GLASILO DELAVCEV TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ U»STM zid! !TTO XXII JUNIJ 1981 ŠT. 6 Glasilo delavcev Titovih zavodov Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 6000 izvodov — Uredniški odbor: predsednik dipl. iur. Anton Tomažič, namestnik inž. Milan Jurjavčič in člani: prof. Hrabroslav Premelč, Jure Vulkan, Tone Erman, mag. dipl. inž. Peter Vogrič, Marjan Sigulin in uredniki: odgovorni urednik Karel Gornik, 'urednik Marijana Meglič, tehnični urednik Estera Lampič, lektorica prof. Vesna Tomc-Lamut. Telefon uredništva 556021 (n. c.) interna 202, 246 — Tiska Tiskarna Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. .bira’ Pl0f KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV gas# znol Maš prispevek kongresu ijsk, reCT j# 4 5kvf: i •lov'* ka*1 ivn^ ;as» kak' tsil"' oVt iku iov1: j vi=: > VS* ad” skl' če* dot' u.i£ ud". i Od 16. do 18. junija se je v Beogradu na tretjem kongresu samoupravljalcev zbralo 1800 delegatov in gostov iz vseh jugoslovanskih mest in krajev, republik in pokrajin ter delegatov delavcev na začasnem delu v tujini. Na kongresu je aktivno sodeloval tudi delegat delavcev iz naše delovne organizacije tovariš Miha Žilavec. Delegatom kongresa je posredoval vsebino sporočila in izkušnje delavcev Litostroja pri vrednotenju proizvodnega dela s posebnim poudarkom na vrednotenju dela v težjih pogojih. Vsebino sporočila smo dokončno izoblikovali in sprejeli na sejah delavskih svetov v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih. Pri oblikovanju delovne zasnove sporočila so poleg nas sodelovali še predstavniki Rašice in Komunalnega podjetja iz Ljubljane, Gozdnega gospodarstva Celje in Ljubljana, železarne Ravne, Zavoda za produktivnost dela in KEME iz Maribora, REK Velenje in Zasavje. V vseh omenjenih delovnih okoljih so o tem razpravljali, ugotovitve pa smo strnili na dveh sejah delovne skupine. O medsebojnih izmenjavah izkušenj se je v nadaljevanju izoblikoval osnutek delovnega gradiva, ki je bil na tematski konferenci v Trbovljah 11. marca 1981 leta sprejet kot izhodišče. Osnutek delovnega gradiva je okvirno in dovolj konkretno govoril o rezultatih, ki smo jih na tem področju dosegli, odpiral pa je tudi določene probleme, ki jih je bilo potrebno v končnem besedilu sporočila še nakazati. Na podlagi tako sprejetih izhodišč smo delavci v Litostroju izoblikovali dokončno besedilo sporočila za kongres, ki ga danes tudi objavljamo. M. S. 1 Nagrajevanje proizvodnega dela in Upoštevanje težjih pogojev dela in S tEžjega dela v merilih zahtevnosti del dr< NALOG net’ pol” Proces uveljavljanja novih samo-in ■ pravnih družbenoekonomskih od-j 5'j .osoy na podlagi ustave, zakona o eo etju zahtevnosti dela so narejeni ^tekod bolj, drugje manj, odvisno 0(j s*stemov delitve po delu pa tudi fi 5? materialnega položaja delovnih l^riizacij oziroma panog. Ob tem ugotovimo, da je drugačno )tenje dela povzročilo številne t,- •••'ne spremembe pri vrednote- Sivn prj' •'ahtevnosti del in nalog, posebno Proizvodnih delih. Predvsem v Vj Cg^ko zahtevnih proizvodnih pro- pr - je analitično razčlenjevanje °cesa dela izkazalo višjo zahtev- N Predvsem nekaterih proizvod-l^^del in naloge, bodisi na podlagi L rebne usposobljenosti in stro i/j, aega znanja bodisi strokovnih t^enj in odgovornosti. Ta spoz- so imela za posledico ustrez- vrednotenje predvsem visoko Ij 6vnih proizvodnih del in odprav-ta: 'e Uravnilovskih pojavov znot- ra: *" uiavnnovsKin pojavov Posameznih proizvodnih področij del in ne le med neposrednim proizvodnim in neproizvodnim de-jom. Najzahtevnejše proizvodno delo je postalo dosti bolj vrednoteno in tudi bolj vabljivo kot poprej. V preteklosti, marsikje pa tudi še danes srečujemo podcenjeno vrednotenje proizvodnega dela v primerjavi z administrativno-tehničnim in strokovnim delom. Tako so bili in so še pogosti primeri, da so delavci s prehodom iz proizvodnje v neproizvodno sfero za približno enako strokovnost dobivali višji osebni dohodek. Taka razmerja ne ustrezajo stopnji dosežene ekonomske in socialne razvitosti. Vzrok za take razmerje je bilo višje družbeno priznanje dela zunaj neposrednih dejavnosti, še vedno preveliko vrednotenje zahtevane strokovne izobrazbe oziroma kvalifikacije, medtem ko so druge zahteve podrejene in pogosto podcenjene. Poleg tega predstavlja tak princip najlažji način za povečanje osebnega dohodka, saj je imel pogosto za posledico zahteve po fiktivno potrebnih višjih formalnih kvalifikacijah, v takih razmerah in delitvenih sistemih pa se le simbolično razlikujejo dela in naloge glede na različne zahteve po odgovornosti, vplivnosti, samostojnosti, iniciativnosti, kreativnosti, težkih pogojih dela itd. Prav tako še nismo presegli iz časa analitičnih ocen delovnih mest izvirajoče pojave, da se delovno mesto vrednoti po najzahtevnejši nalogi, ne da bi pri tem upoštevali, s kakšnim deležem se ta naloga pojavlja v strukturi dela delavca. Tako postavljena delitvena razmerja privilegirajo administrativne delavce in pogojujejo beg delavcev iz težkih k lažjim in bolje vrednotenim delom, to pa je v škodo proizvodnemu. Administativno, neproizvodno delo je pogosto nagrajevano previsoko, ker nekatere družbene dejavnosti, družbenopolitične skupnosti in delovne skupnosti še ne pridobivajo dohodka na podlagi svobodne menjave dela. V zvezi z družbeno kritiko razraščanja administrativnih del pa je potrebno administrativna dela kritično presojati in ločiti družbeno potrebna od nepotrebnih in odvečnih del. Poleg tega kreativnih del v proizvodnji in delovnih postopkih ter strokovnih del na področju proizvodno-tehnič-nih, organizacijskih, ekonomskih in kadrovskih rešitev ni mogoče istovetiti z administrativnimi, ponavljajočimi se deli. Na podlagi izmenjave izkušenj ugotavljamo, da so že pogosto prisotni sistemi, ki proizvodno delo ustrezneje vrednotijo. Vendar zboljšanja pri vrednotenju del in nalog ni mogoče doseči čez noč; ob tem je vsekakor potrebna tudi enotna družbena usmeritev in stalna aktivnost za uveljavitev pravilnejših odnosov. V Titovih zavodih Litostroj hočemo z novim sistemom delitve po delu, ki predstavlja dograjevanje Odpremili smo gonilnik za prvi agregat HE Grabo vica (Foto: B. Jereb) delitvenih razmerij, doseči predvsem naslednje cilje: — določiti optimalne enote dela, na katere se navezuje vrednotenje dela, hkrati s tem pa razčiščevati obstoječo delitev dela, — z analitično metodo preveriti vrednotenje zahtevnosti dela predvsem s stališča proizvodnega dela, — izmeriti ekološke in fizične obremenitve pri delu. Ob uvajanju novega sistema delitve je bila postavljena temeljna usmeritev, da se na osnovi takega analiziranja dela preverjajo in ustrezno korigirajo vrednotenja zahtevnosti dela proizvodnega dela, s posebnim poudarkom na ustreznejšem vrednotenju visokokvalificiranih del v proizvodnji. Iz tega se tudi v praksi kaže, da se visoko zahtevno (Nadaljevanje na 2. strani) Litostroj bo sodeloval pri izgradnji velike hidroelektrarne v Iraku Te dni je velika iraška državna organizacija za jezove obvestila Hidrogradnjo iz Sarajeva, ki je nosilec naročila, da ji je zaupana izgradnja velike hidroelektrarne na reki Evfrat. Vrednost dobljenega naročila je preko 580 milijonov ameriških dolarjev. Obvestilo z enako vsebino so dobili tudi izdelovalci opreme za to elektrarno — zagrebški Rade Končar, Metalna iz Maribora in ljubljanski Litostroj. Vse omenjene delovne organizacije so namreč skupno nastopile na mednarodni licitaciji in tudi uspele pridobiti to veliko naročilo. Vrednost opreme, ki jo bosta izdelala Metalna in Litostroj, znaša 125 milijonov dolarjev, to pa je doslej največje naročilo, ki sta ga obe delovni organizaciji kdajkoli dobili. Zaradi tega velikega naročila bosta obe delovni organizaciji najbrž morali tudi spremeniti srednjeročni načrt izvoza, saj pomeni ta vsota čisti devizni priliv. Brez dvoma s tem naročilom veliko pridobiva tudi celotna slovenska in jugoslovanska strojegradnja. Vendar pot do uspeha ni bila lahka. Med večmesečnimi razgovori so jugoslovanski ponudniki morali dokazati investitorju svojo vsestranskouspo-sobljenost za izgradnjo tako velikega objekta, obenem pa tudi dokazati, da ponujeni objekt predstavlja danes v svetu najboljšo tehnično rešitev. Vzporedno s preverjanjem naših sposobnosti je investitor primerjal našo ponudbo in predloge še z dvema svetovno znanima in uveljavljenima podjetjema, končna odločitev pa se je prevesila v našo korist. Sicer pa je bila investitorjeva previdnost pred končno odločitvijo razumljiva. Predvideni objekt ima večstranski pomen, predvsem pa je pomemben energetski in namakalni vidik. V hidroelektrarno bo vgrajenih 6 Kaplanovih turbin s skupno močjo 660 MW, ki jih bo izdelal Litostroj, izkoriščale pa bodo vodo pri spreminjajočem se padcu od 18 do 46 metrov. Prav gotovo bo ta objekt zaradi svojih tehničnih rešitev in visoke strokovnosti dobil v svetu poseben pomen. Takega mnenja so tako naši kot tuji strokovnjaki. Jugoslovani pa smo zadovoljni še zaradi marsičesa drugega. Celotni objekt od projektiranja, gradbenih del do električne in strojne opreme — skratka do predaje, bo predvsem delo naših strokovnjakov in drugih partnerjev, ki jih bomo sami povabili k sodelovanju. Pridobitno naročilo pa bo ugodno vplivalo tudi na devizne potrebe izvajalcev del in bo tudi sicer razširilo njihovo mednarodno sodelovanje ter uveljavitev v svetu. V. N. Naš prispevek kongresu (Nadaljevanje s 1. strani) delo v neposredni proizvodnji ne izenačuje le s srednje strokovnim delom, pač pa se celo prekriva z višje in visoko strokovnimi opravili zunaj neposredne proizvodnje, ob bistveno višjem porastu OD v neposredni proizvodnji. Odpravljanje težjih delovnih pogojev Predvsem je potrebno dati poudarek saniranju oziroma odpravljanju težkih pogojev dela. V praksi se pri tem pojavljajo ekonomski kot tudi problemi tehnološkega značaja pri usmerjanju nove tehnologije v zdravju manj škodljiva in lažja dela. Za urejanje te problematike smo v Titovih zavodih Litostroj vseskozi vlagali velika finančna sredstva, ki so v letu 1979 dosegla 2 milijardi starih dinarjev. V investicijskem programu razvoja DO do leta 1985 smo enakovredno z drugimi cilji postavili , za cilj tudi izboljšanje delovnih pogojev v obrath z najtežjimi delovnimi pogoji ter za to predvideli nakup ustrezne opreme v rednosti nad 5 starih milijard dinarjev. Taki primeri so značilni za vsa pretekla leta kot tudi za politiko nadaljnjega razvoja delovne organizacije v celoti. Ob tem pa še vedno ugotavljamo, da specialisti za medicino dela ne poznajo v zadostni meri tehnoloških procesov. Zato je potrebno zagotoviti boljše sodelovanje medicine dela in delovnih organizacij, prav tako pa tudi izboljšati povezavo med preventivnim in kurativnim zdravstvenim varstvom. Ugotavljamo, da je prisotno pomanjkanje strokovnih kadrov za medicino dela, kar onemogoča poglobljeno sistematično urejanje razmer na področju preventivnega delovanja. Pri tem ni problem v sredstvih za specializacijo teh kadrov, saj bi tudi zainteresirane delovne organizacije prevzele to obveznost, pač pa je vzrok v tem, da se mladi zdravniški kadri ne odločajo za tovrstno specializacijo. Menimo, da bi bilo potrebno že med študijem na fakulteti postaviti medicino dela na tako mesto, da bi bila zainteresiranost za tovrstno usmeritev večja. Tudi širše vključevanje vzgoje varstva pri delu v šolske programe drugih institucij bi prispevalo k zboljšanju razmer. Mnenja smo, da je potrebno podpirati usmeritev, naj se povsod, kjer je to mogoče, pospešeno odpravljajo tiste obremenitve pri delu, ki trajneje vplivajo na zdravstveno stanje zaposlenih. Pri izvajanju investicij pa je potrebno enakopravno z drugimi dejavniki kadrovskega, ekonomskega in tehnološkega značaja upoštevati tudi pogoje dela. Zato je potrebno že med izdelavo investicijskih programov zagotoviti večje sodelovanje strokovnjakov varstva pri delu in medicne dela, saj se z novimi investicijami še vedno ponavljajo stare napake najosnovnejših in razmeroma lahko rešljivih zahtev iz naslova pogojev dela. Benefiirana delovna doba Pri delih, kjer se s sredstvi in ukrepi ne da odpraviti škodljivega vpliva delovnega okolja na zdravstveno stanje delavca, uveljavljamo skrajšano oziroma beneficirano delovno dobo. Pri tem pa se beneficirana delovna doba pogosto pojavlja na delih, kjer bi se dalo z raznimi sanacijskimi ukrepi v veliki meri odpraviti škodljive vplive na zdravstveno stanje. Potrebno je stalno ukrepati za izboljšanje pogojev dela, kajti kljub beneficirani dobi odhajajo delavci predčasno v pokoj. S tem se vse bolj postavlja vprašanje smiselnosti, da samo z beneficirano delovno dobo rešujemo probleme težkih pogojev dela, saj bi bilo v takih primerih in s stališča humanizacije dela smotrno skrajšati tudi tekoči delovni čas, prebit v razmerah izredno težkih pogojev za delo. Menimo, da ne kaže povečati obsega beneficirane delovne dobe, prav tako pa je potrebno selektivno urejevanje te problematike. Vrednotenje težkih pogojev dela in delovnega okolja Glede na to, da so v dani situaciji tehnološkega razvoja še vedno prisotne hude obremenitve pri delu, predstavlja pomemben delež reševanja te problematike nagrajevanje težkih pogojev dela in delovnega okolja. Prav tako se in se bodo v proizvodnem procesu pojavljale povečane fizične in ekološke obremenitve pri delu, ki trajneje sicer ne vplivajo škodljivo na zdravstveno stanje, so pa pomemben delež v delitvenih razmerjih. Vzporedno z novimi tehnološkimi dosežki pa se odkrivajo tudi nova spoznanja o ekoloških obremenitvah pri delu. V Litostroju smo uporabljali metodo ocenjevanja že od leta 1954, ki pa je mnogokrat temeljila na osebni presoji. Čeprav ne tako hitro, smo le ugotovili, da ta metoda nima trdne podlage in smo jo skušali izpolniti s stalnimi meritvami nekaterih delovnih pogojev. Za opravljanje teh meritev smo angažirali Zavod za