Št. 170 (14.566) leto XLIX.____________________
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26, novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5, do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija’ pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1300 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70
PONEDELJEK, 28. JUNIJA 1993
BCIKB BA^C* 01 CRED,TO D> TRiESTE
BANC0MAT
AMERIČANI SO Z RAKETAMI PONOVNO IN NEPRIČAKOVANO NAPADLI BAGDAD
Bill Clinton je iraškega diktatorja obtožil poskusa atentata na Georga Busha
Balkan pa lahko še kar čaka...
f—^druženim državam Amerike že od nekdaj
X zelo pristaja vloga svetovnega žandarja. m J Prav vseeno je, ali državo vodi Kennedy ali Clinton, Nixon ali Reagan, Carter ali Bush: vsakogar je srbelo, da svetu dokaže svojo premoč. Ti dokazi so bili bolj tvegani in Američanom bolj dopadljivi v času delitve sveta na dva bloka, vendar Se vedno ohranjajo svoj šarm v očeh nekaj več kot dvesto milijonov Američanov, ki so po svoji naravi in po svoji vzgoji predvsem ponosni na veličino svoje domovine. Zato ni posebno presenetljivo dejstvo, da je v času, ko je Clintonova priljubljenost strmo padala in ko se je morala administracija spoprijemati s proračunskimi zankami, ameriški predsednik svojim davkoplačevalcem dokazal, da zna pokazati zobe, da je Amerika Se vedno najmočnejša velesila, pred katero vsi trepetajo, in da lahko sama odloča, kako in kdaj uresničuje posamezne člene statuta Združenih narodov, skratka, kdaj in kako lahko koga kaznuje. Ob vsem tem dodajmo dejstvo, da je Clinton kaznoval Sodama, ker je hotel ubiti Busha, torej njegovega tekmeca. Vendar tudi Bush je Američan in za ameriško javno mnenje je Clintonova gesta veliko patriotično dejanje.
Nikomur ni do tega, da bi zagovarjal Sodama Huseina; to izhaja iz odmevov po vsem svetu. Clinton trdi, da je ravnal po statutu OZN in njegova akcija verjetno ne bo deležna obsodbe Varnostnega sveta. Sadam Husein je zločinec, in zločince je treba kaznovati.
Vendar pa Sadam ni edini zločinec na svetu in Irak Se zdaleč ni edina država, v kateri so človekove pravice teptane. Na Balkanu denimo lahko s Clintonovo odločnostjo do Sodama primerjamo neodločnost in omahovanje vse mednarodne javnosti, ki se hvali s podpisanimi sporazumi, za katere je že naprej znano, da jih nihče ne namerava spoštovati. Seveda, Beograd ni Bagdad in Bosna ni Kuvajt; nad Balkan torej ni mogoče z istimi sredstvi kot nad Irak. Vendar to ne more biti izgovor za brezbrižnost, celo dvoličnost neke politike, ki kot razloge za svoja dejanja te vrste vedno navaja varovanje demokracije in človekovih pravic. Pa kaj, ko smo sprejeli teorijo o svetovnem žandarju, smo se pač prisiljeni sprijazniti, da je od žandarja odvisno, koga bo kaznoval. Bosna je daleč in ameriški davkoplačevalci so zdaj že dobili zalogaj slave. Dejstvo, da je bilo včeraj v Sarajevu prav toliko mrtvih kot v Iraku, je očitno povsem obrobno. Balkan lahko čaka.
Bojan Brezigar
WASHINGTON - V soboto zvečer, nekaj po dvajseti uri po srednjeevropskem Času, je ameriški predsednik Bill Clinton oznanil, da je ameriškim ladjam v Cmem in Rdečem morju ukazal na sedež iraške obveščevalne službe v Bagdadu izstreliti več raket tomahawk. Mesto je zadelo triindvajset vodenih raket, težkih nekaj manj kot pol tone. Po doslej znanih podatkih je bilo v napadu ubitih šest ljudi, ranjenih pa deset. Proti Črnemu morju je iz Jadrana odplula tudi ameriška letalonosilka Theodor Roosevelt, saj se v Washingtonu bojijo iraških povračilnih ukrepov. V Savdski Arabiji in Turčiji pa so ponovno zaCeh razporejati vojaška letala. Ameriški predsednik se je za akcijo odločil dan potem, ko so mu uslužbenci FBI izročili dokumentacijo o naklepanju atentata na Georga Busha in ko so varnostni organi v New Yorku aretirali osem Arabcev, ki so menda načrtovali vrsto bombnih napadov in umor generalnega sekretarja ZN Butrosa Bu-trosa Galija.
V nočnem televizijskem nagovoru Američanov je Bill Clinton dejal, da se je za akcijo odločil potem, ko so kuvajtske oblasti namignile, ameriški obveščevalci pa potrdili sum, da je bil Sadam Husein oziroma iraška obveščevalna služba vmešana v »nagnusen in strahopeten« poskus atentata na nekdanjega predsednika Busha aprila letos med obiskom v Kuvajtu. »To je bila načrtna in premišljena poteza iraške vlade proti našemu nekdanjemu predsedniku. To ni bil le napad na Georga Busha, to je bil napad na našega državljana in torej neposredno na ZDA. Nikakor ne
Začasna bilanca napada: šest mrtvih, deset ranjenih in - ruševine (Telefoto AP)
smemo in ne bomo dopusti-li, da bi se taka dejanja ponavljala,« je zagotovil Clinton.
Ameriški predsednik se je o napadu posvetoval s »prijatelji in zavezniki«, ki so njegovo odločitev podprli. Prav tako je zahteval takojšen sklic Varnostnega sveta, da bi ožigosal omenjeni iraški zločin. Akcija naj bi bila jasno opozorilo ne samo Sadamu Huseinu in njegovemu režimu, paC pa tudi vsem tistim, ki bi kakorkoli skušali ogroziti ameriško varnost.
Ameriški komentatorji že ugotavljajo, da bo s to »odločno« potezo Bil Clinton popravil podobo neodloCneža in »prijatelja homoseksualcev«, ter tako izboljšal odnose z ameriško vojsko. (M. E. in agencije)
Obširneje na 5. in 16. strani.
Ameriški predsednik požel odobravanja in pomisleke
LONDON, PARIZ, MOSKVA, KAIRO - Ameriški zavezniki in celo Rusi so odločno podprli Clintonovo odločitev o napadu na Bagdad. Ruski zunanji minister Andrej Koziijev je menil, da je bila ameriška izstrehtev triindvajsetih vodenih raket na cilje v Bagdadu »upravičena«. Britanska, italijanska in nemška vlada so prav tako podprle ameriški napad. Italijanski zunanji minister je ob tem dejal, da »je mednarodni terorizem že zdaj zelo močan in da tako rekoC vsak dan ogroža svetovno stabilnost«. Kot vedno so Američane najbolj odločno podprli Britanci.
Nekoliko previdnejši so bili Skandinavci. Švedski premier je namreč dejal, da bi bila pri odločanju za take poteze potrebna previdnost, da se ne bi zapletli v »spiralo nezaustavljivega nasilja«.
Nad ameriško potezo so manj navdu-
šene arabske in afriške države, katerih predstavniki so se v nedeljo v Kairu zbrali na 30. rednem zasedanju organizacije afriške enotnosti. Na zasedanju, ki je povečini posvečeno reševanju perečih afriških vprašanj in na katerem naj bi se odločali tudi o oblikovanju skupne obrambe in neke vrste afriške gospodarske skupnosti, se seveda niso mogli izogniti ameriškemu napadu na Bagdad in vojni v Bosni. Egiptovski predsednik Ho-sni Mubarak je posredno okrcal ZDA, ko je dejal, da upa, da bodo Američani tako odločni tudi, ko bo treba za agresijo kaznovati Srbijo. Udeleženci so v skupni resoluciji tudi izrazili »veliko zaskrbljenost« zaradi vojne v BiH. Podobne pomisleke ob ameriškem kaznovanju Iraka so imeli tudi avstrijski in belgijski uradni predstavniki, ko so jih novinarji povpra-šali po mnenju o Clintonovi potezi.
mri/MKi mm
/
Nedelja 4. julija 1993 Vrh na Doberdobskem Krasu
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Ciampi v precepu
Predsednik vlade Ciampi pojde danes teden na zasedanje sedmih najbogatejših držav v Tokiu, zato si prizadeva, da bi sindikat in podjetništvo brž dosegla sporazum o ceni dela.
V	Trstu večjezična plošča Mariji Tereziji
V	Trstu so včeraj odkrili večjezično spominsko ploščo avstrijski cesarici Mariji Tereziji, ki je spodbudila kozmopolitski značaj mesta. Na , plošči so napisi v italijanščini, nemščini, slovenščini, hrvaščini, srbščini, grščini, madžarščini in hebrejščini.
stran 3
Stu ledi na Tabru
S. čudovitim Večerom na Tabru, na katerem
je prikazala najbolj značilno folklorno zakladnico Slovencev v zamejstvu, je Tržaška folklorna skupina Stu ledi v soboto proslavila 25-let-nico svojega nastanka in plodnega delovanja.
Deček utonil v Zagraju
Guerrino Braida, ki je predsinoči s kolesom padel v kanal De’ Dottori v Zagraju in utonil, ni bil star niti osem let. Tragedija se je odigrala pred hišo tete tik ob kanalu ob katerem je speljana nezavarovana pot, po kateri je kolesaril deček. Ista teta je pred štirimi leti izgubila 14-letnega sina, prav tako zaradi utopitve.
......................stran 4...
PREM / SREČANJE KNJIŽEVNIKOV
7. Premska srečanja: Primorska v besedi
Rojstni kraj Dragotina in Združenje književnikov Ketteja je včeraj že sedmič Primorske. Na ozelenjenem zapored gostil Premska in do literature prijaznem srečanja, ki jih vsako leto premskem gradu so se tudi prirejata Zveza kulturnih tokrat zbrah številni sloven-organizacij Ilirska Bistrica ski pisci in ljubitelji
književnosti, ki so na popoldanski okrogli mizi prisluhnili najprej referatom prof. Ivane Slamic iz Ajdovščine (Danilo Lokar -Ob stoletnici rojstva), prof. Mirana Košute iz Trsta (In beseda je nota postala - v uglasbitvah Kosovelove lirike) ter prof. Braneta Senegačnika iz Ljubljane (Mlajša slovenska poezija). Zanimivi razpravi je sledila predstavitev monografske številke revije Dialogi z naslovom Primorska v besedi, ki je posvečena tukajšnjim književnim ustvarjalcem z obeh strani meje. Ob glasbenem sodelovanju baročnega kvarteta Illyricus iz Ilirske Bistrice in Franca GombaCa iz Podgrada se je premsko popoldne prevesilo nato v literarni veCer, na katerem so brali Marija Mercina, Marko Novak, Tone PavCek, Vera PejoviC, Maja Razboršek, Rudi Šeligo, Frane Tomšič in Sergej Vere. Uspelo pobudo je sooblikovala, vCeraj pa vodila in povezovala prof. Zora Tavčar, predsednica Združenja književnikov Primorske. (MK)
RIM / KRIZA V STRANKI KOMUNISTIČNE PRENOVE
Garavini odstopil
Spors Cossufto po izstopu Ingraa iz DSL glavni vzrok Garavinijevega nenadnega odstopa
Vojmir Tavčar
RIM -Uspeh na upravnih volitvah ni umiril razburkanih vod. Spor, ki je izbruhnil pred niti dvema mesecema v vodstvu, je v teh dneh bruhnil še bolj očitno na dan na seji političnega odbora.. In tajnik Skp Sergio Garavini je odstopil, potem ko je v soboto odbor z absolutno večino glasov sprejel dokument, ki nakazuje strankino pot do kongresa, obenem pa kritizira tajnika in vodstvo, ker »nista znala preprečiti hudega političnega razkola«.
Srž spora, kolikor je bilo mogoCe razumeti iz skopih izjav, zadeva vlogo Skp v okviru levice in odnose z drugimi komponentami. Morda je napetost tlela dalj Časa, izbruhnila pa je, ko je Pietro Ingrao zapustil Hrast in se odločil za avtonomno pot. To naj bi Skp odprlo nove perspektive, toda prav v odnosu do te perspektive
Sergio Garavini
se je stranka razbila. V stališčih predsednika Armanda Cossutte je tajnik Garavini videl težnjo po zapiranju in v poročilu političnemu odboru je posvaril, naj ne ravna kot Napolen, »ki je pobegnil iz izgnanstva in bil poražen pri Water-looju«, ker se ni znal spremeniti in prilagoditi novi situaciji. Cossutta pa je Garaviniju vrnil, da
je »objektivno podprl zunanjo kampanjo, ki obtožuje stranko zaprtosti«.
Iz povedanega je jasno, da nasprotja obstajajo in so ostra, medtem ko je težko dojeti razliko v stališčih. In dokument, ki ga je sprejel politični odbor, pri tem ne pomaga, saj navaja samo »težave in omejitve« v vodenju stranke, Čeprav Garaviniju priznava »politične izbire, ki so omogočile volilni uspeh«.
Morda se bo spor izostril na seji vodstva, ki bo v Četrtek razpravljal o tajnikovem odstopu (»Razlogi so politični, ne osebni,« je zatrdil Garavini) in na političnem odboru, ki se bo spet soočil s tem problemom. Težave pa izhajajo tudi iz dejstva, da Skp še ni imela pravega kongresa, ki bi jasneje začrtal strategijo in politični projekt.
NEW YORK / KONCERT V CENTRAL PARKU
Pavarotti očaral polmilijonsko množico
NEW YORK - Luciano Pavarotti, ki je v newyor-škem Central Parku nastopil pred 500 tisoč navdušenimi poslušalci, je za »koncert zbižanja med dvema celinama« - kot ga je sam označil - izbral zanesljivo učinkovit program. Bolj kot opernim, ga je posvetil tipičnim italijanskim napevom in na koncu podaril pet »bisov« z nepogrešljivo »O sole mio«. Med neskončnim zaključnim aplavzom pevec ni skrival zadovoljstva nad uspehom, ki bo nedvomno potisnil v pozabo kritike ameriškega tiska, ki je oznanjal, kako Pavarotti ni pri najboljšem zdravju in da se bo morda umaknil s scene.
Koncert je bil torej tak, kot v najboljših Časih: najbolj navdušeni privrženci kultuviranega petja so svoje položaje zasedli že deset m pred koncertom. Med vonjem lip, polmilijonskim občinstvom in skoraj nenaravno tišino je Pavarotti še enkrat dal od sebe vse, kar najboljšega premore.
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
2
Ponedeljek, 28. junija 1993
NOVICE
Zanone in Battistuzzi ustanavljata Liberal demokratsko unijo
RIM - Novi volilni zakon in stvarne razmere v Italiji razdvajajo liberalno stranko na progresisticni in konservativni tabor: od tod sklep Valeria Zanoneja in Paola Battistuzzija, da ustanovita Liberaldemok-ratsko unijo (Unione liberaldemocratica) in obenem novo parlamentarno skupino, ki naj bi poleg liberalcev združevala Se republikance, Segnijeve katoličane, radikalce, ambientaliste in socialiste »a la Ruffolo«. Pobudnika unije sta na »liberaldemok-ratski konvenciji« v Rimu povedala, da se ne marata povezovati z neofaSisti in bossijevci, ampak hoCeta ustvariti »progresisticno agregacijo«, ki naj nima nie skupnega »s tradicionalnima aparatoma KD in DSL«.
Grozna smrt pod traktorjem
VIDEM - Včeraj se je pri Pojdi smrtno ponesrečil 69-letni kmetovalec Vito Tracogna. Ko se je s traktorjem vzpenjal po travniški rebri, je vozilo naenkrat zdrknilo, se nagnilo in zgrmelo v škarpo; nesrečnika je vrglo s sedeža in ko je obležal, ga je traktor zmečkal. Bil je seveda pri priči mrtev.
Železna vrata zmečkala otroka
LEVICO - Mario Vettorazzi, pedetni sinek lastnika neke znane restvaracije v kraju Levico pri Trentu, je izgubil življenje pod težkimi železnimi vhodnimi vrati, ki so se zvrnila nanj. Vrata, ki so Čakala na popravilo, so bila naslonjena na nek zid na dvorišču restavracije, deCek pa jih je med igro nehote premaknil in se nie hudega sluteč znašel pod pod njimi. Železna gmota je otroka zmečkala do smrti.
V Cosenzi zaplenili premoženje za 20 milijard
COSENZA - Po šestmesečni preiskavi je policija v Cosenzi zaplenila sedem supermarketov, ki so pra-li umazan denar, ki ga je z nezakonitimi dejanji služil eden od krajevnih bosov, Pino Bonanno. Supermarketi so last bratov Emiha, Gaspareja in Mau-rizia Bosca, ki so sedaj v preiskovalnem postopku pod sumom, da so Bonannu »posodih« svoja imena.
Drago plačana zavrnitev miloščine
RIM - Bruno Ripepi, 48-letni novinar neke zasebne radijske postaje, je v bližini rimskega Panteona drago plaCal dejstvo, da je zavrnil miloščino, za katero ga je prosil 23-letni potepuh iz Barija, Marcello Massari. S pomočjo nekega pajdaša je novinarja pošteno premikastil in mu pri tem zlomil roko...
Od Ustice minilo 13 let
BOLOGNA - Trinajstletnico še vedno nepojasnjene letalske tragedije pri Ustici, v kateri je bilo ob življenje 81 oseb, so včeraj počastili z vrsto manifestacij. Iz Bologne je minuto po 20. uri proti Palermu vzletelo letalo, katerega potniki so se po pristanku na letališču Punta Raisi v sprevodu odpravih na obalo. Tam, v bližini mesta, kjer je strmoglavil DC9, so se jim pridružili motoristi, ki so iz Bologne krenili že zgodaj zjutraj, in številne jadrnice, prispele iz bližnjih sicilskih in sardinskih pristanišč.
Pravosodni minister Conso pa se je obletnici Ustice oddolžil z izjavo, po kateri naj bi se preiskava zaključila do konca leta. Ge pa to ne bi bilo mogoče, bo po Consovih besedah potrebno še za krajši Cas podaljšati rok, predvsem pa zagotoviti shranitev vseh aktov, da se delo sodnikov ne bi razveljavilo. Minister je sodnikom izrekel vso podporo v prizadevanjih za »dosego resnice pred Italijo in vsem svetom«.
