riška Domovina VESTI I TL SLOVENIJE DVA TITOVA MLADA DIPLOMATA gg. M. in J. — prvi je služil pri Titovem poslaništvu v Parizu, drugi v Švici, sta se dogovorila in začela veliko tihotapstvo z zlatom med Francijo in Švico. V kratkem času sta zaslužila vsak po 450,000 švicar-, ;*kih frankov.. Tako obogatela sta začela živeti razkošne življenje, imela vsak svoj luksuzni avto, imela najlepše ljubice v naj dražjih švicarkih letoviščih in seveda za zabavo nadaljevala s tihotapljenjem zlata. Bila sta pa neprevidna in nalagala dobiček v švicarskih bankah, švicarske oblasti so dolgo prežale na mlada tička, in ko je prišel ča3, oba prijele in jima za kazen zaplenile vse imetje, potem pa ju izpustile. DVA DUHOVNIKA V PTUJU OBSOJENA. — župnika Vekoslav Skuhala in Franc Planinšek sta bila te dni obsojena n na 12 let prisilnega dela. Sodili soju v Ptuju radi spovedne molčečnosti. Sv. Janez Nepomuk ima svoje naslednike med Slovenci. BILTEN DUHOVNIKOV. — V ljubljanski škofiji so začeli nekateri duhovniki ofarji izda- slovanske straže so ju opazile i in ju neusmiljeno pokosile. UMRLI iSO: lAnton Oračem v Ljubljani, Marija Bolko roj. Veranič v Zgornji Polskavi Jo-sipjna Hoertner v Ljubljani, Natalija Smerkolj roj. Seršen, Sv. Peter v Savinjski dolini, Jože Trbovc, Hrastovice pri Mokronogu, Bojan Cofi iz Polzele, Angela Kušar iz Kleč pri Lj Obl jami, Jernej Krk v Celju, Jožica Brejc na Jesenicah, Ana Logar v Horjulu, Jože Marčan v Ljubljani Miroslava Breskvar, roj. Judtin v Ljubljani, Emilija Malavašič v Ljubljani, Emil Kandare v Ljubljani, Marijan Koncut v Ljubljani, Jožefa Jerčin v Jur-kloštni' Ciril Debeljak v Stari Cerkvi, Ivan Kelec v Beogradu, Ignac Koščak na Brodu pri Novem Mestu, Marija Frank v Ljubljani, Tomaž Mencinger v Ljubljani, Frančiška Mausar oj. Kuralt v Ljubljani, Antonija Štern, roj. Kavčnik, v Ljubljani, Ana Vodišek, roj. Zupančič v Rimskih Toplicah. Dopis iz Austrije Asten. — Premaknilo se je. Pri transport beguncev, med katerimi so tudi Slovenci, ie od* Direktno iz doroča STEPHEN M. YOUNG Confre.sm.n-at-Lam ol Ohio Novi kandidat Zanimiva je tale zgodba bivšega kongresnika Eerett Dirk-sen, republikanca iz Illinois. Vstopil je v kongres leta 1938. Prostovoljno je izstopil v letu 1948, ker so mu zdravniki rekli, da njegove oči ne prenesejo težkega napora, ki je združen z delom v kongresu. Zdravnik je rabil zelo mile izraze, da njegove oči “rano pešajo,” ker ni hotel ravno reči, da ima kongresnik očesnega raka. Mož je razumel in odšel v pokoj. Teško je to napravil in njegovim Volil-cem je bilo zelo žal za njim. Bili so ponosni, da so« imeli tako imenitnega moža za svojega zastopnika v kongresu. Vedno je bil ponovno izvoljen z velikansko večino. Bil pa je v resnici velik delavec in silno vpliven, dasi je Ml še mlad. Pridno je delal in gotovo je njegovim očem nekoj škodoval velik napor v delu v parlamentarnih odborih. Ko pa je odstopil, so se njegove oči hitro popravljale in sedaj pravijo tudi zdravniki', da nikoli ni bilo pri njem nikakga sledu o raku in tudi rie takozva- med Arabci. Moskva. — Sovjetska politi- hovih zahtev, bodo komu-l®tanova' ie na Ib. ^t-nistične Žete.takoj napadle'Bil J® 12 let star in že dolgo srednjo Kitajsko - 3 dne-ibolžm- soprogo Agato, vn: -ok roj. Dobromč. Rojen je bij vi 'okraju Karlovac na Hnvatskeih. ka glede Palestine se spreminja. Nanking, Kitajska. — Komu-jV Ameriki je bdval 47 let. PolegjDoslej je sovjetska zveza upala, nistična vojaška komanda in po- soproge žalujejo za itjim srno- (da bo imela v Palestini svojo od-litično vodstvo sta dala kitajski j vi »n hčere: Mrs. Heleni Plive-.skočno desko v Mali Aziji. Iz-narodni vladi tri dni odloga, da lič, Vid, Martin, John. Mrs. (gleda, da je Truman spretno mirovne pogoje prejme ali pa [Anna Ferrick, Mary in Nick, ki izmanevriral ta načrt. Sovjetska Kitajski komunisti sladil ultimatum NOVI GROBOVI SovjetiproHJudom pred tretjo uro je na svojem Če vlada ne podpiše vseh nji-!dt>Tnu umr' J08®# Simunic. Joseph Simunic ---- Včeraj popoldne, deset minut Nova politika Sovjetske Zveze glede Judov — Judovski listi prepovedani — Komunistična propaganda odkolni. V slučaju, da jih odkloni, se bo takoj nadaljevala komunistična ofenziva proti srednji in južni Kitajski. Pogoji so isti, ki so jih komuhisti stavili takoj v začetku: če vlada te pogoje sprejme, je toliko kot kapitulirala pred komunisti. Vlada mora samo izjaviti ali je pripravljena podpiBati kar so predložili komunisti alt pe. Če ne bo podpisala bodo komunistične čete začele z bojevanjem ir. se potem ne bodo več pogajale, Živi v Newark, N. J., 5 nečakov zveza je prva priznala državo St. Thomas bolnišnici v Akron, in sestra Agata v starem kraju. IIzrael, Sovjetska Zveza je, prva j0., je bil imenovan za domačega Bil ječlandruštva sv. Jožeta št.lposlala tja svoje diplomatsko za-jhišnega zdravnika v Peoples 99 HBZ in Protected Home Cir-1 gtopstvo. Sovjetska Zveza je bolnišnici v Akronu. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Urednik je boljii— Zdravstveno stanje se našemu uredniku Debevcu počasi zboljšuje. V bolnišnici, pravijo zdravniki, bo še kake tri tedne. Zdravnik premeščen— Dr. Leonard J. Janchar, ki je bil do sedaj eno leto pomočnik domačega hišnega „ zdravnika v Papež ponovne prosi za v Jeruzalemu in » mir Palestini Vatikan. — Papež je poslal vsem katoliškim Stofonv poziv naj abveste svoje Vernike o sedanjem položaju v Jeruzalemu cle. Truplo bodo položili da- poslala tja prvi vojni materijal nes ob petih popoldne nr oder in podpirala nezakonito pošilja-Grdinovega pogrebnega zavoda 'nje orožja preko Cehoslovaške. na St. Clair in 62 St., pogreb bo v vgem kar je bilo v korist ju. pa v petek od tam v cerkev sv. dovske države je hotela Euaija Pavla ob 9:30 zjutraj. biti prva. Mabelle Estelle Markič I P® volitvah v Palestini, po no-V torek zjutraj ob 8:30, ko ,v>h izJavah judovskih državni- se je javiila na delo v Infirmary ,*07, po vseh tesnih zvezah, ki v Warensville, Ohio, je naen- Ji*1 je navezala Severna Ameri-krat zadela srčna kap Mrs. Ma- ka z novo državo, pa Rusija uvi-belle Estelle Markič in umrla-deva, da se ji ne bodo posrečili je prav kmalu nato. Bila je 64 načrti. V notranjosti Sovjetske fare sv. Vida naj se v četrtek let stara, rojena v Clevelandu, Zveze se že pojavlja hud antise-;po pobožnosti zglasijo v šoli so-soproga Josepha, preddelavca 'mitizem, ki ima pomoč v ured-'ba št. 6. Prav gotovo naj se toliki delujejo ha to, da be 3o-rupalem neutraitettp Izloči iz Deseta obletnica— V petek bo v cerkvi sv. Lovrenca maša ob 8:30 za pok. Josipa žura v spomin desete obletnice njegove smrti. Maia zadušnica— V petek ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida maša za pok. Louis Cimperman v spomin 30 dnevnice njegove smrti. Oltarno društvo sv. Vida— Članice Oltarnega društva pri vzdrževanju in upravi mest-«ih ustanovah. Več judovskih zglasijo vse one, ki žele plačati nih farm. Njeno dekliško ime J organizacij in listov je v zad- aseament ali prispevati za cvetje bilo Stevens. Njeni starši so njem času bilo zatrtih in prepo-ilice. bili iz Massachusetts. Poleg so-' vedanih. Sovjetske oblasti so Nov Narodni dom- in sveti deželi. Poziva naj ka- proga opušča tudi hčer Mary'začele ovirati emigracijo Judovi V nedeljo bodo v Clevelandu Lois. Pogreb bo v 'petek popol- Rusije v Palestino. Istočasno na West side 4683 W. 130. St. dne ob 1, uri iz Grdinovega po- je začela nova propaganda med (slovesno odprli stvo. Saj, ko je Bilo v Spittelu najhujše, so sem k nam pribe žali mnogi preganjanci. Tu je bah, ki jih je izdala tamkajšnja paj ameriška uprava, ki je mno-oblast glede cerkvenih porok, krstov in pogrebov, župniki so raz prižnice prebrali izjavo, da ne smejo več nikogar cerkveno poročiti ali krstiti, če nima za to potrebnega dovoljenja od o-krajnega odbora. Za novico smo zvedeli že pred enim mesecem, a se nam je zdela preveč never' 1950. Ce ga volilči v Illinois res izvolijo, bo verjetno on republikanski kandidat za predsednika go širokogrudnejša, kot je bila v 'etu angleška na Koroškem. Imeli: Zakon o zboljšanju zdrav-smo pa na našo srečo tudi