varstvo pri delu oziroma smo kupili razne merilne instrumente, s katerimi smo lahko ugotavljali realno stanje in odvračali pavšalno ocenitev težavnostnih pogojev. Vendar ta način še ni v celoti vključeval vseh delovnih področij v DO in vseh obremenitev, temveč so bile meritve predvsem najpogostejše na najtežjih delih. Zato smo se odločili za meritve, ki vključujejo vsa področja dela, z večjim številom merilnih mest, da upoštevajo večje število kriterijev, ki so pomembni za naš tehnološki proces, upoštevajoč čas izpostavljenosti posameznim obremenitvam. Ob tem smo sklenili: — meritve morajo biti ponavljajoče glede na različne razmere v letnih časih ali različne razmere med 8-urnim delavnikom, — ugotoviti je treba, ali so dela, ki jih delavci opravljajo, res tako zdravstveno škodljiva in nevarna, oziroma ali so tudi zdravstveno škodljiva in težka tista dela, za katera smo menili, da niso izpostavljena težjim obremenitvam. Za dosego teh ciljev so bili poleg službe za varstvo pri delu v naši DO vključene tudi zunanje strokovne institucije (Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja iz Maribora). Pri tem delu je sodelovalo: štirideset tehnikov, ki so pripravili popis faz dela in študij časov za izbranih 230 glavnih nosilcev delovnih obremenitev, celotna zdravniška ekipa za ugotavljanje telesnih obremenitev ter skupina medicinskih sester, ki so pri teh reprezentantih ugotavljale telesne impulze po fazah dela. Po obdelavi vseh podatkov smo dobili ustrezna merila za stopnjevanje teh obremenitev. V te stopnje je bili vključenih 2520 delavcev, katere smo razvrstili v 60 težavnostnih stopenj. Uporabljena metoda vrednotenja ekoloških in fizičnih obremenitev pri delu vključuje deset kriterijev, in sicer: dinamično in statično fizično obremenitev, toplotne obremenitve, obremenitve vida, ropot, vibracije, stike z aerosoli, plini parami, umazanost, nevarnosti infekcij, prehladov, delo s kislinami ter nevarnost nesreč pri delu. Pri tem ni bil glavni faktor samo delo, temveč tudi čas, prebit na tem delu ali v teh pogojih. Vse to kaže, da je tako delo lahko učinkovito samo ob sodelovanju različnih strokovnih skupin, kot so: — služba varstva pri delu — varnostni inženirji, — zdravniki medicine dela, — inštitucije, kot npr. inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja in podobni, — psihologi, — tehnologi — drugi strokovnjaki. V sodelovanju s službo varstva pri delu in medicino dela smo odkrili vrsto pomanjkljivosti v tehnološkem procesu, ki vplivajo na zdravstveno stanje delavcev, npr.: elektrožleb-Ijenje kovinskih delov, vpliv hlapov na delavca pri varjenju površinsko zaščitenih delov izdelkov, vpliv raznih veziv v metalurgiji na oči in prabavne organe delavcev in drugo. Do takšnih rezultatov pa je mogoče priti le s sistematičnimi meritvami, ki jih opravljamo že od leta 1980, in z analiziranjem izmerjenih rezultatov. Vse te meritve pa le niso popolne, saj izključujejo psihične obremenitve delavcev, projektantov, tehnologov in administrativnih delavcev. Za določanje težjih posebnih pogojev dela ter težjega dela smo si izhodišča za ugotavljanje takih pogojev dela v naši delovni organizaciji izdelali sami, in sicer: a) prvi kazalec, ki naj bi opredelil neko delo ali delovne pogoje kot težje, je prekoračitev zakonsko predpisanih meja, b) relativno večja obolevnost delavcev na takih delih v primerjavi z obolevnostjo preostale populacije. c) relativno večja invalidnost delavcev na teh delih zaradi bolezni v primerjavi z drugo populacijo. To so le trije kazalci, obstaja jih pa seveda mnogo več, npr.: večja pogostost nesreč ipd. Za opravljanje del, kjer so ekološke in fizične obremenitve večje, se BRZOJAVKA KONGRESU Ob začetku 3. kongresa samoupravljalcev v Beogradu smo 16. junija delegatom — predstavnikom samoupravljalcev Jugoslavije poslali pozdravno brzojavko z naslednjo vsebino: Delavci Titovih zavodov Litostroj iz Ljubljane pozdravljamo 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Vsem delegatom in gostom želimo plodno in uspešno delo. Prepričani smo in pričakujemo, da bo 3. kongres kritično ocenil razvoj samoupravnih socialističnih odnosov v Jugoslaviji in začrtal nadaljnje smernice razvoja samoupravljanja. Naloge, kijih bo opredelil 3. kongres samoupravljalcev, bomo tudi v bodoče vestno izpolnjevali in vložili vse svoje sile v nadaljnji razvoj samoupravljanja. Delavci Titovih zavodov Litostroj poleg vrednotenja zagotavlja delavcu tudi počitek v obliki podaljšanega letnega dopusta, in sicer do 7 dni. Navedemo naj le nekaj kriterijev, ki smo jih upoštevali: — delo, kjer nastaja prah za pneumokonioze; — del pri visokih temperaturah; — delo, kjer nastaja ropot prek 90 dB; — delo, kjer nastajajo posebno nevarni žarki. Za naše razmere so s tem zajeti osnovni kriteriji, ki jih štejemo za posebne pogoje dela: zdravju škodljivo delo, delo s povečano nevarnostjo za telesne poškodbe in posebno težko fizično delo. III. KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE 1981 Sporočilo delavcev Titovih zavod*’ Litostroj III. kongresu samoupravljalcev — Potrebno si je še nad# prizadevati za tak sistem delitve P(l delu, ki bo upošteval dej a# prispevek delavcev k ustvarjene*111 dohodku, ne pa, da so oseb* dohodki odvisni zgolj od viši*’ dohodka, ki ni vedno rezultat d*1 delavcev. Od tod izvirajo pretit# razlike v delitvi osebnih dohodkov'- Potrebno si je prizadevati f izmenjavo izkušenj na podrod delitve sredstev za osebne dohodi in na tej podlagi graditi skup*” metodološka izhodišča za ugotavlj^ nje prispevka delavcev k skup*111 rezultatom dela. : — Potrebno si je še napp'j prizadevati za ustrezno vrednote*) proizvodnega dela tako glede Takšne ugotovitve in odpravo teh pa lahko ugotavlja in rešuje le delovna organizacija, ki ima sposobno strokovno službo varstva pri delu, razumevanje vodstva delovne organizacije oziroma posameznih tozdov in razvito medicino dela. težke pogoje dela in delovne? okolja, kakor tudi glede na zahtev nost dela v neposredni proizvodni1.^ pogledu strokovne zahtevnosti 1 odgovornosti delavcev pri delu, k).^ nastopa velika vrednost osnov* sredstev in predmetov dela. i — Več pozornosti je potreb* posvetiti odpravljanju težkih delo’ nih pogojev in pri investicijsk1 programih dosledno upoštevati sk za izboljšanje delovnih pogojev. — Potrebno je poglobiti soc*e*j vanje med delovnimi organizacij3* in strokovnimi institucijami ter st*1 kovnjaki medicine dela. ..j — Potrebno je še bolj uvelj# sistematično izvajanje meritev te^ kih pogojev dela in ga razširiti nav-delovne organizacije in panoge-— Delovne organizacije s r dobno tehnologijo in pogoji dela ^ morajo odločati za skupno siste*1^ tično metodološko ugotavljanj* ^ vrednotenje težjih pogojev dela ■* medsebojno primerjanje rezulta1 teh ugotovitev. . ■ — V medicinskih vzgojnih i*s tj tucijah bi morali bolj motiv# kadre za usmerjanje v medicino d# ni'. — V vseh tistih delovnih org3^ zacijah, kjer to dosedaj ni v zados meri doseženo, je potrebno funk*1). varstva pri delu organizacijsko kadrovsko okrepiti. V ZNAMENJU VISOKE KVALITETE Že zadnjič smo pisali o IV. tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije, na katerem je sodeloval tudi pihalni orkester Litostroj. Zaključna prireditev je bila 13. in 14. junija na Bledu-kjer je na dveh sklepnih prireditvah nastopilo 16 orkestrov. ’ Sloveniji je vsega skupaj sodelovalo več kot 110 pihalnih orkestrov, v izbirnem tekmovanju, ki je potekalo v osmih slovenskih mestih pa je nastopilo 53 orkestrov. V sklepnem delu tekmovanja so nastopili le najboljši in se pomerili v treh težavnostnih stopnjah za zlato, srebrno in bronasto plaketo. Naš pihalni orkester je nastopil v drugi težavnostni stopnji, kjer je nastopil0 pet orkestrov. V izredno težki konkurenci so osvojili bronasto plaketo, to mesto mesto pa si delijo s Pihalnim orkestrom štor-skih železarjev. Naš orkester je v treh letih pod vodstvom dirigenta Blagoj9 Iliča dosegel zavidljivo raven. Izkazali so se z veliko kvaliteto-saj je bila prav za letošnje tekmovanje značilna visoka raven umetniškega izvajanja slovenskih pihalnih orkestrov. M. M- so Uv nc ne Po D, Pr go na nj: sv, Po iai na bo Pr Us st\ st; le- ko jej tiv Vq va go ko Pr, tu. ju: za, tik sp, Za de hc IR Pr, ni] o Pr, ki ko Po v0 •ei že no Vo go v0 na S Vk 'ia o< na b, •u Obisk delovne skupine CK ZKS V sredo 3. in četrtek 4. junija se je v Litostroju na delovnem obisku budila delovna skupina centralnega komiteja ZKS, ki jo je vodil član pred-$edstva CK ZKS in predsednik MK ZKS tovariš Marjan Orožen. Sodelovali ^ na seji osnovne organizacije ZK TVN in 1RRP ter na seji političnega aktiva Oelovne organizacije. Na vsaki izmed sej je tekla razprava o vnaprej dogo-Vorjenih tematskih področjih. Namen obiska je bil, da se v neposrednem razgovoru s komunisti v ® omenjenih sredinah člani delovne lupine seznanijo z akcijsko učin-ovitostjo komunistov po posamez-*n tematskih področjih, kako se Uresničujejo sklepi zadnjih kongre-s°v v praksi, predvsem s področja Uveljavljanja novih družbenoekonomskih odnosov in razvoja politič-nega sistema ter kakšne so varnostno Politične razmere v teh sredinah. elovna skupina bo na podlagi Popravljenega gradiva za seje, raz-Sovora s komunisti, predvsem pa z ?kazano problematiko razreševa-la vsebinskih vprašanj oblikovala p^je stališče in sklepe ter jih Posredovala osnovnim organizaci-111 v obravnavo za organiziranje , ndaljnje politične akcije. Prav tako do ugotovitve, stališča in ocene POsotnih članov služila za seznanitev oeznih partijskih organov in vod-»Va. Centralnega komiteja ZKS, s linjem v teh sredinah, da jih bodo l 'd lahko uporabili pri pripravah . 0ngresnih dokumentov za predsto-tiv6 kongrese- ‘J*3 stopnjevanju ak-v "J051! pred kongresi in seznanjanju v°dstva centralnega komiteja ZKS z rnostno političnimi razmerami in I^Podarskimi gibanji v občinah, pa organiziranosti strokovnih služb ter omejevanju širjenja režije, področje kadrovske politike glede na potrebe proizvodnje in uveljavljanje sistema delitve po delu in o rezultatih dela s poudarkom na stimuliranju proizvodnih delavcev. Na vseh treh razgovorih je bil poudarjen kritičen pristop do obravnave vseh ključnih problemov, ki so prisotni v našem vsakdanjem delu. Tako je bila na sestanku v TVN kritično obravnavana problematika, ki nastaja s sovlagatelji v konkretnem primeru TOZD TVN ter razmišljanju kako bi bilo potrebno urediti odnose s sovlagatelji, da bi dejansko sloneli na dohodkovni povezanosti. Veliko govora je bilo tudi o delu samoupravne delavske kontrole. Tu je bila poudarjena naša akcija in pristop za normalno delovanje kontrole ter preprečevanje negativnih pojavov pri razvojno raziskovalnem delu. Kritično je tekla razprava tudi o počasnem delu sodišč, ki v mnogočem zavira učinkovitost dela samoupravnih delavskih kontrol. V tozdu IRRP je bil ob precej kritičnem uvodnem podajanju vsebine razvojno raziskovalne dejavnosti usmerjen razgovor predvsem v smeri kako še nadalje krepiti moč znanstveno raziskovalnega dela za potrebe združenega dela ter kako povezati znanstvene in izobraževalne institucije, da bodo prisluhnile potrebam združenega dela. Veliko je bilo nakazanih še drugih problemov, s tem da delovna skupina CK ZKS predlaga osnovni organizaciji ZK da pripravi pobudo za organiziranje akcijske problemske konference na to temo. Tudi razgovor s političnim aktivom delovne organizacije je odprl nekaj problemov, ki so stalno prisotni pri delu v posameznih temeljnih organizacijah in v delovni organizaciji. Posebej je bilo poudarjeno področje zagotavljanja repro-materiala za nemoten potek dela, delovanja delegatskega sistema in vse oblike zastopanja interesov, ki iz tega sistema izhajajo, veliko je bilo govora tudi okoli ovrednotenja minulega dela, o omejevanju vseh oblik režije, zajemanju podatkov za posamezne institucije političnega sistema in nenazadnje tudi o pridobivanju skupnega prihodka, njegovi delitvi za vse potrebe in obveznosti. Ob koncu so člani delovne skupine ocenili razgovore v Litostroju kot uspešne, saj so se seznanili z našimi dosežki, ki niso majhni, obenem pa smo jim nakazali nekaj perečih problemov. Delovna skupina pa nam je ob koncu ponovno naložila nekaj nalog, ki bi jih morali že analizirati še iz obdobja, ko nas je obiskal tovariš Popit, obenem pa zahtevali, da se bolj učinkovito lotimo organiziranja problemske konference in realizacije nalog. M. S. vodilo pri razgovorih ob obisku {^dsednika CK ZKS in sodelavcev Ur! v naši sredini. ;. ■ako je bila prvi dan v sredo 3. Za !-!a na sestanku osnovne organi-tik obravnavana problema- o uveljavljanju samoupravnega orazurna o združevanju sredstev de|lnvest'c'ie ter vloga in vsebina tro]g samouPravne delavske kon- Ijwa sestanku osnovne organizacije pr v_° se je v glavnem obravnavala lih emat'ka 0 V*°S' v razvoj-Q usrneritev delovne organizacije, nadaljnjem razvoju posameznih k, 1Zv°dnih usmeritev ter v znanju, kQJe v8rajeno v naših proizvodih. Ob p acuv je bilo poudarjeno tudi v0- r°eje sodelovanja z drugimi raz-tJn° raziskovalnimi institucijami 0 dohodkovni povezanosti zdru-nn,e8a dela z izobraževalnimi usta-Vami. v0 ^obsežnejša tematika razgo-Sov na popoldanskem raz- v0mOrn z razširjenim političnim akti-nav oelovne organizacije. Obrav-Vpr ,na so bila naslednja vsebinska žeVaSania: uresničevanje ciljev zdru-vkli n.Ja dela in sredstev v Litostroju, ljavjUCeVanie v SOZD ZPS in uve-0 od anie dogovorjenih programov, pa n°sih pri pridobivanju dohodka Podlagi skupnega proizvoda, o Občni zbor vzajemne pomoči V sredo, 3. junija 1981, je bil občni zbor članov vzajemne pomoči, ki posluje pri konferenci organizacij sindikata naše delovne organizacije. Marsikdo ne ve, kaj je organizacija vzajemne pomoči, oziroma kaj je njena dejavnost. Vzajemna pomoč je prostovoljna oblika združevanja denarnih sredstev v obliki mesečne članarine delavcev, ki so zaposleni v Litostroju. V vzajemno pomoč se lahko vključi vsak, ki je zaposlen v naši delovni organizaciji. Z vključitvijo prevzame določene obveznosti in sicer je dolžan plačevati mesečno članarino v višini 200.