SICILIJA / POTRES PRI CEFALUJU
RIM /CEZ EN TEDEN MORA NA ZASEDANJE SEDMIH NAJBOGATEJSIH
Precej škode in dve rahlo ranjeni osebi
\/ epicentru naselje Pollina
Ciampi v škripcih zaradi cene dela
Rešitev problema bi potrdila verodostojnost Italije
Vojmir Tavčar
PALERMO - Sobotni potresni sunek na Siciliji, ki je dosegel 4, 4 stopnje po Richterjevi in 6. do 7. stopnjo po Mercallijevi lestvici, je po dosedanjih podatkih povzročil precej gmotne škode, lažje pa sta se poškodovali tudi dve osebi. Gre za Mario Roso in Luigija Campolosija, ki so ju gasilci prepeljali v bolnišnico v Cefaluju. Potresni sunki, katerih epicenter je bil v kraju Pollina na sredi poti med Cefalujem in Palermom, so se nato nadaljevali, zadnjega močnejšega pa seizmografi zabeležili vCeraj nekaj minut po 13. uri.
Poleg velikega preplaha, ki je prevalstvo prizadetega območja spravil na piano, kjer je preživelo noc na nedeljo, so potresni sunki povzročili tudi precej večjo gmotno škodo od tiste, ki se je kazala po prvem sunku. NajveCjo je utrpela prav Pollina, kjer je najbolj poškodovan srednjeveški stolp, ki se dviguje nad naseljem in ki ga je sizmicno gibanje naCelo že v preteklih mesecih. Po posvetovanju odgovornih za civilno zaščito z notranjim ministrom Mancinom so včeraj na športnem igrišču v Pollini montirali šotorsko naselje za 3.500 oseb, manjša šotorišCa pa so postavili tudi po so-
sdenjih naseljih Castel-buono, Isnello in Colle-sano. Strokovnjaki medtem nadaljujejo s pregledom poslopij in so samo v Pollini že razglasili za neuporabne štiri cerkve, omenjeni saracenski stolp in najmanj 55 stanovanjskih hiš. Očitno pa šotorišCa niso namenjena samo prebivalcem, katerih hiše so nevarno poškodovane, ampak tudi vsem ostalim, ki se ne upajo vrniti na svoje domove.
Premikanje zemeljskega nedrja je povzročilo tudi nekaj usadov, ki so prekinili prevoznost cestnih povezav med Polli-no in Cefalüjem, medtem ko so telekomunikacijske zveze doživele le nekaj motenj takoj po prvem sunku. Kot je bilo izvedeti iz Palerma, so bile ceste že vCeraj ponovno usposobljene za promet.
Iz Cefaluja, drugega sicilskega turističnega središča takoj za Taormino, pa agencija ANSA poroča, da je strah pred potresom že mimo. Včerajšnja sonCna nedelja je potekla mimo, z običajno množico turistov in izletnikov na plažah. NajveC jih je prišlo iz notranjosti otoka, ki so združili koristno s prijetnim: zapustili so majajoče se strehe svojih domov in se za vsaj nekaj Časa namesto skrbem prepustili počitniškemu razpoloženju.
RIM - Ciampijeva vlada ima samo še teden dni Časa. Prihodnji ponedeljek bo premier poletel v Tokio na srečanje sedmih najbolj razvitih dežel. K temu omizju bo nedvomno prisedel močnejši in z večjim ugledom, Ce mu bo uspelo doseči dogovor s sindikati in zvezo industrij-cev o ceni dela. V nasprotnem primeru bo njegov položaj tako v domačem kot v mednarodnem okviru šibkejši.
Tudi zaradi tega je Carlo Azeglio Ciampi v soboto naslovil sindikatom in Confindustrii opomin: ali dogovor, ali pa si bo morala stran, ki je odgovorna za razkol, prevzeti svoje odgovornosti. Premierove besede so izzvenele kot ultimat in zato je glasnik palače Chigi vCeraj nekoliko omilil stališče. Vzporedno pa je minister za delo Gino Giugni potrdil izreden pomen dogovora, »Čeravno vlada ne veže svoje usode na uspeh pogajanj«.
Tako iz Ciampijevih kot iz Giugnijevih besed je zaznati, da je najvecji odpor pri zvezi industrij-cev. In zasebnim podjetnikom premier in njegov minister za delo naka-zajuta možni alternativi: Ce bo podpisan dogovor,
bo Italija pridobila na verodostojnosti v mednarodnem merilu, učvrstila bo dosežene rezultate, inflacija bo pod nadzorstvom, cena denarja bi se lahko znižala, italijanski proizvodi bodo še bolj konkurenčni. V nasprotnem primem bi se pozitivne postavke spremenile v negativne in prihodnost bi bila tudi za podjetnike veliko bolj Črna.
Tempo pogajanja narekujejo premierove mednarodne obveznosti (srečanje najbolj razvitih - G7) kot tudi zahteva sindikatov, da se vprašanje dokončno reši ta teden, ker želijo, da se o morebitnem dogovoru delavci izrečejo že julija, preden tovarne zaprejo za poletni dopust. Zato je vlada sestavila intenziven program: danes se bo sestala s Confindustrio, v sredo s sindikati, v petek pa naj bi - Ce bodo stališča bližja - vsi skupaj sedli za isto omizje. Od teh srečanj bo odvisno, ali bo vlada oblikovala kompromisni predlog. Giugni vsekakor ni bil povsem pesimist: »Kot v vseh sindikalnih pogajanjih je možnost dogovora najbližja, ko je nevarnost razbitja najve-Cja«.
Trije so temeljni ne-
Minister za delo Gino Giugnii
razrešeni vozli. Prvi zadeva dvojno raven pogajanja: vsedržavno delovno pogodbo in dodatne pogodbe, ki jih sindikati sklepajo v okvim posameznih podjetij. Confindustrija bi rada odpravila podjetniško raven pogajanj ali vsaj izključila iz teh podjetja z manj kot 16 zaposlenimi, medtem ko sindikati temu odločno nasprotujejo. Dmgi vozel zadeva prejemke: podjetniki predlagajo, da bi ob delovni pogodbi, skupni za vse in vezani na načrtovano inflacijsko stopnjo, morebitne pogodbe v po-
sameznih podjetjih ne bremenili socialni prispevki. Po njihovem na] bi to bila neke vrste nagrada, vezana na uspešnost podjetja. Sindikati pa temu odločno nasprotujejo, ker menijo, da bi taka rešitev krepko prizadela pokojninsko raven. Tretji problem so tako imenovane vstopne plače (sindikati se bojijo, da bi se spremenile v izkoriščanje mladih, ki vstopajo v svet dela) in možnost izsposojanja oz. začasnega najemanja delovne sile glede na potrebe posameznih podjetij.
Sporazum bi bil osnova za družbeni dogovor med delodajalci in delojemalci. Tudi zaradi tega zadobiva pogajanje poleg sindikalno-eko-nomske tudi politično razsežnost. Na eni strani DSL pritiska na Ciam-pijevo vlado, naj ne popušča podjetnikom, medtem ko je na drugi breg stopila Severna liga* ki zagovarja eno glavnih zahtev Confindustrije: fleksibilnost delovnega trga. Bossi bi rad ujel dve muhi na en mah: učvrstil zakoremnjenost med malimi podjetniki, obenem pa udaril po Hrastu, ki ga je proglasil za sedanjega glavnega nasprotnika,
ker je dejanski jez proti premoči Lige, saj ji je preprečil zmagoslavje na Severu in utrditev v Srednji Italiji.
DEVIN / OBČNI ZBOR SSO
Marija Ferietič še naprej na lomilu Sveta slovenskih organizacij
Sobotni občni zbor potrdil zgodovinske usmeritve SSO
DEVIN - Marija Ferle-tic je bila na sobotnem obenem zboru potrjena za predsednico Sveta slovenskih organizacij, krovno zvezo katoliške komponente slovenske narodnostne skupnosti. Izvolitev novega odbora je potekala brez presenečenj, pri Čemer velja zabeležiti, da je v najvišje telo SSO vstopil tudi beneški Slovenec Ricardo Ruttar, nova elana vodstva pa sta še Hum-bert Mamolo in Andrej Bratuž. V odbor so bili poleg njih izvoljeni Damjan Paulin, Marij Maver, Franka Žgavec, Tomaž SimCiC in Sergij Pahor. Razsodišče pa sestavljajo Marjan Kravos, Zorko Harej in Božidar Tabaj.
Devinski občni zbor, ki je prvič potekal po delegatskem sistemu, je v glavnem potrdil zgodovinske usmeritve SSO, začenši s popolno podporo samostojnemu političnemu nastopanju Slovencev. Predsednica Fer-leticeva je to postavila v središče prvega dela svojega poročila, ki je bil namenjen analizi volilnih rezultatov in potrebi po taki volilni zakonodaji, ki bi Slovencem zagotavljala nadaljnjo prisotnost v političnem življenju. V manjšini po njenem mnenju je vsekakor še preveč tistih, ki predpostavljajo ideologijo resničnim narodnim interesom, »pri Čemer smo kritični predvsem do tistih ustanov, kot sta SKGZ in Primorski dnevnik, ki bi morala gledati na slovensko narodnostno skupnost v Italiji kot na vrednoto vsega naro-
S sobotnega občnega zbora Sveta slovenskih organizacij (foto KROMA)
da, torej nadstrankarsko«.
NerašCišCeni pa ostajajo po mnenju FerletiCe-ve odnosi znotraj manjšine, predvsem pa odnosi med SSO in SKGZ. Predsednica je SKGZ napadla z nenavadno politično ostrino in ji v bistvu očitala, da je ostanek vsega negativnega, kar se je dogajalo v nekdanji Jugoslaviji in tudi v zamejstvu. Dala je jasno razumeti, da je dogovarjanje SKGZ-SSO za skupno upravljanje nekaterih manjšinskih ustanov na zelo slabi poti, pri Čemer ni dala velikih upanj, da se bodo razmere glede tega v bodočnosti lahko izboljšale.
Predsednik SKGZ Klavdij Palčič je FerletiCevi odvrnil, da se SKGZ nima kaj sramovati in da je ponosna, da lahko zastopa in odraža tako širok
del slovenskega življenja v Italiji. Manjšina ne potrebuje novih razdorov in polemik, ampak konkretno sodelovanje za dosego skupnih ciljev, kar pa ne pomeni brisanja razlik med raznimi komponentami. Med te cilje je PalCiC uvrstil predvsem zakon za finansiranje zamejskih kulturnih ustanov, ki zapade konec leta.
Da morata SKGZ in SSO vztrajati na poti dogovarjanja je bil mnenja tudi generalni konzul republike Slovenije Jože Sušmelj, ki pri tem ne vidi nepremostljivih stališč, vsaj takih ne, ki bi lahko zamrznila in onemogočila že naCeto sodelovanje. Tudi Sušmelj (to so poudarili FerletiCeva in vsi gostje, ki so pozdravili občni zbor) pa je izrazil potrebo, da moramo Slovenci ustvariti
pogoje za bolj učinkovito povezanost.
Skupščino SSO so pozdravili predsednik Glasbene matice Adrijan Semen, zastopnik narodnega sveta koroških Slovencev Franc Venedig, predstavnik slovenskega zunanjega ministra Rudi Merljak in deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar. Slednji je povedal, da se je za SSk in za vso slovensko manjšino s temi volitvami končalo neko zgodovinsko obdobje, graditi bo treba sedaj novo, z novimi prijemi in tudi z povsem novimi povezovalnimi trenutki.
Merljak je izrazil prepričanje »da nekaterim krogom ne bo uspelo pri sejanju razdora med Slovenijo in slovensko manjšino v Italiji« in da bo Ljubljana zvesto in dosledno stala ob strani zamejcem.
BENEŠKA SLOVENIJA
Vrsta kulturnih pobud v špetru
Proslava 800-letnice farne cerkve Včeraj nagradili udeležence Moje vasi
Rudi Pavšič
SPETER - Vrsta kulturnih pobud bo v teh dneh obeležila pomemben jubilej v Spetru, ki ga bodo praznovali jutri, 29. junija na dan Sv. Petra in Pavla. Gre za 800-letnico farne cerkve, ki se dviga sredi Spetra. V tej cerkvi se bodo za to priložnost zbrali tudi predstavniki okoliških cerkvenih skupnosti, ki so nekoč sodile v Oglejski patriarhat.
Častitljiva obletnica je za Slovence v Benečiji izredno pomembna, saj dokazuje, da so tu v pe-teklosti v prijateljstvu in miru živeli ljudje različne narodnosti. Spetrski praznik pa bo tudi priložnost, da bo videmski nadškof Alfredo Battisti slavnostno počastil visok jubilej dveh slovenskih župnikov, mons. Valentina BirtiCa in mons. Pasquala Gujona, ki sta bila za duhovnika posvečena leta 1933. Čeravno niso neposredno povezane s proslavo špetrske cerkve, nekatere kulturne pobude
vsekakor dajejo vrednost temu prazniku.
Včeraj, ob 15. uri pa so na špetrskem županstvu nagradili mlade beneške otroke, ki so se udeležili 20. jubilejnega natečaja »Moja vas«. Pobude Studijskega centra Nediža se je tudi ob tej priložnosti udeležilo veliko mladih, nad 160, in to z vseh krajev Na-diške, Terske in Kanalske doline in Rezije, nekaj je tudi otrok izseljencev.
Slavnostno pa je bilo že v soboto zvečer v Benečiji, kjer so nagradili najboljše udeležence 14. mednarodnega slikarskega natečaja »Podobe iz Nadiških dolin«, ki ga je Beneška galerija organizirala pod pokroviteljstvom deželne vlade.
Letošnje pobude se je udeležilo nad 60 umetnikov iz Furlanije-Julij-ske krajine in Slovenije, ki so v različnih tehnikah ponudili svoj pregled na stvarnost v Benečiji.
Umor Maročana
POEDENON - V okolici kraja Treffe pri Pordenonu so včeraj na bregu reke livenza odkrili truplo mladega Maročana Salaha Yaorija. Morilec je moškega ustrelil z lovsko puško v desni bok, potem ko je ranjenec hotel zbezati pa ga je pokončal še z udarcem v glavo. Preiskovalci so v avtomobilu žrtve, ki je bil parkiran v bližini, odkrili potni list Mohameda Yaorija, 19- letnega brata nesrečnega Saleha. Mladeniča so po večurnem iskanju našli na plazi v Bi-bionu. Mohamed je pliciji povedal, da že kaka dva tedna ni videl bmta. Objasnil je, da je Soleh bival s skupino kakih 12 Maročanov v neki zasilni hiši, dodal pa je, da so njegovi sodržavljani že pred tednom odpotovali domov.
GORICA / MIROVNIŠKO SREČANJE
Poziv mladih Goričanov Pomagajmo Bosni zdaj
Spremeniti koncept begunskih taborišč
Elizabeta Tomšič
GORICA - Mladinsko združenje “Goriziagiova-ne” je ob koncu tedna priredilo dvodnevni niz mirovniških in solidarnostnih manifestacij pod geslom »Help Bosnia now - Pomagajmo Bosni zdaj«. V petek je združenje priredilo svojo drugo konferenco o stanju v Bosni in vzrokih vojne, v soboto pa so skušali Goričane opozoriti na tragedijo bosanskega naroda s prodajnimi razstavami, koncerti, mirovniškim srečanjem in v večernih urah z baklado, ki so se odvijali v ljudskem vrtu na goriškem Verdijevem Korzu.
Svoje poglede na bosansko katastrofo so na petkovem srečanju pre-doCili sociologa Daniele Ungaro in Gabriella Bur-ba, Gianfranco Schiavo-ne - predstavnik “Italijanskega konzorcija za
solidarnost“ in nepogrešljivi goriški duhovnik Ruggero Dipiazza, direktor škofijske Caritas in predsednik združenja “Giustizia e pace“.
Beseda je tekla predvsem o beguncih, ki so nastanjeni tudi na območju dežele Furlanije -Julijske krajine in o posledicah tako razdirajoče in vseunicujoce vojne, kakršna divja v Bosni.
Problem beguncev - so poudarili govorniki - je sedaj problem Evrope, ki ni znala pravočasno in pravilno politično intervenirati na tem področju in mora sedaj nositi posledice svojih dejanj in (dostojno) skrbeti za žrtve.
Begunska zbirališča je treba konceptualno spremeniti. Nastala so kot začasna rešitev in to svojo “začasno“ obliko oh-ranajo še po dveh letih.
od zaCetka vojne na Hrvaškem. Ljudje v njih trpijo, nimajo prihodnosti in Čeprav imajo mnogi med njimi visoko raven šolanja, ne morejo uveljaviti niti osnovne človekove pravice do dela. Tako cele dneve dobesedno tavajo po dvoriščih kasarne v Cervinjanu in si želijo daleC stran. O teh razsežnostih begunske tragedije je še posebej spregovorila Gabriella Burba, ki je zelo aktivna v centru v Cervinjanu in je zato lahko predstavila konkreten primer nedelovanja tovrstnih struktur.
To vsiljeno brezdelje je spravilo skupino tridesetih bosancev v tak obup, da so si od italijanskih oblasti izborili potrebno dovoljenje in se vrnili na svoje domove. VeCer se je zaključil po živahni razpravi.
TRST
Ponedeljek, 28. junija 1993
3
PADALCI OBIČAJ / STOLETNA TRADICIJA
25 LET TFS STU LEDI
NOVICE
Stoffieri V Križu s procesijo skočil v počastili patrona fašistični sv. Petra in Pavla
Prikaz folklornega bogastva na Tabm
zelnik
Tudi narodne noše - Sledilo je šogro - Kdaj spet pokušnjo vin
Izšla je tudi jubilejna brošura, posvečena Nadji Kriščak
Prihod italijanskih padalcev v Trst je dal županu Staffieriju povod za nov nacionalističen izpad. Ob njihovem 18. vsedržavnem srečanju, med katerim ni manjkalo vojaških slavnosti, padalskih skokov, preletov italijanske letalske akrobatske skupine, je odstopajoči župan izkoristil priložnost za pogrevanje nacionalizma v mestu ob meji.
Staffieri je na Trgu Zedinjenja Italije zapel hvalnico vojakom, predvsem padalcem, ki naj bi predstavljali zadnji primer, simbol, vrednoto za državo, ki se razkraja. Povzdignil jih je na piedestal braniteljev italijanstva, v pozdravnem nagovoru za tržaški italijanski dnevnik je zapisal, da bo na njihov klic Trst odgovoril »s kamerad-skim zanosom«.