pa-. stvene službe metne ljudi, ki so nas vodili in Glede socijalizacije medicine za nas posredovali pri upravi, je sedaj mnogo nepotrebnega Bil je najprej to ing. Franc Tav- hrupa. Nekateri kurijo in kuri- čar, sin znanega slovenskega pisatelja in politika Dr. Franc Tavčarja. Ing. Tavčar je v do- jetna, sedaj pa je prišlo že toli- movini delal v svoji stroki v čr- ko pričevanj, da ne moremo več nj o njej dvomiti. Oblasti so torej uvidele, da se kljub propagandi Gori. Njegov Mojkovački most je mojstrovina prve vrste. Most gre preko reke Tare, je 56 skoro vsi prej ali slej poročijo metrov dolg, ves iz kamna gra- tudi v cerkvi in da prav tako skoro vsi starši dajo svoje otroke krstiti. Zato so sedaj prepovedali “izvrševanje duhovske obrti,” če prosilec nima dovolje- tinju. Dn 28. marca je ing. Tav- nja od oblasti. Na ta način upajo, da bo šel proces razkristja-njevanja slovenskega naroda hitreje naprej. ZOPET UBOJSTVO NA MEJI. — V noči na petek 11. t. m. sta v bližini nove bolnišnice na šempzftrski strani pri Gorici neki moški in, nefyi ženska hotela prekoračiti mejo. Jugo- Trinihi ameriške cigare. Kakor se je bil razvnel, morajo biti naše cigare precej močne. • * • ruskemu imperializmu. Krivi-čho! Rusi niso raztegnili svoje zemlje niti za ped dlje, kot sta , ... , J ' '■ ■ Jugoslovanski ed »H Urednik je župnik Bajt Anton v[£ *l~iTTO®g, tu še VIŠEK VERSKE SVOBODE, — Iz Jugoslavije prihajajo številna poročila o novih odred- pTe^too bTgumlio hot najboljšega kandidate*iaj Ln 9.J 1,«^ tewTsniLln aenat USA Pfi volitvah v letu Le. eno življenje' imamo — poglejmo tip obe strani predno Stopimo iez cesto. jen in ima samo en lok. Je menda edini te vrste v Evropi. Ing. Tavčar je gradil tudi lepo in mogočno bapsko palačo na Ce- čar odpotoval v Argentino. Hudo nam je bilo za njim. Pridno in požrtvovalno je skrbel za vse naše rojake. Vsi smo mu hvaležni. Tudi mnogi drugi so se že izselili. Večinoma pišejo, da se j im razmeroma dobro godi. Dne 6. aprila pa je iz našega taborišča odšel prvi transport, ki je namenjen za Združene Države. Med srečnimi, ki potujejo, je tudi slovenski rojak Dr. Franček tebot s svojo družino. Soproga, gospa Lidija, je hčerka prvega Churchill je prišel pokusit predsednika Slovenske Zveze Slovenije, pok. Dr. Lovra Pogačnika. Žebotovi imajo hčerko Marinko in sinove Jurija, Petra Najbolj je vpil Churchill proti in Frančeka. Vsi potujejo v Ca- lifomijo. Težka je bila ločitev. Vsak sovenski begunec gre težko iz Evrope, tistim, ki ostanejo, Ne imperializem, ampak komunizem steza prste na vse strani. Churchill in Roosevelt sta dala prva pogum k temu. mu Zdaj bi jima lahko rekli: “Ne kliči vraga!” t da bomo tudi kmalu še prišli na vrsto in v tem upanju lažje prenašamo puščobo taboriščnega življenja. o 'S,"WSS"nES^JSJSJ MO NA BEGUNCH jo javno razpoloženje, da bi napravili napačen vtis o vsebini zakona, ki je predlagan., Ta zakon dejansko ne pomeni nikake socijalizacije medicine. Nič drugega ne predlaga kot to naj se določi mala taksa za zdravstvene namene, nekako teko kot se pobira taksa za socijalno zavarovanje. Fondi, ki bi se na te način zbrali, bi se zopet razdelili posameznim državam, ki bi uvedle potrebno zdravstveno preskrbo. Zdravniki bi v takih utanovah sodelovali ali pa ne, kakor bi hoteli. Posamezniki bi še nadalje svobodno zbirali svo-e zdravnike pri teh ustanovah ali pa tudi ne kakor bi hoteli. Lahko bi popolnoma švobodno zbirali kot so doslej. Stric Sam ie v tem slučaju zopet samo ne- ‘te5erffi., w ib' svetih imest viSvate deželi. .lLiii sprejmeta Alaska. !in ''Hawaii v Združene Drčave kot'polnopravni članiei-državi. Alaska ima' nekaj manj kot stotišoč prebivalcev, Hawaii pa okoli petsto-tisoč. Pomislimo kaj bi se zgodilo, Če bi radi kakega senatorja iz Alaske in Hawaii ali Puerto Rico, ki tudi prosi v Združene Države, propadel kak važen akt, kaka važna mednarodna pogodba, ki bi bila bistvena za politiko našega naroda. Kaj bi bilo, če bi radi zastopnikov teh dežel propadla kaka važna postava o našem javnem napredku. New York ima na svojem državnem ozemlju nekaj več kot 15 milijonov ljudi. Alaska, če bi bila sprejeta v USA, bi imela ravno teko dva senatorja kakor New York. Vsak njen senator bi, zastopal okob 50 tisoč ljudi, Idrej ijianj kot jih ima en okraj New Yorka. Vendar bi glasovi ___ jPBpPPII PIPPS! V .doctor’s botaSnfci je sinoči preminula Marta Petrič, roj. Smiljanič. Družina stanuje na 19606 Fairway Avei,: Maiple Heights. Bila je rodom Hrva-tica. stara 63 let. Bila'je članica dr. Zrinjski in Frankopan št. 403 HBZ. Zapušča soproga Alojzija, sinova George in Louis, hčere Marta Rules, Hel- «wi bolezni izmišljene. On je en Cigany, Anna, Elsie, in Ca- Georgije« in ti navadno žeto therine ter vnuke, v starem kra- ^°te° žive. Glede ruske vojake ^l^M. Ted! I- -Jem število brezposelnih _ Liinn »L' J« _J- uh o tviA irmomSoln kaka zbiralna agencija za po- Alaske šteli prav toliko kot oni edine države, ki bi si s tem načrtom nekoliko pomagale. Noben zdravnik ne bi bil nameščenec federalne vlade. S sredstvi iz tega fonda bi naša vlada vse- iz New Yorka. Kaj naj torej rečemo na tek in člana prve Narodne vlade kako skušala vzgojiti nekaj več dobrih zdravnikov za tiste kraje, kjer jih sedaj nimajo, posebno za oddaljene farmarske kraje. To bi bil ves učinek sedaj predlaganega načrte in zakona. Ali je morda to kaj slabega? Ai je to kaka ocijalizacija? Ta- Stalin je zdrav in bo dolgo živel New York. — Genera] Walter Bedel Smith, ki je i& USA ambasador v Moskvi, je časnikarjem rekel, da je po nj©govern mnenju §talin zelo zdrav človek in Bo vse govorice o nje- tor William Boyd, councilman James Donnelly in Charles Ford. Pela bodo pevska društva Zvoii, Triglav in Slaveč, Zaposlitev v aprilu— 40,000 'delavcev je bilo začetkom aprila v Ohio brez posla. 570,000 je bilo zaposlenih. Pričakujejo, da bo z nastopom toplih mesecev povpraševanje po delu večje in da se bo zlasti s Pogreb bo v petek zjutraj iz JaJna aB J® izredno težko jo Ferfolijevega pogrebnega zavo- ’ oskrbovati i vsem potrebnim, da ob 8:30 zj utraj v cerkev St. j ker Rusija nima dovolj prevoz-Venceslav na Maiple Heights, nlb sredstev, kjer se bo pričelo ipogrebno sv. Komunisti se zbirajo V znatno zmanjšalo. opravilo ob 9. uri. «• Da se očistijo naša mesta Washington. — Senatorji so obiskali zamazane in zanemarjene predele ameriškega prestolnega mesta in sklenili, da bodo sezidali 810,000 novih cenenih stanovanj. V razpravi je namreč novi stanovanj. Parizu Pariz, Francija. — V Parizu začenjajo komurtisti in drugf levičarji svoj mirovni kongres, približno na isti način kot so ga imeli v New Yorku. Objavljajo, da bo prisostvovalo 69 narodov po svojih zastopnikih. Kongres ne bo nič drugega kot komuni- zakon o zidanju (stična propaganda proti aever- no-atlantskemu paktu. Razne najnovejše svetovne vesti NANKING, KITAJSKA. — Kitajska narodna vlada je sklenila, da odklanja ultimativno ponudbo vodstva komunistov, da ^ ^ ________________mora podpisati pogoje premirja kakršne so oni stavili. Istočasno za potovanje z letalom. Po več predlog? Najbolje, da se pozo-'J® nfrodna vlada zaprosila za podaljšanje roka in stavila svoje (mesecih vztrajnega dreganja je vemo na Dr. Nicholas Murray Pomirievaln® protipredloge. Pričakujejo, da se komunisti s tem j stvar uspela in zdaj je gospod Rev. Viktor Breznikar že smo poročali, da je pripel v New York z letalom iz Muen-chena slovenski begunski duhovnik Rev. Viktor Breznikar. V duhovnika'je bil posvečen leta 1940 v Mariboru. Po umiku iz domovine je deloval kot dušni pastir - pomočnik v Obertilliach na Tirolskem. , že pred skoraj pol letom je. dobil povabilo, da pride delovat v Ameriko in sicer v škofijo Spokane, države Washington. Vabilu se je vesel odzval, dolgo pa ni dobil pri ameriškem konzulatu- v Salzburgu potrebnih papirjev. Njegov novi škof je posredoval v Washingtonu in poslal Rev. Breznikarju denar Butler, predsednika Columbia univerze, ki je ugotovil in rekel: “Pod nobenim pogojem naj bi Alaska in Hawaii ali pa Puerto Rico ne vstopili kot države v USA. To bi pomenilo začetek konca naših Združenih