- din, po štirih letih članstva pa skupni znesek dobi nazaj. Med tem časom pa lahko vsak član zaprosi za posojilo, katerega maksimalna višina je 10000,- din. Posojilo je brezobrestno in se vrača v desetih zaporednih mesečnih obrokih. Organizacija vzajemne pomoči pomeni humano združevanje denarnih sredstev delavcev. S svojo članarino omogočajo dodeljevanje posojil vsem članom vzajemne po- M.'..9 ^ iil I m jH 6 ^dj Jna skupina CK ZKS je ob obisku v naši delovni organizaciji sodelovala a Seji osnovne organizacije ZK IRRP (Foto: M. S.) moči. Število zaprošenih posojil je iz meseca v mesec večje in znaša v zadnjih mesecih že 95 starih milijonov. Litostrojski delavci imamo odbor vzajemne pomoči že okoli 25 let. Število članov BVP narašča iz leta v leto, sedaj jih šteje že 1041, kar pomeni, da je skoraj že vsak četrti delavec član vzajemne pomoči. Na občnem zboru vzajemne pomoči smo pregledali finančno stanje blagajne vzajemne pomoči ter poročilo o delu v obdobju 1979 do 1981. Ker se je članom odbora iztekla mandatna doba, je bil izvoljen nov odbor v sestavi: — Mila Grundner — DS SSP — Albinca Gregorec — DS SSP — Viktor Pogačnik — PUM — Janez Bahar—OB — Franc Langerholc — I VET — Marija Hrovat — DS SSP — Fuad Khalil — PUM — Bojan Oblak — OB — Silva Premru — PROD — Marija Čemažar — NAB — Zvone Bizovičar — IRRP — Silvo Belcijan — PZO — Milan Žibert — PTSE — Karolina Cigale — ZSE — Marija Blažeka — ICL — Anton Košiče k — PPO — Silvo Švare — TVN — Malči Jerše — MONT — Tončka Plazar — PFSR. Za predsednika zbora vzajemne pomoči je bila izvoljena tovarišica Mila Grundnerjeva. Člani so izvolili tudi nadzorni odbor, ki nadzira poslovanje blagajne. Sestavljajo ga: Andrej Žeba-vec — MONT, Marta Zupančič — ZSE in Fuad Khalil — PUM. Na občnem zboru je bil sprejet tudi predlog, da se ukine 1 odstoten odtegljaj od posojila, ki seje do sedaj odvajal za kritje stroškov pri poslovanju vzajemne pomoči. S. Mrkun Člani delegacije iz LMZ Leningrad med pogovorom s predstavniki Litostroja (Foto: M. M.) Obisk Leningrajčanov 27. maja nas je obiskala tričlanska sindikalna delegacija iz Metaličeskih zavodov v Leningradu, sestavljali pa so jo namestnik sekretarja komiteja LMZ Viktor ATAMENKO, namestnik predsednika sindikata LMZ POCHEV in brigadir obrata brusilnice LMZ KOCHETKOV. Člane delegacije tovarne, s katero Litostroj že dlje časa uspešno sodeluje, so sprejeli predstavniki poslovodne in družbenopolitične strukture Litostroj. V pogovoru, ki pravzaprav ni temeljil na klasični razlagi proizvodnje in dela posameznih delovnih organizacij, temveč bolj na vprašanjih, ki so zanimala obe strani, je naše goste najbolj zanimalo naše razvojno raziskovalno delo in povezava naših strokovnjakov s strokovnjaki izven tovarne. V odgovoru na to vprašanje je tovariš Kolbl povedal, da imamo ne le poseben tozd, ki se ukvarja z razvojno raziskovalno problematiko, temveč vzgajamo svoj kader tudi v lastnem izobraževalnem centru. Ob tem se povezujemo še s Turboinštitutom, glede na posamezne probleme pa tudi s strokovnjaki iz strojne fakultete in drugimi. Omenil je še, katere vrste turbin izdelujemo, kaj trenutno delamo, in podal nekaj zanimivosti iz našega proizvodnega programa. O sebi so spregovorili tudi naši gostje, ki prihajajo iz tovarne, kjer je zaposlenih okrog 15.000 delavcev, z izgradnjo nove tovarne pri Leningradu pa bo njihovo število naraslo na 20.000. Na začetku so nam izročili pozdrave njihovih delavcev, potem pa so povedali, da bo njihova tovarna drugo leto praznovala le 125-letnico obstoja. Ustanovljena je bila kot tovarna za različne konstrukcije, po izdaji leningrajskega načrta pa so začeli izdelovati tudi turbine. Tako je kmalu postala temeljna tovrstna tovarna v Sovjetski tvezi in je do popolnosti osvojila proizvodnjo. Ob 60. obletnici Oktobrske revolucije so naredili doslej največjo parno turbino moči 1.200 MW. Ta usmeritev za Sovjetsko zvezo niti ni tako nenavadna, saj imajo bogate in velike vodne tokove v Sibiriji. Zadnja turbina, ki so jo izdelali za Sibirijo, ima normalno moč 640 MW, njena maksimalna zmogljivost pa je 730 MW. V zadnjem času pa so začeli izdelovati tudi plinske turbine do 100.000 KW moči. Razmišljajo pa tudi že o jedrski elektrarni, ki bi imela moč milijon KW. To je bil tudi razlog, da so začeli širiti tovarno in zato zdaj ob Leningradu gradijo veliko tovarno za plinske in jedrske elektrarne. Po zaključeni investiciji bo nova tovarna z manjšim številom zaposlenih veliko večja kot stara. Seveda pa poleg turbin proizvajajo še vrsto drugih proizvodov, za področje turizma. Gostje so se prav tako pohvalili, da svoje kadre šolajo sami, saj imajo svojo fakulteto (kjer šolajo kadre tudi za druga podjetja), svoje razvojne laboratorije, za delavce pa imajo tudi lastne strokovne šole. Delavci si lahko torej na dveh njihovih tehničnih šolah pridobijo vse potrebne kvalifikacije. Letna zmogljivost teh šol je 2000 slušateljev. Ob tem lahko omenimo še to, da ta leningrajska tovarna zelo skrbi tudi za socialna vprašanja svojih delavcev, saj imajo svojo bolnico (ki vključuje kliniko, polikliniko in bolnico), le-to pa bodo še razširjali. V načrtu pa imajo še nekakšen ”mikro rajonček” to je posebno stanovanjsko četrt, da bodo na ta način pritegnili delavce v novo tovarno, ki jo zdaj gradijo. Letno ta tovarna proizvede za okrog 10 milijonov KW priključne moči, je pa tudi ena najmočnejših tovrstnih delovnih organizacij v Sovjetski zvezi. Podobno kot Litostroj tudi oni letno izvažajo približno 30 odstotkov svojih izdelkov in to ne le v vzhodne države, temveč tudi v ostalo Evropo, ZDA, Kanado, Brazilijo in drugam. Predstavitvi obeh delovnih organizacij je sledil ogled naših proizvodnih hal, gostje pa so si še s posebnim zanimanjem ogledali novi tovarni TVN in PPO. Na štiridnevnem obisku v Jugoslaviji so si gostje ogledali tudi nekatere zanimivosti Slovenije in naš počitniški dom v Fiesi. M. M. Memorial dr. Klementa Juga V soboto 11. aprila 1981 se je štiričlanska mladinska ekipa naše delovne organizacije udeležila tradicionalnega taborniškega tekmovanja — memoriala dr. Klementa Juga. Za enote ljubljanske taborniške zveze ga je že enajstič pripravil taborniški odred Zlatorog, katerega sedež je v domu učencev našega izobraževalnega centra. Tekmovalci so se pomerili v prvi pomoči, orientacijskem pohodu, zarisovanju v karto, poznavanju osnov topografije ter prepoznavanju zvezd, zaščitenih alpskih cvetic in drevja. Naši predstavniki so si že v teoretičnem delu zagotovili lepo prednost in jo v orientacijskem pohodu še povečali. Glede na dosežene rezultate v posameznih panogah so v skupnem seštevku dosegli prvo mesto, ki je bilo nagrajeno z diplomo in novozelandskim bumerangom. Z. Bendelja Pokojninsko in invalidsko zavarovanje V razpravi je osnutek zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je plod sedemletnega dela pri iskanju najprimernejših rešitev in uvajanju nekaterih novosti v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Glede na veliko zanimanje in pomen predlaganih rešitev v tem zakonu skušamo podati nekaj novosti, ki jih povzemamo iz glasila skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja št. 5. Pri opredeljevanju načel omenjenega zakona so bile izhodišče določbe ustave SFRJ in zakona o združenem delu ter drugih zveznih zakonov kakor tudi stališč in opredelitev, sprejetih na XI. kongresu ZKJ, Vlil. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije in VIII. kongresu ZZB NOB Jugoslavije. Upoštevane pa so tudi pristojnosti federacije, da ureja temeljne pravice delovnih ljudi pri zagotavljanju njihove socialne varnosti in solidarnosti. Eno temeljnih načel osnutka zakona je, da pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot sestavni del združenega dela izvira iz družbenoekonomskih odnosov delavcev pri pridobivanju, razporejanju in upravljanju z dohodkom v temeljnih organizacijah združenega dela. Pokojnina je kot ekonomska in socialna kategorija neodtujljiva osebna in materialna pravica delavca, ki izvira iz njegovega celotnega delovnega prispevka, ki ga je dal združenemu delu s svojim tekočim in minulim delom k povečanju dohodka svoje temeljne organizacije, k skupaj ustvarjenemu in celotnemu družbenemu dohodku. Osnova družbenoekonomskih odnosov med delavci v združenem delu in delavci, ki so že pridobili pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je dohodek, ki ga delavci z združenem delu ustvarijo, ko delajo in upravljajo z minulim delom delavcev, ki so pridobili pravice iz invalidskega zavarovanja in s svojim tekočim in minulim delom. j* Zakonski osnutek zastopa načelo vzajemnosti in solidarnosti pri zagotavljanju materialne in socialne varnosti. Namen omenjenega zakona je, da se temeljne pravice iz pokojninsko invalidskega zavarovanja zagotovijo na enoten način za vse delavce v združenem delu in druge delovne ljudi, ki so z njimi izenačeni, na vsem ozemlju Jugoslavije. Temeljne pravice po tem zakonu so: 1. pravica do starostne pokojnine (za primer starosti); 2. pravica do razporeditve na druga dela in naloge oziroma ustrezna zaposlitev, prekvalifikacija in dokvalifikacija, z ustreznimi denarnimi nadomestili za primer zmanjšane delovne sposobnosti); 3. pravica do invalidske pokojnine (v primeru izgube delovne sposobnosti); 4. pravica do družinske pokojnine (v primeru smrti delavca); 5. pravica do denarnega nadomestila (v primeru telesne okvare). Krog zavarovancev To pravico pa imajo delavci v delovnem razmerju v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela, v delovnih skupnostih, organih družbenopolitičnih skupnosti in organizacij, združenih občanov in drugih organizacijah ter skupnostih izvoljeni in imenovani nosilci samoupravnih, javnih in družbenih funkcij, če za to delo prejemajo osebne dohodke, ter delavci v delovnem razmerju pri tistih, ki z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov. V to zavarovanje so vključeni tudi detaširani delavci in drugi delavci, zaposleni v naših organizacijah, ki izvajajo dela v tujini oziroma pošiljajo delavce na začasno delo v tujino, če to z mednarodnim sporazumom ni drugače določeno. Prav tako so zavarovani delavci, ki na ozemlju SFRJ delajo pri tujih delodajalcih. Tako zavarovanje predvideva osnutek tudi za naše državljane, zaposlene v tujini, ki so obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja, ko na temelju tega zavarovanja ne morejo uveljaviti ali uporabiti pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pridobitev pravic Neizpremenjeni ostanejo veljavni pogoji, da zavarovanci pridobijo pravico do starostne pokojnine, ko dopolnijo 60 let življenja (moški) oziroma 55 let (ženske) in 20 let pokojninske dobe. V primeru, da zavarovanec ne dopolni 20 let pokojninske dobe, pa pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni 65 let starosti (moški) oziroma 60 let starosti (ženska), s tem da ima najmanj 15 let pokojninske dobe. Novost v tem primeru je, naj bi odpadel pogoj gostote staža (40 mesecev v zadnjih petih letih, ali 80 mesecev v zadnjih desetih letih). Ne glede na starost pridobi zavarovanec pravico do starostne pokojnine, ko dopolni 40 let pokojninske dobe (moški) oz. 35 let (ženske). Zavarovanec pa lahko pridobi pravico do starostne pokojnine tudi pred dopolnitvijo določene starosti, če dopolni najmanj 35 let pokojninske dobe in je star 55 let (moški) oziroma 30 let pokojninske dobe in 50 let življenja (ženska), seveda ob ustreznem zmanjšanju pokojnine zaradi predvidene daljše dobe uživanja. Tudi vnaprej naj bi bil delavčev Gospod, tovariš zdravnik, srce me boli in ... trava nepokošena ... če bi dva, tri dni ... osebni dohodek iz tekočega in minulega dela, ustvarjen v katerihkoli zaporednih 10 letih zavarovanja, temeljno izhodišče za določanje celotnega delovnega prispevka zavarovanca. Zavarovanec bi to obdobje izbral sam, podobno kot sedaj. Glede valorizacije osebnih dohodkov iz prejšnjih let sta predlagani dve rešitvi: 1. Valorizacija bi se opravljala glede na raven povprečja osebnih dohodkov na območju republike oziroma pokrajine v zadnjem letu dela zavarovanca in ne tafo, kot velja sedaj - v predzadnjem letu. 2. Po predlogu pa bi se osebni dohodki iz prejšnjih let valorizirali glede na predzadnje leto pred upokojitvijo. Kadrovske priprave Na zadnji seji občinske konference je stekla poglobljena razprava 0 nalogah komunistov in vseh subjektivnih sil v vsebinskih, organizacijskih kadrovskih pripravah na volitve v ZK in organe družbenopolitične skupnosti' Sprejetih je bilo nekaj pomembnih stališč in sklepov, ki nas obvezujej0' posebej še glede na časovno točno opredeljene naloge. 1. varianta je pomembna novost, vendar bi se zaradi tega morali celotni dohodki pokojninskega in invalidskega zavarovanja povečati za 8 do 10 odstotkov letno. Pri 2. varianti pa bi že na samem začetku pokojnina zavarovanca za 10 do 15 odstotkov zaostajala za gibanji osebnih dohodkov. Višina starostne pokojnine se bo kot doslej obračunavala od povprečnega osebnega dohodka v odstotku in bo odvisna od dolžine pokojninske dobe. 1. Večina stališč in sklepov je v tem trenutku aktualna predvsem z vidika, da je ZK skupaj z vsemi socialističnimi silami odgovorna za kadrovske rešitve na mestih, od katerih je odvisna stabilnost in hitrejše uveljavljanje samoupravnih odnosov v naši družbi. 