Takšno izrazoslovje močno smrdi po dobro znanih fašističnih parolah. Besedah zaprtosti, v katerih ni prostora za drugače mislece. In vendar predstavlja odstopajoči župan Staffieri le del Trsta, tistega, ki noče pogledati evropski stvarnosti v oci. Njegov antipod govori z besedami osmih jezikov tržaških skupnosti na plošči Mariji Tereziji, ki so jo odkrili prav ob uri, ko so na Trgu Zedinjenja Italije topotali vojaški škornji..
Včeraj je bila v praznično razpoloženem Križu procesija v počastitev vaških patronov sv. Petra in Pavla, ki ju verniki sicer slavijo na današnji dan. Gre za lepo, stoletno tradicijo, ki je ni bilo mogoče spoštovati edinole za Časa fašizma. Po slavnostni maši se je razvil skozi vas sprevod žensk v narodnih nošah in moških, ki so nosili zastave s svetniškimi podobami (na sliki - foto Ferrari). Pozneje se je zaCela na dvorišču Ljud-
skega doma prav tako tradicionalna šagra, ki jo je organiziralo krajevno športno društvo »Vesna« in ki je privabila prav lepo število ljudi, domačinov, prišlekov iz okoliških vasi pa tudi nedeljskih izletnikov.
Se nekaj. Pred leti so ob prazniku vaških zavetnikov prirejali tudi razstavo in pokušnjo domačih vin, ki pa je -menda zaradi organizacijskih razlogov - odpadla. Skoda. Ali ne bi bilo lepo, ko bi jo obnovili?
Damiana Ota
Čudovit praznik folklore: tako je učinkovala prireditev ob 20-letnici, ki so jo v soboto zvečer elani TFS Stu ledi uprizorili na Repentabru (pod pokroviteljstvom Repentabrske občine in s sodelovanjem župnijske skupnosti).
Jubilejni nastop plesalcev, pevk in godcev edine zamejske folklorne skupine je bil res enkratni kulturni dogodek, ki je s poudarkom izpostavil dragoceno delo tega zamejskega društva. V skoraj dveh urah sporeda je številno občinstvo (bilo jih je veC sto) doživelo pravi prikaz bogastva in raznolikosti folklornega izročila zemljepisnega območja, ki je kakorkoli tesno vezano na naše bivanjsko okolje. Od tržaških ljudskih pesmi in viž, ki so TFS Stu ledi pravzaprav najnaravnejši izraz, do plesnih navad in ritmičnih značilnosti globoke hrvaške Istre na eni strani, Furlanije in zgornje Soške doline na drugi strani. Vmes pa pesmi, pustni običaji Benečije in Rezije: za slavnostni zaključek še prikaz tržaške ohceti, ki je zbrala na oder skorajda vse elane TFS Stu ledi in godce Godbe na pihala iz Ricmanj.
Posebno pozornost si
Prikaz folklornega bogastva na Repentabru (foto KROMA)
zasluži prizorišče sobotnega Večera na Tabru. Kljub vsem negotovostim, ki jih vreme vsiljuje ob prireditvah na odprtem, je bila izbira naravnega okolja ob cerkvi na Repentabru pravzaprav »obvezna«, da je jubilejni nastop res polno zaživel. Kamniti zidovi, prežeti z večstoletno zgodovino naše preteklosti, bi ne mogli bolje objeti dogajanja na priložnostno postavljenem odru. Ce k temu dodamo še vzporedno prelivanje naravne
svetlobe zahajajočega dneva v barve scenskih luCi, je podoba popolna.
Sobotni nastop TFS Stu ledi pa ni bil »le« jubilejna prireditev ob 20-letnici delovanja društva: predstavljal je enega najvažnejših mejnikov v sosledju dogodkov te skupine, ki se je s hvalevredno vztrajnostjo nekaterih posameznikov ohranila kot edina glasnica folklorne zapuščine naših prednikov in sedaj želi nadaljevati svoje poslanstvo v vrednotenju ljud-
skega izročila naših in sosednjih krajev in ljudi. Večer na Tabru je bil tako tudi dostojanstven poklon delu elanov skupine, ki jih ni veC med nami: zadnja med temi, a prva po teži, ki jo je od vsega začetka imela pri Stu ledi, je Nadja Kri-SCak. Njej je tudi posebej posvečena priložnostna brošura ob jubileju skupine, njej je na Tabru zadonelo ganjeno ploskanje občinstva ob govoru predsednika Marjana Spetiča.
Ponedeljkova številka časnika TriesteOggi je začasno ukinjena
Od današnjega dne pa vse do 30. avgusta ponedeljkove številke tržaškega dnevnika TriesteOggi ne bo veC v kioskih. Zaradi zredCenja športnih novic je namreč založnik Franco Paticchio sklenil do konca avgusta ukiniti športno prilogo (LunediSport), na katero je odpadel dobršen del časopisa. Sindikalni odbor novinarjev je na skupščini z veliko večino glasov zavzel stališče, da gre pri tem za hudo enostransko razbitje pogajanj, toliko bolj se, ker je založnik s svojim sklepom časnikarje seznanil šele kot zadnje. Odbor ocenjuje to potezo kot sila nekorektno, posebno spričo tekočih pogajanj za ohranitev časopisa, obenem pa opozarja, da se ni hotel opredeliti za stavko, ker smatra ukinitev ponedeljkove številke za začasno v pričakovanju razprave o novem založniškem programu.
Dobre ekološke značilnosti plastike PVC
Jutri bo v konferenčni dvorani Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Pa-dričah posvet o plastiki PVC. Po najnovejših raziskavah gre za material, ki je z ekološkega vidika posebno sprejemljiv, saj ne škodi zdravju, poleg tega pa je tudi sorazmerno lahko uničljiv v navadnih upepeljevalnikih. Gre za ugotovitve najnovejših raziskav, ki jih bodo na torkovem znanstvenem srečanju pri Padričah predstavili nekateri izmed največjih izvedencev v tem sektorju. Udeležence posveta bo uvodoma pozdravil predsednik centra za raziskave prof. Dome-nico Romeo, v dopoldanskem delu pa se bodo nato zvrstila poročila, srečanje za se bo končalo z okroglo mizo o uporabi PVC v embalaži.
Samotna smrt priletne ženske
Včeraj je za starostjo umrla Anna Divieste vd. Mennini, ki se je rodila 15. januarja 1909 v Barletti nedaleč od Barija, a je že dolgo let stanovala v Trstu, sicer v Ul. Molino a vento št. 31. Na poziv sosedov, ki se jim že nekaj dni ni oglasila, so prihiteli v tretje nadstropje omenjene stavbe agenti policijskega oddelka za prvo pomoč (113) in osebje ustreznega oddelka (118) pri Rdečem križu. Po uradni ugotovitvi smrti so truplo odpeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago svojcem.
TRST / V ULICI ROSSINI
JUBILEJ / ŠTEVILO 2ENSK IN DEKLET SE JE POVZPELO S 14 NA 170
Plošča z napisi v osmih jezikih v spomin na Marijo Terezijo
Plošča opozarja na moderni in kozmopolitski značaj Trsta
V Ul. Rossini so včeraj odkrili ploščo avstrijski cesarici Mariji Tereziji z večjezičnim napisom, da bi tako počastili spomin prosvetljene vladarke, ki je dala Trstu kozmopolitski značaj. Napis je v jezikih skupnosti, ki živijo v mestu: v italijanščini, nemščini, slovenščini, hrvaščini, srbščini, grščini, madžarščini in hebrejščini.
PlošCo je dal postaviti Mestni odbor za počastitev Marije Terezije, ki je nastal pred štirimi leti prav z namenom, da bi zbral sredstva in prispevke za to spominsko obeležje. Resnici na ljubo se je tržaški občinski svet že leta 1981 odločil za podobno pobudo, ki pa je potem zastala in mrknila v pozabo zaradi vrste nasprotovanj tukajšnjih nacionalističnih krogov proti postavitvi veCjetične plošče.
Na včerajšnji slovesnosti so - ob prisotnosti jugoslovanskega in avstrijskega konzula v Trstu - spregovorili med drugimi tudi predstavniki slovenske (govoril je Aleš Lokar), madžarske, srbske in judovske skupnosti, ki so poudarili, da je prav Marija Terezija dala zagon modernemu Trstu, kozmopolitskemu in večnacionalnemu. Mesto bo lahko spet moderno zaživelo le ob upoštevanju teh značilnosti, s sožitjem nied njegovimi etnični-mi skupnostmi, sodelovanjem in toleranco v prostoru, ki mu ga je zemljevid odmeril, to jo v križišču srednjeevropskih kultur.

141
J
f?
-!
IT
k

/
MARIA THERESIA
1717 - 1780
#
SO\ R AN A D AUSTRIA PROMOTRICE DU 1 A TRII STE MODERNA t COSMOPO! ITA IN R1CORDO- HfRRS^ ||-RIN OS II RRI ICHS UND i ÖRDTRIN DIR MODERNEN 1 5URCFRL,!'HEN STADT \ RIEST ZUM A N DE- -\M N-AVSl RUSKA CESARICA PONUDNICA MODERN-FC.A IN K07.MOPOI ITICNEGA MESTA IRST\ SPOMIN V WSTRIJF PCBORNIK MODERNOGlkO,
POL UC.KOC QR4DA TRSTA U ZNAK SJECAN l\. IIAPMUA ABCTP»1 JE. tlOBOPHMK MOZJEPHOE M KO 'Mon
nmsmKor.rPAaA tpcta y thak keparo-
AUSZTRIA UR AI KOPONÖIFNEK A MODERN fs k"' MOPOLITA TRICSZT ATE C, At A Pl TO IAN Ak EMI ’ MONAPVHÄ AY2TPIA7 ElOA IYNE* \ \E I ; j \ .\N AR-IT-! THE NEAI KOXMOnOAITIKHE TEPfETTEtT ETE
anamhnein• lire- n-ryrn "-.ubiS n
CMO-
. i R r -
ti
t
Fis*?	rrar-in o-lTčLošT-hi
- TRIESTE '
U- ČOMITAtO MARIA THERESIA


Večjezična plošča Mariji Tereziji v Ul. Rossini (foto Ferrari/KROMA)
H BAZOVICA / OD 16. DO 18. JULIJA h
Glavni namen letošnjega Partizanskega shoda bo proslava Prekomorskih brigad
Od 16. do 18. julija bo v Bazovici tradicionalni »Partizanski shod«, tokrat posvečen številnim pomembnim obletnicam, kot je na primer 50-oblet-nica ustanovitve Prekomorskih brigad, začetek delovanja italijanskih partizanskih enot, zečetek delovanja Partizanskega dnevnika, delovanje partizanske bolnice Franja in vsega, kar je botrovalo veličastni zmagi vseh naprednih antifašističnih sil proti na-cifašizmu. Prireditev bo potekala pod pokroviteljstvom pokrajinskega odbora VZPI-ANPI, glavni organizator pa bo Tržaški partizanski pevski zbor P. Tomažič.
V treh dneh praznovanja se bodo odvijale razne prireditve, med kateri-. mi tudi predvajanje celovečernega filma »Na svoji zemlji«. Politični delavec iz Slovenije Ciril Zlobec bo ob tej priložnosti predstavil svojo knjigo
»Imel sem jih rad«, medtem ko bo član zbora Duilio Švara prikazal v društvenih prostorih svoje slike in kipe. Na pazniku bosta nastopila godba »Parma« iz Trebe in patizanski zbor s spletom partizanskih in borbenih pesmi tudi drugih narodov.
Predvideni so govori predsednika pevskega zbora Igorja Pavletiča, pokrajinskega predsednika VZPI-ANPI Artura Calabrie in dirigenta zbora Oskarja Kjudra, bivšega borca Prekomorskih brigad, ki bo spregovoril prav o pomenu teh brigad in njihovem deležu pri porazu naficašizma in osvoboditvi naših krajev. Za ples in zabavo bosta na hidnevnem praznovanju poskrbela plesni ansambel TAIMS in Zvezde; poskrbljeno pa bo tudi za jedačo in pijačo. (N.L.)
Proslavili desetletnico telovadnega odseka pri openskem društvu Tabor
Tudi trideset moških - Kaj pravita Mira Vovk in Nori Jerič - Izlet v Benečijo
Neva Lukes
Slovensko kulturno društvo Tabor na Opčinah je doživljalo to sezono, ki se je v glavnem zaključila, v znamenju raznih jubilejev, ki bodo na programu tudi v sezoni, ki se bo ponovno začela s koncem počitniškega obdobja.
Med tistimi, ki so slavili desetletnico svojega delovanja v sklopu domačega društva, so bili vsi, ki vodijo ali obiskujejo korektivno telovadbo. Teh je bilo v tej sezoni okrog 170-130 žensk in letos prvič tudi nad trideset moških.
Telovadbo vodi marljiva in izredno sposobna učiteljica Mira Vovk, ki ima prav gotovo veliko zaslug, da se je ta dejavnost na Opčinah tako razvila in da zajema danes že tolikšno število telovadk in telovadcev, da pravzaprav ne potrebuje kakšne posebne reklame. Telovadke so razporejene kar v sedem skupin, v tri pa telovadci. Prve telovadijo dvakrat, moški pa enkrat tedensko.
Naš razgovor je stekel med vodjo korektivne telovadbe Miro Vovk in odgovorno za to dejavnost pri društvu Tabor Nori Jeric.
»Ko že omenjamo desetletnico delovanja rekreativne, sedaj že bolj korektivne telovadbe, ne smemo pozabiti, da je bila več let aktivna na tem področju, najprej pri vodenju baletne, nato folklorne, telovadne, pa še igralske dejavnosti v našem dru-
štvu Lucija Hrovatin. Popustila je z delom, ko so jo v to primorale družinske razmere, kar pa ne zmanjšuje njenega deleža pri tej dejavnosti in naše hvaležnosti.«
Prve dni junija so se udeleženci korektivne telovadbe zbrali na družabnem večeru v dvorani prosvetnega doma na Opčinah. »Bilo je tako veselo in prijetno, da se tega večera še danes vsi z zadovoljstvom spominjamo. Plesali smo, peli, se nazabavali in si obljubili, da se v prihodnji sezoni ponovno srečamo.«
Mira Vovk je imela na večeru kratek govor, v katerem se je zahvalila in zaželela vsem prijetne počitnice. »Začeli smo pred desetimi leti s štirinajstimi dekleti, danes nas je že skoraj 170. Lahko smo tega uspeha samo zadovoljni in veseli.« Da je večer še posebno lepo uspel, se gre zahvaliti tudi skupini žensk in deklet, ki hodijo na telovadbo ob 14.30 in so si zato omislile tudi posebne majice, pav z napisom Skupina 14.30.
»Ce že govorimo o naši dejavnosti, potem moramo omeniti tudi izlet v Rezijo,« sta nam povedali Nori in Mira. »Odpeljali smo se z e-nim avtobusom, si najprej ogledali izredno lep in bogat etnografski muzej v Tolmeču, nato pa smo nadaljevali pot do Ravence. Tu sta nas pričakali domača pesni-
ca Silvana Paletti in Luigia Negro, ki zastopata v Reziji Zvezo slovenskih kulturnih društev. Pokazali sta nam "Rozijanski dom”, Silvana nam je prečitala nekaj svojih poezij, pa še dva godca na ”bun-kulo” in ”citire” sta nam zaigrala nekaj rezijanskih, ki smo jih poskušale same tudi zaplesati.
Obiskali smo še Sol-bico in Osojane in odhajali domov z lepim občutkom, da smo vsaj nekoliko spoznali ta del našega življa.«
Telovadke in telovadci bodo sedaj počivali. Na jesen pa se bodo ponovno zbrali. »U-pamo, da nas Mira ne bo zapustila, saj je duša te naše dejavnosti in jo imamo vsi zelo radi,« nam je za konec povedala Nori Jerič.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-/73715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm '
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno narocninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.300 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: lema 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 06/-73373
Registriran na sodiSču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Clan italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ŠOLA / IZŠLA TRETJA ŠTEVILKA REVIJE
Dijaki liceja ubrali res... »Novo pot«
Uredniški odbor sklenil objavljati tudi prispevke v italijanščini
Svobodni list št. 3
Marjan Kemperle
»Dijaki in profesorji na bojni nogi: pomen vzgojiteljev v današnjem Času.« Tako nosi naslov prispevek Metke Udovič, dijakinje 1. A razreda znanstvenega liceja Prešeren v 3. Številki dijaškega glasila Nova pot. Tisti »na bojni nogi« prav bode v oCi, z bodico italijanskega prizvoka, seveda.
In vendar: Slovar slovenskega knjižnega jezika omenja v svojem I. zvezku na strani 165 zvezo »biti s kom na bojni nogi«, a s kvalifikatorjem »neustaljeno«, ki spada med »posebne normativne kvalifikatorje«. Gre za besede, pomene ali zveze, ki se kljub dosedanjim prepovedim dosti uporabljajo - pojasnjuje Slovar slovenskega knjižnega jezika v uvodu.
Da se izraz »na bojni nogi« res Cesto uporablja v zamejstvu, potrjuje tudi Radio Trst A. Pretekli teden je v deželnih poročilih ob 14.uri ob stavki dnevnika TriesteOggi poročal, da so novinarji tega dnevnika spet »na bojni nogi«. Ce izraz uporabljajo novinarji, zakaj bi ga ne lahko tudi dijakinja liceja Prešeren?
Nova pot je torej, boj-
Naslovna stran Nove poti
nim ali drugačnim nogam navkljub, zakorakala v dijaški svet. Njen korak odmeva po novem. Kako tudi ne bi, ko pa obsega vec novosti. Najbolj pomembno predstavlja gotovo nov uredniški odbor. Potem ko je uredniški odbor 5. B razreda »dozorel« in se prebil do mature, ga je na Čelu revije zamenjal novi odbor, ki ga sestavljajo dijaki 2. B
razreda Tanja Bole, Sara Brezigar, Alan Domio in Mitja Petelin. Zamenjava zagotavlja nadaljevanje tradicije, tako da prihodnje šolsko leto ne bo zastojev pri pripravi in izdaji dijaškega lista.
Revija Nova pot je »Svoboden list« - tako zagotavljajo novi uredniki, ki opozarjajo, da v listu »ni prišla v poštev niti profesorska niti kakršna koli druga cen-
zura.« V reviji je tudi nekaj italijanskih prispevkov. V napotku k branju urednica omenja, da so se nekateri dijaki pritožili, češ da je uvajanje italijanskega jezika v slovenski reviji nesprejemljivo., le-te pa opozarja, da obiskujejo slovensko šolo tudi dijaki iz mešanih zakonov in zato slovenščina ni materin jezik vseh dijakov. Zato tudi ni naključje, da je prvi prispevek v številki (po uvodnem nagovoru) prav pesem v italijanščini.