Držav, kot jih sedaj poznamo in imamo. ne bodo zadovoljili in da bodo takoj nadaljevali civilno vojno. V tu. Povedali smo že, pa še po- te namen so komunisti zbrali ob reki Yangtze veliko novo armado en milijon mož, ki so na novo opremljeni in na novo oboroženi ter samo čakajo na ukaz za napad. norimo, da je to drugi gospod duhovnik, ki mu je uspelo iz Avstrije priti v USA. Prvi je bil Rev. Lavrih. Upajmo, da jima bodo sledili tudi drugi, po- WASWHINGTON, D. C. — Predsednik Truman je podpisal zakon za pomol po Marshallovem planu za naslednjih 15 mese- sebno tisti, ki imajo v Ameriki znesku 5 bilijonov, 430 milijonov dolarjev. Podpisu sta svoje sorodnike, ki se že toliko cev v Ta državna zveza obsega prisostvovala administrator za zunanjo pomoč Pavel Hoffman in časa trudijo in prizadevajo, da zemlje mu za pen mj* «« srn “ -’Jg ko nekako se nam' godi, kot se je zdravo, primerno in kompaktno'posebni ambasador . za izvedbo Marshallovega načrte Averell bi jih dobili sem k sebi. Rev. j,m dovolila - Churchill m predsedniku Roosevelte, ko je'ozemlje, ki ga mejijo Kanada, Harriman. Breznikar se je na poti v Spo- Roo8evelt' se zopet ločiti. M. onan upam • fe^^ ^cijo^eksiko in dva oceana. Ce bi k ... kane ustavil samo pri svoji se- za bančne depozite. Big Busi- temu dodajali ozemlja,: ki leže BERLIN, NEMČIJA. — Ameriške vojaške sile v Nemčiji strični Mrs. Ciril žebot v Pitts- ness je tudi takrat kričal in vpil,'zunaj te sfere, tisoče milj odda-1 imajo sedaj največje vojaške vaje v Nemčiji po vojni. Predpo- burghu. Novemu slovenskemu da predsednik upeljuje državni'ljena, bi vpeljali čisto nov« in-'stavlja se napad od meje Češkoslovaške proti Bavarski. Nami- delavcu v ameriškem vinogradu Odbor je predlagal naj tereae in poglede in to bi pozne-'šljeno fronto bo branilo 70 tisoč mož vojske, tankovske edinice, Gospodovem kličemo: Dobrodošlo začetek konca prav lahko! bombniki ta zrakoplovi-borci, kakor tudi nekatert specijalne edb šel ta zvrhano mero uspehov v in bolj verjetno kakor pa na. (nice, s katerimi razpolaga ameriška okupacijska oblast v Nemčiji.(novem delokrogu. •g | Ameriška Domovi ima I \1 I 1/ I (-T V-HIMII (JAMES DEBEVEC. Editor) on St CUlr Are. HEndereon 0628 £1?L*Ua4 1 0hl0 mhUehed dell; eicept Saturdays, Sundays end Holidays__________ B mu rai ur I 2 3 4 5 6 7 8 9 K) II 12 13 14 15 l6 17 l8 19 20 21 22 43 24352627282930 NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 8 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.50 for 3 months. doživeli tudi tjo in v začetku maja bomo mogli v Ameriki, če bo šlo vse po sreči, pozdraviti prvo skupino naših beguncev, ki jih že poznamo pod ijnenom Špitalarji. Bog bodi zahvaljen in vsi dobrotniki in 'podporniki Lige S tem pa še daleč nismo končali. V Evropi je še vedno na tisoče naših ljudi, ki še čakajo na odrešenje. TisojSi še prosijo za sprejem v Združene Države, tisoči bi šli tudi dru- Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Olllce at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1870. No. 78 Wed., April 2,0 1949 Prvi Špitalarji pridejo prosijo za sprejem v Aaruzene urzave, nsuu ui »u u gam če bi le mogli, še so ovire. Ta ni eligible pri IRO, drugi nima kakega potrebnega dokumenta, pa je treba iti vso dolgo pot uradnega konjička, da mu spregledajo, pri tretjem se kaj izgubi in zatakne v kakem uradu in treba je truda m pisanja in potov, da se spravi njegova reč v tir. < Pred vsem pa potrebujemo še, in še sponzorjev, sponzorjev, ki bi velikodušno sprejeli reveže v svoj dom in jim pomagali izpolniti pogoje zakona. Potrebuje Liga sredstev, da bo mogla nadaljevati to de-lo do konca. Letos je zbiranje p,o naselbinah nekako zastalo. Po novem letu dohodki le malo prihajajo v Ligmo blagajno. Razumljivo je to. Marsikje so se prilike poslabšale. Ali vendar zato ne smemo pustiti, ne odnehati. Naj bo vest, da prvi prihajajo v Ameriko, nova spodbuda, da pripravimo pot za vse druge. Delo za reševanje nesrečnih naših bratov v begunstvu beleži svoj nadaljni uspeh. Iz Spittalla na Dravi na Koroškem v Avstriji je prišlo poročilo, da je dne 4. aprila vendarle prišel končno USA generalni konzul iz Salzburga in izdal vize za vstop v USA prvim 60 beguncem Slovencem. Nimamo še imen tistih, ki so tako srečni, da so med prvimi ali nekateri so se že javili svojim sorodnikom in sponzorjem vsi srečni in veseli, da so to dočakali. Pisma povedo, da je gospod generalni konzul zelo lepo ravnal, da so vse1 formalnosti bile opravljene brez vseh šikan in težav in ponižanj, ki so jih žal begunci morali prenašati po krivici in brez vsake potrebe dolga leta v begunstvu. Kar čuti se, da so ti begunci, ki so odbrani za Ameriko, s tem postali nekako več vredni, bolj uvaževani, v neki meri že ameriški državljani z vso ceno, ki jo ameriško državljanstvo človeku prinaša. Srečni so begunci, zadovoljni so sponzorji. Delo, ki ga s tolikim trudom opravljajo slovenski katoličani v Ameriki potom svoje Lige, ima vendarle svoje uspehe. Najdalj smo morali čakati na uspehe, pri katerih so neposredno prizadeti naši ljudje, pa tudi to smo dočakali. Po vseh podatkih, ki jih imamo iz Washingtona in New Yorka, hodo tudi drugi, ki imajo v Ameriki sponzorje, prišli kmalu na vrsto. Zagotavljajo nas, da bodo letos vsi taki gotovo v Ameriki. Sodimo, da bo to pot menda res. Kajti komisija, ki to delo opravlja, je vendar začela delati v Italiji, v Avstriji in v Nemčiji v vseh conah. Naj se torej nihče ne žalosti in ne pritožuje preveč, če njegovi varovanci niso med prvimi in bi po njegovem mnenju morali biti. Res je, da je vrstni red po katerem sprejemajo begunce, večkrat nerazumljiv in na videz vsaj ni v ni-kakem skladu niti z zakonom niti z vrstnim redom, p.o katerem so bili begunci prijavljeni. Tako smo na piimer te dni zvedeli, da še ni bil klican pred ameriško komisijo sin, ki ima svojega očeta tu v Ameriki in je oče izpolnil prav vse kar je treba že pred letom, takoj, ko je bil sprejet novi begunski zakon. Ta zakon predpisuje, da imajo sorodniki prednost, pa sin ni še nič dobil obvestila, da je njegova prošnja upoštevana. Takih na videz in v resnici krivičnih slučajev je več. Ali ni treba, da nas razburjajo, ker upamo utemeljeno, da bodo itak vsi, ki so prijavljeni, prišli na vrsto v prihodnjih tednih in mesecih. Liga posreduje in Rev. Bernard Ambrožič je naš zastopnik pred raznimi oblastmi in neumorno nadleguje vse urade, dokler ne izvojuje, da tudi naši slovenski ljudje pridejo do svojih pravic. Mi pa pišemo te vrstice pred vsem zato, ker bi radi pri tej priložnosti podčrtali kako važno in potrebno je, da ima- * I s/o4nrr ip Ha ima I ioa toliko sredstev. CM Odpri srce, odpri roke P. Bernard Ambrotii Ena dve, tri — zanimivosti! Morda še kaj več kot zgolj zanimivosti. “Encouragement,” bi rekel Amerikanec. Dr. Kern piše v svojem slovarju, da je “encouragement” — izpodbuja. Pa naj bo, saj tudi jaz trenot-no ne najdem boljše besede. Ko boste prijatelji beguncev preči-tali do konca, kar mislim povedati, boste občutili okoli srca nekaj prijetnega, prijaznega, toplega, če bo tisto, kar boste čutili, “izpodbuja” ali kaj drugega, si pa sami skušajte razložiti. Kaj bo s tistimij ki niso do volj zdravi, mladi in kiepki, da bi jih kakšna dežela sprejela? Namreč med begunci. Tako se izprašujejo begunci z govorjeno in pisano besedo. Take se je spraševala Že neKoIikokrat tudi pričujoča kolona. Zdaj imamo vsi skupaj odgovor na to vprašanje. Nak, preveč sem zapisal. Vsaj kos odgovora imamo, ali če hočete: delni odgovor imamo. Prihaja pa ta ko3 odgovora iz Švice, kjer je mesto Geneva, in kjer je v tem mestu Wilsonova Mr. Tuck je zaključil svoj razglas s temi besedami: “Naš cilj je, dati beguncem, ki 30 za sedaj nezmožni za delo, dovolj priložnosti, da se sami usposobijo za kako poklicno delo. Ko bodo ti ljudje prišli iz vežbalnih šol, ki jih misli ustanoviti IRO, bodo veljali za koristne delavne ljudi. Vsaka dr žava jih bo lahko vključila \ svoj gospodarski sistem. Ne bodo jih več odklanjali, češ, ne porabni so nam. . . Prav srečni smo, da lahko začnemo s tem programom. Z našo pomočjo bodo tisoči pogledali