2. Problematiko uveljavljanja kadrovske politike smo obravnavali že večkrat in so bili že v preteklosti sprejeti določeni sklepi, ki nas obvezujejo, da komunisti skupaj z ostalimi subjektivnimi silami pomembno vplivajo na delovanje institucij političnega sistema. Osnutek zakona predvideva usklajevanje starostnih pokojnin skladno z gibanji nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev na območju republike oziroma pokrajin. To pomeni, da se višina pokojnin oziroma njihovo povečanje ne bi več ravnalo po gibanju življenjskih stroškov. V prehodnih in končnih določbah pa je med drugim predvideno, da bi se opravilo preverjanje vseh pokojnin, ki so bile uveljavljene do začetka uveljavitve zakona. S tem bi vsem upokojencem omogočili uveljavljanje ugodnosti, ki jih predvideva osnutek zakona. Prav tako je predvideno, da bi osebam, ki po sedanjih predpisih niso mogle uveljaviti pravice do pokojnine, omogočili uveljavitev teh pravic ugodnejših pogojev v novem zakonu. O uveljavljanju pravic zavarovancev zaradi invalidnosti, družinske pokojnine, denarnih nadomestil za telesno okvaro, pravic borcev NOV in drugem pa bomo pisali naslednjič. M. Kreft Naloge osnovnih organizacij v obdobju do kongresov so na kadrovskem področju pomembne in zahtevne. Ne samo zaradi volitev novih vodstev osnovnih organizacij ZK, občinske konference in njenih organov, članov aktiva neposrednih proizvajalcev, delegatov za oba kongresa in osrednje organe ZKS in ZKJ, niti ne samo zaradi volitev v organe družbenopolitične skupnosti in vodstev družbenopolitičnih organizacij. Obdobje do kongresov je pomembno predvsem zaradi tega, ker narekuje poglobljeno analizo dosedanjega dela in ker moramo v njem dobiti odgovor, koliko smo v praksi uspeli uresničiti sklepe usmeritve predhodnih kongresov. Zato zahtevajo naloge na področju kadrovske politike organizirano politično akcijo ne samo članov ZK, ampak vseh subjektivnih sil. Zato je potrebno pregledati kadrovsko sestavo vodstev družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov, delegacij, skratka družbenopolitičnih struktur v tozdih, de- Litostrojski pevci prijetno presenetili Pregledna revija odraslih pevskih zborov občine Ljubljana-Šiška je bila letos posvečena 40-letnici vstaje in ustanovitve OF. 27. maja so se v avli osnovne šole Rihard Jakopič zbrali pevci 9 pevskih zborov občine. Nastopali so moški pevski zbor "ZZB NOV Karol Pahor”, ženski pevski zbor Avtomontaža, moški komorni zbor Lek, mešani pevski zbor Dekorativna, moški pevski zbor Avtomontaža, ženski pevski zbor Rozke Usenik, mešani pevski zbor KUD Ivan Novak-Očka in seveda tudi pevci mešanega pevskega zbora Litostroj. V svojem programu so litostrojski pevci predstavili "Himno kovinarjev” Branka Karakaša, pesem ”V krčmi” Alojza Srebotnjaka in narodno pesem "A ča” z otoka Brača. Vsebina in težavnostna stopnja izvedenih pesmi je Litostrojčane predstavila kot delavce kovinske industrije, predane delu tovariša Tita, kot pevce, ki znamo čustveno in umetno zapeti tudi za uho strogega glasbenega poslušalca in kot pevce, ki želimo s svojo pesmijo prispevati tudi k prijetni sprostitvi poslušalcev. Navdušen aplavz poslušalcev in izredno laskave kritike glasbenih poznavalcev, so zboru potrdile, da je bil program primerno izbran in predvsem, da trud ni bil zaman. Ob spontanem aplavzu poslušalcev smo pevci Litostroja pozabili na marsikatero uro, ki smo jo posvetili vadbi. Polna avla osnovne šole Riharda Jakopiča, navdušen aplavz poslušalcev, pohvale in priznanje glasbenikov, vse to je poplačalo ves naš trud. Tak uspeh je vsakemu posamezniku spodbuda za nadaljnje delo. Uspeh, ki smo ga pevci mešanega pevskega zbora dosegli v petih letih dela, nas ne bo uspaval. Še naprej bomo zavzeto delali in prepričani smo, da ob doslednosti in izrednem posluhu pevovodje Primoža CEDILNIKA, uspehi ne bodo izostajali. Pred zaključkom sezone 1980/81 čaka pevce še nastop A17. junija ob občinskem prazniku, 21. junija sodelovanje na reviji pevskih taborov v Šentvidu pri Stični in 4. julija nastop, posvečen dnevu borca. Uspehi pevskega zbora naj bodo spodbuda tudi vsem ostalim lito-strojskim pevcem, ki se še niso vključili v pevski zbor. V jeseni, z začetkom nove pevske sezone, jih vabimo v svoje vrste, z veseljem jih bomo sprejeli in jim radi pomagali pri premagovanju prvih zadreg. lovnih organizacijah, krajevni skupnostih, občinah itd, in pri te1’1 izhajati iz ocene njihovega doseda-njega dela. V večini temeljnih samoupravnih ‘ skupnosti razpolagamo s kvalitetn1' mi zmogljivostmi, imamo uspešne ij1 sposobne kadre, katere bo treba bo*! intenzivno vpreči v delo naše sam0' upravne demokracije. Uveljavljajo se različna delovanj3’ s katerimi se krepi povezanost lfl usklajenost politične aktivnosti oS' novnih organizacij ZK, sindikata > mladine. še naprej bo potrebno utrjeva1* akcijsko usposobljenost osnovn* organizacij ZK ter zaostrovati p0; tično odgovornost za stanje v okolj11' kjer delujemo. Kaže pa opozoriti tudi na odp°re' odstopanja in težave, ki so se pokazala ob zadnjih volitvah v ZK * ki utegnejo ob slabi aktivnosti poglobljeno nastopiti v volitvah, 14 so pred nami. Gre za zavračanje in izogibanj'; funkcij, ko sposobni člani osno' ivnih organizacij ZK predlagajo slab3 kadrovske rešitve, samo da funken ne bi naložili njemu. V l-c primerih ne gre le za nesprejeinanj funkcije, pač za nesprejemanje d žnosti in obvez, ki so jih člani sprej1 jel' ni' že s samim vstopom v zvezo kontni ^ stov. Take ugotovitve narekujejo fazi priprav na volitve še eno nalog0; Gre za to, da moramo bolj enak0 merno porazdeljevati člane ZK ^ razne organe, ob dejstvu, da bi mof vsak član ZK imeti vsaj eno zad° žitev v organih upravljanja, deleg3 cijah, družbenopolitičnih organi^3, cijah itd. Seveda to pomeni, da v I3. evidentiranja načrtujemo tudi P' ri' sotnost članov ZK _______ _____ _____v vseh organ1 ^ kar pomeni da moramo evidentir3 in kadrovati iz vrst članov ZK v institute političnega sistema, hočemo, da bodo ti v polni men z živeli in da bo v njih zveZ0 komunistov zagotavljala tudi sv J ustavno vlogo. Kaže opozoriti tudi na sklicev3^ posameznih članov osnovnih org3 nizacij na funkcije v drugih okcU (j okolj'1]: medtem ko dejstva o tem, k3*]0^ člani funkcije opravljajo, mhc® ^ preverja. Samo članstvo v ne organu še ne pomeni tudi aktivno ^ Dobiti bomo morali odgovor , vprašanja, ali so komunisti v gacijah motor, ali so goniln3 ^ delegatskega sistema. Odgovor, , kršenkoli že, bo zopet narek0^ potrebno po kvalitetnejšem j11 ■ časnem tekmovanju iz vrst el osnovnih organizacij za odgovd naloge v našem sistemu. Le garancija, da bodo organizacij6 ^ litičnega sistema dejansko zaZ1 da bo njihova aktivnost 0 dejanskih razmer. riti, ,rne to j6 Ob tem kaže še enkrat poud3 ,kega da je za funkcioniranje delegat^ sistema bistvena usposobljeno3 , legatov, pa tudi vodstev druz v političnih organizacij vključuje zvezo komunistov. Le razum® ^ delegatskega sistema je 0S"°vaIij3' učinkovitost njegovega delo v vsekakor pa moramo biti v ^ komunisti tisti, ki se zavzemam v njegovo dosledno uresničeva PraksL P3 Vse te odgovorne nalo®Jnein moramo v celotnem demokra postopku z medsebojnim I SK Pl T Pon Proi Paši lito« in Proi zahi v skr! zelo stih sežr n taci dej; Piši izv; del; OSI; Pov r Uve s 1 Pa C>0 Pie: Pa dro V kon Prič dan Pro \ Vse nie niv sod lem ni Pii s kot een cikl zpii Poe Org teši zac Zpc Pb SpR > C^n def Pek ved Na loz cak Na svidenje! njem ter pristankom poseme obravnavati javno na sejah os organizacij. [^f. P' f Piei Pre 'eir sti Pa ko\ 0b\ 'zd, ^ai Zad Pio ko Pju dev 0V{ Pie tov do) edc Pe Pji 1? :■ to< 'eši S ep predstavljamo vam tozd irrp ,re. se :in ZK ki nje nii1 bše cije kih nje |ol' jeli ,ni-o v ,go. kO' ' v ,ral |ol' ga' za-■azi >ri' lih. rati vse če za' ; za oj0 nje jih; ) n ne en1 sti- na :le' sila kr .val $0' lOv' rne iie po' ;le> faZ riti- eg3 de' n°' V nj£ za nj3’ fav »z3 , v pa iClt1 ;va- k način dela v tozdu takšen, da gaj težko za daljši čas prekiniti, ne ^ bi s tem povzročili motnje v dalj njem procesu dela. Vseka* pa bo potrebno na tem podro ( skupaj z vodstvom poiskati 11 primernejše rešitve. nejših Poudariti moramo nekaj trajn rej?' nalog, ki jih moramo poleg sp* tega programa v bodoče dosled"'" izvajati: ^ — pritegnitev mladih v akti ustvarjalno delo v mladinski nizaciji, ^ ustvarjalno in vestno delo v^. viru delovne skupine in na nem mestu, :V. — evidentiranje in sprejem ak nih članov v ZK, pf) — večje povezovanje z vsemi v in samoupravnimi organi v tozd j Še obstojajo nekateri problemi, ki smo jih sicer sk0^. rešiti, pa pri tem nismo imeli d0F:e ha. Fluktuacija mladih iz tozd prevelika, zato imamo precej V*®v, ko povprečno starost delav Mlade premalo uvajamo v ra [. kovalno in inovacijsko dejavn ^ Mladim bo potrebno poleg tega’epi, bodo res stimulativno nagr0-* j-omogočiti tudi strokovno izp°k njevanje. Dobiti morajo obed .g. da na delovnem mestu z 0Pravojt njem delovnih nalog bogatijo 5 ^ znanje in da s tem svojim znaIj.gy prispevajo k uspehu temeljno 0 nizacije. tara< sPrei POltli f Ni •eter Poda raZV( sesta "led vaitii tt Sl '"M N 'Vi nert°li % % S, Si te* %] No i N s S N Si Na Si, 5 Tl No . ? deld !!> •i Se Ne Pripravili s° V ■- tozdu J eča- caj« ir*' » v pkfl lep1 in]c 1> IH' rcs^ |r»v' /or' lefl1 ire- nO' že- nj6 •ijO tef }0' lili' V Inn lna se o ra« :h. in- »j' n" o in ek O' i«' v ij> lO v ih to 3V d' za d' le es ^rve bralne značke Bena Zupančiča te, letošnjem jubilejnem letu, že dvajsetem po vrsti, kar slovenski učenci rnujejo za bralno značko, se je 26 doslej poznanim pridružila še naša to3 na ki smo jo preimenovali po pisatelju Benu Zupančiču. Morda te|®® l*i bilo nič novega, če ne bi prav ta bralna značka pomenila nadaljevanje Hovanj, ki so jih naši učenci že vajeni iz osnovnih šol. Navadno ta sr n"0** na srednjih šolah zamre, saj poznamo v celi Sloveniji le nekaj ■ “"jih šol oziroma gimnazij na Ravnah in v Stični, kjer so doslej uspeli Sijati to tekmovanje. S|ho letošnjem šolskem letu 1980/81 e na šoli naredili prve korake pri ^daljevanju te osnovnošolske tradi-J6, Že takoj na začetku leta smo perice seznanili z bralnim progra-m- ki so ga pravzaprav sestavili letav °ni sami. Nato pa so skozi celo , o potekali razgovori o prebranih 1'gah, pisateljih, glavnih junakih, Zanimivejših dogodkih. Pri tem ni Onikalo tudi kritičnih pripomb o in ran' knjigi- čeprav navdušenje Zel 0c*z«v naših učencev ni bil tako 0 velik, kot smo želeli, saj se jih je ^Javilo le 40, smo bili nad končim u|tatom kar presenečeni. Do (]jinj'a tekmovanja je vztrajalo kar 25 Jakov, ki so si pridobili bronasto čjj? n° značko z likom Bena Zupan-d a' En učenec pa je s svojo priza-te nostj° prekosil vse ostale, saj je v • letu osvojil obenem z bronasto Rebrno značko. ZriA^vm tem tekmovalcem smo k, cke razdelili na slovesnosti, ki je (jv V sredo 10. junija 1981, v kino-le rani izobraževalnega centra. Po-SqS tekmoyalcev in njihovih sošolcev vj se našemu vabilu odzvali še: StaVa P^atelja Bena Zupančiča na Zupančič, pisateljeva sestra SMO AKCIJO ^ladi DELAVEC-HMOUPRAVLJALEC« težnji, da se poveča produktiv-pr ,dela' da se zmanjša nedisciplina, žd ysem Pa, da mladega delavca v kori nem delu sP°dbudimo h in^stnejšemu izpolnjevanju pravic Črnosti samoupravljalca, smo na tdmaajskem svetu ZSMS Titovi za : dl Litostroj podprli spodbudo san,ZVaiar|je akcije »Mladi delavec- Joupravljalec«. Z vna,skuPnem sestanku predsedstva Stav j1. stroškovnih mest in pred-ZaCj- ' družbenopolitičnih organi-neJ Smo se dogovorili o konkret-lava Poteku akcije v tozdu Obde-Sedst ^ana, tozda Obdelava ena najšte-%0v . 'n da je v tako številčni s'rati n' 0rganizaciji težje zaintere-^Pan^rflade za aktivnost, lahko stain ’ da bo dobro pripravljena in ■SartiQ V°dena akcija »Mlade delavec 'h ž uPravljalec« prispevala k večji (lelavc^estneiš> aktivnosti mladih Kristina Zupančič in dolgoletna predsednica Zveze bralnih značk Slovenije Petra Dobrila. Posebno pa smo bili veseli, da se je našemu povabilu odzvala tudi igralska skupina iz gimnazije Josipa Jurčiča v Stični. Po pozdravnem govoru direktorja IC tovariša Premelča je o pomenu in razvoju tekmovanja za bralno značko spregovorila Petra Dobrila. Morala bi tudi omeniti njeno misel, kaj pravzaprav je bralna značka: »To ni značka, to je odlikovanje, ki si ga je vsak tekmovalec pridobil sam s svojo delavnostjo«. Prav gotovo bo ta stavek še dolgo odmeval med tekmovalci. Kulturni del slovesnosti je imel dve točki. V prvi je učenec l.d razreda Jure Smole imenitno, s tankim posluhom in občutkom prebral odlomek iz knjige Bena Zupančiča Golobnjak. V drugi točki pa so se proslavili dijaki stiške gimnazije. Z malenkost- nimi rekviziti so ustvarili podobo krčme pri Obrščaku in čudovito pričarali v njej tiste znamenite junake iz Jurčičevega Desetega brata, ki gaje v igri predstavil pisatelj sam. Vendar pa to ni bilo vse. V tednu od 8. do 15. junija je bila v šolski avli tudi razstava »Od fotografije do bralne značke«. Ta je predstavila še zakulisno delo, ki ga zahteva tekmovanje. Ker se nismo odločili za že priznano in narejeno osnovnošolsko značko ampak za novo in še neizdelano, smo v tem letu ob samem tekmovanju morali poskrbeti še za njeno tehnično izvedbo. Tako smo morali priskrbeti fotografije Staneta Jarma iz Kočevja pokojnega pisatelja Zupančiča, nato angažirati akademskega kiparja, ki je sliko modeliral v reliefno podobo (mavčni relief) in ne nazadnje poiskati še izdelovalca značke Silva Cankarja iz Tacna, ki je izdelal orodje in tudi značko. Vse to je zahtevalo tudi precejšnje materialne stroške (približno tri stare milijone). Upamo, da bodo naši učenci, vabljeni pa so tudi mladinci in ostali, ki jim je dobra knjiga pri srcu, znali ceniti to, kar jim šola (družba) nudi in daje ter se bodo odzvali našemu tekmovanju. Želimo pa tako spodbuditi tudi druge, da se nam pridružijo in z nami tekmujejo. D. Fischinger Povabljenci: dolgoletna predsednica Zveze bralnih značk Petra Dobrila, sestra Bena Zupančiča Kristina Zupančič in njegova žena Stana (Foto: F. Rihtaršič) Podelitev bralnih značk Bena Zupančiča učencem izobraževalnega centra (Foto: F. Rihtaršič) Vsako delo je odgovorno predvsem v proizvodnji. M. Rusič Na žalost se dogaja, da ljudi predstavljamo šele tedaj, ko kaj dosežejo ali dobijo kakršnakoli