Tretja številka Nove poti objavlja vrsto prispevkov, ki so mladim blizu (glasba, duhovitosti, iznajdljivi test »Kakšen partner si?«, športni rebus, horoskop), loteva pa se tudi takoimenova-nih »resnih« tem (intervju z odgovorno u-rednico Novega Matajurja Jole Namor, anketa o sožitju v Trstu). V pesmih dijaki razkrivajo ponekod svoj intimni svet, drugod jih zabelijo s šCepcem ironije. Tu so nato še nekateri leposlovni prispevki, iz katerih je razbrati, kakšen je dijakov pogled na svet.
Najnovejša Nova pot je skratka dober dijaški list. Njegovo branje daje lep vpogled v realnost tržaškega dijaškega sveta.
KINO
ARISTON - Poletno predvajanje filmov -21.30 »Gli occhi del de-litto« r. Bruce Robinson, i. Uma Thurman, Andy Garcia.
EXCELSIOR - 18.00,
20.00,	22.15 »Lezioni di piano«, r. Jane Campion, i. Holly Hunter, Harvey Keitel.
EXCELSIOR AZZUR-RA - 18.30, 20.15, 22.00 »Jona che visse nella ba-lena«, r. Roberto Faenza.
NAZIONALE 1	-
16.20, 18.20, 20.15, 22.15 »Arte mortale«, i. Peter Coyote, Tcheky Karyo. NAZIONALE 2	-
16.00,	17.30,	19.00,
20.30,	22.15 »Bella, paz-za e pericolosa«.
NAZIONALE 3	-
16.30,	zadnja ob 22.15 »Black anal«, porn., prepovedano mladini pod 18. letom.
NAZIONALE 4	-
16.30,	18.20, 20.15, 22.15 »Qualcuno da amare«, i. Christian Slater in Mari-sa Tomei.
GRATTACIELO
17.30,	19.05,	20.40,
22.15 »Lo sbirro, il boss e la bionda«, i. Robert De Niro.
MIGNON -	17.00,
19.30,	22.00 »Charlot« r.
Richard Attenborough, i. Robert Dawney Jr.
EDEN - 15.30, 22.10 »Marco e Jessica e giochi anali in famiglia«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	18.00,
20.00, 22.00 »Proposta indecente«, i. Robert Redford, Demi Moore, prepovedan mladini pod 14. letom.
LUMIERE - 20.00, 22.10 »Fuga dal mondo dei sogni«, i. Kim Basinger.
ALCIONE - 20.15, 22.00 »La scorta«, r. Ricky Tognazzi, i. Claudio Amendola.
RADIO - 15.30, 21.30 »Mia zia proibita« , porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
VCERAJ-DANES
Danes, PONEDELJEK,
28.	junija 1993
IRENEJ
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 15.18 in zatone ob 1.00.
Jutri, TOREK,
29.	junija 1993
PETER - PAVEL
□ LEKARNE
Od ponedeljka, 28. junija, do nedelje, 4. julija 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 14 (tel. 572015), Erta S. Anna 10 (tel. 813268), Milje -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev drevored 1
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Dante 7 (tel. 630213).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoC tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
M PRIREDITVE
SLOVENSKA PROSVETA v Trstu priredi v soboto, 17. in v nedeljo, 18. julija v cerkvi na Re-pentabru odrsko lepljenko o škofu A. M. Slomšku z naslovom »Božji vitez na slovenski zemlji«. Lepljenko je pripravil A. Pregare, izvedla pa jo bo pod njegovim vodstvom gledališka sku-
SVcca^/e/ziüt

POLETNI TEČAJ RISANJA IN BARVNE TEHNIKE
od 1. do 31 julija
po posebno ugodnimi pogoji za dijake višjih srednjih šol.
informacije: Ul. Rossini 12 - TRST - Tel. 040/639273
URNIK sprejemanja osmrtnic, sožalij, čestitk, oglasov in raznih brezplačnih obvestil za objavo v Primorskem dnevniku za naslednji dan:
URNIK
glasov in razni!
skem dnevniku za naslednji dan:
vsak delavnik 8.30-12.30
PUBLIEST-Tel. 7796611 tudi popoldne 13.30-17.00: samo osmrtnice in sožalja
od ponedeljka do petka PUBLIEST
ob sobotah Redakcija Primorskega dnevnika - tel. 7796600
GLEPAIISČE
Nastop PDG v Poletnem središču z otroško igro Slavček
Jutri ob 14.30 bo v okviru dejavnosti Slovenskega poletnega središča v Gorici na dvorišču dijaškega doma Simon Gregorčič (Ul. Montesan-to 84) gostoval ansambel Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, ki bo uprizoril otroško igrico Hansa Christiana Andersena SlavCek, v režiji in priredbi Marka Sosiča.
V	predstavi nastopata igralca Nevenka Vrancic in Tone Solar. Avtor glasbe pa je Aleksander Vodopivec, kostumografka Giuliana Gerdol, dramaturginja Diana Koloini ter lektor Srečko Fišer.
SlavCek je pravzaprav eno izmed najlepših besedil danskega otroškega pisatelja Hansa C. Andersena. S svojimi pravljicami, ki jih odlikujeta bogata domišljija in neizčrpna vera v zmago dobrega, je zaslovel po vsem svetu. Z uprizoritvijo Slavčka je želelo gledališče iz Nove Gorice na svojstven naCin približati Andersenov Čudoviti pravljični svet najmlajšim gledalcem.
Gostovanje novogoriškega gledališča v Slovenskem poletnem središču v Gorici prirejata dijaški dom Simon Gregorčič in Kulturni dom iz Gorice s sodelovanjem Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Jutrišnjo predstavo si poleg otrok - gostov poletnega središča lahko ogledajo tudi vsi drugi otroci z Goriškega. Vstop je namreč prost.
V	primeru slabega vremena bo predstava ob isti uri v notranjih prostorih Dijaškega doma.
ZAGRAJ / DEČEK UTONIL KAKOR PRED ŠTIRIMI LETI NJEGOV BRATRANEC
Sedem let star deček iz Lečnika je predsinoči utonil v kanalu De’ Dottori
Guerrino Braida je padel v vodo, ko se je s kolesom peljal po bregu
Sedemletni uCenec iz LoCnika, Guerrino Braida, je predsinoči utonil v kanalu De’ Dottori v Zagraju. Tragedija se je odigrala v nekaj minutah malo po 22. uri nedaleč od hiše tete v Ul. Volta, pri kateri je bil deček gost po koncu šolskega leta. Guerrino se je zveCer igral z bratrancem v bližini namakalnega kanala v predelu Zagraja, ki meji na»obeino Foljan-Redipuglia. Otrok se je peljal s kolesom po makadamu ob kanalu. Najbrž se je preveč približal nezavarovanemu robu in izgubil ravnotežje: naenkrat je bil s kolesom vred v vodi, ki je tam precej deroča in globoka približno tri metre.
Reševanje se je začelo takoj, saj so pljusk ob padcu zaslišali ljudje, ki so se zadrževali nedaleč od kraja nesreče. Za dečkom ni bilo vec sledu. Guerrinova 17-letna sestrična Sandra je poklicala karabinjerje, prihiteli so gasilci, dve reševalni vozili službe 118 in kmalu zatem še potapljači iz Trsta. Z močnimi žarometi so razsvetlili vse območje. Iskanje je trajalo skoraj dve uri, dokler se ni vodna gladina znižala po zaprtju pregrad, kjer se voda iz SoCe steka v kanal. Potapljači so najprej potegnili iz vode kolo, nekaj desetin metrov dlje pa so malo pred polnočjo našli tudi Guerrinovo trupelce, ki je obtičalo med rastlinami na dnu.
NesreCa je moCno odjeknila tako v Ločniku kot v Zagraju. Zakonca Braida, ki se ukvarjata s
kmetovanjem in imata še tri majhne otroke, enega starejšega od umrlega in dva mlajša, sta Guerrina, ki bi bil doponil osem let šele decembra letos, večkrat pošiljala k teti v Zagraj. Tako sta naredila tudi v teh dneh, ko je bil otrok po koncu šolskega leta prost učnih obveznosti.
Kruta usoda je tokrat že drugič na podoben naCin prizadela družino zakoncev Mattiussi v Zagraju, ki sta te dni oskrbovala malega nečaka iz LoCnika. Pred štirimi leti je namreC umrl njihov 14-letni sin Stefano prav tako zaradi utopitve v kraju Belvedere pri Gra-dežu, kamor se je bil podal na kopanje s prijateljem.
Prizorišče tragedije s hišo tete ob bregu kanala - Levo: eden zadnjih posnetkov malega Guerrina ob prvem obhajilu pred kakim tednom (foto Studio Reportage)
GRADIŠČE / PO 2E VEČLETNEM SODELOVANJU
Pobratenje s koroškim krajem
Althofen in Gradišče želita poglobiti prijateljske stike
Občina Gradišče je od včeraj pobratena z mestecem Althofen na Koroškem, s katerim sodeluje že nekaj let. Predstavniki 4.500 občanov Althofna z Zupanom Manfredom Mitterdor-ferjem na Čelu so v Gradišče pripotovali včeraj dopoldne. Sprejel jih je župan Ferruccio Colom-bi. Pred podpisom listine o sodelovanju na kulturnem, športnem in drugih področjih sta se s slovesno mašo pobratili tudi župniji iz obeh krajev, sledilo pa je praznovanje z nastopom nepogrešljive koroške godbe.
Srečanje pred občino v Gradišču (foto S. Reportage)
Zaključni koncert na Sveti gori
Nocoj ob 20.30 bo na Sveti gori zadnji koncert glasbene sezone v Novi Gorici. Izvajali bodo “Te Deum” in “Weisen-haus-mes-se” W. A. Mozarta. Nastopil bo goriški zbor Ars Musiča pod vodstvom Franca Va-lentinsiga, organist bo Hubert Bergant, sopran bo pela Livia Va-lentinsig, kontralt Gia-dnta Simon, tenor Lu-ca Dordolo, bas Paolo Albertelli. Spremljal jih bo orkester »Dell1 Opera Giocosa« pod vodstvom Severina Zannerinija.
______________KINO
GORICA
VITTORIA 20.00-22.00»Lezioni di piano«. Režija Jane Campion. Zlata palma na festivalu Cannes 93.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Bagliori nelbuio«.
^3 OBVESTILA
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE GORICA opozarja elane, da morajo vsa trgovska podjetja do 30. t.m. prijaviti lanskoletne odpadke. Vse informacije dobijo na Združenju, vsak dan od
8.30	do 12. ure, ali po telefonu 32844.
SD SOVODNJE obvešča, da bo občni zbor danes ob 20.30 v prvem in ob 21.00 v drugem skhcu.
CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL obvešča, da do konca junija vpisujejo gojence za š. 1.1993/94 in naproša letošnje gojence, da potrdijo na tajništvu obiskovanje pouka v prihodnjem šolskem letu. Tajništvo je odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do
12.30	in od 15. do 19. ure.
AKCIJA TABORNIKOV RMV ob 40-letnici ustanovitve: Nazaj v taborniški raj. Prijave do konca junija. Prijavnice so na razpolago v ulici Malta, v knjižnici D. Fei-gel ter pri elanih.
KD ANDREJ PAGLAVEC iz Podgore obvešCa, da bo nocoj ob 20.30 na sedežu prijateljsko srečanje bivših borcev in elanov VZPI, na katerem bo govoril prof. Aldo Rupel o nastanku in vlogi Partizanskega dnevnika v vojni in v povojnem Času.
u LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
ALL’ORSO BIANCO, C. Italia 10, tel. 53157. DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701.
pina Beseda. Prireditev, s katero želi Slovenska prosveta obuditi spomin na znamenite povojne poletne tabore, bo v soboto zvečer in v nedeljo popoldne, tako da je dana možnost za obisk predstave Cim širšemu krogu občinstva.
I?] OBVESTILA
SKLAD »M. Cuk« prireja poletne lekcije za popravne izpite. Informacije dobite vsak dan od 10. do 12. ure (razen sobote in nedelje) do 9. julija v uradih Sklada, Narodna ul. 126 - Opčine (tel. 212289).
SKLAD »M. Cuk« prireja krožek KROŽEK LATINŠČINE za srednješolce, ki nameravajo na klasični, znanstveni in pedagoški licej. Informacije dobite vsak dan od 13. do 15. ure od 12. do 23. julija (razen sobote in nedelje) v uradih Sklada -Narodna ul. 126 - OpCine (tel. 212289)
SKLAD »M. Cuk« obvešCa, da bodo od 1. julija do septembra prekinjene dejavnosti šiviljskih popravil.
SKLAD »M. Cuk« obvešCa, da 29. t.m. zaključi vzgojno svetovalnico. Svetovanje se bo ponovno pričelo v septembru.
GLASBENA SOLA
Godbe na pihala iz Ric-manj sporoča, da bo v sredo, 30. t.m., od 17. do 19. ure v prostorih Baragovega doma v Ric-manjih razobešen izid izpitov, podeljevanje priznanj in spričeval ter sprejemanje potrdil za vpis v novo šolsko leto.
SE NISI BIL POKLICAN NA NABOR ? KD Rdeča zvezda vabi danes v društvene prostore v Saležu, ob 20.30 na srečanje z odgovornim za civilno službo ARCI iz dežele in z nekaterimi oporečniki, ki bodo nudili informacije o civilni službi. Vabljeni.
SK BRDINA organizira v sredo 30. t.m. razvedrilni športni popoldan za otroke od 3. do 11. leta. Zbirališče na Opčinah na Brdini ob 17. uri.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu bo do 10. septembra odprta od 8. do 16. ure vsak dan razen ob sobotah; zaprta pa bo od 26. julija do 13. avgusta.
H___________jZLET
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja 15. julija izlet na SvišCake z možnostjo vzpona na Snežnik. Vpisovanje bo 6. julija, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8.
3 ŠOLSKE VESTI
SSS obvešCa profesorje srednjih in višjih šol, da je razpisan natečaj po naslovih za vstop v stalež. Kandidati naj vložijo prošnje na deželni šolski urad do 7. julija. Informacije in obrazec prošnje so na razpolago na sedežu sindikata, UL Carducci 8, Trst, tel 040-370301 ob torkih od 11.30 do 13. ure. ob sredah od 17. do 18.30, ob Četrtkih od 9.30 do 11. ure in ob petkih od 15.30 do 16.30.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča profesorjem in učiteljem, ki bi se radi udeležili poletnega seminarja v Moravskih toplicah v Prekmurju od 22. do 28. avgusta, da je razpisanih 30 mest. Seminar organizira ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije. Prošnje sprejema Šolsko skrbništvo v Trstu do 10. julija.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča, da je dne 22.6.1993 šolsko skrbništvo objavilo lestvico poverjenih ravnateljev za šolsko leto 1993/94. Rok za morebitne popravke zapade 10 dni po objavi.
GLASBENA MATICA TRST - šola M. Kogoja sprejema potrditve vpisov svojih gojencev za Šolsko leto 1993/94 od 28.6. do 30.7. vsak dan razen sobote od 9. do 11. ure na sedeZu ul. R. Manna 29.
OD 25. JUNIJA so na oglasni deski Šolskega skrbništva v Trstu (Ul. Cumano 2) in liceja »F.
Prešeren« (Vardelska cesta 13/2) objavljene začasne izčrpane pokrajinske lestvice prosilcev za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih Selah na Tržaškem v šolskih letih 1993/94 in 1994/95. Morebitne pripombe ali pritožbe v zvezi s položajem posameznikov v omenjenih lestvicah morajo prizadeti posredovati Šolskemu skrbniku v roku petih dni po objavi.
MALI OGLASI
OSMICO je odprl Stanko Gruden v Sama-torci. Vabljeni.
OSMICO ima Branko Slavec v MaCkoljah St. 133 (cesta za Prebeneg).
OSMICA je v Dolini pri Marju Žerjalu
V SLIVNEM pri Kraljevih so odprli osmi-co. Vinsko pitje vodita Ivo in Andrej Kralj.
OSMICO imajo pri Miskotu na Opčinah, Ul. delle Peonie St. 3.
OSMICO ima Rebula Ladi v RepniCu St. 2.
OSMICO imajo »Pri županovih« v Medji vasi St. 1.
OSMICA je odprta pri USaju v Nabrežini
KUKUKOVI so v Doberdobu odprli kmečki turizem: imajo odprto vsak dan in vabijo na obisk.
PRODAJAM domače vino malvazija. Tel. St. 943207 v večernih urah.
DAJEVA instrukcije iz matematike in latinščine. Telefon št. 944072 ali ob uri kosila na št. 948080.
DAJEM instrukcije iz poslovne matematike. Telefon St. 310954 Monika.
PROFESORICA nudi privatne lekcije iz latinščine za dijake klasičnega in znanstvenega liceja. Telefonirati ob večernih urah na St. 728601.
ŠTUDENTKA nudi instrukcije latinščine, slovenščine in italijanščine. Tel. 225017.
NUDIM lekcije iz slovenščine. Interesenti naj telefonirajo na St. 220726.
PRODAM avtomobil Fiat Panda 750S, letnik 86, rdeče barve, v dobrem stanju, tel. 040-281394.
PES nemški ovčar je bil najden na Furlanski cesti (str. del Friuli). Lastnik naj poklice tel. St. 224407.
NA VASI ali v okolici Trsta, tudi na Krasu, mlad zamejec išCe skromno staro hišo ali majhno stanovanje, potrebno popravil, oziroma podrtijo za dostopno ceno. Tel. St. 828251.
ISCEM rabljeno frezo, moC preko 7 KS, v dobrem stanju. Plačam v gotovini. Tel. St. 576116.
PEKARNA isce peka. Telefon St. 200231.
STANOVANJE sodobno opremljeno v Ovčji vasi (Valbruna) - 6 ležiSC in 2 dodatni, garaža in klet - prodam. Tel. (0481) 390688 v večernih urah.
LETALSKO VOZOVNICO Trst - Atene prodam za polovično ceno. Telefon 215100.
RADIJSKI ODER
se bo poslovil od svojega dolgoletnega člana Glauka Turka z žalno sejo, ki bo danes, 28. junija, ob 18. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Doni-zetti 3.
