maribor, Aleksandrova cesta 35. 876 3—1 Vrednost denarja. Dolar stane 84 dinar, za 100 avstrijskih kron je plačati 12 para, za 100 čeških kron 251 din., za 100 francoskih frankov 440 din., za 100 laških lir 362 din. in za 100 švicarskih frankov 1545 din. V Cu-rihu znaša vrednost dinarja 6.35 centimov. Dopisi. Morje pri Framu. Radikalni »Narodni Gospodar« je j naš kraj napadel v svoji drugi številki. Naši radikali so si začeli brusiti jezike radi občinskih cest. Mi kmetje smo čisto zadovoljni z našimi cestami in z žlahto, ki županuje že sfcoro po! stoletja. Vprašam vas, morski radikali, s ka-, kimi cestami bi bili vj zadovoljni? Morda s takšnimi, tremi sobami, kuhinjo, lepir.' vrtom in sadonosnikom. Hiša je pripravna za vpokojenca ali rokodelca. Dražba se vrši m. licu mesta 27. julija, ob 10. uri,j Najmanjša ponudba: 5O.COO kron Marija Pelko. 873 2—1 Za nagrobne spomenike izdeluje najlepše sli^e po fotografijah v originalni izpeljavi na porcelanu izvanredne trpežnost znani umetniški zavod Anton Hofniam, Karlovivari (iterls-bad), ustanovljeno leta 188O, Naročila prr Informacijskem biro »Marstanc, Maribor, kjer so tudi ceniki na razpolago, 8i9 Okrogel les smreka hojka od 2 m dolgosti in 20 cm srednje debelosti naprej se kupi. F. Toplak, Polzela. 399 3-1 Kie Vi kupujete O te, srsrižlca, prstane, rinčice, zapestnice, zlatnino in srebrai&e nakit in «lične potrebščine? ^^^^^^^^ Že 20^Iet znans od^- 'ako, da more v*ž ^jfiuBiBkffijjpj*' rega ne žsil obdržati, a za oni denar «e mu posije vsak dreg zaželjen predme L Nimate tedaj nlkakc rizike in morete priti do dobre, zaneiljfef ar«, katera Vam prihrani popravke in jezo; ravnotako Vam polije riti drug predmet iz ziata, srebra ali kovine v najlepši in «¿5. feoijll Izvedbi. Tu najdete vse; kar iščete za sebe ali zg darik Zahtevajte krasno ilustrovanl cenik, za katerega Vam je treba poslati samo 2 dinarja. Odposiljalna fcvrdka za are: SUTTNER, UubUana 992 Proda se po ceni bencinmotor 7 HP in dinamo lOHP. — Podrobnosti pove Lebar, Maistrova ul. i-I. 89O Sivo »jdo po Din. 3'25 za kg nudi za seme, dokler zaloga Kmetijska zadruga v Ptuju. Berdo za tamburaške zbore, ' popolnoma nov in nerabljen, se poceni prod, Kje pove uprava plSalHO StFOje se sprejme s 1. avgustom pri Prostovoljni požarni hrambi in njenem rešilnem oddelku. Pogoji: Zanesljiv izučen avto-mehanik, oženjen, zmožen slovenskega in nemškega jezika. Prošnje z zahtevo plače se naj pošljejo do 25. julija 1924 na komando brambe, Maribor, Koroška c. 12. 907 ¿obari hidl na mesečne obroke proti Jamstvu THE REX CO., Predal 76. LJUBLJANA. Predal 76. Zahtevajte pspeil in pomit! ZVONA LIVARNA ST. IÍI0 NAO LJUBUAÜ0 BRONASTE ZVO v vseh velikostih za župne cerkve, podružnice in kapele po najnižji cenah. Kupuje stare in razbite zvonove po najvišjih cenah. M lati I niče za 12.500 kro n lepe, močne, na kuglasta ležišča s težkim zamahalnim kolesom (Schwungrad). Velika zaloga vseh vrst plugov, osipalnikov, okopalnikov in bran, kakor tudi vse vrst» poljedelskih strojev, dobite pri meni 10 odstot. ceneje, kakor pri vseh drugih tovarnah. Za vsaki stroj se jamči. Sprejme se v to stroko zastopnik proti mesečni piačl in proviziji. Se priporoča TaJsob DP-u-člso trgovina s poljedelskimi stroji, Ormoška cesta. PTUJ. Ormoška efta. (Tik sejmišča.) O l!: Na zamudite Cerkveni zvonovi tcujpitl po čudovito nizkih '¡fnah došlo manufaktunio j frlago, kakor: kretone, dru-: it, tiskovino, volneno blago | i« moške in ženske oblak», * «... , • .. , . , 3 . „, ! 