priznanja. Srečujemo jih vsak dan, poznamo jih, kljub temu pa vemo o njih zelo malo. Podobno je tudi z Milo Grundner-jevo, za katero lahko mirne duše rečemo, da jo poznamo vsi v tovarni. Kako je tudi ne bi, saj že vrsto let — točneje od 23. januarja 1973, dela pri sprejemu novih delavcev. Vrsta delavskih knjižic je že šla skozi njene roke. Nekateri so ji jih oddali, nekateri so jih vzeli. Ostali so obrazi ljudi, ki si jih je bolj zapomnila, in spomini. Sto ljudi — sto čudi, bi rekla tovarišica Mila, skoraj toliko je tudi raznih doživljajev. K sreči pa je vedra in prijazna in se ne ustraši tudi včasih že skoraj nasilnih prosilcev službe. Zelo dobro tudi obvlada srbohrvatski jezik, tako da glede tega ne prihaja do nepotrebnih nesporazumov. Vsem delavcem, ne glede na izobrazbo, je pripravljena pomagati in svetovati, ne prenese pa ošabnih in vzvišenih nastopov posameznikov. S takimi kaj hitro opravi. To je torej na kratko tovarišica Mila, kadrovik v skupnih službah, konec maja pa ji je bila zaupana tudi ena pomembnih funkcij — predsednik SIS za zaposlovanje občine Ljubljana—Šiška. V Litostroju je tovarišica Grund-nerjeva zaposlena od leta 1970. Do leta 1973 je bila referent za izobraževanje. Delo z ljudmi jo veseli, čeprav je pogosto tudi zelo utrujajoče. Najtežje je bilo prva leta, saj je bila pri svojem delu bolj ali manj prepuščena sami sebi, ni bilo nikakršnih pravnih aktov o delovanih razmerjih. Stvari so se precej izboljšale s sprejemom zakona o združenem delu, še bolj pa po izidu zakona o delovnih razmerjih. Letošnje in lansko leto pa sta spet precej zaostrila njeno delo, saj smo sprejeli zakon o omejevanju zaposlovanja. Naše potrebe so sicer trenutno večje, vendar le po specifičnih kadrih. Najtežje je dobiti rezkalce, kovače in podobne pokli- Kdo je ne pozna? Vedno prijazna in ustrežljiva — tovarišica Mila Grund- ner. ce. Ob tem pa je potrebno spoštovati tudi kadrovski dogovor o zaposlovanju — o minimalnih standardih. Lansko leto smo zahteve tozda TVN po številu in profilu delavcev dosegli, tovarišica Mila pa upa, da bomo lahko izpolnili tudi letošnje zahteve tozda PPO. Zanimiv je morda podatek, da pride povprečno na mesec v Litostroj tudi po 50 do 60 delavcev, ki iščejo službo. Največ jih je ob začetku tedna, sicer pa jih je največ jeseni in pozimi — to je od septembra do februarja. Vmesno vrzel izpolnijo naši učenci, ki se začnejo zaposlovati julija. Na žalost pa nam te mlade in strokovno izšolane delavce kaj kmalu »pobere« vojaščina. Veliko bolj opazni in za proizvodnjo boleči so številčno strnjeni odhodi v JLA, kot pa vračanje posameznikov iz vojske. Sprejem novih delavcev poteka na podlagi letnih potreb tozdov, na žalost pa se tozdi teh svojih planov ne držijo najbolj. Tako kot prihajajo, pa delavci seveda tudi odhajajo. Vzroki so različni — zaradi nizkih osebnih dohodkov (največ v letih 79 in 80), zaradi težkih delovnih pogojev, najmanj pa zaradi slabih odnosov. Največ odhodov je bilo doslej iz metalurških obratov, kjer so pogoji težki, nagrajevanje nekvalificiranih delavcev pa je še vedno sorazmerno slabo. Ob tem delu pa tovarišica Grun-dnerjeva vodi tudi dve zajetni knjigi o bolniških staležih in sodeluje z našo ambulanto, vsak petek pa jo lahko vidimo, kako hiti po tovarni z enega sestanka na drugega. To so redni petkovi sestanki komisije za medsebojna razmerja delavcev, ki se jih po službeni dolžnosti udeležuje tudi ona. Ob tem pa je tudi redni tretji član strokovnih skupin, ki spremljajo delo novosprejetih delavcev v poskusnem obdobju. Zato ob petkih ni sprejema novih delavcev, čeprav je tovarišica Mila tudi že naredila izjeme. Pač razume, da delavec, ki je prišel od daleč, ne more čakati tri dni v Ljubljani, da bi izvedel, kako in kaj bo z njegovo službo. Veliko upanja vlaga v bodoče kadrovike, ki bodo delali v tozdih v tovarni. Zaenkrat imamo le dva in enega pripravnika, ko pa bodo zaposleni povsod, bo delo lažje, pa plani realnejši. Energični kot je, ni nenavadno, da so tovarišici Grundnerjevi zaupali tudi veliko pomembnih družbenopolitičnih funkcij. Bila je že sekretar osnovne organizacije ZK, predsednik delavske kontrole Litostroja, predsednik blagajne vzajemne pomoči delovne organizacije, še pred uvedbo delegatskega sistema pa je bila tudi član občinske komisije za družbeno aktivnost žena Šiške, po formiranju delegatskega sistema pa je postala delegat združene delegacije krajevne skupnosti Litostroj. Večkrat je bila delegirana tudi v skupščino SIS za izobraževanje občine Ljubljana—Šiška. Ker se je na tem področju aktivno udejstvovala in ker se tudi poklicno ukvarja s to problematiko, sploh ni čudno, da so jo predlagali za predsednika SIS za izobraževanje in jo konec maja tudi izvolili. Preveč je vseh funkcij, da bi jih našteli, gotovo pa so odraz zavzetega dela in posle angažiranosti. Na vprašanje, katera se ji je zdela najodgovornejša, se je kar nasmehnila in resno odgovorila: »Vsaka. Vsaka funkcija je zahtevna in jo moraš odgovorno opravljati. Vesela sem uspehov, ki smo jih kot delegati dosegli, ob kakršnikoli funkciji pa želim opravljati dobro tudi svoje poklicno delo. Ne želim, da bi na račun enega trpelo drugo delo, zato skušam čim bolje usklajevati čas in delo. Ta funkcija, ki sem jo zdaj dobila, se bo morala mojemu delu podrediti v toliko, da bo zanjo čas šele po 10. uri. Do takrat moram biti v tovarni, saj je tedaj največ delavcev, ki prihajajo zaradi službe. Potem si bom čas lažje utrgala. Temu primerno bodo potekali tudi naši sestanki na občini. V prvi vrsti bodo kratki, z jedrnatim dnevnim redom in z dobro pripravljenim gradivom. To nam bo zagotovilo, da bodo kvalitetni, učinkoviti in kratki. In raje imam dva taka sestanka, kot enega dolgega in že zaradi tega brezplodnega. Doslej sem čutila precejšnjo odgovornost prav pri moji funkciji v zboru združenega dela, to pa predvsem zaradi zelo obsežnih materialov, ki jih je bilo treba temeljito preučiti in potem razložiti drugim. Delo smo si vedno delili, da je bilo lažje, kljub temu pa je to še vedno precejšnja obremenitev. Tehtne in utemeljene pripombe namreč lahko pogosto vplivajo na boljše delo, marsikatera odločitev pa gre lahko čisto mimo nas. In takih stvari se najbolj bojim.« Funkcija predsednika SIS za zaposlovanje pa bo v veliki meri lahko pripomogla tudi njenemu poklicnemu delu. Bolje bo obveščena ona in bolje bo lahko obveščala zainteresirane v naši tovarni. Kaj še za konec? Veseli nas, da je bila tovarišici Grundnerjevi zaupana tako pomembna funkcija, saj kaže na to, da njeno delo poznajo in cenijo tudi drugi. In želimo ji, da bi jo opravljala kar najbolje in s čim manj težavami. To pa ji bo na podlagi vseh dosedanjih izkušenj in z zavzetostjo, ki je zanjo značilna, gotovo tudi uspelo. M. M. Eni tako ... drugi drugače OB MATEVŽU S KISLIM ZELJEM... Vsak pedagog ve, da je pohvala za pravilno vzgojo prav toliko vredna in potrebna kot graja. Zato se mi zdi prav in potrebno, da za »vzgojo« našega tozda ZSE kdaj rečemo tudi kako pohvalno besedo. Vse preveč namreč našo vsakodnevno malico le kritiziramo, medtem ko ponavadi siti in zadovoljni kuharjem in servir-kam kar pozabimo dati zasluženo priznanje. Da bom napisal ta članek, sem se odločil oni dan, ko sem se oblizoval in trepljal po napetem trebuhu, potem ko sem postrgal še zadnje sledi matevža, ki je bil s kislim zeljem prav slasten, s prekajenim mesom pa sem imel tedaj tudi srečo, saj sem dobil kar lep kos. Čeprav sem vedel, da se bo nabralo že kar preveč kalorij, sem zraven pojedel še cel kos kruha, saj je bil ves svež in še topel, da je kar hrustal. Malo sem še postal (ne posedel, saj je bilo v obdelovalnici, kjer ni stolov), da si odpočijem od obilnega obroka in se spomnil svojega prvega srečanja z litostrojsko restavracijo... Bilo je še v študentskih časih in gledali smo na vsak dinar. Kot običajno smo šli kosit v restavracijo Triglav, ko se je prijatelj spomnil, da je najcenejša hrana v Ljubljani v lito-strojski restavraciji. To bo pa za nas. Kar na avtobus smo zavili, pa v Šiško! Resje bilo najceneje, pa tudi dovolj okusno za tisti dinar. Nič nas ni motilo, da je bila žlica aluminijasta, važno je bilo, kaj je na njej. Pozneje sem še večkrat prišel iz mesta na Djakovičevo na kosilo, bodisi s kolesom ali avtobusom ... Glasba je utihnila in kolcnilo se mi je, zato sem se vrnil na delo. Spotoma sem še premišljeval, da smo Litostrojčani s svojo prehrano med delom lahko kar zadovoljni. V mnogih organizacijah je hrana regresirana le deloma in je treba vsakič nekaj odšteti tudi iz lastnega žepa. Ponekod imajo na voljo le sendviče, francoske solate in kumarice, drugje pa še tega ne. Pri nas pa lahko z boni ves mesec ješ »zastonj« toplo malico. Kaj malico! Včasih je to že pravo kosilo: dušena govedina, testenine, solata; ali pa ocvrta riba, krompir, solata, sadje. In običajno je hrana prav okusna in tudi postana ni. Kruh v obdelovalnici je ponavadi še topel. Delavci v »novejših restavracijah« (SERVIS, TVN) imajo tudi prav lepo urejeno okolje, stoli in mize v PPO so npr. takšni kot v Levu ... Da bi pregnal še zadnjo senco dvoma v »solidnost« ZSE sem zavrtel telefon in preveril še finančno plat zadeve. Izbral sem si restavraciji, ki sta v Ljubljani znani kot najcenejši: Delavski dom in samopostrežno restavracijo Triglav. Dunajski zrezek s krompirjem stane v prvi restavraciji 92 din, v drugi pa 56 din. Če upoštevamo, da pri nas enako hrano dobimo za en bon, ki je vreden 42 din, vidimo, da TOZD ZSE s tem ne more ravno obogateti. Res je sicer, da si za isti bon lahko izberemo NEKAJ PIKRIH (A RESNIČNIH) O MALICI Že nekaj časa se pripravljam na pisanje tega članka, kaže pa, da se mora zbrati kar več stvari ”na kup”, da človeku rahlo prekipi. Torej tisto zadnjo kapljico je prilil naš majski in junijski jedilni list, objavljen v 37. številki Internih informacij. Ko ne bi bili zraven jedi napisani datumi, bi mirne duše lahko prisegla, da smo sedaj nekje sredi zimskih mesecev, saj še vedno malicmo ričet, joto, matevž s kislim zeljem, fižolovo juho in tako naprej. Na vrtovih pa je vse polno solate in druge spomladansko — poletne zelenjave, ki smo jo težko čakali vse prejšnje mesece. Kaže pa, da si je TOZD ZSE nabavil toliko ozimnice, da je bo dovolj še vse poletje. Na žalost pa smo že v dokaj vročem poletju in hladnejših dni kljub našim "vročim milicam ni moč pričakovati. In ko že takole veselo dobivamo ričet s prekajenimi rebrci, se pri malici prav začudeno vprašamo, kje je vendar na njih meso. Vsak je namreč lahko opazil v krožniku ričeta le nekaj dolgih kosti, meso pa je bilo z rebrc dobesedno obrezano. Bilo ga je pravzaprav le toliko, da sta se tisti dve kosti držali skupaj. Kuharica pa je na vprašanje, kje je meso, vsa razburjena in razkačena odgovorila: ”So bili pač suhi prašiči!” Čudno, da so takole nenavadno "podhranjenim" prašičem sploh zrasle tako dolge kosti! Nekaj podobnega se dogaja tudi z malico, ki jo dobivamo na okencu poleg samopostrežne linije. Od tam prihajajo vsak dan manjše polovice klobas in vedno manjše hrenovke. Tiste polovice klobas z dvema kosoma kruha, jogurtom in gorčico pa seveda ne stanejo toliko, kot redni topli obrok. V stabilizacijska prizadevanja so verjetno vključene tudi hrenovke, ki so jih neki dan dajali samo polovico. Skoraj sem obdolžila sodelavko, da mi je že po poti pojedla polovico hrenovke in sem ji kar stežka verjela, da so res delili samo polovičke. Vendar pa sem ji na podlagi vseh drugih (slabih) izkušenj morala verjeti. Rada bi sodelavce opozorila tudi na to, da se kosa pečenke ali kakšnega drugega mesa res ne splača vzeti posebej, saj je tisti zrezek s kruhom (če ga slučajno dobiš zraven) toliko vreden, kot cela topla malica. Pa še ena zadevščina mi vsako dopoldne dvigne krvni pritisk. To so pladnji za malico, ki jih delavke restavracije bolj ali manj umazane zlagajo na kup, tako da so mastni zgoraj, spodaj in ob robu. Velikokrat pa so na njih še prav veliki in vidni kupi hrane, mastni in slabo obrisani pa so vsi po vrsti. tudi hladno malico, ki gotovo ni vredna 42 din, toda to je že stvar naše odločitve. Verjetno da tisti, ki žuli kruh s pašteto, pač delno »sofinancira« onega, ki se masti z ocvrtim piščancem in krompirjevo solato. Zatorej še enkrat poglejmo v Interne informacije, kako pester meni nas čaka za naslednji mesec in si obkrožimo tisto, česar na noben način ne smemo zamuditi. Pa dober tek! Toliko časa že nismo pisali o naši malici, da ne moremo mimo malice za bone. Tu so se stvari premaknile le v toliko, da pakete lahko dobimo malo redneje kot prej in da jih delijo v preddverju restavracije (in ne več tako kot prej v bifeju). Že nekaj časa pa imam shranjene podatke o neki šunki, ki je do skrajnosti razjezila nekega tovariša v tozdu IRRP. Ta sodelavec je hotel priti stvari do dna in je ugotovil, da bi za šunko, Muhasta bela žogica >»DEl 'Npr 0 Za nami je spomladanski del sezone 1980/81, torej čas, ko pi*^ — damo aktivnost in uspehe rekreativne dejavnosti naše sekcije. Ko 1,1 -njujemo rezultate svojega dela, ne moremo mimo dejstva, da je spomladanski del uspešnejši po razgibani dejavnosti kot po dose^ell, „ e športnih rezultatih. re- p* katere vrednost v bonih pri nas znaša 760 dinarjev, plačal v trgovini le 316 dinarjev. Velika razlika, ali ne? In je tudi prav gotovo ne bi dobil kar v 5 (PETIH) koščkih! V njegovem imenu sprašujem, po koliko je šunka za bone? Sicer pa sem tudi sama ravno v zadnjem času opazila spremembe v skrivnostnem paketu, ki ga pred prevzemom ne dovolijo odpreti. Ob dveh okroglih rdečih sirih je natančno pol manj čajne (ali kakršna že je) salame. In tudi ta je bila v dveh obrezanih koščkih. Mislim pa, da skladno s porastom cen raste tudi vrednost bonov, saj bi po tej logiki morali že nekaj časa dobivati le po polovico krožnika jote! Splošna ugotovitev bi torej bila, da smo pri naši dopoldanski prehrani vsaj do neke meje prikrajšani. Vsem pa