v bodočnost z novimi nadami, ko so žp mislili, da se živa duša ne *fhe-ni zanje. Zaupanje v lastno ni-bomo na vse, nobenega dela se ne stražimo. Za ves Vaš trud ki ga imate z nami begunci, v mojem imenu in v imenu vse naše skupine: Bog plačaj!” • • • Pa recite, da se to ne čita prav lepo! Ali ni vsako tako pismo — pa bi jih lahko dal še več natisniti — zmerom nova “izpodbuja” ali “encouragement?” Pa naj se še kdo oglasi in iz svojih umazanih ust zabrusi nam in tem ljudem: Izmečki! Izdajalci! Smeti! Nič zamere za kako tako in podobno psovko, saj ti ljudje v resnici ne vedo, kaj blebetajo. Bog jim odpusti! Tiste besede proti koncu gornjega pisma sem mislil podčrtati, da bi bile v tisku debele in bi pozornot bralcev bolj pritegnile nase. Potem sem se pa premislil in sem pustil kar vsak danji tisk. če jih bo radi tega kdo prezrl, pa naj jih prezre! škodoval ne bo onim beguncem, ampak samemu sebi, ker bo pri tem izgubil veliko mero “izpod buje.” Saj kdor se ne potrudi toliko, da bi brez podčrtan j a na Koroškem, ampak — v Ameriko. . . Poročilo pravi, da so se vrnili v Spittal — zadovoljni. Amen, aleluja! JAMAR: Pisma iz Argentine Četrto pismo .Sireča (za to novo slovensko emigracijo je, da je v njej toliko inteligence; za inteligenc« samo pa je prav to nesreča* če so prejšnje slovenske emigracije bile socialnega značaja — (lov za kruhom!)’ in so jo morali organizirati šele izseljenski duhovniki, da ni utonila kot brezltična masa je ta emigracij a politična ter ima s sabo vse polno (včasih se zdi, da preveč) javnih delavcev, političnih, socialnih, gospodarskih in kulturnih, ki so vse svoje življenje živeli v “organiziranju” in “delovanju.” Zato v tako čudovito kratkem času tak razmah. I-mamo že tri časopise: prenovljeno “Duhovno življenje,” ki ga ob g. Hladniku urejuje še ,_____ - ________ . - odbor novih duhovnikov in se prebral in zraven malo premislil je razviilo v resnično duhovno opazavalec javnega življenja, pa bi o vsem pisal šudije in se pripravljal za delo doma pod vidikom novih izkušenj. Dela se na teim, da bi se tem dala možnost vsaj v šapirografskem “tidku” širiti svoje znanstvene izsledke med našo inteligenco in se tako vzdržati na kulturni višini, ki smo jo prinesli sem in jo še dvigniti. Zato skrbi zlasti Slovensko katoliško akademsko starešinstvo, ki se je poživilo in ima tudi redne mesečne sestanke s predavanji o sodobni problematiki Slovenca v Argentini. Ta predavanja so izrazito akademska in pomagajo med naj višji" mi kulturnimi krogi do pojasnitve zamotane duhovne problematike naših dni. . Tako naša emigracija ni aktivna samo v delu za povečanje naše skupnosti (begunske naselitve), ne samo v organizacijskem notranjem smislu (povezati jo v trdno protikomunistično enoto), ne samo v gospodarski okrepitvi članov (zadruge), v skrbi za šolstvo in vzgojo — (mladinske organizacije), temveč tudi v delu za organizacijo (vsaj krožkih) najvišjih umstvenih ustanov. besede v gornjem pismu, niti ne zasluži, 3a bi mu postalo prijetno in prijazno okoli srca. » * * če se vam je DRUGA dopadla, in če ste PRVO s zadovoljtvom na znanje vzeli, pa si sedaj o-glejte še TRETJO! In ta tretja prihaja od tam, kjer živijo, delajo, upajo in hrepenijo naši “Spittalarji.” To so tisti, ki so pred nekaj tedni (ali je od takrat morda že kaj mesecev minulo?) dali naslov u-vodniku v Ameriški Domovini. revijo, ki j o pišejo sami doktorji in profesorji, da postaja za staroslovence že skoraj pretežka. Njemu so se pridružili kot dvomesečna priloga “Katoliški misijoni,” ki so izredno živahno urejevani, podučili in zanimivi ter nas vežejo duhovno s cvetom naših “emigrantov zaradi Kristusa.” In potem je še list “Svcbodha Slovenija,” ki je novim letom prešla v tednik na osmih straneh, pa se še ne more razmahniti na 8 strani in več, kakor bi želšla in kamor teži Razno iz Wiliarda ni zanje. Zaupanje v lastno vodniku v AmenSKi uomovmi. ^ Ž8 bo ^ ‘zanimiva,” ali pa tudi v javnosti, pa je vendar morda — izpodbudna? * * * DRUGA prihaja iz nekga begunskega taborišča v Nemči-ji: !■ “Naše taborišče je veliko m razdeljeno v dva dela. En del Kjer je v tem m«*« ’’ -------maucijcn** v ***** **-*— ---- --- palača (Palais Wilson) in kjer zasedajo Jugoslovani, po večini je v tej Wilsonovi palači glavni Srbi, nekaj Hrvatov in sedež begunske svetovne orga nizacije IRO. Tam torej se je ta pardon, tam se je KOS tega od govora skuhal, v svet ga je pa razgasil Mr. William Hallam Tuck, generalni direktor begunske organizacije IRO. delnega na stran en milijon in dvesto-petdeset tisoč dolarjev v ta namen, da po svojem posebnem programu izvežba 27,000 nesposobnih beguncev v Avstriji, v Nemčiji in Italiji življenjske poklice. naša 3lovenska skupina. V drugem delu se nahajajo Estonci. — V odgovor, taborišču pričakujemo sedaj ka. ' toliškega duhovnika. Pričakujemo ga vsak čas in sobo smo mu že rezervirali. Velikonočne pobožnosti torej upamo imeti taborišču sarnem. Pa sta v bližini dve cerkvi, po kakšen kilometer oddaljeni od nas. “Od Slovencv čakajo na Ameriko Jože M., Marjan Z., Pavie B. in Stane Z. Vsi ti predstavljajo mlade družine s po enim o-trokom, razen Z. Marjan je že *,». .j., predložil vse dokumente in iz-_ posebne | polnil vse formalnosti. Zdaj ča-To so .taki'ka na odhod v tranzitno tabori- begunci, ki imajo sedaj radijšče, kjer se izvršijo še končne bolezni, starosti ali drugačne o-] formalnosti, potem čez lužo, če nemoglosti zelo malo upanja, da bo vse v redu. Za drugi teden Razglašenje tistega tej priložnosti poacrtan našo vazno m puuoonu jv, **** ■****• odgovora Mr.Tuckaseglasivna-mo Ligo in kako važno je, da ima Liga toliko sredstev, da šem jeziku tako: “IRQ je dejala more svoje delo opravljati. Nad sedem tisoč slovenskih lju- ***> stran en miliion in dvesto-di je našlo svoj novi dom v Argentini. Z nepopisnimi težavami je bilo združeno delo za ta cilj. Od tistih časov, ko se je ob besedi begunec vsak zmrdnil in pomilovalno pogledal, pa vse-do sedanjih dni, ko sicer begunce razumejo in pravijo, da jih spoštujejo, je moralo delati na stotine ljudi v Evropi in po drugod pri raznih oblasteh in ustanovah, da smo izbojevali dovoljenje za dovoljenjem, ki je bilo potrebno. Nič ni šlo gladko. Razumljivo, da nič ne gfe gladko, ko moraš za vse prositi in moledovati. Prositi je bilo treba za nemoglosti zelo maio upanja,» »» v i»«. *-’** vstopno dovoljenje. Prpsiti je bilo treba, da so države spre- bi se mogli izseliti kam čez mor-, je pozvan Jože, da predloži ■*., ** ****—o« -• Argentina že ustavila nadaljno izdajanje viz in tisti, ki soj la na stran $1,250,000. Po tem zaostali, so pač zamudili vlak. Mnoge druge države že ne programu bo IRO poskrbe a za ------ ~ . sprejemajo in ostale so pravzaprav samo še Kanada, A v- zdravniško oskrbo, za psihološko j šote, ženske j S P stralija in Združene Države. zdravljenje, za posvetovalne u-sketecaje, kjerseuc.onav Vsi, ki so imeli opravka z delom za begunce, vedo, ko- rade, za poklicno vezbanje m krojenja m šivanja, ^hije° liko je bilo tu treba skupnih naporov, da smo prišli-v Zdru- tako dalje tistih 27,000 begun-]lepe kovcege, ročne torbice m Ženih Državah toliko daleč kakor smo. Prihajali so že lan- cev, ki imajo še kaj pričakova-* tako dalje. Nekaj mo8klh 0 sko leto Poljaki, prihajali Litvanci, prihajali Judje, priha-] ti od življenja na svetu, ce b. se kuje tud, knj.govezn. m karto-jali drugi, le Slovencev smo zastonj pričakovali. Bili smo kdo zanje resno zavzel. In ravno nozm kurz. o eg a g tog pač v težkem položaju, da nismo imeli kvotne številke in v IRO se hoče zdaj zanje “resno pa vsi hodimo ui v ra an-največ slučajih ne dovolj sredstev, da bi bili mogli z zaseb-.j zavzeti." g Kskl Jezlk' I^akor V1 1 e’ odločil ali vsaj sklenil: Moram poslati nekaj za LIGO Katoliških Slovencev. . . Tam od Spit-tala torej prihaja moja današnja TRETJA. • » • In pove: Po dolgem pričakovanju, hrepenenju in upanju, po dolgih tednih bojazni, strahov in živčne napetosti, po neskončnem pisarniškem in pečat-niškem delu, po neprestanih izpraševanjih, preiskavah in podpisovanjih, po neštevilnih srečanjih z ogromno množico