Vabljeni
Ob izgubi dragega očeta izrekajo Nadji in družini iskreno sožalje
bivši sošolci liceja F. Prešeren
Ob nenadni in prerani izgubi brata Maria izrekamo Milijani, 2eni Slavici, hčerki Nadji in mami občuteno sožalje
prijateljice Lida, Celina in Vida z družinami
ODNOSI ZDA - IRAK / KRONOLOGIJA
Husein se še ni odrekel sanjam
Od zalivske vojne do zadnjega napada
27. decembra 1992 je
ameriški F-16 na območju pod 32. vzporednikom, na katerem je veljala prepoved letenja, prestregel dva iraška miga in enega sestrelil.
5.	januarja letos je Irak na sestrelitev odgovoril z namestitvijo nekaj protiletalskih raketnih baterij SAM 2 in SAM 3 pod 32. vzporednik.
6.	januarja so predstavniki ZDA, VB in Francije izrocih iraškemu veleposlaniku pri ZN ultimat, v katerem so zahtevah, naj Irak v 48 urah umakne svoje protiletalske baterije.
7.	januarja je podpredsednik iraške vlade Tarik Aziz zavrnil zavezniški ultimat, kuvajtska vlada pa je sporočila, da je 5. januarja petindvajset iraških vojakov napadlo mejni prehod Al Azmija.
9. januarja je Irak tik pred iztekom ultimata umaknil svoje protiletalske raketne baterije, vlada pa je zavrnila opomin Varnostnega sveta.
11.	januarja je približno stopetdeset iraških vojakov vdrlo v pet skladišč, v katerih je OZN hranila zaplenjeno iraško orožje. Varnostni svet je ukazal Iraku, naj vrne odvzeto orožje.
12.	januarja je sledil nov vdor iraških vojakov, Bagdad je namestil protiletalske raketne baterije severno od 36. vzporednika, na območju, ki ga iraška letala po sklepu ZN ne bi smela preletavati.
13. januarja so ameriške oblasti objavile, da so zavezniška letala napadla Irak in tako odgovorila na kršenje določil o prekinitvi ognja.
Kronologija dogodkov, ki so izzvali prvi zavezniški napad na Irak:
2. avgust 1990 - Irak je napadel Kuvajt, z nafto bogat zalivski emirat, in ga razglasil za svojo 19. provinco.
17. januar 1991- Zavezniške sile, ki so jih vodile ZDA, so bombardirale Bagdad in zaCele obstreljevati iraške položaje in vojaške naprave v Iraku ter zasedenem Kuvajtu.
24. februar - Zavezniške sile so z nočnim napadom začele kopensko vojno.
27.	februar - Irak je pripravljen sprejeti resolucije ZN, Ce bi zavezniške sile razglasile prekinitev ognja ob 8.uri. Kuvajtska vojska se je zmagoslavno vrnila domov. Ameriški predsednik Bush je napovedal, da bodo naslednji dan prekinili napde.
28.	februar 1991- Ameriške in zavezniške sile so ob 8.uri (po lokalnem Času) prekinile ogenj. Iraška armada je izdala ukaz o prenehanju bojev. Bagdadski radio je trdil, da je Irak zmagal.
27. avgust 1992 - Zahodne države so Iraku zagrozile, da bodo sestrelile vsako letalo, ki bo letelo južneje od 32. vzporednika.
l.september - Francija je
poslala vojaška letala v Savdsko Arabijo, kjer so se pridružili ameriškim in britanskim letalom, ki so nadzorovala območje, na katerem so prepovedani preleti.
3. oktober - VS ZN je zamrznil večino iraških finančnih rezerv in jih porabil za nakup hrane in zdravil za Kurde ter za izplačevanje kompenzacij žrtvam zalivske vojne.
9. oktober - Iraške varnostne sile v demilitarizirani coni na iraško-kuvajtski meji so aretirale ameriškega državljana Chada Halla. Naslednji dan ga je Irak izročil predstavnikom ZN.
17. oktober - Irak in ZN sta sklenila sporazum, ki'je predstavnikom ZN dovoljeval nadaljevati humanitarne akcije.
26.	oktober - Vodja inšpekcijske ekipe ZN je izjavil, da Bagdad ni posredoval vseh informacij o programu razvoja balističnega orožja (iraški »supertop«),
27.	oktober - Iraške opozicijske skupine so se sestale na severu države, ki so ga nadzorovali kurdski uporniki in načrtovali zru-šenje predsednika Sadama Huseina.
23.	november - OZN je končala označevanje kopenske meje med Irakom in Kuvajtom.
24.	november - VS ZN je zavrnil iraške prošnje za prenehanje gospodarskih sankcij.
(Ansa, Reuter)
Les Aspin in Colin Powell na tiskovni konferenci v Washingtonu pojasnjujeta potek sobotne akcije (Telefoto: AP)
BOSNA / QWEN SPET NA POT?
Izetbegovic ne popušča
Srbi se pripravljajo za nov napad na Gorazde
BRUSELJ, SARAJEVO -Bosanski Muslimani po vsej verjetnosti ne bodo pripravljeni sprejeti najnovejšega naCrta o tako imenovani konfederalni ureditvi Bosne in Hercegovine, ki ga zdaj podpirata srbska in hrvaška stran, zanj pa se ogrevata tudi mednarodna pogajalca David Owen in Thorwald Stoltenberg, da bi vendarle nekako konCali že dve leti trajajočo vojno na tleh nekdanje Jugoslavije.
Britanski predstavnik tako imenovane evropske trojke, nekdanjega, sedanjega in prihodnjega predsednika ES, Douglas Hogg je menil, da se morajo bosanski Muslimani vsekakor udeležiti pogajanj s Srbi in Hrvati ter da morajo biti pri odločanju o usodi svoje države »realisti«.
Kot je povedal predsedujoči mirovne konference John Mills, sta Owen in Stoltenberg pripravljena sprejeti sobotno Izetbego-videvo povabilo, naj prideta v osrednjo Bosno, Ce jim bodo v Sarajevu lahko zagotovili popolno varnost. Izetbegovic se je za tako povabilo odločil, da bi pripomogel k zaustavitvi spopadov v ta Cas najbolj krvavem delu države, kjer potekajo srditi boji predvsem med Muslimani in Hrvati, muslimanski viri pa trdijo, da Hrvatom pomagajo tudi Srbi.
Srbski napadi na mesta
in vasi v Bosni so se nadaljevali tudi danes. Srbsko topništvo je obstreljevalo posamezne dele Sarajeva, muslimanski viri pa trdijo, da se Srbi pripravljajo tudi na nov napad na Gorazde, saj menda v okolico mesta, ki bi moralo postati eno od tako imenovanih zaščitenih območij pod nadzorom ZN, dovažajo sveže sile. Napadi so se nadaljevali tudi v osrednji in severni Bosni, predvsem v okolici Maglaja in ZepCe.
Dogajanje v Bosni je spet zasenčila najnovejša ameriška akcija proti režimu Sadama Huseina v Iraku in ponovno odprla boleče vprašanje, zakaj se Američani, tako kot so storili v zalivski vojni, niso pripravljeni vojaško vmešati v spopade na Balkanu. Ameriška odločnost in hitrost odločanja, ko gre za območja, za katera so vitalno zainteresirani, očitno kaže na žalostno dejstvo, da »gorati Balkan« pac ne spada v njihova prednostna območja. Vendar pa to ne pomeni, da se jim tako zanemarjanje srbske agresije ne utegne prav kmalu vrniti kot bumerang: ali v obliki mednarodnega muslimanskega terorizma ali z nenadzorovano razširitvijo vojne še na sosednje države, kar bi bilo mnogo težje zaustaviti kot sedanjo vojno na tleh BiH. (M. E. in agencije)
BALKAN / PRESELJEVANJE
NENAVADNA ČLOVEKOLJUBNA POMOČ
NOVICE
Albanci s Kosova množično bežijo v zahodno Evropo
Lani je samo en mejni prehod prestopilo 80.000 emigrantov
Američani so Bosno zamenjali za Somalijo
Med zdravili, ki jih ameriška letala spuščajo nad vzhodno Bosno, so tudi taka proti raku, malariji, srčni kapi
ATENE - Grške oblasti so samo v zadnjih treh dneh v veC grških obmejnih mestih aretirale skoraj pet ti-soC Albancev. Ker so mejo prestopili ilegalno, jih bodo napotili nazaj v Albanijo. Gre za obsežno akcijo grške policije, ki je protiukrep grških oblasti na petkove nemire v mestu Gyrokaster, kjer je albanska policija aretirala in nato izgnala pravoslavnega škofa grške skupnosti. Akcijo iskanja albanskih ilegalnih priseljencev
bodo nadaljevali tudi danes in jutri, saj grška policija ocenjuje, da jih je v državi veC kot 200.000 ( torej kar 2 odstotka celotnega grškega prebivalstva). Izgon pravoslavnega dostojanstvenika je precej zaostril grško-al-banske odnose. Vse uradne obiske grških ministrov v Albaniji so odpovedali. Ostro so se odzvali tudi grški Časniki, ki akcijo policije podpirajo, Albance pa označujejo kot potencialne teroriste in kriminalce. (AFP)
CALAFAT - Nekaj deset tisoC kosovskih Albancev je prek tega mejnega prehoda na Donavi, ki je od Bukarešte oddaljen 350 kilometrov, v minulem letu pobegnilo v zahodnoevropske države. Načelnik romunske policije v Calafatu Constantinn Achim je dejal, da je samo prek tega prehoda v tujino odšlo veC kot 80.000 Albancev s Kosova.
»Gre za Albance med 18. in 20. letom starosti,
ki trdijo, da potujejo kot turisti v Italijo ali Nemčijo, toda vemo, da to ni res. Nekatere med njimi
smo ujeli s ponarejenimi potnimi listi. Večina Albancev nam je zatrjevala, da bežijo pred re-
presivnimi ukrepi srbskih organov na Kosovu in zato da
bi se izognili mobilizaciji,« je povedal romunski obmejni policist.
Večina avtobusov, s katerimi potujejo Albanci, pelje samo do Madžarske ali Češke. Od tam pa potem ilegalno prestopijo mejo katere od sosednjih zahodnoevropskih držav. »Samo minuli Četrtek je prek tega mejnega prehoda šlo 26 avtobusov s kosovskimi Albanci,« pravi načelnik Achim. Medtem pa proti Calafatu z bolgarskega obmejnega mesta Vidin pluje manjši trajekt, na katerem je približno 100 ljudi, poleg njih pa še dva avtobusa z jugoslovanskimi registrskimi oznakami.
»Mi turisti. Mi iti v Italija. PlaCati 100 nemških mark za izlet,« pravi eden od Albancev na trajektu v mešanici polomljene angleščine in nemščine.
Romunski obrnjeni organi v Calafatu so odkrili, da je imelo pet albanskih potnikov ponarejene potne liste, zato so jih vrnili v Bolgarijo.
Adrian Dascalu, Reuter
SARAJEVO - Zdravniki, ki skrbijo za bolne in ranjene v Goraždu, so razočarani nad zračnimi pošiljkami z medicinsko opremo, saj države dobrodelke očitno niso premislile, kakšna zdravila potrebujejo v Bosni, in tako se v pošiljkah večkrat znajdejo neustrezna zdravila. Claudius Rudin-Lowry, eden prvih tujih zdravnikov mednarodnega RdeCega križa, ki so po mesecu srbske ofenzive obiskali oblegana muslimanska mesta, je opozoril, da si pošiljke pomoči vse prevečkrat lastijo lokalne tolpe. Povedal je tudi, da zdravniki z zdravili, ki so v pošiljkah, večkrat ne morejo pomagati bolnim in ranjenim. Ameriška letala, ki zdaj že veC mesecev odmetavajo vitalni tovor nad vzhodno Bosno, v pošiljkah prinašajo zdravila, zaradi
CELOVEC - Pri Peršmanu v Podpeci, na zgodovinskem kraju protifašističnega boja na avstrijskem Koroškem, kjer so pred skoraj petdesetimi leti vojaki SS pobili deset elanov slovenske kmečke družine, je bilo včeraj tradicionalno srečanje demokratov in antifašistov. Srečanja se je udeležilo veC kot petsto ljudi, med njimi tudi zastopniki borčevskih organizacij iz celotne regije Alpe-Jadran, med častnimi gosti pa je bila tudi slovenska ministrica za socialne zadeve Jožica Puhar, konzul Republike Slovenije v Celovcu Milan Jazbec ter zastopniki obeh slovenskih političnih organizacij na Koroškem.
katerih se bosanskim zdravnikom ježijo lasje; kaj naj vendar storijo s sredstvi za zdravljenje rakavih oboljenj, srčnega infarkta in celo malarije... Rudin-Lowry se sprašuje, zakaj so Američani v pošiljke uvrstili tudi zdravila, ki jih bosanski zdravniki v tem trenutku ne potrebujejo in jih zato največkrat odvržejo kot neuporabne. Novinarji so se ironično spraševali, ali Američani niso zamenjali Bosne in Somalije, ko so na ozemlje nekdanje Jugoslavije poslali zdravila za preprečevanje malarije. Najhuje je, ker so si pravico do razdeljevanja pošiljk samovoljno prilastile lokalne tolpe, ki so zaCele kaznovati posameznike, Ce so na svojo pest odšli v okolico mesta iskat zabojnike s pomočjo.Problem nastaja tudi zato, ker na istem po-
Osrednji govor je imel predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm, ki je govoril o prispevku koroških Slovencev v antifašističnem boju. Dogodke ob koncu vojne je ocenil kot »maščevalne akcije«, zgodile pa so se kot odgovor na nacionalsocialistično represijo. »Kljub temu jih iz današnjega zornega kota ne moremo odobravati, sodba o njih pa je stvar zgodovinarjev,« je dejal Sturm in poudaril, da je prav ozaveščen odnos do zgodovine eden izmed prvih pogojev za kon-struktivno sožitje: tudi v današnji Evropi, ki jo pretresajo vojna, nacionalizem, sovraštvo do tujcev, nespoštovanje
droeju deluje veh moCnih tolp in zato se zaradi zabojnikov večkrat vnamejo manjši spopadi, zaradi katerih je v sredo padla tudi prva žrtev. Rudin-Lowry meni, da je poglavitna naloga mednarodne organizacije v tem trenutku sprostitev pritiska na preobremenjeno bolnišnico v Goraždu, ki so jo med srbsko ofenzivo že večkrat moCno poškodovale granate. Opozoril je, da bolnišnica ni bila zgrajena za kirurške posege, improvizirano operacijsko dvorano pa so uredili šele, ko so Srbi popolnoma blokirali mesto.
Grozljiv je tudi podatek, da je glavni kirurg pred vojno delal v splošni praksi, kirurško znanje pa si je nabral v preteklih petnajstih mesecih na veC kot štiristo ranjenih.
temeljnih človekovih pravic. Ministrica Puharjeva je v svojem govom uboj Peršmanove družine označila za »dokaz podivjane zavesti, moCi in sovraštva, oblasti nad ljudmi, ki drugače Čutijo, drugače govorijo in živijo«. Opozorila je tudi na krvavo vojno v BiH in dejala, »da se preoblečena, le morda še bolj podivjana nacistična zavest še danes kaže samo nekaj sto kilometrov južneje od nas«. Udeležence srečanja je pozdravil še predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc, spored sta s pesmimi in recitacijami oblikovala moški pevski zbor Foltej Hartman iz Pliberka in Dušan Schlapperfl. L.)
Giles Elgood, Reuter
TRADICIONALNO SREČANJE ANTIFAŠISTOV
Za konshuktivno sožitje v Evropi, kjer se znova prebujajo stari duhovi
Incident na albansko-makedonski meji
TIRANA - Obmejne sile makedonske vojske so v okolici Debra v soboto streljale na albanske graničarje ter ubile albanskega majorja in težko ranile še enga pripadnika albanske vojske, je sporočil radio Tirana. Predstavniki makedonske in albanseke vojske so si ogledali kraj, kjer je prišlo do streljanja, vendar o tem še niso objaviti nobenega uradnega sporočila. (STA, Hina)
Ponos nekdanjega nacista
AUGSBURG - Voditelj skrajno desničarske republikanske stranke Schönbauer je na kongresu stranke dejal, da je ponosen, ker je med drugo svetovno vojno služil v nemški vojski. Nemce je pozval, naj se ne počutijo veC krive za grozodejstva takratnih nacistov. (Reuter)
Poslabšanje nemško-izraelskih odnosov?
KÖLN - Izraelski veleposlanik v Nemčiji Benjamin Navon je v nedeljo v intervjuju za neki nemški radio dejal, da bi nestrpnost do tujcev v Nemčiji in naraščanje rasističnih in antisemitskih napadov lahko poslabšala nemško-izraelske odnose. Navon je še dejal, da sedanje Nemčije ni mogoče primerjati z Weimarsko republiko, saj so demokracija, svoboda in človekove pravice globoko zasidrani v nemški družbi. (AFP)
Kmalu nova Jugoslavija
BEOGRAD - Jugoslavija bo ponovno oblikovana, celo prej, kot se tega nadejajo tisti, ki se opredeljujejo zanjo, je izjavila soproga srbskega predsednika Slobodana Miloševiča dr. Mira Markovič v intervjuju za nedeljsko Politiko. MiloševiCeva soproga trdi, da se gospodarskim stikom med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami preprosto ni mogoče izogniti. Teh stikov, ki jih je nekaj že zdaj, ne bo težko navezati po prekinitvi vojne, potem pa bodo na njihovi podlagi nastali politični in konCno še kulturni stiki, napoveduje soproga srbskega predsednika. (STA)
Ranjena ameriška vojaka
MOGADIS - Somalski uporniki so v nedeljo na prizorišču, kjer so 5. junija ubiti triindvajset pakistanskih pripadnikov modrih Čelad, streljati na ameriške vojake in dva raniti. Američani in drugi pripadniki mirovnih sil v Somaliji so tarCa zlasti ostrostrelcev, odkar so se po ameriških obstreljevanjih nekaterih delov Mogadiša skrajnol zaostriti odnosi med prebivalstvom in mirovnimi silami. (Reuter)
Črne napovedi
TOKIO - V japonskem glavnem mestu so v nedeljo potekale volitve za mestne organe. Po prvih projekcijah je hud poraz doživela vladajoča liberalnodemokratska stranka. Opazovalci zato menijo, da se ne bo dobro odrezala niti na splošnih parlamentarnih volitvah, ki bodo na Japonskem 18. julija. Štiri vodilne opozicijske stranke pa so se skupaj s stranko Sinseioto, ki jo vodi nekdanji finančni minister Hata, dogovorile o oblikovanju koalicije proti vladajoči stranki. (AFP)
TED TURNER ŠIRI SVOJ MEDIJSKI IMPERIJ
MTV VSE POPULARNEJŠI
Skrivnost ni le v vešči izrabi najsodobnejših satelitskih možnosti in zmogljivosti, temveč tudi v določeni nepristranskosti v prikazovanju dogajanj
Teda Turnerja poznajo po svetu predvsem kot lastnika in ustanovitelja prvega specializiranega informativnega TV kanala - CNN (Gable News Network). V dobrih desetih letih si je najprej izboril prvenstvo in zatem tudi Številne oponaševalce. Kljub temu je ohranil primat, saj je zaenkrat Se vedno edini, ki svoj specializirani informacijski kanal hkrati ponuja po vsem svetu. Skrivnost uspešnosti Turnerjeve formule ni le spretna izraba najsodobnejših satelitskih možnosti in zmogljivosti, marveč tudi določena nepristranskost ali vsaj veCstranskost v prikazovanju dogajanj. Predsednik CNN Tom Johnson vsekakor trdi, da se skušajo pri CNN otresti nekakšnega ameriškega ali zahodnega pogleda in da želijo biti kar najbolj objektivni in uravnoteženi. Seveda je na dlani, da se jim to pogosto ne posreči.