je znano (ali pa bo to odslej), da imamo v tozdu ZSE zaposlenega tudi živilskega tehnologa, ki sestavlja (raznovrstne?) jedilnike in skrbi za kakovost in količino prehrane. Rezultati njegovega dela pa na žalost niso vidni nikjer. M. M. Ričet s prekajenim j mesom u Dušena govc testenine, sc r«. Matevž, kislo zelje, prekajeno meso \ Ričet s prek 10.6. Boranja z mesom, slan krompir Matevž-kislc prekajeno m ^L6. Fižolova juha ^ z mesom Boranja z m< slan krompii Glavni vzrok, da smo imeli slabše športne uspehe je ta, da so bili tekmovalci slabše pripravljeni kot v prejšnjih sezonah pa tudi, da v vrste rekreativcev prihaja vedno več kvalitetnih igralcev, ki so prenehali z aktivnim tekmovanjem, zato je konkurenca v naših vrstah vedno hujša. Razveseljivo pa je dejstvo, da se je v zadnjem času zanimanje za to športno rekreacijo močno povečalo, saj je dvorana s sedmimi mizami v času redne rekreacije, ki je vsak ponedeljek od 20. do 22. ure, polno zasedena. Najboljši tekmovalci preizkušajo svoje znanje tudi na raznih tekmovanjih, ki smo jih v tej sezoni imeli kar precej. Naštejmo le najvažnejša: Naša prva ekipa je letos prvič tekmovala v najkvalitetnejši ljubljanski trim ligi, vendar brez uspeha, zasedli smo zadnje mesto med desetimi ekipami, zato bomo v naslednji sezoni tekmovali v nižjem razredu. Nič bolje se ni godilo tudi z našo ekipo, ki je v drugi ligi zasedla med 13 sodelujočimi 11. mesto. V aprilu smo organizirali ekipno in posamezno prvenstvo DO Lito- Skrinjice čakajo Pred nekaj leti smo na več mestih v tovarni obesili lesene skrinjice z napisom Dopisujte v časopis Litostroj. Akcija žal ni rodila velikih uspehov in zdi se, da je poziv naletel na gluha ušesa. Saj ne, da bi skrinjice ostale prazne! Nasprotno: pobiralec ima vsakih štirinajst dni, ko jih pregleduje, kar precej dela, saj ljudska domišljija ne pozna meja. Vse mogoče — od knjižic za zbore delavcev in Sportskih novosti preko (uporabljenih) žvečilnih gumijev in cigaretnih ogorkov, od odtrganih gumbov in polomljenih glavnikov so nadobudni »dopisniki« uspeli stlačiti skozi ozko režo skrinjice. Vsega se najde na pretek — najmanj pa dopisov za časopis! Resnici na ljubo je treba pripomniti, da ima pobiralec največ dela s čiščenjem skrinjic v tozdih OBDELAVA in SERVIS še posebno pa v PZO. Verjetno bi bile odveč besede, s katerimi bi skušali vplivati na kulturo zgoraj opisanih »dopisnikov«, saj je vprašanje, če bi jih upoštevali in odslej svoje »izdelke« odlagali tja, kamor spadajo — v koš za smeti. Po drugi strani pa tudi njihova dejanja niso tako tragična, saj okolja ne onesnažujejo, ker se pač ne vidi, kaj je v skrinjicah. Vsekakor bi bilo še slabše, če bi odpadke odvrgli kar na tla... S pozivom bi se raje obrnili na tiste, ki doslej niso še ničesar vrgli v skrinjico z napisom Dopisujte v časopis Litostroj. Radi bi jih opozorili, da namen skrinjic ni omejen na njihov naslov — to je le na članke za časopis. Skrinjice naj bi bile tudi ena od metod izboljšanja pretoka informacij v vseh smereh. Uredništvo, ki skrbi za skrinjice, zagotavlja, da noben resen prispevek ne bo ostal brez odmeva. Zaželeno je seveda, da se avtorji podpišejo, vendar bodo tudi anonimni dopisi romali na njihov naslov, če bo le naveden. Če kdo ni dovolj vešč govornik, da bi svoje misli pojasnil na zboru delavcev, naj jih napiše in vrže v skrinjico! In če si kdo svojemu direktorju ne upa v obraz povedati, kaj ga moti, naj tisto spravi na papir in prav tako vrže v skrinjico! Seveda je predvsem dobrodošlo vse, kar je v zvezi z našim časopisom ter Internimi informacijami. . ^ Uredništvo zagotavlja, da bo še naprej redno pregledovalo vsebino skrinjic in da bo vsak prispevek romal na njegov naslov. Spomnimo se kdaj na naše prazne skrinjice, ki sicer v celotnem sistemu informiranja niso kdo ve kako pomemben člen, lahko pa so eden od dodatnih dejavnikov in kdaj morda celo najustreznejši način za kakšno povratno informacijo. tt stroj. Na tem tekmovanju je lovalo 15 ekip iz 10 temeljnih or®( nizacij združenega dela in , tekmovalcev. Pri ekipah je zm^, TOZD IRRP L, pri posamezni(! pa dipl. ing. Slobodan Niš3* profesor fizike v našem izo^ ževalnem centru. Tu( °rgan vorne 0rgan s°dol Jolžn vma tijiin družb : TOZD ICL 2;1 TOZD PUM 2:U TOZD IRRP Rezultati: ekipno polfinale: TOZD IRRP II. TOZD IRRP L : ekipno finale: TOZD IRRP L 2:0 ekipno za 3. mesto TOZD PUM : TOZD ICL 2:1 končni vrstni red ekip: 1. mesto TOZD IRRP L 2. mesto TOZD IRRP II. 3. mesto TOZD PUM 4. mesto TOZD ICL posamezno polfinale: Nišavič : Šabec 2:0 Petronijevič : Pahor 2:0 posamezno finale: Nišavič : Petronijevič 2:0 posamezno za 3. mesto: Pahor — Šabec 2:0 končni vrstni red posameznikov' 1. mesto — Nišavič 2. mesto — Petronijevič 3. mesto — Pahor 4. mesto — Šabec Od 11. do 13. aprila smo s6 je tekmovalo preko 500 igralceV. ^ igralk iz 88 osnovnih organizacu Jugoslavije in iz zamejstva, p" ( stroj sta zastopali dve ekipi ifl igralcev. V konkurenci delov^ riziof. organizacij smo delili 5. do 8- ^ sto, kajti v četrtfinalu nas je kasnejši zmagovalec disa iz Ljubljane s 3:1. Druga 1,1 ekipa pa je bila izločena v oshj ■ finala. Med posamezniki je vid^. še mesto dosegel le Ljubo Pe 0l nijevič, ki je delil 9. do 16. ^e5. . v osmini finala ga je izločil Coceani. Prvo mesto je °sVl,l Kneževič iz Sloge med ekipa1 > P* je bila prva ekipa Gradisa. 20. skega Jodei, sčite N 'SPllS' cinsk, . Vt casu s Sevali Prve b'olo: Vajo športni hali na Kodeljevem ude|cc žili 9. Kajuhovega memoriala- i hpi tekmovanje spada po udeležbi d1^ najštevilnejše v Jugoslaviji. ToK ^ ; jH ekipa Od 15. do 17. maja srn° \ii Zagrebu udeležili 6. tradicionaD ,i turnirja "Bratstvo in enotnost ,j. Turnir, ki je bil pod pokrov’ja-stvom Zveze sindikatov da® eg-vije, ima poleg športno-r^.-yii tivnega, tudi družbenop0*1* značaj, ker zbližuje ljudi narodov in narodnosti Jugosla G. V veliki športni hali je teku1 ^0 lo okrog 80 ekip s preko ^ tekmovalci iz vseh repubh^ pokrajin. Bila je to v^c^ljd> manifestacija vseh delovnih Jugoslavije v namiznem te [p Vzdušje, kakršnega vidiš safl1 svetovnih prvenstvih, saj hkrati igrali kar na 24 d* pjjii Ekipe so bile razporejene v sk a-od 3 do 5, kjer je vsaka ekip3.^ p? la z vsako, zmagovalci skup 0-so tekmovali v zaključnem te ^ vanju. Med temi je bila tud' ^ ekipa, saj smo v svoji skup'd' (0 petimi ekipami zasedli T . v brez poraza. Žal pa SIJ\j $ zaključnem tekmovanju nale je zagrebško Kemikalijo, ki n sc premagala s 3:2. Uvrstili s a-med 16. in 24. mestom. Prl L meznikih je imel več uSP® pčid Ljubo Petronijevič, ki je v razvrstitvi delil 5. do 8. mestm tKa bn< H k Anton Tomažič “delajmo, kot da bo sto let mir, l N pripravljajmo se, kot da bo jutri vojna.« (tito> Ob dnevu civilne zaščite re«|fl ---------- ocf e t> 20. junij je dan civilne zaščite, katere vloga in pomen nista velika samo v j^ineni vojne, ampak tudi v miru predvsem ob naravnih in drugih večjih "'srečah, na primer ob potresu. Civilna zaščita s svojimi humanimi dejanji ^ esuje življenja in skuša omiliti posledice nesreč. Tudi civilna zaščita v naši delovni , "anizaciji se zaveda svoje odgo-0 rne naloge. Vsi njeni obvezniki, ionizirani v specializirane enote, dobro usposobljeni za opravljanje y Zr,osti in vedno v pripravljenosti. ntaju smo v naši delovni organiza-^ln v šišenski občini izvedli več vaj rdžbene samozaščite. s zo. maja je v okviru vaje Industrij-gasilskega društva Litostroj . delovala gasilska enota civilne za-Dia’• 'n s'ccr 2. oddelek (hidrantni f 'ključek — ženske) in 3. oddelek Ispus' ■ "'nsk, l$tnica ter ena ekipa prve medi- 0$, . e pomoči), torek, 26. maja v popoldanskem ševa|S° 'me^e veej° va.i° tehnično re- Prvg in gasilska enota ter enoti bi vmedicinske pomoči in radio-0 °ško-kemične zaščite. Naloge za 1° so enote dobile od štaba, ko- mandirji enot pa so morali izdelati podroben načrt vaje. Kljub temu, da je ta dan deževalo, so vaje potekale nemoteno. Gasilska enota je izvedla vajo na režijski mizami, kjer je zaradi lesa možnost požara večja, pa tudi ogenj se lahko zelo hitro razširi. Enota za radio-biološko-kemično zaščito si je ogledala vse kopalnice po tozdih, da bi ugotovila, kako jih uporabiti za dekontaminacijske postaje. Ogledali so si tudi opremo v skladišču civilne zaščite v Litostroju. Tehnično reševalna enota je imela nalogo, da reši delavce iz II. nadstropja upravne zgradbe, ker je stopnišče zaradi potresa porušeno. Kljub manjšim težavam so montirali spustnico in po njej so se rešili vsi delavci. Ekipa prve medicinske pomoči je imela nalogo, da skupaj z zdravstve- sev ieK fi p. J 'Prave na vajo (Foto: M. M.) kr"1 vit iji* il’ ’ :i naeina reševanja ljudi z višjih objektov (reševanje z vrvjo in s spustnico) teli' nim osebjem najde ustrezno rešitev za namestitev večjega števila ranjencev v novi obratni ambulanti. Dve ekipi enote prve medicinske pomoči sta se 30. maja udeležili tekmovanja, ki sta ga organizirala občinski štab civilne zaščite in občinske konference Rdečega križa Ljublja-na-Šiška. Cilj tekmovanja ni izključno samo tekmovalen, ampak je poudarek tudi na množičnosti obnavljanja in razširitvi že pridobljenega znanja s tega področja. Prijavljenih je bilo 53 ekip z območja SO Ljub-Ijana-Šiška. Prva ekipa naše civilne zaščite je zasedla 17., druga pa 11. mesto. Za sodelovanje so vsi udeleženci dobili priznanje. SOLIDNI REZULTATI V času od 11.—18. maja je med tozdi Litostroja potekalo tekmovanje v streljanju z zračno puško. Preizkušnji se je odzvalo enajst petčlanskih ekip. Tudi letos je potrdila premoč ekipa tozda IRRP, v kateri je nekaj odličnih strelcev. Tekmovalci prireditelja — IC — pa so osvojili drugo mesto. Ekipa učencev je tekmovala v konkurenci članov in zasedla solidno tretje mesto. Rezultati ekip: 1. TOZD IRRP 817 krogov 2. TOZD IC 774 krogov 3. TOZD IC-učenci 752 krogov Rekord prvenstva med posamezniki je dosegel Janez Mrkun s 189 krogi od 200 možnih, kar je za pet krogov bolje od prejšnjega rekorda Kužnika (TOZD OB). Drugo mesto je zasedel Miroslav Jagoš (TOZD PZO) s 177 krogi in tretje Ladislav Krošelj (TOZD NABAVA) s 175 krogi. Prve tri ekipe in trije posamezniki bodo prejeli plakete. Vsem čestitamo za dosežene rezultate in že sedaj vabimo na prvenstvo v letu 1982, ki bo morda že na desetmestnem strelišču v novi telovadnici. J. Grom NEVARNA DJAKOVIČEVA Že nekaj let se vozim v službo s kolesom, kar je v poletnih dneh veliko prijetneje kot z avtom, hitreje, pa tudi ceneje. S kolesom se vozi iz dneva v dan več ljudi. To je opaziti ne le po kolesarjih na cesti, temveč tudi po številu koles, »parkiranih« pred našim glavnim vhodom. Z večjim številom kolesarjev pa se seveda večajo tudi nevarnosti. Posebej nevarno je ob dveh, ko gremo domov, saj se izpred tovarne vsuje cela reka ljudi, avtomobilov, avtobusov in seveda kolesarjev. Najlepše in najvarnejše so tiste ceste, ki imajo posebne kolesarske steze, naša Djakovičeva cesta pa je na žalost brez nje. Nedavno tega so pločnike na novo asfaltirali, nihče pa pri tem ni pomislil, da bi vsaj zgladili robnike in tako olajšali kolesarjem plezanje po pločnikih. Rob ceste je namreč včasih veliko prenevaren za vožnjo. Deloma pomagajo kolesarjem stanovalci treh blokov ob Dja-kovičevi, ki dokaj strpno gledajo kolesarje, ko vozijo po njihovih dvoriščih — kljub temu pa se še vedno sprašujem, zakaj komunalno ali cestno podjetje ne nameni vsaj dela tako širokega pločnika kolesarjem? M. M. Gasilska enota CZ — hidrantni oddelek (ženske) na vaji pri Izobraževalnem centru (Foto: M. M.) (O poteku tekmovanja bomo več spregovorili v naslednji številki.) Štab civilne zaščite je spremljal potek vaj in je na svoji redni seji analiziral izvedbo vaj in tekmovanje ekip. Ocenil je, da so vaje v celoti uspele, prav tako tekmovanje, nekaj pomanjkljivosti pa bo pri nadaljnjem delu treba odpraviti. Vsekakor je potrebno vaje in druge oblike usposabljanja organizirati še večkrat, kajti le-to je zagotovilo, da bodo v morebitni vojni ali naravnih nesrečah obvezniki civilne zaščite uspešno opravili svoje naloge. B. B. in V, Š. SPREJEM V ZVEZO KOMUNISTOV V petek, 29. maja je bil v izobraževalnem centru Litostroj organiziran svečan sprejem kandidatov v vrste zveze komunistov. Istočasno so posamezniki za tridesetletno članstvo in delovanja prejeli spominska darila. Na svečanosti so s prisrčnim kulturnim programom nastopali učenci osnovne šole Hinka Smrekarja, ki so mnogoštevilne udeležence svečanosti prijetno presenetili z dobro izbranim kulturnim programom. Sledil je krajši nagovor zbranim članom in kandidatom o pomenu nenehnega sprejemanja v vrste zveze komunistov. Le s takšnim načinom lahko zveza komunistov stalno obnavlja vrste in krepi akcijsko enotnost ter uspešnost uresničevanja nalog, ki stojijo pred člani zveze komunistov. V nadaljevanju svečanosti je tovariš Jože Bučar, sekretar mestnega komiteja ZKS za Ljubljano, podelil članske izkaznice 36 novim članom ter izročil spominska darila tridesetletnikom za dolgoletno uspešno delo v vrstah zveze komunistov. Svečanost se je končala v prijetnem tovariškem vzdušju vseh udeležencev svečanosti, z besedami, da se prihodnje leto ponovno srečamo v tednu mladosti na podobni prireditvi. M. S. BOLGARSKI STROKOVNJAKI V LITOSTROJU V torek, 19. maja je v Litostroj pripotovala skupina bolgarskih strokovnjakov tovarne »Balkanar — impex« iz Sofije, ki proizvaja viličarje. Bolgarsko skupino je vodil namestnik generalnega direktorja te tovarne Dimitrij Vladimirov, spremljali pa so ga še Čavdar Zaharijev — direktor izvoza, Ivan Ceanov — šef oddelka za zahodno Evropo, Georgij Stambolov in trgovinski predstavnik Bolgarije v Beogradu Venko Najdenov. Bolgarske strokovnjake sta na pogovorih v Litostroju spremljala tudi Jurij Milatovič — direktor tozda zunanje in notranje trgovine ter pomočnik direktorja blagovne skupine ljubljanske Metalke. Goste sta sprejela direktor tozda TVN tovariš Stane Stalowsky in predstavnik tozda