5f1Jene ™te ter vse druga iz Bohler-isvega spscua! ega jskla. Gtibr. Neprekosljiva lepota zvoka, polni ton in čisto uglašani. Neomejena trpežnost, nobene nevarnosti za prelom ali druge poškodbe. Uglaševanje tudi z bronastim zvonovom. Dobavljamo vedno iz skladišča po najnižjih cenah, vključno prevoznina do meje in jugoslov. uvozna carina. Glede trpežnosti zvonov, trajnosti višine glasu in čiste uglaše-nosti dajemo na željo večletne garancije. Zahtevajte torej brezpogojno prospekte in proračune od Söhler & Co,, Aktiengesellschaft Wies 1, Elissbttiutraise II. s», s-, Martin Šumer Vlačilec ooseničar 25 in 50 HP (Tracteur en chenilles, Raupenschlepper) za poljedelstvo in gospodarstvo, deluje zanesljivo in štedljivo, orje, vlači in žene tudi na mehkih in na najbolj strmih tleh, ne stiska taL Obratuje se z bencinom, petrolejem ali sirovim oljem. Riidečlco, šolnine pege in vse nečistosti v obrazu prežene pri dnevni uporabi prav temeljito edinole Rožni ssiigl Cena lo1— Din. Lekarna ,pri Zamorcu" Karol Woif, Maribor, ; Gosposka ulica 12. f?se poljedelske stroja in pluga dobavlja po zmernih cenah Tovarniška zaloga poljedelskih strojev F. Smola, Sv. Jurij ob juž, žel. (Mlatilnice^za ročni in viteljni pogon 10.500 K.) " ^ vsake »rsto <4 ^ K AR NE R GRAVER •v, »f- Mlad mlinar, oženjen se takoj; • sprejme. Stanovanje je poleg. __ , Vpraša se pri g. Lacij, Pekre sšta Limbuš pri Mariboru, - ^ ifet 875 2—1 IMN0ISM98NI9NN Vremenski preroki« Ob Vidovem tvoja če streha se lupi, opeke ti v Račju kar hitro si kupi. Če seno ti z dežem star Peter poliva, Opekarna tam v Rac ju ti senik pokriva. < Otto Kurth & Tedesco, Wien VII. Dobbrgasse 1-33 b, telefon 38. 6. 42. 648 Ü Stalno službo išče pošten, tre i zea kmečki fant, poštenih sta-; rišev, zdrav in močan, vešč! _ j vseh kmečkih, gospodarskih in vinogradskih del. Ponudbe na upravo pod »Primorec». 874 2-1 Če sveti Elija ti streho zažgal je, po slrešno opeko te v Račje poslal je. m TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU FREPOÄOfJk ELEŠŠBCI MOLITVBNIKBi i Suhe gobe, brinjevo olje in fi J žol kupuje po naj višjih dnevnih (0 cenah ter prosi za povzorjene j ^^mi^Si^mm S****» '¡mH^ Žf^S i ponudbe tvrdka Fr. Sire, Kranj ; * 87O 26—1 a) Za otrok»; ŽCtiSfci Km*, 55, 36, 4T D. 3»jsk1 glasovi, 58, 62 D. Prijatelj otroški, 7.50, 8.50 B b) Za odrasle: Itogomlla, 22, 23 D. Pobožni kristjan, 15 D. C»6čena Morija, 47, 53 D. Nebesa naš Dom 68, 8G, ©O Q. Vene« pobožnih molitev, 4G D. Van£« pobožnih pesem, IS D. g?. Pismo, Evangeliji te tkanja Kvišku sreai Pmm»"« 1§ D. Premišljevanj« z« ti!« leis U fe 11? del, 32 D. Družba vednega čeičer.j«. &fp molitveni uri, 5 D. Kratko navodilo za pofec&soet M-B. Kraljice src, 6 D. Vir življenja, 29, 41 D. Bog med nami, 20 D, Večno življenje (rdeč« ekr«M) S? D, (zlata obreza) 33 3, Nebeška hran« L in ¡1