prek-morskih in avstrijskih, visokih, nizkih, srednjih, vmesnih uradnikov, poduradnikov, urad. slug in tolmačev, uradnic, podurad-nic in tolmačič. . . posredovalcev, posredovalk, svetovalcev, svetovalk. . . lepih, grdih, pomenljivih in nepomenljivih, mrzlih in toplih pogledih in pregledih . • • in tako dalje, in tako dalje in tako dalje. . . je prišel ta teden v našo bližino — AMERIŠKI KONZUL! ! ! tisoč od celotnega števila je pa takih, ki bi se s primernim ve-žbanjem usposobili za tak ali drugačen pridobiten življenjski poklic.” • • • Tem je torej namenjen program, a katerega je IRO deja- Vse traja tako dolgo in se strašno vleče. Jaz sem se prijavil za Avstralijo in čakam, da me pozovejo, da izvršim dokumen-talne formalnosti. Odpotoval pa bom šele, če Bog da, enkrat jeseni. “Med tem ko čakamo v taborišču, ne tratimo časa. Učimo se raznih praktičnih poklicev. Nekateri obiskujejo geometrsko Zdaj se pa mi nekoliko oddahnimo, zakaj AMERIŠKI KONZUL je v očeh beguncev, ki mislijo na Ameriko, tako visoka zverina, da ni prav nič čudno, če nas je pripeljal do njega tako ogromno dolg stavek ,kot ste ga brali (če ste ga. . .) v gornjem pismu. Tako dolg stavek, kot ga sam če verjameš al pa ne ponedeljkovo Micko vred ne zna sklamfati skupaj. Za tak dolg stavek je treba pač — AMERIŠKEGA KONZULA, ... ki pa nam,, utrjenjim Amerikanoiejn, ne od daleč in ne od blizu ne pomeni eno stotinko tistega, kar pomeni onim bodočim Ameri-kancem ža lužo, ki so vse kaj drugega kot “utrjeni” . . ,, rue ne «,. ****** *** In je AMERIŠKI KONZUL Nekaj moških obis-' pozval skupino Spittalarjev pred ' ' svoje mile oči v Beljak, si jih od vseh strani ogledal, jim po a-merikansko prijazno pokimal, zapisal še enkrat vse tisto, kar Slovenije’” ki je med vami'naše] tako lep sprejem in pohvalo, za kar smo vam hvaležni. Tako je ta emigracija že v prvem letu dala tudi prvo slovensko knjigo, in to ne majhno! Založba “Svobodna Slovenija” je obljubila že tudi dve novi in to pesnitev Jeremije Kalina — “Velika črna maša za pobite Slovence,” ki naj kot prva leposlovna knjiga tu bodi spomenik našim mrtvim doma in naš! poti sem, ter roman Karla Mau-serja “Ljudje pod bičem,” ki je psihološka povest iz časa zasedbe naše domovine po sovražnih okupatorjih. Dve knjigi, ki bi začenjali pravo slovensko emi-grantsko knjižno delo v Argentini. Koledar — kot periodična vsakoletna knjiga se pripravi)a Wii za to leto in bo še zanimivejši kot je bil lani! Težave so le v vedno rastoči ceni tiskarskih stroškov (od novega leta so poskočile že za 30 odstotaov!) ter v organizaciji na tako velike razdalje. Ne smemo pa pozabiti še ‘“Ameriške Domovine,” ki je tudi list naše argen tinske slovenske skupnosti ter jo z veseljem bero tukajšnji e-migranti, čeprav “najnovejše vesti” pridejo sem že precej stare. Toda uvodniki, prve tri misli, ter Micka in “Ce verjamete al pa ne?” vse to pa je še vedno sveže, novo, privlačilo in duhovito, da nas kar poživi. — Nam pa manjka tu prav gotovo še družinska 'revija, da bi se razpisali naši literati v povestih in-pesmih, ki jih zdaj v srcih bole’ pa ne morejo z njimi nikamor. Kako radi bi uredniki “'Svobodne Slovenije” razširili svoj likt tudi v to plat, pa zaenkrat gmotno še ni mogoče. Toda tudi v to smer se bo morala najti rešitev, kakor se išče rešitev tudi za — znanstveno delo naših emigrantov. Tu med nami je mnogo znanstvenikov, ki sedaj poleg svojega ročnega dela za preživljanje skrbe tudi za izobrazbo v svojem pravem poklicu bodisi kot pedagog, literarni' zgodovinar pravnik, filozof,. sociolog in bodisi kot živ Willard, Wis. — Tu je po daljši bolezni in večkrat pre-videna s sv. zakramenti umrla 6. aprila Mrs: Mary Tolany roj. Stupica. Pogreb s sv. mašo zadušnico, katero je daroval č. g. p. Odilo, je bil v soboto 9. aprila ob veliki udeležbi faranov. Pokojna je bila članic? dr. Marija Pomagaj št. 174 KSKJ. Člani tega društvi so se tudi korporativno udeležili pogreba. Dalje je bila članica Oltarnega društva in tretjega reda sv. Frančiška. Ob, smrti je bila stara 79 let. Rojena je lila v Sodražici p. t Va. Tu v Ameriki ---------- dem otrok, tri sinove in štiri hčere (ena je č. sestra v St. Louis). Soprog ji je umrl pred sedmimi leti. Dalje zapušča tukaj eno sestro (soprogo podpisanega), v stari domovni pa enega brata in eno sestro. Pokojna je bila sestra tako po nedolžnem preganjanega župnika msgr. Jožeta Stupica, ki je umrl v novomeških zaporih. Naj v miru počiva; sinovom, hčeram in ostalim sorodnikom pa naše globoko sožalje. V soboto 30. aprila sem pa povabljen na svatbo in naj-brže bom tudi šel, posebno še zato, ker sem nekaj tako slišal, da bodo tudi plesali, če mi pa ne bo dana prilika, da bi se parkrat prav pošteno zasukal ali obrnil, potem pa povem, da ne grem na nobeno ohcet več. Kam sem povabljen, boste pa že še izvedeli. S pozdravom, Ludvig Perushek, zast. FARANI SV. LOVRENCA POZOR! Mestna načrtna komisija je naredila načrt za “super truck highway,” s katerim bi se naredila ogromna škoda naši fari in bi obenem pomenilo velikansko izgubo vsem posestnikom v tej okolici. Vsi farani in vsi posestniki ste prošeni in vabljeni, da se gotovo udeležite shoda, ki je v ta namen sklican za v četrtek ob A. uri v cerkveni dvorani, kjer vam bo pojasnjan ves ta načrt po mestnih uradnikih. Pridite-na shod in obvarujte svojo cerkev, okolico in vrednost svojih posestev! Vsestranski mojster “Življenje se spreminja. Včasih sem lovil leve po Afriki.” “In kaj delaš sedaj ?” “Prodajam muholovce. . . AMERIŠKA DOHOVmi, APRIL 20, 1949 A, S. Puškin: Kapetanova hči “Molči, stari,” mu je odvrnil pač, “ali ga zapijem ali ne. moj postolpač, “po dežju pože-no gobe, aiko pa bo kaj gob, dobi »e tudi košarica; a sedaj” —tu je zopet namignil — ‘'zataknil sekiro za pas: gozdar hodi okrog . . Važe blagorodje, na vaše zdravje!” Pri teh besedah je prijel za kozarec, se prekrižal ter ga izpraznil na dušek; potem se mi je poklonil in se vrnil v zapeček. Od vsega tega tatinskega pogovora nisem mogel tačus čisto nič rajziumeti, šele 'pozneje sem se domislil, da sta govorila o zadevah jajiške vojske, katera je bila v onem času po vstaji v letu 1772. pravkar ukročena. Saveljič je poslušal z veliko Njegovo blagorodje mi je blagovolilo podariti koužh od svoje obleke; — to je njegova go sposka volja, tl pa kot služabnik se ne smeš pričkati, ampak moraš ubogati.” “Se li ne bojiš Boga!” mu je odgovoril Saveljič s srditim, glasom. "Vidiš, da otrok še ne zna misliti, a ti bi rad izrabil njegovo-preprostost. Čemu ti bo gosposki kožiušek? Saj ga še obleči ne izmaš na svoja prekleta široka pleča.” “Nehaj s svojim modrovanjem, daj mu pri tej priči kožuh!” sem dejal svojemu slugi. “Moj Bog, oče nebeški,” je jadikoval moj Saveljič, “žajčji nevoljo. Sumljivo je pogledo- kožuh je še skoraj nov! Ne re- “Spoštovano uredništvo in či-tatelji “Ameriške Domovine!” K prazniku vstajenja, želi-rr j sloven, akademiki v Gradcu uredništvu in vsem rojakom, raztresenim po Ameriki in Kanadi — božje milosti in blagoslova — z željo, da bi jih obhajali v duhu združeni s Slovenci v domovini! Za slovenske akademike: Lončarič Rado, preds., Bavdek Aeda, tajnica. val sedaj gosodarja, sedaj vodnika. Gostilna, ali kakor se tam imenuje “urnet”, je bila v oddaljeni ste|pd, daleč od vsake vasi, in spominjala je najbolj na razbojniško jamo. Toda kaj nam je bilo storiti? Na nadaljevanje potovanja še misliti ni bilo. Nemirnost Savelj lčeva me je neizrečeno zabavala. Med tem sem se spravil k počitku in sem legel na klop. Saveljič se je odločil, da se spravi na peč, a gospodar je le. gel na pod. Kmalu je vsa čumnata zasmrčala, tudi jaz sem zaspal kot ubit. Zbudivši se zjutraj precej pozno, sem zapazil, da je bu-ran utihnil. Prijazno je sijalo solnce. Sneg je ležal, podoben bleščeči odeji na nepregledni stepi. Konji so bili napreženi. Plačal sem krčmarja, kateri je zahteval od nas tako zmerno plačilo, da se celo Saveljič ni Sprl ž njim; tudi se ni — proti svoji navadi — čisto nič poganjku. Včerajšnje sumni-popolnom^ Poklica! sem vodnika, se mu zahvalil za izkazano pomoč in velel Saveljiču, naj mu da pol' rublja napitnine. Saveljič se je namrdnil: ‘“Pol rublja napitnine’?’ se je zavzel, “Čemu? Morebiti zato, ker si ga izvolil pripeljati v gostilno? Stori, kakor ti drago, gospod; a vedi, da nimava preveč ipolrubljev. Ako boš vsakomur dajal pol rublja napitnine, morala bova kmalu sama stradati. S Savelj ičem se nisem mogel kregati. Obljubil san mu bil, da bo z denarjem razpolagal on sam. Vendar pa me je jezilo, da nisem mogel obdariti moža, kateri me sicer res ni rešil >z prave nevarnosti, vsekakor pa iz skrajno neprijetnega položaja. “Prav,” sem mu rekel hlad nokrvno, “ako mu nočeš dati pol rublja, tedaj mu prinesi ne. kaj moje obleke. Jako lahno je oblečen. Daj mu' moj zajčji kožuh!” “Za Boga, dragi Pet?r Andrej ič!” je viknil Saveijii, “če. mu mu bo tvoj žajčji kožuh? Zapije ga pes v' prvi oštariji.” “Radi tega si ne delaj skrbi, starina,” je rekel mej poste- čem, da bi bilo komu drugemu, ali temu razcapanemu pijancu!” Vendar je naposled prinesel zajčji kožuh. Kmetič si ga je takoj začel pomerjati. V rejnici mu je bil kožuh, kateremu sem bil tudi jas že’odraste!, zelo tesen. , Vendar se mu je nekako posrečilo ga obleči, dasi so šivi pokali. Slaveljič malone da ni zajokal, zališavši, kako so se trgale niti. Postopač pa je bii zelo z ajdove^ en (z mojim darilom. Spremil me je do kočije in rekel z nizkim ipoklonom: “Lepa hvala, vaše blagorodje! Bog vam plačaj vaše dobro delo. Nikoli ne pozabim vaših uslug.” On je šel svojim potom, a jaz sem se odpravil dalje, ne meneč se za Savelj iča, in kmalu so mi bili iz spomina včerajšnji bu-ran, moj vodnik in zajčji kožuh. Prišedši v Orenburg, sem se takoj zglasil pri generalu. To vam je bil možak visoke rastj, Zakasnela velikonočna voščila Za velikonočne praznike Vam DRUŠTVO SLOVENCEV v svojem imenu, kakor tudi v imenu vseh slovenskih beguncev v Argetini pošilja prisrčna voščla in želje, da bi jih obhajali v zdravju in veselju, veseleč se zlasti trdnega upanja, da bo kmalu tudi našemu trpečemu narodu kmalu zasijala zarja velikonočnega jutra in nastopil veliki dan vstajenja v resnično svobodo. Priporočamo se Vaši ljube-znjivi naklonjenosti in Vas prisrčno pozdravljamo. Za društvo Slovencev, Janez Hladnik, čast, preds. Miloš Stare, preds. ------o------ Darovali za UNESCO Cleveland, O. — Ko so bile vse narodnosti v Clevelandu naprošene za sodelovanje s konvencijo tako zvane UNESCO, katere delegacija se je bila zbrala v Clevelandu iz vseh delov sveta, smo tudi Slo- Ob Irkteseflehikl potovanja Iz Rusiji * (Jots OnUaa) Dobremu zaviraču smo bili življaje, ki tudi niso bili rož- mi pravcato napotje, pa je mož kar 'potrpel z nami ter nas je za nekaj časa še stisnil v kolibo, da nas niso videli; potem smo pa zopet sedeli po stop-njicah, kjer nas je pošteno zeblo. Kako tudi ne? V zimi sedeti zunaj na vozečem vlaku prepiha, da je ie kaj. Zavirač vedel, kaj se pravi življenje in nam je potem, pravil svoje do. čarne (vsak po $2), Modic Cafe, E. 62 St., Smole na Glass Ave., Komin lekarna, Oražem je. trgovina v SND, Kollander fir- ustavi, nas je hitro v temi spra- ma, Grdina Shoppe, Paulin Gasoline Station, Zakrajšek pogrebni zavod, Ogrinc mesar ter Grdina in Sinovi. Za razstavo pa so prispevali: Dr. Krek družina krasno deklico v slovenski narodni noši; dalje Mrs. Joseph Grdina, Mrs. Albina Novak pa krasen originalni ribniški šopek, družina Mramor umetniško izrezljano ročno delo, ki je pravkar dospelo iz domovine, in Mrs. Kuhar. Anten Grdina. stanju kot marsikje po Rusiji: Pobita okna, polomjena vrata, pa v nobeni peči ni gorelo. Na poeta ji je bilo par železniških uslužbencev in nekaj 'potnikov, ki so se zavijali vsak v svoje kožuhe. No in zdaj se pa ogrej! O, kakšna -mizerija! Utrujen, zaspan sem bil, kajti celo noč nisem zatisnil očesa; pa tudi tukaj si nisem upa; zaspati. Kaj lahko se pripeti, ako zaspiš v takem mrazu, da se prebudiš v večnosti. Za to ipa jaz še nisem bil pripravljen. Moje eoptnike je kmalu premagal spanec; ampak jaz sem rajši hodil sem in tja ter tako čakal, da se je dodobra zdanilo, med tem ipla delal načrte, kako in kaj bolje napraviti, da čim-preje pridem iz te nesrečne devil v nek vagon, kjer je bilo več žele, Vprašal aem nati. Pravil je, da je bil v vojnem ujetništvu v Avstriji, odkoder se je šele nedavno vrnil, zdaj pa opravlja službo zavirača. Zdaj mi je bilo jasno, odkod taka' galanost pa ipotrplenje. Mož je nekaj skusil, zato je pa potovanje po Rusiji, pa nam je kar dovolil voziti se. Še obljubil nam je, da nam posgrbi kak bolj primeren prostor in res ga Ko se na neki postaji vlak vreč ovsa, a dosti ga je bilo pa rastersenega po tleh. Tu nam naroči, da smo tiho, da nas ne zalotijo, .potem pa zaprl vrata. Zahvala Ligi kat. Slovencev v Ameriki mogel. Ampak v vagonu- je bilo pa tudi tako mrzlo, da nas je zelo zeblo ker mraiz je vedno huje pritiskal. Ampak kaj hočeš? Potrpi, druge pomoči ni. Da se ne prehladim sem spet pričel z “telovadbo”, captal sem z nogami ter mahal z rokami. Ni bilo druge pomoči in ne izbire, če tudi izgleda bolj neumno, grel sem se pa le. Moji sopotniki so pa mirno čepeli pa tar. nali kako jih zebe. Pa sem jim Muenchen, Nemčija. — Dovolite, da se Vam v imenu Vaših trpečih, po Nemčiji raztresenih rojakov prav iz srca zahvalim za vso pomoč in podporo, ki jo nam pudite, tako YOUR BUY WORD SUV *^v**ii n-rr-m— L-“ jrwssss«: mkxassxs ,1. toda Tadi starosti že nekoliko f; upognjen. Njegovi doigi lasje so bili popolnoma beli Njegova stara, obledela uniforma je spominjala na vojaka i? časa Ane Ivapovne, ves njegov izgovor pa je imel zelo nemško lice. Dal sem mu očetovo pismo. Ko je slišal njegovo ime me je naglo pogledal. “Moj pok,” je dejaj v svojem nemškem izgovarjanju, “zaj še ni tafno, ko je bil 'Andrej Petrovič zam tvojih let, a kakšnega zina ima še sdaj! Kano hitro minefajo leta!” General je raapečatii pismo in ga začel ipoluglasno citati, delajoč svoje opazke: “Milostivi gospod, Andrej Karlovič, nadejam se, da vaša ekscelenca . .” Cernu te sere-monije? Fej, fej, da se ne zra-muje! Zeveda, disciplina je prvo, toda ze li tako piše staremu kamerad . . . “vaša ekscelenca posabila ko smo . maršalom Min : . na pohodu . . . tako tudi Karolinko . . .” Ha, ha, bruder ze spominja še na vse butalost, ki smo jih nekdaj uganjali. “Zdaj k stvari .. k vam svojega ,malopridneža.” hm . . “imejte ga v ješetDih rokaficah* . .” *(Ta ruski pregovor znati: s kom strogo postopati.) . . ” Kaj’je to: je-šefe rokaf ice ? To mčra biti ruska prislovic . . Kaj ze pravi imeti koga v ješefih rokaficah?” je' ponavljal ter se obrnil proti meni. “To se pravi,” sem mu odgovoril s kolikor mogoče nedolžnim obrazom, ‘'prijazno, ne prestrogo s kom ravnti, pustiti mu kolikor mogeče veliko prostosti ; pravi pa se v ježevih rokavicah.” Hm, rgzumem . . “in ne pustiti mu preveč prostosti.” Kaj? menda morajo ješefe rokaviee vendar nekaj drugega pomeniti “Priložen je potni list. kje je? —i A tekaj . “Javiti iV Semjonovski polk venci stopili v akcijo. Narod-!moralno kot materialno. Ob nosti so sodeloyale z razstavo tej priliki se ponovno obrača-iz vsake narodnosti in poma-|mo na Vas s prošnjo, da nam gale, da se je priredilo nekaj i preskrbite čim večje število razvedrila v znak spoštovanja. Isppnzorjev in nam,tako poma-Ker so bili s to prireditvijo|gate oditi iz te za nas nesreč-zvezani tudi.stroški, so narod-i ne in s tolikim bridkimi spo-nosti darovale, tudi. Xi denarju, nuni p. Slovenci., smo. daroval' $36.00,1P $2.00: Tri Siapnikove cvetli- tople sobe, je bilo vse v takem Prav vesel sem bil, da sem spet našel primerno druščino, da ne bom sam robinzonaril po Rusiji. (Dalje prihodnjič) DELO DOBIJO ženska dobi delo ženska dobi delo za splošna hišna dela (pranje in čiščenje) dva dni v tednu. Za nadaijna pojasnila pokličite OR 6092 — v Fairview Village. (79) Natakarica dobi delo Stalno delo dobi natakarica v Perrotti Cafe, 390 E. 156. St. (79) uslužbence kdaj odrine kak vlak proti Birzuli, toda brez uspeha. Radi slabega stanja železnice mi ni mogel nihče da- Da bi pazila na otroke Priletna ženska, ki bi pazila na otroke, se takoj sprejme, železniške Zglasi naj se na 1389 E. 