Prodaja tovariš Alfred Kramer. V pogovorih je stekla beseda o možnostih sodelovanja Litostroja z bolgarskim proizvajalcem viličarjev, in sicer pri proizvodnji težkih viličarjev. Precej pozornosti so v pogovorih namenili tudi možnosti kooperacijskega sodelovanja. ENA DOPUSTNIŠKA Zahvale Svojim sodelavcem iz tozda PPO in tozda Montaža-žerjavi se najlepše zahvaljujem za lepo darilo in poslovitev ob mojem odhodu v pokoj. Želim jim pa še veliko zdravja in uspeha pri delu. Marija Šifrer • Vsem sodelavcem, znancem in prijateljem se zahvaljujem za cvetje, spremstvo in sočustvovanje na poslovitvi mojega očeta Mira ZAKRAJŠKA. Mira Šček Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega moža, atija in zeta Ivana OPREŠNIKA, se iz srca zahvaljujemo delovni organizaciji TZ Litostroj. Iskrena hvala za izraze sožalja, za vence in cvetje ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala sindikalnemu pevskemu zboru Litostroj, litostrojski godbi in tovarišu Adolfu Straki za poslovilne besede. Iskrena zahvala tudi njegovim najožjim sodelavcem in tozdu Obdelava za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Vsem in za vse še enkrat hvala! Žalujoča žena Štefanija, hčerka Neni in tašča Marija Ob smrti žene Romane MEDJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za podarjeno cvetje in izraženo sožalje, govornikom tovarišu Seliškarju, tovarišu Bazniku in tovarišu Šušteršiču pa za poslovilne besede. Zahvaljujem se tudi pihalnemu orkestru Litostroj. mož Miloš • Iskreno se zahvaljujem sodelavcem in prijateljem za cvetje in izraze sožalja ob smrti moje mame Romane MEDJA. Hvala tudi litostrojski godbi! Sin Zdenko e Ob smrti svoje sestre Romane MEDJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za podarjeno cvetje in izraženo sožalje Odšli so v pokoj sestra Hema in brat Franci 'S Pred kratkim je odšel v pokoj naš dolgoletni sodelavec Radoš KRULEJ. Že leta 1947 je vodil kadrovsko politiko začetnega zaposlovanja, udejstvoval pa se je tdui na kulturnem področju. Vodil je delo na rezkalnih strojih in postal pravi strokovnjak pri praktičnem vzgajanju kadrov na rezkalno-vrta-Inih strojih. Kasneje pa je začel delati v montaži viličajev in je kmalu prevzel planiranje in vodenje programa talnega transporta. Njegove izkušnje in vse njegovo delo so primer privrženosti našemu kolektivu. Zato mu sodelavci v Litostroju in v vsej tovarni želimo še veliko zadovoljnih in zdravih let ter se mu zahvaljujemo za življenjski prispevek pri ustvarjanju in razvoju naše delovne organizacije in še posebej tozda TVN. V modelni mizani smo se v juniju prisrčno poslovili od našega sodelavca tovariša Jožeta ROMIHA, ki po dolgih letih službe v Litostroju odhaja v zasluženi pokoj. V Litostroju se je zaposlil že 1. junija 1947, torej je kar 34 let delal in živel med nami. Najprej kot visokokvalificirani delavec — modelni mizar, nato kot kontrolor modelov, zadnja leta pa kot vodja kontrole modelne mizame. V svojem poklicu je bil pravi strokovnjak in odličen delavec. Vse svoje veliko znanje je rad razdajal vsakomur, ki ga je prosil za nasvet ali pomoč. Med sodelavci je bil zelo priljubljen. Ko sedaj odhaja od nas, mu želimo, da bi s svojo močno življenjsko silo še dolgo ustvarjal na drugih področjih in srečno živel zdrav in čil v krogu svojih domačih. Sodelavci modelne mizarne Vinko SLOKAN je bil pred kratkim invalidsko upokojen z 22 leti delovne dobe, bil pa je tudi leto in pol v narodnoosvobodilni vojski. Delo v naši delovni organizaciji je združeval 16 let, bil je transportni delavec, varilec in nazadnje pleskar. Kot najstarejši delavec v tem delu proizvodnega procesa je bil tudi najzvestejši in nikoli ni bilo težav z njim, kar pomeni, da je spoštoval navodila in dogovore in jih vestno izpolnjeval. Ob odhodu v pokoj je sodelavcem zaželel, da bi gojili še pristnejše tovariške odnose, da bi še bolj zavzeto in odgovorno opravljali naloge v sicer izredno težkih delovnih pogojih, katerim pa se obeta svetlejša prihodnost. Vinku želimo še veliko lepih in zdravih dni v krogu družine. Sodelavci TOZD PZO e 6. junija 1981 smo se pred odhodom v pokoj poslovili od tovariša Rudija MOHORČIČA, ki je bil zaposlen v tozdu OBDELAVA v planski operativi od leta 1963. Vestno in odgovorno je opravljal dela in naloge lanserja v lahki obdelavi na revolverskih stružnicah. V zasluženem pokoju mu želimo zdravja in vrsto zadovoljnih let! Sodelavci e V aprilu je odšel v pokoj tovariš Jože TOMAŽIN, delovodja v topilnici livarne sive litine. Od 1953 leta je bil zvest Litostroju in je praktično vso delovno dobo preživel pri talilnih pečeh. Kot izkušen delavec je nekaj časa delal tudi na drugih odgovornih delovnih mestih v livarni. Bil je priznan strokovnjak, ki je tudi vzgajal mlade delavce. Prijatelji in sodelavci mu želimo, da si v zasluženem pokoju oziroma v drugi polovici življenja ustvari vse tisto, česar si doslej ni mogel. Sodelavci 29. maja 1981 smo se v kisikami posjovili od našega dolgoletnega sodelavca tovariša Franca PATETA, ki je odšel v zasluženi pokoj. V Litostroju se je zaposlil 16. maja 1951 in je do leta 1966 delal kot kurjač v naši kurilnici. Nato je bil premeščen v kisikarno na delovno mesto strojnika, za kar se je dodatno strokovno usposobil in je delal tam do upokojitve. V Litostroju je torej združeval delo 30 let in 15 dni. Svojo nalogo je opravljal vestno in strokovno. Sodelavci in vodstvo tozda IVET se mu za njegov trud zahvaljujemo in mu želimo še veliko zdravih in srečnih dni. Sodelavci TOZD IVET V SPOMIN Spreletelo nas je, ko smo dne 15. maja zvedeli, da smo po nenadni, 10-dnevni bolezni, izgubili našo drago sodelavko Romano Medja, vodjo hitrega kemijskega laboratorija v TOZD PUM-LIVARNE. Njena litostrojska matična številka 330 priča, da je bila med prvimi graditelji Litostroja. Pričela je leta 1948 kot 14-letna deklica in ostala Litostroju zvesta do konca. Po redno končani metalurški industrijski šoli si je vse drugo znanje pridobila s študijem ob delu in ob družini. Postala je mojster in nato še tehnik v kemijski stroki. S svojim znanjem in izkušnjami je obogatila številne mlade kadre: v laboratoriju je vzgojila vrsto dobrih laborantov, v izobraževalnem centru Litostroj pa je poučevala kemijo tudi kadre drugih poklicev. Največji del znanja in moči je vgradila v hitri kemijski laboratorij, ki ga je preuredila in vodila več kot 20 let z velikim uspehom. Hitrost in točnost pri delu sta bili njena posebna oblika. Počitka si zlepa ni privoščila; vsi smo jo poznali kot hitečo mravljo ali kot navito uro. Delovala pa je tudi na družbenopolitičnem področju, kjer je prav tako začela zgodaj kot mladinka. Kasneje je vseskozi aktivno sodelovala v mnogih komisijah in organih samoupravljanja. Kljub delovnim naporom in občasnim težavam z zdravjem pa je bila vedra, nasmejana in optimistično razpoložena. V družbi je tudi nas spravljala v dobro voljo. Za stiske in težave drugih je vedno našla prisrčen odnos in toplo besedo. Kot požrtvovalna sodelavka in kot čuteč človek nam bo tovarišica Romana ostala v trajnem spominu. Sodelavci Zahvale Ob izgubi mojega moža Ivana CAFUTA se KSS in DSSSP najiskreneje zahvaljujem za cvetje in izrečena soža-Tja poklicni gasilski enoti oziroma industrijskemu gasilskemu društvu pa za organizacijo pogrebnih svečanosti in častno spremstvo na zadnji poti. Godbi Litostroj hvala za žalostinke, hvala tudi članom industrijskih gasilskih društev ZPS—Metalne iz Maribora in Strojni tovarni iz Trbovelj. Sodelavcu Ivanu Kosu se zahvaljujem za tople besede ob zadnjem slovesu. Žalujoča žena Marica in ostalo sorodstvo Iskreno se zahvaljujem sodelavcem tozda IVET za venec in sožalje ob smrti mojega očeta Janeza BUKOVCA. Ivan Bukovec e Iskreno se zahvaljujem sodelavcem v tozdu Prodaja za denarno pomoč in izraze sožalja ob smrti mojega očeta. Marta Novak V SPOMIN Nikakor se nismo mogli sp^f, niti z žalostno novico, da nas j( raz«"", to delovno mesto zapustiti. Na! ; delal v poklicni gasilski enoti ^ opravljal vse do leta 1978, ostalih 8 let. Ker ga je pestila I6, bolezen, mu je opešal vid, zat^ bil leta 1979 invalidsko upokoj Pokoj je užival samo dve leti Bil je dolgoletni član "j strojskega industrijskega gasilski društva, njegov poveljnik, op!9 nika sektorja za industrijska g9: Sodeloval je na vseh trobojih ^ j MM, STT in Litostrojem- j, našega Ivana smo se poslovili ! maja na draveljskem pokopali"^ številni prijatelji, sodelavci in 'j kot 90 gasilcev iz Litostroja, 0 Ljubljana-Šiška in IGD Metaln« Maribora in Strojne tovSr Trbovlje. fl|l Sodelavci poklicne gasilske en , in člani industrijski gasilskega dr V SPOMIN Po daljši bolezni je v enainlj^ desetem letu starosti umrl ^ r)-TRŠINAR, vratar v našem ževalnem centru. Tovariš Tršin9 .. delal najprej štiri leta v jeklo1 -ur ni, potem pa skoraj 24 ,t" izobraževalnem centru. Delavci izobraževalnega c smo izgubili dolgoletnega ves1 ^ sodelavca. Ohranili ga bomo 1 lepšem spominu. Ivana KLINCA, ki smo ga na njegovo zadnjo pot 22. maj9 .^jj1 se zahvaljujemo sindikalni org9,,>z -je tozda OBDELAVA za sožalje, z* ^ i< in za žalostinke pihalnega orkc Ptuja. rk9 hčcl Žena, sin in p^ji1 iz Zavrča Prl friz dopj Uto 51. letu starosti zapustil V naši delovni o!r CAFUTA, nizaciji se je zaposlil leta 1953 , jeklolivarni je bil žarilec in j9 delo opravljal vse do leta 1969. je moral iz zdravstvenih razlor C V fJUlKUVlll gžtMJNHI CilUU ! prej kot poklicni gasilec, nato it lec šofer in nazadnje skupino'0 izmene. To delovno mesto 10. ravn take cev "ik,, je tudi tečaj za gasilskega čast0^. Opravljal je tudi funkcijo p0^, ...I,_______■ . ■ ■ 1. n# - Antska društva OGZ Ljubljana-Si89.,, Za svoje požrtvovalno delo v g9’ ski organizaciji je prejel šte'1^ gasilska odlikovanja. To''9' nu Cafuta je bil med prvimi orgaO^ torji srečanj gasilskih društev Zfj -uši’' Ž ceni vari del; V h tolil nal( hio. odd naj: zaši za oz. tras Usp nud van Osp keg den del, odd ena Prv- rUŠ, ne del, itn a Živi tud kor zaši Ob 'zpi uče nač Ugo kra 1 zaši tab ”su Uče n. uče Por fov sod del, L str( Jut Ja ijeli vz8 Vel del, Ob smrti našega dragega moža 'n ^ill čl; ,a> uik !% cet l zun kor Slovesni zaključek akcije 4. junija je bila v delovni organizaciji PAP zaključna slovesnost akcije Zveze sindikatov Slovenije »1000 delavcev — sodelavcev«. S tem se je končalo enoletno obdobje spodbujanja novih dopisnikov, ki so pisali članke z vseh področij dela in življenja v naših delovnih organizacijah. Akcije so potekale v vseh slovenskih občinah, ena najuspešnejših pa je bila v občini Ljubljana-Šiška. Po končnem seštevku imamo v Šiški okrog 340 novih dopisnikov, od tega v Litostroju kar 60. To so visoke številke, vanje pa so zajeti vsi delavci, ki so se s svojimi prispevki v lanskem letu prvič oglasili. ti i" p rij*1 rSj« od' V’ »l 'll v to to$ at« koj# lil«' isk4 k iove gas« k ga«1 jva'1' li f. f! V« inc var«' en«1' uS,v V občini Šiška je vodila akcijo pfj, . komisija za informiranje in politično doni -v8 značke akeiie >>Tisoč delavcev — sodelavcev« je v imenu novih propagando pri občinskem sindikal- Litn, , 0V Prevzel predsednik konference osnovnih organizacij sindikata nem svetu Člani komisije so tudi ‘ostroj tovariš Pavel Stupnikar (Foto: M. M.) pripravili značke in priznanja za Obrambni dan v IC ravn Un''*a smo 'zvedli v izobraževalnem centru vajo pripravljenosti, kako take3*1 0t) nenadni nevarnosti zračnega napada in kako ukrepati, če bi do cev f8 naPada res prišlo. Preveriti je bilo treba usposobljenost vseh delav-nj|(0 °ztla in učencev, še posebej pa enote civilne zaščite učencev in tabor-v‘ Sodelovala je tudi enota gasilcev iz naše delovne organizacije. eeme nekaj let v izobraževalnem varnn ,tUdi sami skrbimo za svojo delu; St ln Pomoč. V ta namen V ]P, yen.ota c>vilne zaščite učencev. toiikp0snJem šolskem letu smo si ob nai0t,™ številu učencev postavili mo t’v3 te en°te še okrepi-odd ak0 sm° sklenili, da vsaka naiDr™a skupnost (teh je 23) zaščit J Sama Poskrbi za svojo za zaščit^6- skupai Pa skrbijo tudi oz rpi 0 ln pomoč vseh učencev (razrJrfv83 tozda. Vsak oddelek asnosnhi m0ra imeti dva učenca, nudeSe n6113 23 Sušenj e, dva za Van;p J • Ptve pomoči in dva za reše-asp * ruševin. Hkrati, ko se kesa ^PO dva učenca iz vsajenih dd,elka za eno izmed nave- deluiein3 °8. Za. sv°i oddelek, pa pp. J vsi ti učenci iz vseh Gasilci so jim pokazali gašenje z ročnimi gasilnimi aparati. Nato pa so imeli učenci I. letnika še vaje iz prve pomoči. Učitelji so jim bili součenci iz različnih oddelkov šole, ki so se za te vaje kot člani enote civilne zaščite posebej usposobili. Najprej so ti učenci pokazali, kako nuditi prvo pomoč v posameznih primerih, nato pa so vadili vsi učenci. Prav zadovoljni smo lahko z zeliko stropnjo samostojnosti učencev pri vajah in z njihovim strokovnim znanjem v reševanju in nudenju prve pomoči. Toda že načrtujemo nadaljnje izpopolnjevanje doseženega in razširitev usposabljanja za ukrepanje v izrednih razmerah. H. Premelč oddelke Prve n ~ liga z.ti nuutiijc rušg ■ moči in tretja za reševanje iz ne 'v:.Tako je šolska enota civil-delov S>’ reditev ambulantnih šoto-j0delovan° ro” Sašenje požara s klovne „Jern enote gasilcev iz naše Učen?r8anizacije. tudi kot šolska skupina: Za gašenje, druga za nudenje obala J URlcml V6C poirenno. zpra..