Enako kot vsebinski je zanimiv tudi tehnični in distribucijski del CNN. V resnici gre za tri različne kanale. Po svetu gledamo CNN International, ki ga imajo za najboljšo izmed CNN različic.
V ZDA lahko ta program gledajo samo tisti, ki si omislijo trimetrski
satelitski krožnik. Brez takšne nadloge pa jim je na voljo univerzalni kanal CNN in še drugi kanal (Headline News), ki se večinoma posvečata notranjim ameriškim zadevam, pri Čemer uspešno tekmujeta s tremi osrednjimi mrežami ABC, NBC in CBS.
Tuji tekmeci, zlasti
odločitev BBC, da razširi svoj TV World Service po vsem svetu, so prisilili CNN International, da se je še bolj internacionaliziral. S prejšnjih 40 odstotkov so obseg mednarodnih tem in novic dvignili kar na 70 odstotkov celotne vsebinske ponudbe.
ena od dejavnosti Turnerjevega imperija (Turner Broadcasting System Inc. - TBS), ki tudi z drugimi kraki prodira na tuje. Osredotoča se predvsem na Latinsko Ameriko, Azijo in Evropo. V Evropi bomo prek nove ptice Astre (1 C) že septembra sprejemali dva nova Turnerjeva kanala - TNT, ve-
činoma filmski kanal in Cartoon Network, kanal risank. Prikazovali bodo filme iz produkcije studia Hanna Barbera, ki je Turnerjeva last, kakor tudi produkcije, ki so jih odkupili pri Warner Borsu in MGM /United Artists. Oba nova kanala si bosta delila isti satelitski tran-sponder (risanke Cez dan
in filmi od 20.00 do 06.00).
Razen omenjenih pa šteje Turner med »svoje« še naslednje ponudbe: TBS US (razvedrilni in športni kanal), TNT Latin America (kanal v angleščini in španščini), Sport-south, American Regional Channel in kot najno-vejši izum - Airport Channel, ki oskrbuje s programom letališke Čakalnice (gre predvsem za vsakovrstne potovalne informacije).
Pred nedavnim se je po letu dni poskusnega delovanja odpovedal Checkout Channelu, podobnemu programu za supermarkete.
V svoj medijski imperij pa prišteva Turner seveda tudi baseballsko in košarkarsko moštvo, nekaj manjših založniških podjetij ter eno od dveh svetovnih poklicnih rokoborskih lig (WCW).
Vse to upravlja iz atrijske palače v Atlanti (-Omni Center), katere polovica je hotel in polovica upravno - produkcijski trakt. Turner je močno udeležen tudi pri poletnih olimpijskih igrah, ki bodo 1996 v Atlanti.
Prihodek Turnerjevega medijskega imperija v letu 1992 je bil 1, 8 milijarde dolarjev (za 20 odstotkov veC kot leto poprej).
Vendar pa je CNN le
Ted Turner, medijski magnat in pionir specializiranega informativnega čezmejnega TV programa
»Ooh« gledalci
Nad osem milijonov odraslih Britancev gleda televizijo tudi zunaj doma, najpogosteje v pubih
MTV Europe je objavil rezultate prve celovitejše raziskave o tem, koliko gledajo ljudje TV - zunaj svojih domov.Seveda so raziskovali na britanskem vzorcu.Izkazalo se je, da neverjetno veliko število odraslih Britan-
MTV. Ugotavljajo, da spremlja MTV kar 55 % vseh Britancev v starosti od 16 do 34 let.
Poznavalci za merjenje TV avditorijev priznavajo, da so jih omenjeni podatki, ki so podkrepljeni z verodostoj-
je nadalje ugotovila, da kar 50 % gledalcev med 16 in 34 leti, skupinsko in zunaj domov spremlja šport na TV.
Nasploh sporočajo, da 25 % vseh britanskih TV gledalcev v starostni skupini 16 - 34 let TV pravi-
Zelo razširjeno je tudi spremljanje programov MTV v discih
cev, kar 8, 2 milijona, gleda televizijo tudi zunaj doma, najpogosteje v gostilnah (25 %}.
Zelo razširjeno pa je tudi spremljanje programov MTV ( pop in rock glasba), kar največkrat ponujajo v discih.
Študija se je poglobila seveda tudi v starostno strukturo gledalcev
nim vzorcem, na moC presenetili. Soglašajo tudi z ugotovitvijo, da bodo poslej vsa merjenja avditorija morala upoštevati tudi takoimenovani faktor OOH ( out of home), sicer ne bodo zaobsegla zahtevane vzorCno-sti.
Raziskava, ki so jo objavili pri MTV Europe,
loma spremlja zunaj svojih domov, obenem odtehta ta starostna skupin^ 50 % vseh gledalcev, ki spremljajo TV tudi zunaj svojih prebivališč .
Zanimivo je tudi, da predstavljajo 16 - 34 le-tniki, po drugi plati, le 28 % stalnih TV gledalcev v matičnih gospodinjstvih.
PRODAJA TV PROGRAMOV
Do dva milijona dolarjev
Po zadnjih ocenah se v ti. radiotelevizijski industriji obrne vsako leto okoli 250 milijard dolarjev
Po zadnjih ocenah se v tako imenovani radiotelevizijski industriji sveta vsako leto obrne kakšnih 25 milijard dolarjev. Toliko naj bi bila vredna predvsem programska plat trženja avdio- vizualnih izdelkov. Gre za gospodarsko dejavnost, ki je še naprej v strmem vzponu, saj povpraševanje pogosto presega ponudbo.
Samo v Evropi izdelajo na leto kakšnih 400.000 ur izvirnih televizijskih programov, medtem ko ocenjujejo povpraševanje na najmanj 650.000 ur.
Mednarodni trg, nakup
vVS$ najnižja najvišja
AFRIKA
Alžirija	250	750
Maroko	400	650
Nigerija	1500	3000
Južnoafriška rep. 3500	10000
AZIJA & DALJNI VZHOD
Kitajska	1000	2000
Japonska NHK 20000	50000
komercialni 25000	150000
Filipini	1000	1700
KARM
Aruba	80	100
Kuba	400	450
Porto Rico 1500	7000
SREDNJA & JUŽNA AMERIKA Argentina 1500	5000
Čile	1000	6000
Mehika	2500	10000
BLIŽNJI VZHOD Oper	250	300
Kuvajt	1000	1200
Saudska Arabija 1500	2000
SEVERNA AMERIKA Kanada 10000	60000
ZDA,	100000	2000000
OCEANIJA
Avstralija, javna 9000	45000
komercialna 20000	100000
ZAHODNA EVROPA Avstrija	3500	8000
Belgija	3000	5000
Nemčija 15000	80000
Grčija	1800	4000
Italija	8000	60000
VZHODNA & SREDNJA EVROPA Albanija	200	250
Madžarska 800	1000
Slovenija	800	1300
in prodajo avdiovizualnih produkcij usmerjajo napisana in nenapisana pravila. Med nenapisanimi pravili so predvsem dolgoročni poslovni dogovori ter osebna znanstva in estetske naklonjenosti.
Med pisanimi pravili pa so se uveljavile določene mednarodne tarife, ki določajo povprečje minimalnih in maksimalnih cen in ki že zdavnaj niso nikakršna skrivnost, marveč dobrodošel orientir za vse udeležence v mednarodni menjavi.
Cene, ki jih vsako leto objavijo številne strokovne revije in so plod doseženih povprečij, se med seboj komaj razlikujejo. Najbolj priznani vir so tiste, ki jih razgrne revija TBI ( Television Business International). Cene za posamezna tržišča ( oziroma države) opredeljujejo predvsem velikost tržišča ( avditorija), nacionalni dohodek in kupna moC. Pri slehernem kupcu pa upoštevajo tudi individualne posebnosti ( način financiranja, pokritost avditorija, konkurenčne okoliščine in podobno).
Nekateri kupci se odločajo za paketne nabave, za konzorcijske nakupe po govornih področjih ( na primer, nemško govorno področje) ali druge poslovne kombinacije, ki prinašajo boljša pogajalska in cenovna izhodišča.
Povprečne ali izhodiščne cene zajemajo ceno audiovizualnega izdelka za okoli 50 - minutni izdelek ( od otroškega programa do dokumentarnih oddaj in nadaljevank), medtem, ko veljajo za filme, ki so namenjeni tudi za prikazovanje v kinematografih pogosto
drugačni cenovni kriteriji, največkrat povezani z rokovnimi obveznostmi glede prioritete oddajanja.
Pogled na listo, iz katere objavljamo le izvleček nekaj najzanimivejših cenovnih postavk, pove, da se cene razlikujejo tako znotraj tržišč kot tudi med skupinami držav in celin. Mednarodno se je uveljavila lista devetih skupin tržišč ( Afrika, Azija in Daljni vzhod, Karibsko območje, Srednja in Južna Amerika, Vzhodna in Centralna Evropa, Zahodna Evropa, Bližnji vzhod, Severna Amerika in Oceanija) med katerimi je najnižja priznana cena za enoto programa na Arubi - 80 dolarjev in najvišja za enega od štirih najveCjih ameriških omrežij - 2 milijona dolarjev.
Seveda pa naštete spodnje meje še ne zagotavljajo, da lahko kupci po tej ceni kupijo zares sleherni program. Prodajalcem se po takšnih cenah najpogosteje ne izplača niti kopiranje, zato nudijo v takšnem cenovnem razmerju seveda le tretjerazredno kakovost.Slovenska RTV je do izpred dveh let kupovala po sistemu in cenah jugoslovanskega trga. Medtem se že uveljavlja samostojna cena za slovensko tržišče, ki zavoljo relativno visokega narodnega dohodka - navkljub majhnosti avditorija - ni bistveno nižja kot bivša jugoslovanska.
Vse naštete cene veljajo seveda za pravico do enkratne objave.Ponovitve, v omejenem Času odkupne veljave licence, je treba plačati posebej, vendar so praviloma cenejše.
TELEFONIJA IN RADIOTELEVIZIJA
interaktivne mreže
Povezovanje med telefonskimi družbami, kabelskimi tv omrežji, medijskimi in računalniškimi podjetij spominja na osvajanje divjega zahoda
Gre za »strateško partnerstvo z interaktivno prihodnostjo«, so sporočili, ko je ena od sedmih regionalnih telefonskih družb US West, ki jo imajo nekateri za najbolj pronicljivo v ZDA, z vložkom 2, 5 milijarde dolarjev prevzela 25, 5 odstotka delnic podjetja Time Warner Entertainment, ene od hčera najve-Cjega medijskega koncema sveta - Time Warner.
Pogodba med US West, ki ima 35 milijonov telefonskih naročnikov v 14 zveznih državah in Time Warner Entertainment, ki se lahko pohvali s 7 milijoni kabelskih priključkov v 32 zveznih državah, je doslej nedvomno najbolj spektakularen korak v smeri ponudbe interaktivnih kabelskih in komunikacijskih omrežij, prek katerih naj bi v naslednjih letih v ameriška gospodinjstva stekla kopica informacij, podatkov, slik in zabave.
Povezovanje med telefonskimi družbami, kabelskimi TV omrežji, medijskimi in računalniškimi podjetji spominja na osvajanje divjega zahoda. Povezujejo se vsi tisti in povsod tam, kjer naj bi stekla dvo-
smerna elektronska cesta. In kot pri vseh infrastrukturnih odločitvah se tudi tukaj srečujejo zasebni in politični interesi.
Medtem ko so si bile telefonske družbe in kabelski TV ponudniki doslej tekmeci, sili obseg potrebnih naložb k sodelovanju celo takšne orjake, kot sta US West in Time Warner. Ugotavljajo celo, da sta partnerja naravnost komplementarna (usluga in know how). US West bo za svoj vložek 2, 5 milijarde dolarjev do leta 1998 dobil pristop do celotnega omrežja Time Warner-jevih koaksialnih in pozneje optičnih kabelskih napeljav, zato pri povezovanju pogovorov ne bo veC odvisen od drugih lokalnih telefonskih podjetij. Infrastruktura RTV kabelskih sistemov Time Warnerja pa bo telefonski družbi olajšala tudi delovanje cenenih žepnih telefonov.
Time Warner si bo s sofinanciranjem telefonske družbe finančno nekoliko opomogel (zadnja leta so se zadolžih za 13, 8 milijarde dolarjev), pridobil pa si bo tudi najsodobnejši know
how telekomunikacijske tehnologije, ki so jo razvili pri US Westu na področju interaktivnega in digitalnega prenosa podatkov.
Cilj skupnega podjetja je tako imenovani »füll Service network«, ki bo omogočil naročniku, da se kar iz fotelja in prek kabelskega omrežja oskrbi z vsemi mogočimi slikami in informacijami - od priljubljenega videa, prek rentgenske slike pljuč iz zdravniške dokumentacije pa vse do lastnega izbora pozicije kamere pri nogometni ali baseballski tekmi; od določene strani v Encyclopediji Britannici do elektronskih iger ali cenenega nakupa v blagovnici. Takšno omrežje bo dopuščalo kakšnih 500 različnih ponudb in kanalov.
Z vstopom US West so pri Time Wamerju zaokrožili tehnološko in kapitalsko oblikovanje svojega v prihodnost naravnanega poslovnega izveska T. W. Entertainment. Z 11, 5 odstotka sta pri podjetju udeleženi tudi japonski elektronski podjetji Itoh in Toshiba, ki bosta zagotavljali del potrebne opreme.
SLOVENSKI PROGRAMI
IT SLOVENIJA 1
£
RAI 1
Batman, 28. epizoda ameriške nanizanke
Znanje za znanje, uCite se z nami, VPS 1145
Po sledovih Noetovih sinov, ponovitev 2., zadnjega
nemške dokumentarne serije
Poročila
Slovenski magazin Športni pregled Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni TaCek: Med
Poznamo cvetlični, ajdov, hojin, rožmarinov, kostanjev in še kakšen med - recimo turški med. Kdaj pravimo, da nam je sekira padla v med? Da smo kakšno stvar prodali za med? In da smo preživeli medene tedne ...
Otroci širnega sveta, 7/26 del am. dok. nanizanke
Regionalni studio Maribor
16 Crk, tv igrica
Risanka
TV nocoj
TV dnevnik 2
Mednarodna obzorja: Francija Omizje
TV dnevnik 3, VPS 2215
Sova
So leta minila, 4/13 del angleške nanizanke, VPS 2245 Gospodična Marple: Umor v župnišču, 2. del, 2/8 del angleške nanizanke, VPS 2315
SLOVENIJA 2
Forum, ponovitev TV mernik, ponovitev Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Nedeljskih 60, ponovitev Obzorja duha, ponovitev Sova, ponovitev
Hal Roach predstavlja: Trgovca pa taka, ameriška burleska
Gospodična Marple: Umor v župnišču, 1. del, 1/8 del angleške nanizanke TV avtomagazin TV dnevnik 2 Sedma steza
Sulejman Aliu: Ponosna bolečina, drama pristinske tv
Zelena ura
Pro et Contra
Brane RonCel izza odra
KANALA
A -Shop MCM
MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini Navdušenje, ponovitev ameriškega barvnega filma Drugačen svet, ponovitev 185. dela ameriške nadaljevanke A -Shop
Upravljanje, ponovitev 9. dela oddaje
A - Shop
MCM
Poročila
Ameriški lovec, ameriški barvni film Igrajo: Bill Superfoot Wallace, Ida Jasha, Roy Marten, Mike Abbat, Peter O'Brien, August Melasz in drugi - Na ugledni inštituciji naredijo študijo, ki bi povzročila paniko na Wall Streetu, Ce bi prišla v neprave roke. Zaradi tega jo skopirajo na mikrofilm, original pa uničijo. Toda nekdo zve za to in ukrade mikrofilm. ZaCne se lov za tatovi, ki je poln divjanja z avtomobili in drznih podvigov glavnih akterjev...
Upravljanje: Komuniciranje v organizaciji. 12. del dokumentarne serije o poslovanju Kako vzpostaviti najboljšo komunikacijo v podjetju in kako se izogniti vsem zaprekam, ki ponavadi so v komuniciranju?