43. St. (zgoraj). Mož je res atoyil, kar je pač y zadostnega pojasnila. Spre- videl sem, da bo najbolje ako grem peš do Golte, kajti od tam naprej pa, da že vozijo vlaki proti Birzuli. Ko se je zdanilo sem jo spet sam kakor Robinson ubral peš proti Golti. Nasvetovali so mi pa, da je ibolje, da grem po cesti kot 'pa po železnici. Ta nasvet sem tudi upošteval ter urno stepal plo cesti proti cilju; spotoma sem si vzel malo slanine pa “suharej” (suhih skorij, se tako pokrepčal potem in dal nasvet, naj delajo tako kot -e,; da mi je pot tekel po čelu jaz. Pa ni 'bilo nič z njimi. Ko se je proti jutru vlak ustavil, je prišel zavirač ter nam povedal, da je boUje, da se zdaj umaknemo iz vagona, ker lahko bi nas vojaki tu zalotili in 'posledice tega bi ne bile dobre. Moji sopotniki so- bili tako prezebli, da so se komaj dvignili pokonci. Z zaviračem sva jim pomagala iz vagona, da in malo preko poldne sem ie zagledal imestece Golto, Pa sem se žuril preko ruskih poljan in Mo sem dospe; do prvih hiš, za-čujem streljanje iz strojnih pušk. No 'kaj je pa zdaj ? Pa ne spet kaka revolucija? Bog pomagaj, kaj vse se godi v tej Rusiji. Če ni kake fronte, je revolucija ali pa kako pobijanje, mirno pa nikjer. Človek se MALI OGLASI Christiana Lodge and Cottages Edwardsburg, Mich. i The Lodge has 30 rooms, with connecting shower and toilet. There are 17 cottages with private shower and toilet. Central dining room with Amer-ican-European cooking. All sports: golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, Indoor games. Cater to overnight guests. Located In Christiana Lake In a grove of large trees. 10O acres of private playground on VS 113. Write for folder. CHRISTIANA LODGE DOMINIC KRAŠOVEC, Prop. Phone 9126F5 P.O. Edwardsburg, Mich nj kdo .pade; po tleh. Zahvaliv- iznetj; enc «tvari^!gn^lruge!| Hiša naprodaj V bližini E. 185. St. hiša z 9 sobami, se lahko rabi za 2 družini — vse na novo pobarvano in papirano in sploh vse v najboljšem atanju. Ima tudi beneške zastore, “storm” vrata in okna, 2 garaži. Proda ae po zelo zmerni ceni. Samo $11,-900,00. Kovach Realty________ P. Beno Komi, O.F.M. 'slabo naleteli. Namesto kake Hllro In gotovo OLAJŠANJE za vse,s ki frpe na otrdelih žilah in revmatizmu! Dobite si novi in gotovo učinkoviti SUM A N SUMAN, odkrito in zdravniško prelskuSeno zdravilo po dveh znanih kemistih, Vam prinese takojšno olajšanje ln udobnost — ali pa dobite povrnjen denar. 3UMAN zdravilo je. skrbno pripravljeno ln varno. 1st Vam olajša bolečine napravi zopet življenje udobno. Zakaj bi trpeli kostne bolečine, imeli otekle prste in pekočo neugodnost. SUMAN kroglice stanejo $3.00 škatljlca. Prebivalci Ohio naj dodajo 9 centov za državni davek. Ako je naročilo plačano vnaprej, bomo poštnino plačal ml. Na C.O.D. naročila so stroški poštnine priračunanl. TISOČE ZADOVOLJNIH ODJEMALCEV Mr. L. F., 1556 Belmar Avenue, Cleveland, Ohio, pravi: “Počutim se kot prenovljen odkar uporabljam SUMAN In to v kratkih treh tednih. Trpel sem bolečine v vratu m glavobol, več let. Sedaj sem zopet normalno razpoložen, za kar gre hvala zdravilu SUMAN.” DENAR DOBITE TAKOJ POVRNJEN, ČE BI NE BILI ZADOVOLJNI OTRESITE SE BOLEČIN! Naročite TAKOJ! M. C. D. Corp. 1243 West 3rd SL Dept. H Cleveland 13, Ohio hm . . “ in pod pokojnim feld- do- bre, dobro, vse se zgodi (Dalje prihodnjič) Tudi sloni so sladkosnedni. — Mala triletna Jennifer Smith dobro ve. kako se prikupi slonu, zato se jo zalotila s sladkorbki ho je šla v londonski živalski 'vrt. Slon pa tudi menda ni prevei izbirien in ni triba da bi videl, kaj gre » njegov veliki rilec, glavno je da je rilec dobro napolnjen. ta pa premišljeval kaj bi napravil? Ko je pa streljanje pionehalo, sem šel pa spet naprej. Naj bo kar hoče, sem n dejaJ ter stopal naprej in srečno prišel -do kolodvora Golto. Na tirih je stalo nekaj tovornih vlakov in pa en lep ekspresni vlak. Morda bo tale šel proti Birzuli si mislim, ampak, treba vsakako prej kako poizvedeti. Ko pridem na peron uzrem vojake, ki so steli pole/strojnih pušk, v popolni pripravljenosti za akcijo. Proti komu ne vem; niti vprašal nisem. Čim manj se človek briga za take stvari in manj ko povprašuje, tem bolje je, če ne si hitro česa losumljen. Izkušnja izmodri človeka, da postane previden, redkobeseden, neza-upen pa zvit. To le pa nič dobrega ne pomeni, 'sem dejal sam pri sebi, ko sem videl to morilno orožje in vojake. Molče sem stopil v čakalnico, kjer je bilo več potnikov, pa vprašam enega, ki še mi je zdel, da je begunec, kam je namenjen? Pa mi odvrne: Zelo daleč, v Avstrijo, tja na Češko. Torej ste Čeh? ga vprašam. Pa mi pove, da je bil kot avstrijski vojak od Rusov ujet in sedaj se vrača domov na Češko. Zdaj mu pa tudi jaz zaupam, da sem vojak bivše avstrijske armade, in sicer Slovenec - Jugoslovan ter da se vračam v svojo domovino. Pa se oglasi nek fant, ki je staj 'poleg Čeha ter me vpraša: Slovenec si 'ti? Odkod iz katerega kraja? Tam blizu od' Ljubljane sem doma, mu odvrnem jaz. No in jaz pa od Maribora, mi odvrne fant. Me veseli, da srečam rojaka, sem dejal in sem res mislil, da je Slovenec. Pa ni bil. Fant mi je pozneje pojasnil,, da ni Slovenec pač pa Rus, ki je ibi; dalj časa v Av-triji kot vojni ujetnik. Bii pa je tam v Pesnici, Pri Mariboru, kjer se je izborno naučil slovenskega jezika tako, da bi se lahko izdajal za Slovenca, pa bi ga ne pogruntali tako zlahka. Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo RiL Cleveland 10, Ohio SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING MU E. 174 St. kb tsm v‘BLAG#ST?Sr*N ŠESTE OBLETNICE SMRTI DRAGEGA SOPROGA IN OČETA Frank Hribar ki je zaspal v Gospodu dne 20$ aprila 1943 Sonce na trato sije, kjer počivaš, dragi Ti, dušp naj pa srečo uživa, tara v srečni večnosti. Tvoji žalujoči: FRANCES HRIBAR, soproga, IN OTROCI Cleveland, Ohio, 20. aprila 1949. m-mfm jonreiSKA pgaggN^ffiRy, 20> *.M9 .1 lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllIlllllllli IVAN JONTEZ: PRISELJENCI Pove»t iz kanadskega življenja Vzlic temu se je Janez hudo je najti eno samcato mravljo čudil. Nastjino pivo je biio res dobro, ampak Nastja — Janez je gledal zdaj njo, zdaj Franceta, ki se je cinično smehljal ter sem pa tja objel ženščino okrog pasu. Nastji je bilo svojih štirideset let. Majhna, zelo čokata ženska, širokega, zabuhlega obraza, škrbasta, širokega, potlačenega nosu, majhnih, živalsko neumnih oči in redkih, žimi podobnih las. “To je— tvoja punca V’ se je čudil Janez in videti mu jc bilo na obrazu, da ne more verjeti. “Tale spačeni človeški otvor? kem protestantskem “misijonu” ali v ‘‘misijonih” Zveličavne ar made?” Janez je prikimal. Parkrat ga je zaneslo noter — iz radovednosti, kakopak. Ali je opazil kaj posebnega? iSteveda. Ko je bila pridiga končana, so vsi navzoči začeli peti, nato se je začela delitev kolačkov, senvičev in kave. Janete se je temu čudil, kajti v starem kraju se v cerkvah zgolj moli. Tudi je čul, da ima Zveličana armada v mest-h svoja prenočišča, kjer brezdomci najdejo brezplačno zavetje. Pa tudi jesti jim dajo, da jim ni treba poginiti od glada. To se mu j e vi delo prav lepo in krščansko, vzlic temu se mu upira in je prav zadovoljen, da mu ni bilo treba žvečiti žaltavega kruha miloščine. On miloščine ne mara. Mlad je in močan, pa se lahko sam preživi, samo dela naj mu dajo. Milošcinski kruh se zatika celo betežnim starcem. Janez hoče deta. Mar misli, da bi ga bi) Jo-vo odklohil, če bi mu ga bi; kdo Bogme ne. Pa mu France se je cinično zarežal. Slaba na oko, toda pivo ima dobro in če je vredno vsaj toliko kakor čeden obrazek .. r . Sicer pa drugače ni slaba . . . France je glasno tlesknil z jezikom in Nastja, ki je ves čas upirala yanj svoje majhne, vo-denosive, bodeče oči, se je nemirno premaknila ter se čudno skremžila. Na obrazu in v očeh je bilo vidteti živalsko poželje-nje. Janeza je prevzel stud in nejevoljen se je obrnil stran. Daleč je pritiralo Franceta, daleč, v globoke močvirje! Škoda fanta! Ta je izgubljen, ne bo se več znašel na trdnih tleh! In France, kakor da je uganil Janezove misli, je cinično dejal: “Kaj se hoče . . človek mora