^11.80 učenci in delavci hitro Vencev ‘ Šolska Posl°Pja in dom Po vnaprej pripravljenem uk , y V? nfl ed"1 $ rn -eri"1 Zatulile so šolske sirene. Tako se je začelo. Učenci in učitelji so hitro zapustili delavnice in učilnice in se zbrali na točno določenem mestu pred šolo. Ekipa tabornikov je hitro postavila šotore. Ekipe prve medicinske pomoči pa so poiskale ranjene, jim nudile prvo pomoč in jih prenesle v šotore. J,cenci pokazali zelo dobro strokOVnn .. ---------- -------------- ■e brez h,, Znanje in izurjenost, kar enot 0m.a tudi zasluga mentor-keliča in’ acitelja tov. Franca Mi-,z8ojite|: nje8°vega namestnika — fiel'ko So tov- Igorja Grudna. e'°vne gasilci iz naše vrtelja tov 0 so p «Cm' "S ^'kom Njih]/ lahko •»{Rtor? Jeblla učinkovita; 1 vne saanui iz. i lanom °r8anizacije. Učencem 'kom , Vllne zaščite in ml mirno ['.'kom boVa in tabor-zaupamo. Učel3p?trebna. centi j letnika so še ostali 0 so njihovi vrstniki po Tudi ognja ni manjkalo. Gasilci so prehiteli sami sebe in že brizgali vodo, ko še niti ni dobro zagorelo. Potem so prišli še poklicni gasilci iz tovarne, vendar nove dopisnike ter organizirali zaključno slovesnost. Podelitve priznanj se je udeležilo precejšnje število dopisnikov, gostje pa so bili predsednik odbora republiškega sveta ZSS za obveščanje in politično propagando tovariš Boštjan Pirc, predsednik Zveze sindikatov občine Ljubljana-Šiška tovariš Vukašin Lutovac, podpredsednik skupščine občine tovariš Karel Gornik in drugi. Uvodoma je prisotne pozdravil tovariš Pirc, ki je na kratko opisal pomen in potek lanskoletne akcije ter poudaril vlogo informiranja v naši družbi. Povedal je, da je akcija dosegla svoj namen, kljub temu pa je treba delo nadaljevati, saj bo obveščanje doseglo svoj namen in cilj le, če bomo vanj vključeni v čim večjem številu. To pomeni, da moramo biti vsi čim popolneje vključeni v tokove obveščanja in odločanja. Ob koncu je tudi pohvalil uspehe akcije v naši občini in izrekel priznanje predsednici komisije Boženi Lasič. V imenu delavcev delovne organizacije PAP je prisotne pozdravil tudi glavni direktor tovariš Stevo Reljič. Po dobrodošlici je povedal nekaj V ■■ ^ ‘ijniovi vrstniKl po se mu m uouru zagorelo, roiem sv iviaii »c pvMivm gasim J' nadaljevali s poukom, pomoč ni bila več potrebna. (Vse fotografije: K. Gornik) Turnir za Litostroja Nogometna ekipa Litostroj je pod pokroviteljstvom KS ZSMS Titovi zavodi Litostroj organizirala turnir v malem nogometu. Pobudo za organizacijo turnirja sta dali komisiji za šport in rekreacijo osnovnih organizacij ZSMS TOZD TVN in TOZD Obdelava. Organizacijski odbor so sestavljali: Aco Adamovič, Dragan Pavič, Franc Blatnik in Dušan Jovanovič. Organizacijski odbor je pripravil vse za nemoten potek turnirja, kot so: pravila, igrišče, sprejemal je prijave za tumir, poskrbel za nagrade in vse ostalo kar je potrebno. Prijavilo se je 26 ekip iz Ljubljane in Litostroja. Turnirje bil 30. in 31. maja ter L, 2., 3. in 4. junija na igrišču Izobraževalnega centra Litostroj. V soboto 30. in v nedeljo 31. maja je bilo prvo in drugo kolo. V nadaljnje tekmovanje se je uvrstilo osem ekip. V ponedeljek L junija je bila prva tekma četrtfinala. Ekipa »Elektro zveze« je z rezultatom 7:3 premagala ekipo »Zmijoljupci«. V drugi tekmi četrfinala je bila boljša ekipa »Litostroj«, ki je premagala »Pejiče« z rezultatom 9:3. Tako so finalisti postali Litostrojčani in ekipa »Elektro zveze«. V borbi za tretje mesto so »Zmijoljupci« z rezultatom 5 :4 premagali »Pejiče«. Finalna tekma je bila v četrtek 4. junija. Tekmo je dobila ekipa Litostroja. Rezultat »Litostroj« : »Elektro zveze« 5:0. Tako so Litostrojčani postali zmagovalci turnirja. Na turnirju je bila prikazana športna borba in dober nogomet. Vse tekme so vodili sodniki Aco Adamovič, Zoran Stanišič, Nenad Radoš, Nikola Novosel in Dušan Jovanovič. Sodniki so dobro opravili svoje delo. Po finalnem srečanju so podelili nagrade in priznanja. Izročil jih je sekretar KS ZSMS Titovi zavodi Lito- besed o delu in poslvoanju delovne organizacije, na koncu pa je prisotne pozval, da si tovarno tudi sami ogledajo. Kulturni program, ki je sledil, je bil v glavnem sestavljen iz najboljših prispevkov novih dopisnikov ter iz prispevkov, ki smo jih poslali na tekmovanje za najboljšo literarno stvaritev v Kraljevo. Tam je dobila prvo nagrado pesnica Asta Malavašič, s katere deli smo se že imeli priložnost seznaniti v prilogi časopisa Združenih podjetij strojegradnje (zaposlena je namreč v delovni organizaciji Metalna — obrat Senovo). Precej je bilo tudi prispevkov iz Litostroja, ki so jih predstavili Dušanka Kogoj, Anton Tomažič, Karel Gornik in Tone Erman. Prispevki so bili zbrani tudi v posebni mapi, ki so jo dobili vsi udeleženci srečanja. Da celotna slovesnost zaradi velikega števila dopisnikov ne bi bila predolga, so priznanja za posamezne delovne organizacije prevzeli predstavniki sindikata ali uredniki glasil. Vseh organizcij je bilo štiriindvajset. Za res vesel zaključek pa so na koncu poskrbeli še vojaki vojašnice Boris Kidrič, ki so zaigrali vrsto prijetnih skladb, ob katerih smo se lahko tudi zavrteli. M. M. stroj Dušan Jovanovič. Prve štiri ekipe so za nagrado dobile pokale. Veliki pokal je dobila ekipa »Litostroj« kot najboljša in prvo uvrščena ekipa. Razvrstitev ostalih osem ekip je naslednja: »Elektro zveze«, »Zmijoljupci«, »Pejiči«, »Furija«, »Veterani«, NET in TVN. Najboljši strelec turnirja je Nasič iz ekipe »Litostroj« z devetimi goli. Drugi strelec je Legin iz »Elektro zveze«. Prvi strelec je dobil za nagrado pokal, drugi strelec pa medaljo. Najboljši vratar turnirja Stanišič iz »Litostroja« je prejel pokal, drugi vratar iz ekipe »Zmijoljupci« pa je dobil medaljo. Najmlajši igralec turnirja je bil Nenad Zdjelar iz ekipe »Pejiči« in je zato dobil medaljo. Poleg pokalov in medalj so ekipe in posamezniki dobili tudi diplome za dosežene rezultate. Organizacijski odbor se zahvaljuje vsem, ki so pomagali organizirati turnir. Posebno se zahvaljujemo osnovni organizaciji ZSM tozda ZSE za pomoč, izobraževalnemu centru Litostroj za igrišče, domu učencev ICL in pokrovitelju KS ZSMS Titovi zavodi Litostroj. Želimo, da bi turnir za pokal TITOVI ZAVODI LITOSTROJ postal tradicionalen. D. Jovanovič VE/TI IZ PROIZVODNE Nova podoba jeklolivarne je iz dneva v dan vidnejša TOZD PPO Po gospodarskem načrtu — 320 ton proizvodne realizacije — smo v maju 1981 dosegli samo 174 ton oziroma 54 % proizvodne realizacije, blagovne proizvodnje pa smo odpre-mili samo 30 ton oziroma 9 %. Kumulativna proizvodna realizacija za pet mesecev gospodarskega leta 1981 znaša 690 ton oziroma 44 %, blagovna proizvodnja za isto obdobje pa 606 ton oziroma 39 %. Glede na dinamični gospodarski načrt za leto 1981, ki predvideva 4000 ton proizvodne realizacije, smo dosegli v petih mesecih 17% proizvodne in 15 % blagovne realizacije. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta je proizvodnja manjša za 5% in blagovna realizacija za 9 %. Predvidoma bomo v junju 1981 zmontirali, funkcionalno preizkusili, popleskali in odpravili večje število preoblikovalnih strojev in hidravlične opreme: za Oki — Zagreb hidravlični stebrni stroj HDS-2-400 (P-62.349), za Teleoptik — Zemun hidravlični stebrni stroj HDS-2-100 (P-62.379), za Metalac — Gornji Milanovac hidravlični rotacijski stroj PMPK-3-16/630 ... (P-62.527), za TAM — Maribor hidravlični sekal-nik HSC-1-40 (P-62.577), za Azbest — Kardeljevo hidravlični preoblikovalni stroj HPS-1-250 ... (P-62.580), za Prvo petoletko — Trstenik hidravlični vlečni stroj HVO-2-lOO (P-62.615), za OKI — Zagreb hidravlični stebrni stroj (HDS-2-400 (P-62.621), za TAM — Maribor hidravlični sekalnik HSC-1-100 (P-62.628), za Gorenjsko obrtno zadrugo — Kranj hidravlični sekalnik HSC-1-16 (P-62.629), za Stankoimport — ZSSR šest hidravličnih zapogibnikov HKOC--1-250 ... (P-93.118) in pet hidravličnih obsekovalnikov HOS-1-40 (P-93.134) ter za SR Romunijo hidravlično opremo za sedem hidravličnih strojev H VO-2-400 (P-93.121). Omenjena naročila so izpadla iz dogovorjene realizacije v mesecu maju zaradi nekompletiranosti in upamo, da jih bomo odpravili naročnikom v mesecu juniju, vse v skupni teži 350 ton. Ludvik Gorjanc Nosilni stebri in nosilci žerjavnih prog že dajejo vtis o velikosti bodoče nove čistilnice (Foto: V. Udovič) ■y, — ••.... Montaža opažne konstrukcije 24-metrskega nosilca je ena najzahtevnejših gradbenih del v novi livarni 25. maj v Beogradu 25. in 26. maja je 22 mladincev naše delovne organizacije odšlo na zaključno prireditev dneva mladosti v Beograd. Letošnje zaključne prireditve ob dnevu mladosti se je udeležila tudi mladinska delegacija Slovenije, v okviru katere je bila tudi delegacija, sestavljena iz mladih delavcev naše delovne organizacije, ki ponosno nosi ime tovariša TITA. Ker je bila udeležba številčno omejena, so bile OO ZSM primorane, da iz svoje sredine izberejo najaktivnejšo mladinko, mladinca. Sama udeležba je tudi veliko priznanje slehernemu mladincu za njegovo delo v mladinski organizaciji. Na pot smo krenili 24. maja ob 22. uri in petnajst minut iz Ljubljane in zjutraj prispeli v Beograd. Ob 8. uri smo se s posebnim avtobusom odpeljali do ploščadi pred muzej 25. maj in se vključili v dolgo kolono ljudi, ki so čakali, da se poklonijo največjemu sinu naše revolucije tovarišu TITU, v Hiši cvetja na Dedinju. Ob popolni tišini, slišati je bilo samo strumne korake mladih gardistov ob menjavi častne straže, smo z bolečino v srcu stopali ob grobnici. Po obisku Hiše cvetja smo se odpeljali na Avalo in si ogledali spomenik neznanemu junaku. Žal pa je bil razgledni stolp zaprt, tako da si Beograda in okolice nismo mogli ogledati s ptičje perspektive. Spoznali smo se z mladimi Črnogorci iz Bora in navezali prijateljske stike. Predvsem so bile nad postavnimi Črnogorci navdušene naše mladinke, tako da smo se že ustrašili, da bomo ostali brez deklet. Po kosilu smo odšli na ogled muzeja »25. maj«. Muzej dokazuje, kako je bil tovariš TITO spoštovan in ljubljen med nami in v tujini. Ravno ob našem obisku so odprli filatelistično razstavo in razstavo odlikovanj pokojnega predsednika. Žal pa smo za oglede imeli premalo časa. Po ogledu muzeja smo še posedeli v parku, kar so izkoristili naši fotografi in naredili posnetek. Delegacija litostrojskih mladincev pred muzejem 25. maj v Beogradu (Foto: L. Pejakovič) V poznih popoldanskih urah smo odšli na stadion JLA. Vzdušje na stadionu je bilo nepozabno, tega se ne da opisati, to je treba videti in doživeti. Za vse življenje nam bo ostal v spominu trenutek, ko so na stadion prihajali nastopajoči pionirji, mladinci in pripadniki JLA. Vsi so bili prisrčno pozdravljeni s ploskanjem, iz naših grl pa se je večkrat slišala pesem »DRUŽE TITO, MI TI SE KUNEMO« ... in »OD VARDARJA, PA DO TRIGLAVA« ... Ob 20. uri se je pričela zaključna prireditev dneva mladosti, s programom, ki krepi bratstvo in enotnost vseh naših naodov in narodnosti: Na koncu prireditve je množica 60.000 ljudi še enkrat zapela pesem »DRUŽE TITO, MI TI SE KUNEMO ...« Veličasten je bil tudi trenutek, ko so nad stadionom nebo osvetljevale raznobarvne rakete in starejši udeleženci prireditev so vedeli povedati, da takšnega ognjemeta še niso doživeli. Po končani proslavi so nekateri odšli počivat, najbolj vztrajni pa so na vsak način hoteli spoznati tudi nočno življenje naše prestolnice. Žal jim to ni popolnoma uspelo, saj so nekateri najbolj utrujeni zaspali kar za mizo. Torkovo popoldne smo izkoristili za ogled Beograda. Vožnja z vlakom do Ljubljane je minila izredno hitro in v veselem razpoloženju, saj so nekateri pravi mojstri v prepevanju narodnih in partizanskih pesmi. S pesmijo smo krenili na pot, z njo smo povezovali vse dogodke in neponovljiva doživetja, s pesmijo smo se na ljubljanski železniški postaji tudi razšli. Na koncu bi se zahvalili vsem, ki so nam omogočili udeležbo na zaključni prireditvi dnevu mladosti v Beogradu. A. Zalar T. Skušek Dela pri izgradnji nove jeklolb^ ne so se že prevesila v fazo, ko la*1, iz dneva v dan vidimo vse trdncR obrise bodočih velikih proizvo<^I,), hal. Po postavitvi nosilnih stebrov 1 nosilcev žerjavnih prog bodoče čistilnice smo že začeli z monia* nosilcev za loke strešne konstrV' cije. V končni fazi je tudi monl^ opažne konstrukcije 245-metrskcf nosilca na prehodu v halo nove tcZk oblikovalnice. ; Sredi junija smo začeli tudi montažo nosilnih stebrov za ha težke oblikovalnice s talilnico. lsl” časno s postavljanjem nosilnih e (| mentov v hali težke oblikovalni«:6, delavci Slovenija ceste — Tehid^ pričeli tudi z izkopom temeljev ^ veliko 25-tonsko električno oblu^L peč, pripravljene pa so tudi f podloge za izdelavo livne ian,?lj|l kateri bomo izdelovali forme teZ^ ulitkov. j Napredovanje del v novi liva vedno bolj zožuje operativni pro5..|] in transportne povezave obstoje1 objektov, kjer proizvodnja teče z a zmanjšano zagnanostjo. K zmaul nju in lažjemu premagovanju teZv veliko prispevajo delavci t0... IVET, ki vzorno in zavzeto skrh1) da ob izpadih in okvarah odpra’ > napake v najkrajšem možnem ca ,, Pomemben je tudi prispevek t® j Nabava, ki je odstopila sklad^ ., prostor za gotove ulitke med N tozda Montaža in kompresijsko r stajo. Bodoča livarna težkih ulHkj vzbuja vedno večje zanimanje hj pri kupcih takih ulitkov v Jug0* ^ viji. Rezultat takega zanimanja ^ , samoupravna sporazuma o zdrUZ vanju dela in sredstev s tovaf^ Minel iz Beograda, ki je polov^ sovlagateljskega deleža že prispe*^ la in s Tovarno parnih turbih Jugoturbina iz Karlovca, s kale bomo samoupravni sporazum P*^ pisali še ta mesec. S podpisom samoupravnih razumov smo pridobili znatna .j nančna sredstva, nastale pa so * ^ nove, povečane obveznosti. Za1? tega je prišlo do določenega p<>^ nja opreme, ki bo v sedanji vgrajena v novo livarno. . ; Tudi vse aktivnosti v zveZljf|) nabavo opreme tečejo v °k predvidenih rokov, čeprav otez čena likvidnostna situacija tt>on0-vpliva na pokrivanje vseh obvez ^ sti. Menimo pa, da bo delavcem (( PFSR tako kot doslej, uspel"^, probleme uspešno in sproti reše ^ To bo skupaj s trudom vseh dm , udeležencev pri izgradnji nove 1* ne gotovo prispevalo, da bodo ,ve^ Pri izkopu temeljev smo morali postaviti dodatno utrditev s piloti. Izkop teh temeljev se nadaljuje v čena v roku, ki smo si ga zastav"1'^) gradbeno jamo 25-tonske talilne peči. S. Bra e potekala po načrtih in bodo z: aklf iti- VEDNO BOLJ POLNE PROIZVODNE DVORANE TOZDAPPO Zaključek montaže petih strojev za tlačno litje DMKh-160-M. naročeni za »Stankoimport« iz Moskve. (Foto: E. L.)