Pet minut Poročila
Drugačen svet, 191. del ameriške nadaljevanke
A -Shop
MCM
Video strani
Aktualno: Unomatti-na, vmes(7.00, 8.00, 9.00) dnevnik Film: Dieci uomini co-raggiosi (pust., ’60) Risanke: Fantasy Party Dnevnik 1 Dok.: Amerindia Nan.: Cuori senza etä Variete: Buona fortuna Dnevnik 1
Nan.: In viaggio nel tempo (i. S. Bakula) Dnevnik in Tri minute Film: Revak, lo schia-vo di Cartagine (’60) Film:	Rapsodia
(dram., ZDA ’54)
7 dni v Parlamentu Dnevnik 1 Poletje na RAI 1 Dok: Yves Montand Vreme, dnevnik, šport Film: L’oca selvaggia colpisce ancora (vojni, ZDA-VB ’81)
Dnevnik, 22.45 koncert iz Firenc, 24.00 dnevnik in vreme
RAI 2
Risanke in nanizanke Nan.: Lassie Rubrika o vrtnarstvu Nan.: Al di qua del pa-radiso, 1. del, 11.45 La famiglia Drombush, vmes (11.40) dnevnik Dnevnik, gospodarstvo, Diogenes, vreme Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara TV film: La miliarda-ria (drsam., Fr. ’90) Dnevnik Zenska stran Nan.: Hill Street, 18.40 Miami Vice, vmes (18.30) šport Vremenska napoved Dnevnik 2 in šport Variete: Ventieventi Nan.: L’ispettore Tibbs Proza: Arlecchino ser-vitore di due padroni, vmes (23.25) dnevnik Film: La conferenza di Wannsee (zgod., ’84)
RAI 3
RETE 4
@1 Nanizanke ^Nad.: Marilena, Ines, I 10.50 Soledad, vesti nril Nan.: Avvocati Los Angeles
Kviz: Gioco delle cop-pie, nato nad. Celeste Dnevnik TG 4 Nad.: Sentieri, 15.00 Quando arriva l’amore Aktualno: C’ eravamo tanto amati, 16.30 Lui lei Taltro
Kviz: La veritä, vesti Rubrika o lepoti Nad.: Grecia, 19.30 Micaela, 20.30 Mila-gros, vmes vesti Film:	La caccia
(dram., ZDA ’66, i. M. Brando, Jane Fonda), vmes (23.30) vesti Parlamento in
If Koper
Hrvaška 1
CANALE 5
Na prvi strani Nan. in film Un uomo tranquillo (kom., ’52) Kviz: Si o no (vodi Claudio Lippi) Dnevnik TG 5 Aktualno: Forum Nan.: Časa Vianello, 15.00 Pappa e ciccia, 15.30 Otto sotto un tetto
Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo 6 giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Film: Mr. Crocodile Dundee 2 (pust., Av-stral. ’88, i. P Hogan) Nan.: Časa Vianello Variete: Maurizio Co-stanzo, vmes vesti
ITALIA 1
Pregled tiska Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Ultraman Varieteji: Non e la RAI, 16.00 Unomania Nan.: Jumpstreet Variete: Twin Clips
	Okrutna romanca, po-		TV koledar
	novitev sovjetske bar-		Poročila
	vne drame		Jaz lutkar: Gordana
	Življenje se začne pri		Krebelj
	štiridesetih, angleška		Srečni ljudje, ponovi-
	hum. nadaljevanka		tev 2. dela otroške se-
	Evroturizem: Danska		rije
	Studio 2 šport		1001. Amerika, pono-
	Primorska kronika		vitev 3. dela
	TV dnevnik		Poročila
	Crime Story, ameriška		Poletni šolski spored
	tv nanizanka		Galaktična odiseja, po-
	Nočni sodnik, nani-		novitev 5/9 dela
	zanka		Poročila
	Od Moravskih toplic		Ko se svet vrti, 155.
	do Portoroža, reporta-		del
	ža o slovenskem su-		Monofon
	permaratoncu Dušanu		Zgodbe iz Monticella,
	Mravljetu		156. del
	TV dnevnik		Poročila
	Glasbena oddaja, po-		Poletni predah
	snetek koncerta jazz		Nekoč je bil malo-
	skupine Roberto Ma-		pridnež
	gris Jazz Quartet		Poročila
	Življenje se začne pri		Ebba in Didrik, 1/9 del
	štiridesetih, angleška		norveške nanizanke
	humoristična nadalj.	Ir!	Pod sončnikom
	Crime Story, ameriška		Poročila
	tv nanizanka		Santa Barbara 441. del
			Dnevnik
			Hrvaška in svet
			
		1	Ogenj nad Anglijo, angleški film
Avstrija 1		|§	Dnevnik 2 Slika na sliko
		Mi	Sanje brez meja
Cas v sliki Tarzanova divja jeza, pon. filma
Doogie Howser: Priti na psa
Waitonovi: Tekmovanje
FraCji dol, z lutkami J. Hensona
Zlati dez, 6., zadnji
del danske serije
Strelovod
Štiri zadene, kviz
Wurlitzer
Doktor Trapper John: Obiski na domu prepovedani Cas v sliki
Športna arena: Zasvojeni z drogo Kuharski mojstri Slepo sovraštvo, ameriški tv filma Gorila, 2/7 del francoske serije Poročila
Tisoč mojstrovin
Avstrija 2
	Jutranja oddaja: Laltra-		Nan.: Adam 12, 18.05 Poliziotto a 4 zampe,	
				
	rete		18.30 Baywatch, vmes	
	Dnevnik 3 iz Milana		(17.55) Studio šport	
	Pogled na gledališče		Varieteja: Ma mi faccia	
	Sredozemske igre		il piacere, Karaoke	
	Deželne vesti		Film: Un conto da sal-	
	Popoldanski dnevnik		dare (dram., ZDA ’90,	
	Drobci: Ray Charles		i. M. Ironside)	
	Nan.: Max Headroom		TV film: Che fatica ra-	
	Športne reportaže		gazzi! (kom., ZDA ’88,	
	Derby in dokumenti		i. M. D. Benedetti)	
	Vreme in šport		Odprti studio, pregled	
	Variete: Maddecheahö		tiska in šport	
	(i. C. Guzzanti)			
	Dnevnik, 19.30 Dežel-			
1	ne vesti in Blob Una cartolina	# TELE 4		
	V kraljestvu živali			
	Dnevnik ob 22.30			
	Milano, Italija		Lastne oddaje	
£![■	Nan.: Perrv Mason		Kronika in komentar	
is	Dnevnik in vreme		Dogodki in odmevi	
TisoC mojstrovin Tenis, prenos iz Wimbledona Gradovi ob Loari in poletne pričeske Lipova ulica: Kadar zenske nočejo Ora et Labora: Samostanski hotel Ljubimkanje, igra Regionalna poročila Kultura
Gozdarska hiša Falke-nau: Grobe navade Sarajevska duša, prizori iz obleganega mesta
Cas v sliki
Moje 20. stoletje, madžarsko/nemški film
Hrvaška 2
TV koledar
Tenis, Wimbledon,
posnetek
Dnevnik
‘Alo, ‘Alo, 3/7 angleške humoristične nanizanke
Majhne žrtve, 1/4 del ameriške nadaljevanke, 1989
Gasometer, 4/49 del Vrtinec, 1/13 del južnoafriške nadaljevanke: Zdrahe
Novinar Benedict Matthew dobi ponudbo, da bi napisal knjigo o bogatašu Armstrongu..
@ Madžarska
Dobro jutro, magazin Financial Times Cez dan
Talmi in Todi, otroška serija
Svet je Čudovit: Morje pod zemljo, 8. del Igra
Orli, italijanska serija
Disney
Dnevnik
Strast in oblast, 15. del
avstralske serije
Igra
Kolo sreCe, kviz Večerna pravljica O veri, za otroke Dnevnik
Košarka, posnetek z EP 24 ur
Teater Raya Bradburyja, serija
Dnevnik/Dnevnik BBC
HRVAŠKA TV 1 / NOCOJ OB 20.55
Najpomembnejši dogodek britanske zgodovine
Ogenj nad Anglijo, angleški Crnobeli film, 1938
p V središču dogajanja nocojšnjega filma ;■ Fixe over England je eden izmed najpomembnejših dogodkov britanske zgodovine - spopad dveh kraljestev, Španskega in angleškega, najusodnejši pa je bil poraz Španske »zlate armade« ob koncu 16. stoletja.
S to zmago na morju je Anglija konCno postala prva pomorska sila, angleško kraljestvo pod vladavino znamenite kraljice Elizabete I (odlično jo je zaigrala Flore Rob-son) pa najmočnejša evropska država.
Zanimivost filma je igralski in zakonski par Laurence Olivier in Vivien Leigh (na sliki iz filma Lady Hamilton). Film sta posnela leto dni pred odhodom v Hollywood, kjer sta se oba proslavila v filmskih uspešnicah. Ona v filmu V vrtincu, on pa v Hitchcockovem znamenitem filmu Rebecca.
Film je režiral William K. Howard, poleg
že omenjenih igralcev so zaigrali še Leslie Banks, Raymond Massey in drugi.

TV SLOVENIJA 2	20.30	raa	HRVAŠKA TV 1	20.55
PONOSNA BOLEČINA, drama TV Priština		NEKOČ JE BIL MALOPRIDNEŽ, ameriški film, 1970
		
življenjem in delom pesnika Milosha Gjergj Nikol-ia, humanista, ki je živet v času, obremenjenem s protislovji in ravnodušnostjo do človekovega propadanja. Milosh Gjergj Nikolla pride za učitelja na vaško Solo: živi odmaknjen od ljudi v svojem pesniškem svetu. Največ topline najde na domu prijatelja slikarja. Zaradi pesmi pride v spor z oblastmi, ki mu očita, da nima pravih motivov v pesmih. Pesnik je težko bolan in prežet z mislijo, da ga bosta spraviti v grob oblast in jetika, njegovi najhujši sovražnici.
Po scenariju Sulejmana Aliuja je delo režirat Ismail Ymeri.

RADIO 1
23.05
LITERARNI NOKTURNO, Dogodek v mestu
pomik (Kirk Douglas) poskuša pregovoriti upravnika zapora, poštenjaka od nog do glave (Henry Fonda, na sliki), da mu omogoči beg. Vaba za uslugo je pol milijona dolarjev - naro-panihseveda. Film je režiral Joseph Mankiewicz in je dober vestern, duhovita komedija in odlična parodija, igrajo še Warren Gates, Hume Cronyn in drugi.
HRVAŠKA TV 1
16.10
EBBA IN DIDRIK, norveška nadaljevanka
Kratko pripoved z naslovom Dogodek v mestu je avtor Mare Cestnik označil za mračnjaško fantazijo s kančkom moralnega poduka.
Kratek odlomek iz oddaje:
»Deževalo je in nebo se je kot pretepen grobar spustilo nad mestno pogrebščino. Ali pa neba sploh ni bilo in mesta tudi ne; morda je le razuzdan oblak rezbaril sam po sebi? Kakorkoli že, mesto naj bo.«
Norveška nadaljevanka za otroke v devetih epizodah je zgodba o sestri in bratu, o njunih ljubeznih in sanjarjenjih.
Didrik je glasbenik in nepoboljšljiv romantin, skrivaj in nesmrtno zaljubljen v Yrlu, toda ona je zaljubljena v drugega.
Ebba je v svoje načrte za prihodnost že vključila Philipa, ko se je nenadoma pojavil Marten. Marten želi vzbuditi njeno pozornost, zato ji dvori in ji prinaša darila. Ebba se bo morala odločiti - ali Marten ali Philip. Toda Ebba ima devet, Didrik pa dvanajst let!
Igrajo: Ebba/Lisen Arnell, Didrik/Johan Widerberg, mama/Suzanne Reuter in drugi.
RADIO

Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 9.35 Turistični napotki; 11.30 Pregled tiska;
12.05	Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti;
13.00	Danes do 13-ih;
14.05	Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Sotočja in glasba;
21.05	Zaplešite z nami;
22.30	Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Slov. pevci šansonov in evergri-nov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Glasba.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12,30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika;
8.00	Strokovnjak svetuje;
8.40	Koledar prireditev;
10.40	Primorski val; 11.00 Ekološke teme; 12.00 Opoldne; 12.10 Športni dogodki; 12.40 Štajerski val;
13.00	Danes do 13-ih; 15,30 Dogodki in odmevi; 16,40 Večerni gost; 17.50 Šport na valu 202; 19.30 Ameriška country lestvica, popularnih 40; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 V soju žarometov.
Slovenija 3
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro;
9.05	Glasba; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Reprize; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Radijska igra za otroke; 13.40 Intermezzo;
14.05	Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Ekonomska politika; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.33 Operni koncert; 20.30 Festival I. Stravinskega; 22.30 Dvignjena zavesa; 22.50 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Koledar. 6.30 Osmrtnice,
7.00	Kronika in pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.45 Souvenir d'ltaly; 11.00 Souvenir d'ltaly; 11.30 Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opold-nevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 13.30 Poročila za tuje turiste; 15.00 Glasbeni desert; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00

Glasba po željah; 16.35 Na vročem pesku, vmes (17.30) osmrtnice; 19.30 prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Dober dan; 7.45 Prišlo je poletje;
7.50	Rek dneva; 8.05 Horoskop; 8.35 Popevka tedna; 8.40 Ob pogrnjeni mizi;
8.45	Igrajte z nami; 9.05 Baby radio; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Gost v studiu;
10.45	Popotovanja po Istri; 11.00 Randevous z RK; 11.15 Nemogoči intervjuji;
11.30	Iz arhiva; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Back zto the future; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve in razstave; 16.35 Boutique Gallus; 16.45 Zvoki iz spominov; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Avtorska glasba; 20.00 Nočni program
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik;
8.00,	10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7,20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Jugoslavija po letu 1945; 8.55 20 minut z...; 9.15 Otroški knjižni sejem (Lučka Susič); 9.35 Musical; 10.00 Poročila;
10.10	Stereofonski koncert;
11.30	Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (Ivan Tavčar, režija Marko Sosič); 11.45 Orkestri; 12.00 Po južnoameriških vrhovih;
12.20	Revival; 12.40 Komorni zbor RTV Ljubljana;
12.50	Orkestralna glasba;
13.20	Orkestralna glasba;
13.30	Za smeh in dobro voljo; 13.45 Poletne melodije; 14.00 Deželna kronika; 14.10 V spomin na Glavka Turka; 15.00 Poletni mozaik: Ljubi ne ljubi (M. Kapelj), Razmišljanja (J. Paljk), Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Mauri-cea Ravela; 18.00 Moji prijatelji za boljši svet; 18.20 Slovenska lahka glasba;
19.20	Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Tedenski horoskop; 12.30 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst (pon.); 18,00 Tedenski športni komentar; 20.00 Za naše ljude: Informativna oddaja za emigrante v F J K; 20.30 Opera.
Radio Koroška
18.10	- 19,00 Strpna vas pred odločitvijo - Bo Bistrica postala nova "Domovina"?.

IZBOR IZ SATELITOV
MUSIČ TELEVISION
07.00	Awake on the Wild Slde, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video, vodi Richie Rich; 13.00 Video, vodi Simone Engelen;
16.00	Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Coca Cola Report;
17.15	MTV v kinu; 18.00 Hit Ust Uk, vodi Paul King; 20.00 Dayto-na Beach Jam; 21.00 MTV Prime; 22,00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 00.00 Rock Block, vodi Pip Dann; 02.00 Video; 03.00 Nočni video
SKYONE
07.00	The DJ Kat Show; 09.40 Lamb Chop's Play-cHong; 10.30 The Pyramid Game; 11.00 Card Sharks; 12.00 Drzni in lepi; 12,30 Sokolov greben; 13.30 E Street;
14.00	Drugačen svet; 14.45 Trije so družba; 15.15 Sally Jessy Raphael; 18.00 Star Trek: The Next Generation; 19,00 Games World; 20.00 Rescue; 20.30 Polna hiša; 21.00 Sever in Jug II, 2/6, del ameriške nadaljevanke;
23.00	Star Trek: The Next Gene-rationi; 00.00 Ulice San Francisca
PRO 7
05.35 Serije; 09.55 Cmi gusarji z Malezije, pon. filma; 13.55 Lov na kraljevski zaklad, ponovitev ameriškega filma, 17.14 Risanke;
20.15	Teen Lover, ameriška komedija; 22.15 The Lord of Magic, ameriški pustolovski film
PREMIERE
07.00	Addams Family; 14.15 Mama, jaz in midva, ameriška komedija, 16.00 Hiša radosti, italijanski film; 17.30 Psychic, ameriška psih. kriminalka; 20.15 Mati vseh filmov, ameriška komedija.
23.30	Best of Cannes, reklamni spoti; 03.00 Sam med žanskemi, nemški film;
EUROSPORT
08.30	Aerobika; 09.00 Golf, PGA Tour French Opern; 11.00 Gokart, EP iz Belgije; 12.00 Moto-sport International, magazin;
13.00	Nogomet, ameriški pokal;
16.00	Košarka, iz Karlsruhea;
18.30	Športne novice; 23.00 Boks, mednarodni dvoboji profesionalcev; 01.00 Športne novice
3 SAT
13.45 Popolni umor, o smrtni kazni v ZDA; 17,35 Oddelek za umore: Konec kariere; 20.45 Sport ekstra, košarka, intervjuji z igralci
SATI
09,10 Ponovitve; 12.30 Sence strasti, 116. del; 13.20 Doktor John Trapper, 16. del; 14,15 Sosedi, 251. del; 14.45 Bonanza, 16. del; 20.15 Heintje, srce gre na pot, nemški film RTL
06.00	Jutranji spored; 10.00 Bogati in lepi, 730. del; 12.30 Show Bennyja Hilla, 6. del; 13.00 Wimbledon 93, prenos; 20.15 Columbo: Staromoden umor, ameriška tv kriminalka; 21.45 Quncy: Prekršen tabu
SUPER CHANNEL
23.00 Kansas City Confidential, ameriška kriminalka
NOVICE
ATLETIKA / 14. EVROPSKI POKAL NARODOV
KOŠARKA / EP V NEMČIJI
Kolumbija v polfinalu
GUAYAQUIL - Po Ekvadorju se je tudi Kolumbija uvrstila v polfinale Pokala Amerika: v drugi Cetrt-finalni tekmi je namreč s 5:3 (po streljanju 11-me-trovk) premagala Urugvaj.
Kolumbija je kljub boljši tehniki zmagala s precejšnjo težavo, saj je izenačila šele 3 minute pred koncem, potem ko so zlasti v obrambi solidni Urugvajci povedli v 68. minuti. Kolumbija pa je bila bolj hladnokrvna pri streljanju 11-metrovk, saj je zadela vseh pet udarcev z bele točke, medtem ko je Urugvajcem enkrat žogo ustavil drog. Srečanje je bilo v ogromnem, a skoraj povsem praznem stadionu, saj je bilo zasedenih le okrog 10% vseh razpoložljivih mest.
Real Madridu pokal
VALENCIA - V finalu španskega nogometnega pokala je Real Madrid z 2:0 (1:0) premagal Zaragozo. Gola sta dosegla Butragueno v 29. in Lasa v 78. minuti.
Podenzana italijanski prvak
PRATO - Na 48. izvedbi Velike nagrade za industrijo in trgovino, ki je obenem veljalaza italijanski kolesarski naslov, se je prepričljivo uveljavil 32-letni Massimo Podenzana, M je prišel na cilj z vec kot minuto prednosti pred Bugnom, Cassanijem in Faresinom. Cassani je odločilni napad skupaj s klubskim tovarišem Settembrinijem sprožil v 13. od 16. krogov, ko je do konca dirke manjkalo še okrog 50 km. Glavni favorit Fondriest je zaostal za celih 5 minut, Chiappucci pa je odstopil.