vzeti, kar se mu ponuja . . Tuidi staro, nagnito jabolko je boljše kakor nič . . Sicer pa — saj ne bo zmerom tako/ Se bo še obrnilo na bolje :n fant bo speit na konju . . .” Janez je molčal. Kmalu nato se je poslovil ter odriin! proti domu. Franceta ni več obiskal. Pa tuidi France ni dolgo obiskoval Janeza. jCo je bil pri njem zadnjikrat, je bil zelo mračen in nezadovoljen. “Vsega sem že sit!” je menil mrko predse. “Vse mi gre narobe in najrajši bi se iznebil tega prekletega življenja! . . ” Janez ga je pozorno pogledal in opazil, da je hudo shujšal, da ima veke bolj zatekle kot poprej in da ima polno izpuščajev na obrazu. “Bolan?” France se je trpko nasmehnil. “Zastruplen! Gnila jabolka, Janez! . . Motil sem se, ko sem menil, da so boljša kot nič . . .” Nekaj dni po tistem je Fran ce vrgel svoje zastrupljeno življenje pod brzeči vlak. 3 Nekega dne v maju, ko j e Janete postaval pred državno posredovalnico dela na Front Streetu, je zadel obenj Jovo. Janez, ne vedoč, kdo je butnil vanj, je nejevoljeno zagodrnjal: “Vralžji človek, kaj ti je hodnik preozek! ?” “Hm, pa si res nataknjen da nes, Janez,” se je nasmehi j al Jovo in Janez se je okrenil proti njemu. “Jovo, ti?” “Bogme, Jaz,” se je zasmejal Jovo. “Nisi se me nadejal kakor vidim.” "Kje neki! Saj sem te žc prišteval med mrvte! Kod pa si se potikal vse leto? Ne duha ne sluha ni bilo o tebi!” Odkar sta se bila točila pred enim letom, se fanta nista več videla. Janez ni vedel, kje se drži Jovo in le-ta ni vedei, kod se potika Janez. “Tudi tebi ni bilo mogoče iztakniti,” je odgovoril Jovo. “Well, težko je najti človeka v velemestnem vrvežu inu treba je! čakati srečnega naključja. Jaz! sem poizvedoval po tebi, toda j nisem te moge; iztakniti. Težko i v tem milijonskem mravljišču. Pa drugače. Delaš? Neumno vprašanje, kajne? če bi delal, ne bi postopa! tod . . .” Ah, saj to je prvo vprašanje, 'ki ti ga zastavi vsak znanec.. Ne, zdaj ne delam. Dva meseca sem delal, minuli teden sem zopet prišel na cesto. In ti?” “Jeseni sem bil odpuščen in dozdaj sem bil brez dela. Smola.’ ’ “Smola, smola in kakšna! Kaže, dla v Kanadi ne bom doživeli dobrih časov. Dobro, če'ponudil?______— — _ nas od vsega slabega ne bo ko-'ga niso hoteli dati, skromni pri-nec. Kako pa si se pretolkel hranki so naglo skopali m živ skozi zimo, Jovo, če nisi delal? ni mogel v zemljo. Hočeš, no-Si imel kaj prihranjenega?” ,češ, moral se je zateči pod “Kako?” Jovo se je neveselo'okrilje Zveličavne armade in nasmehnil. “Kakor sem pač ve-jzačeti obiskovati “misijone ’. Na del in znal. Si bil kdaj v ka- cesti se ne da spati pozimi in kaj bolj solidnega, in če se ne da dobiti drugje, je treba vzeti iz rok krščanskih dobrodel-nežev. Sicer pa ni vzel vsega zastonj. Za prenočišče je delal pometal in ribal pod v sobah. Vsako dopoldne. Seveda so mu dali tudi zajtrk in opoldne skromno kosilce. Popoldne pa je obiskoval razne “misijone” — zaradi kolačkov, senvičev in kave, kakopak. “Malo zapoješ, nato nekaj prigrizka in na toplem si, kar je tudi vredno pozimi. Izprva si malice boječ in sramežljiv, na skrivaj pogleduješ okrog sebe, ali te kdo opazuje to kmalu preide. Privadiš se vsemu. In ko spoznaš, da je večino navzočih prignal v “misijon”, isti tiran kakor tebe, namreč glad, nič več ne zardevaš. Vsi smio si enaki. Poslušamo pridige, mo- ___________ limo iz protestantskih molitve- lastni krivdi, nikov in pojemo pobožne pesmi silijo v to. — za kolačke in kavo! Hinavci smu vsi skupaj, toda ne po zrak je ipreteto slabo kurivo za človeško telo! Treba je najti (reamefes , MOU oiucio«8 ONE 8-02. PACKAGE C8EAAIETTES« J CUPS OP P8EPARE0 MACA80W B=©> ©• 9 o> Creamettes so bolj mehki, bolj okusni MAKARONI! Vabilo na sliko “Triglavske strmine”' V SREDO IN V ČETRTEK 29. IN 21. APRHA bo pokazana slika “TRIGLAVSKE STRMINE” PREDSTAVA SE BO VRŠILA V GLEDALIŠČU "ABBV” . • , * ... : : na Waterloo Rd. ip E. 156 St Vabljeni ste na velik poset. Slika je vseskozi zanimiva. Začetek ob 7. uri zvečer. (Konec prihodnjič) ■o- Jugoslovanski delavski narodni dom 4583 WEST 130th ST. (WEST PARK) vabi na ODPRTUO NOVIH DOMOVIH PROSTOROV. V NEDELJO 24. APRILA 1949 Program se začne ob 2 uri pop. Večerja se bo serviralo od 5 do 7 ure m Ples se prične ob 8 uri f lgrajo FRANK KOZUII in ANDREW MIRTICH orkestra n PKIFOKOČAMO ZA rOFBAVIU RNDfeBJKV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY A PAINT (0. 6805 ST. CLAIR AVENUE FRANK CVELBAR, ttrtnlk. Naročite se na dnevnik “Ameriška Domovina” STREPTOMYCIN Pošiljamo s zračno pošto v vse dele Jugoslavije ln sicer po sledečih cenah: 10 gramov......$16.00 I 40 gramov...$56.50 20 gramov......$31.00 50 gramov.....$68.00 30 gramov......$43.50 1100 gramov .$130.00 V gori navedenih cenah je vSteta tudi zavarovalnina PENICILLIN in druga zdravila tudi pošiljamo z zračna pošto in priporočeno. Lahko pošljete kolikor hočete. DOBROVOUNI 245 West 18th St. ODBOR New York 11, N. Y. POŠILJATEV DARIL V JUGOSLAVIJO OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca 114« E. «1. St JOHN OBLAK HE 273» -AND THE WORST IS YET TO corn «-in najin ie šele pride STANDARD PAKETI Potom 'Odbora zamorete od sedaj v nadalje, naročevati nove STANDARD PAKETE, ki »o hiapblnjeni z jestvinami, katerih količina in cene So označene' na druži strani. V cenah teh paketov so vpošteti stroški prevoza, k-ajco^ tudi zavarovalnina do naj bližjega pristanišča ali luke prejemalca v Jugoslaviji. - Paketi so zavarovani le za popolno izgubo (Total Loss). ■"? L ■■ 7 ;' , 1 ■>.; ; > ; Paketov št. ,1 zamorete odposlati na največ petero oseb, tako, da je vsak paket naslovljen na DRUGO OSEBO. MOKA Pošiljamo le prvovrstno BELO MOKO v vrečah po 100 funtov in sicer po $9.00 vreča, a PLAČANO VOŽNJO DO REKE, in — po $12.00 za vsako vrečo z PLAČANIM PREVOZOM DO NAJBLIŽJE POSTAJE ali LUKE NASLOVLJENCA v Jugoslaviji. RAZ.N0 Pošiljamo tudi streptomycin in druga zdravila in sicer na podlagi zdravniških receptov iz Jugoslavije. — Pakete z jestvinami priredimo natančno po Vaši želji. STANDARD PAKETI Pošiljamo tudi BARVE, POSTELJE, BICIKLE, HIŠNE PEČI za drva in premog, kakor tudi ELEKTRIČNE STROJE ZA PRANJE, itd. — — Ako želite kaj takega odposlati, obrnite »e na nas. Zavoj sil—Cena $35 10 lbs. Spaghetti 20 lbs.' Sugar 10 lbs. Green Coffee 15 lbs. Red Kidney Beans 5 lbs. Barley 5 lbs. Split Peas 31/2 lbs. Farina 2 lbs. Lentils 1 lb. Noodles 2 lbs. Cocoa . (4 lb. Hard Candy 5 lbs. Lard 6 cans Tomato Paste, /6 oz. per can !! 2 cans Powdered Milk, 1 lb. per can 4 cans Sardines 3}4 02. per can 1 can Peaches (1 lb. 13 oz. can-1 lb. Sweet Chocolate 1 doz. Black and White Thread 1 pkg. Assorted Needles : i 18 pkg. Lipton Noodle Soup :! to lb. Tea 4 oz. Black Pepper Pakete in moko odpošiljamo na Reko vtak druugi teden OPAZKA — tem potom naznanjamo pošiljateljem, da smo mi za vsa naročila le posredovalci pošiljateljev in tukajšnjih oblasti, in da radi tega vsako naročilo postane takoj lastnina pošiljatelja. < VAŽNO čeki in Mooney Ordri morajo biti naslovljeni na DO-BROVOUNI ODBOR. Ako bi nastal slučaj izven naše kontrole, in bi treba nadomestiti kakšne predmete, bodemo nadomestili z Predmeti iste ali višje vrednosti. DOBROVOUNI ODBOR. Zavoj št, 2—Cena $1550 10 lbs. Rice lto lbs. Luncheon Meat 12 lbs. Macaroni 5 lbs. Sugar 4 oz. Black Pepper 5 lbs. Coffee 1 12 pkg. Lipton Soup 2 lbs. Lard Zavoj št, 47 cakes La 12 cakes Face Soap 4 lbs. Lard 2(4 lbs. Luncheon Meat Zavoj št. 4—Cena $16 20 lbs. Spaghetti 7 lbs. Rice 5 lbs. Sugar 4 lbs. Green Coffee 1 lb. Powdered Milk 3 cans Tomato Paste . 6 pkgs. Lipton Noodle Soup 4 ozs. Black Pepper Zavoj št. 5—Cena $14 8 lbs. Spaghetti 20 lbs. Rice 5 lbs. Coffee 5 lbs. Sugar Zavoj št 6—Cena $16 7 lbs. Spaghetti 3 lbs., Green Coffee 5 lbs. Supar , 5 lbs. .Rice 1 lb; Barley 2 lbs. Lard lto lbs. Corned Beef 6 pkg, Lipton Noodle Soup • 2 pans Tomato Paste 4 ozs. Black Pepper to lb. Tea to lb. Cocoa 1 lb, Powdered Milk 1 lb. Sweet Chocolate DOBROVOUNI 0DB0R 245 WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. Y. Telefon: WAtkins 4-9016 ;; URADNE URE: Od 9te ure dopoldne do.6te ure popoldne OB NEDELJAH URAD NI ODPRT _ t