VRSTNI RED: 1. Podenzana, ki je 254 km prevozil v 6.02’51” (pop. hitrost 42, 083 km/h); 2. Bugno; 3. Cassani; 4. Faresin, vsi po 1’01”; 5. Botarelli; 6. Finco; 7. Giovannetti; 8. Sciandri; 9. Lelli, vsi po 2’53”; 10. Dotti po 4’38”.
Holyfielda so izžvižgali
ATLANTIC CITY - Evander Holyfield je zaenkrat opustil svojo namero, da rokavice obesi na klin. V Atlantic Cityju se je namreč vrnil na ring, vendar nie kaj zmagoslavno in prepričljivo, tako da ga je občinstvo na koncu izžvižgalo. Proti skromnemu rojaku Alexu Stewartu je sicer zmagal, vendar so dvomi o njegovih dejanskih zmožnostih ostali. Holyfield, ki je novembra lani izgubil svetovni naslov v težki kategoriji proti rojaku Riddicku Boweju, je namreč eden redkih boksarjev, ki lahko v ZDA ustvarijo primemo in torej »donosno pričakovanje«. S tem, kar je pokazal proti Stewartu, pa si je verjetno zapravil dobršen del naklonjenosti občinstva, ki ga je pred zadnjim dvobojem izredno toplo sprejelo, na koncu (zmagal je po točkah) pa ni bilo z njim prizanesljivo. Holyfield in njegov agent Rock Newman vsekakor računata, da si bosta izborila revanš proti Boweju.
Rusija naposled zmagala v obeh konkurencah
Moški v zadnjem dnevu prehiteli Britance in Francoze - Italija le 5.
' ,
RIM - Rusija je zmagovalka 14. evropskega pokala narodov v atletiki tako v moški kot v ženski konkurenci. Uspeh med dekleti že po prvem dnevu ni bil sporen, moški pa so se za uvrstitve borili skoraj do zadnjega. Rusi so na koncu bili boljši od Britancev in Francozov. Pravo odkritje je Ukrajina, bolj kot Bubka (le drugi) pa je blestel 21-let-ni študent iz Lvova Andrej Bulkovski, ki je zmagal v tekih na 800 in 1.500m. Italijani so brez posamične zmage pristali na 5. mestu. Rezultati:
MOŠKI
Kladivo: 1. Litvinov (Rus) 80, 72m; 2. Epalle (Fra) 76, 08; 3. Skvarjuk (Ukr) 76, 00m; 4. Sgrulletti (Ita) 74, 86m; 5. Head (Vbr) 71, 90m; 6. Kowalski (Pol) 71, 30m; 7. Kobs (Nem) 70, 66; 8. SedlaCek (Ceš) 70, 06; 9. Marfull (Spa) 64, 24. 200 m: 1. Regis (VB) 20, 38; 2. Fedoriv (Rus) 20, 54; 3. Kur-nicki (Nem) 20, 59; 4. San-gouma (Fra) 20, 72; 5. Dolo-godin (Ukr) 20, 86; 6. Valik (Ceš) 21, 10; 7. Mackowiak (Pol) 21, 21; 8. Majoral 8špa) 21, 24; Marras (Ita) je odstopil. 800 m: 1. Bulkovski (Ukr) 1:47, 32; 2. Benvenuti (Ita) 1:47, 63; 3. Mckean (Vbr) 1:47, 67; 4. Herold (Nem) 1:47, 75; 5. Diarra (Fra) 1:47, 88; 6. Olejnikov (Rus) 1:48, 26; 7. Piekarski (Pol) 1:48, 29; 8. Gonzales (Spa) 1:49, 02; 9. Hrich (Ceš) 1:49, 30. 110 m ovire: 1. Jackson (Vbr) 13, 10; 2. Schwarthoff (Nem) 13, 50;
Rusinja Privalova (desno) s Francozinjo Pereč po včerajšnjem teku na 200 m (AP)
3. Philbert (Fra) 13, 62; 4. Siškin (Rus) 13, 65; 5. Dakševic (Ukr) 13, 79; 6.Hu-dec (Ceš) 13, 90; 7. Frigerio (Ita) 13, 96; 8. Sala (Spa) 14, 07; 9. MeliC (Pol) 14, 09. 1.500m: 1. Denmark (Vbr) 13:30, 02; 2. Lambruschini (Ita) 13:30, 96; 3. Anton (Pol) 13:31, 35; 4. Bartoszak (Pol) 13:31, 78; 5. Daško (Rus) 13:33, 92; 6. Pešava (Ceš) 13:35, 28; 7. Freigang (Nem) 13:38, 76; 8. Pantel (Fra) 13:45, 04; 9. Sirotin (Ukr) 13:56, 57. Kopje: 1. Zelezny (Ceš) 89, 84; 2. Hill (Vbr) 80, 76; 3. SevCuk (Rus) 79, 16; 4. Hecht (Nem) 78, 86; 5. De Gaspari (Ita) 75, 96; 6. Novikov (Ukr) 75, 70; 7. Kolko (Pol) 74, 52; 8. Sto-raci (Fra) 72, 24; 9. Feman-dez (Spa) 68, 06. 3.000m zapreke: 1. Brand (Nem) 8:17, 77; 2. Panetta (Ita) 8:22, 95; 3. Bmsseau (Fra) 8:24, 60; 4. Lopez (Spa) 8:32, 03; 5. Pro-nin (Rus) 8:33, 03; 6. Buck-
ner (Vbr) 8:33, 39; 7. Patse-rin (Ukr) 8:35, 32; 8. Sop-tenko (Ceš) 8:43, 06; 9. Osman (Pol) 8:49, 47. Troskok: 1. Camara (Fra) 17, 46m; 2. Edwards (Vbr) 17, 27; 3. Jaros (Nem) 17, 18m;
4.	Sokov (Rus) 17, 06m; 5. Musjenko (Ukr) 16, 81; 6. Butkiewicz (Pol) 16, 50; 7. Mikulas (Ceš) 16, 33; 8. Lopez 8špa) 15, 89; 9. Butti-glione (Ita) 15, 84. Palica: 1. Gataulin (Rus) 6, OOm; 2. Nubka (Ukr) 5, 80; 3. Garcia (Spa) 5, 70; 4. Galfione (Fra)
5,	60; 5. Lobinger (Nem) 5, 50; 6. Pegoraro (Ita) 5, 40; 7. Winter (idtr) 5, 30; 8. Chma-ra (Pol) 5, 20; 9. Janša (Ceš) 5, 20. 4x400m: 1. Vel. Britanija 3:00, 25; 2. Rusija 3:00, 75; 3. Francija 3:00, 94; 4. Nemčija 3:01, 33; 5. Italoija 3:02, 97; 6. Španija 3:05, 96; 7. Poljska 3:09, 29; 8. Ukrajina 3:09, 65; 9. Češka 3:11, 22.
Končni vrstni red po
točkah: Rusija 128, Vel. Britanija 124, Francija 123, Nemčija 119, Italija 112, Ukrajina 97, Španija 76, Pol-sjka 65, Češka 54.
ZENSKE
200 m: 1. Privalova (Rus) 22, 30; 2. Pereč (Fra) 22, 30;
3.	Knoll (Nem) 22, 89; 4. Tamopolskaja (Ukr) 22, 96;
5.	Hemesniemi (Fin) 23, 01;
6.	Merry (Vbr) 23, 27; 7. Tar-lea (Rom) 23, 80; 8. Ferrian (Ita) 24, 09; 9. Zakrzewska (Pol) 24,18. 100 m ovire: 1. Ažjabina (Rus) 12, 63; 2. Agyepong (Vbr) 13, 17; 3. Nastase (Rom) 13, 22; 4. Ci-nelu (Fra) 13, 22; 5. Politika (Ukr) 13, 23; 6. Tuzzi (Ita) 13, 29; 7. Patzwahl (Nem) 13, 32; 8. Krawczak (Pol) 13, 75; 9. Pekkola (Fin) 14, 07. Daljina: 1. Dreschelr (Nem)
7.	02m; 2. SinCukova (Rus) 6, 94m; 3. May (Vbr) 6, 73;
4.	Uccheddu (Ita) 6, 70; 5. Berežnaja (Ukr) 6, 60m; 6. Ilcu (Rom) 6, 50m; 7. Karcz-
marek (Pol) 6, 45m; 8. Ca-ster (Fra) 6, 32; 9. Salminen (Fin) 6, 22m. 1.500m: 1. Cu-vasova (Rus) 4:16, 03; 2. Be-clea (Rom) 4:16, 36; 3. Murray (Vbr); 4. Rydz (Pol) 4:17, 84; 5. Mirošnik (Ukr) 4:18, 24; 6. Quentin (Fra) 4:19, 41; 7. Ronnholm (Fin) 4:19, 58; 8. Weidner (Nem) 4:19, 91; 9. Tauceri (Ita) 4:20, 40. Višina: 1. Astfei (Rom) 2, 00m; 2. Henkel (Nem) 1, 96; 3. Majchrzak (Pol) 1, 92, 4. Babakova (Ukr) 1, 90; 5. Be-vilacqua (Ita) 1, 90; 6. Jennings (Vbr) 1, 90; 7. Zdano-va (Rus) 1, 88; 8. Gustafsson (Fin) 1, 85; 9. Lefevre (Fra)
1,	80. 10.000m: 1. nenaševa (Rus) 32:33, 46; 2. Negura (Rom) 32:36, 06; 3. Koba (Ukr) 32:39, 50; 4. Rigg (Vbr) 32:44, 06; 5. Munerotto (Ita) 32:48, 36; 6. Metzner (Nem) 33:03, 18; 7. Murcia (Fra) 33:28, 53; 8. Lemettinen (Fra) 35, 15; 9. Nikiel (Pol) 35:35, 11. Disk 1. Korotke-vic (Rus) 64, 58m; 2. MihalCenko (Ukr) 63, 04; 3. Katewicz (Pol) 61, 68; 4.Tir-neci (Rom) 61, 48; 5. Lauren (Nem) 58, 48; 6. Maffeis (Ita) 56, 84; 7. Devaluez (Fra) 56, 62; 8. Mc Keman (Vbr) 53, 88; 9. Lindfors (Fin) 49, 70. 4x400m: 1. Rusija 3:24, 23;
2.	Ukrajina 3:27, 37; 3. NemCija 3:27, 80; 4. Francija 3:28, 41; 5. Vel. Britanija 3:28, 55; 6. Romunija 3:29, 28; 7. Poljska 3:33; 59; 8. Italija 3:33, 91; 9. Finska 3:39, 17.
KonCni vrstni red po točkah: 1. Rusija 141, Romunija 102, Ukrajina 97, 5; 4. NemCija 96, Vel. Britanija 91, Francija 75, Poljska 62, Italija 55, 5, Finska 44.
Italija v zadnjem hipu premagala reprezentanco BiH
Hrvaška odpravila tudi Nemce Odlično igrajo tudi Španci
KARLSRUHE, BERLIN - Italija se je za las rešila gotove izločitve, saj je še nekaj minut pred koncem proti BiH zaostajala za šest točk. Vendar je zmaga še zdaleC ni rešila skrbi, saj ji tudi morebitni današnji uspeh proti Rusiji ne zagotavlja 4. mesta v skupini, ki še pelje v Četrtfinale: upati mora namreč v poraz Latvije proti Bosni (v prvem delu je proti Latviji ostala praznih rok).
Srečanje z BiH je bilo zelo izenačeno, odločili pa sta ga obrambi. V prvem polčasu je BiH vodila tudi z 8 točkami razlike, vendar so »azzurri« skoraj ves zaostanek nadoknadili. Skorajda enak je bil tudi drugi del tekme, z Bosno v vodstvu. Ekipa Ettoreja Mesine, v kateri je izvrstno igral Gentile, pa je prav v sklepnih minutah nadoknadila zaostanek, nasprotnika dohitela in srečanje končala s točkama prednosti.
Slabo pa se piše tudi gostitelju, Nemčiji, ki je proti vse bolj zanesljivi Hrvaški utrpela nov poraz. Doslej presenetljiva Estonija, ki se je še do včeraj držala prvega mesta v skupini skupaj s Hrvaško, je doživela poraz proti Franciji, kar pa ji mesta v Četrtfinalu ne bo ogrozilo. Nadaljuje se tudi zmagovita pot Španije.
Italija - BiH 74:72 (36:38)
ITALIJA: Coldebella 6, Gentile 17, lacopini, Tonut 7, Bosa 6, Pittis 13, Myers 16, Rossini 2, Frosini, Carera 7, Rusconi.
BiH: FiriC 2, BegoviC 4, Primorac 17, AvdiC 16, Mu-tapCiC 5, HalimiC 6, BilaloviC 22.
SODNIKA: Jungebrand (Fin) in Dorizon (Fr); PM: Italija 13:19, Bosna 22:30; PON: Rusconi (35), Tonut (36), Carera (40); 3 TOČKE: Italija 3:13 (Gentile 2:6, Tonut 1:2, Pittis 0:1, Myers 0:4), Bosna 6:11 (BegoviC 0:1, AvdiC 0:1, Mutapčič 0:1, HalimiC 2:3, BilaloviC 4:5);
Skupina E (Berlin)
2. kolo: Francija - Estonija 73:62 (44:23), Hrvaška -NemCija 70:63 (38:31), Turčija - Belgija 69:59 (32:36).
Vrstni red: Hrvaška 8, Francija in Estonija 6, NemCija in Turčija 2, Belgija 0.
Današnji spored: Hrvaška - Estonija (17.00), Francija - Belgija (19.00), NemCija - Turčija (21.00).
Skupina F (Karlsruhe)
1.	kolo: Grčija - BiH 102:84 (56:49).
2.	kolo: Španija - Latvija 95:87 (46:45), BiH - Italija 72:74, Grčija - Rusija 67:84.
Vrstni red: Španija 8, Grčija in Rusija 6, Latvija in Italija 2, BiH 0.
Današnji spored: Latvija - Bosna (16.00), Rusija - Italija (19.00), Španija - Grčija (21.00).
Dogodki in zanimivosti
■ Zemljišče
Kompleks sestavlja 18 travnatih igrišC (vključnoz osrednjim igriščem in igriščem št. 1) in 11 trdih igrišč, od katerih sta dve pokriti v poslopju na enem izmed parkirišč. Med turnirjem so trda igrišča pokrita s šotori, ki jih dajejo v najem podjetjem v promocijske namene. Nadalje je 14 travnatih igrišč za trening pred in med turnirjem. Vključno s parkirišči meri kompleks 42 akrov.
■	Igralci med turnirjem Tekmovalcem
so namenjeni posebni sedeži na osrednjem igrišču. Vsakdo sme imeti enega gosta vsak drugi dan. Tekmovalce vsak dan peljejo v avtih s šoferjem na igrišče in nazaj.
Na razpolago jim je posebna restavracija ter prostori za telovadbo in oddih, vključno s fizioterapevtom.
■	Dež! Ce dežuje, so vsa igrišča pokrita. Ce dolgo dežuje, tekme večkrat odložijo, ker je v šotorih zaradi kondenzacije vlažno.
■Teniške žogice Med prvenstvom uporabijo 28.000 žogic, če izvzamemo kvalifikacijske tekme.
Vir: Wimbledon Media Guide
äi ObČinStVO Podatki iz daljne preteklosti niso znani, toda leta 1932 je turnirju prvič prisostvovalo več kot 200.000 gledalcev, leta 1986 pa jih je bilo preko 400.000. Rekordna prisotnost publike je tudi iz 1986, ko je v enem dnevu prišlo 39.813 ljudi.
■Sodniki Okrog 300 glavnih in stranskih sodnikov je potrebnih za kritje 650 vseh tekem odigranih med turnirjem.
■ Pobiralci žog Trening fantov in deklet, ki pobirajo žoge, se prične v začetku maja. Razdelijo jih v ekipe, ki na določenem igrišču krijejo vse teki tistega dne.
me
AP/Karl Gude
LONDON - Wimbledonski turnir je prišel do 3. kola, ki je prineslo tudi prva presenečenja. Slovo je vzel lanski finalist, Hrvat Goran Ivaniševič, nosilec 5. skupine, ki se je v petih setih predal Američanu Toddu Martinu, št. 30 na svetovni lestvici. Ivaniševič pa je imel težave že v prvih dveh srečanjih, tako da njegova izločitev navsezadnje ni predstavljala izjemnega dogodka. Proti Martinu je sicer dosegel 23 asov, a je naredil tudi 15 dvojnih napak: povedel je z 2:1 v nizih, ko pa ga je American dohitel pri 2:2, je povsem popustil.
Domov se je predčasno vrnil tudi American Michael Chang, kateremu je bil proti Davidu Wheatonu prav tako usoden peti set. Wheaton, št. 34 na svetu, je v Wimbledonu sicer že uveljavljeno ime, saj se je predlanskim prebil v polfinale, a Changu travnato igrišče očitno ne odgovarja.
Igra Avstralca Wallyja Masura (št. 21 na svetu) pa navdaja z zaskrbljenostjo Italijane, s katerimi se bo
prihodnji mesec pomeril v Davisovem pokalu. Potem ko je izločil Lendla, si je privoščil še Francoza Boet-scha (št. 24).
Ostali favoriti niso imeli težkega dela. Edberg se je »sprehodil« proti Wilkinsonu,.kot so že prej naredili Sampras, Stich, Becker in Agassi. Samo Courier je moral nekoliko stisniti zobe v srečanju z Avstralcem Stol-tenbergom, medtem ko je Francoz Leconte za londonski turnir ujel svojo najboljšo formo.
V ženskem delu gre omeniti klavrn nastop Američanke Fernandezove, pariške finalistke: njen izkupiček proti rojakinji Zini Garrison je ena sama skromna igra. Grafovi pa se je očitno kam mudilo, saj Keleso-vi sploh ni pustila zadihati (6:0, 6:0). Italija je izgubila še svojo zadnjo predstavnico, Glorio Pizzichini.
Po včerajšnjem počitku bodo danes na sporedu srečanja osmine finala, tako med ženskami kot med moškimi.
MARSEILLE / AFERA
Olympique v središču hudih polemik
PARIZ - Marsejski Olympique-je znova na prvih straneh francoskega Časopisja: še pred kratkim mu je pelo hvalospeve ob osvojitvi pokala prvakov, sedaj pa morda piše o »smrtni obsodbi« društva in njegovega predsednika Bernarda Tapieja, Mitterran-dovega prijatelja, bivšega ministra v socialistični vladi, znane osebnosti v krogih francoske finance. Sodstvo je namreč uvedlo preiskavo, ki so jo takoj ironično poimenovali »pieds propres« (Ciste noge), o domnevnem podkupovanju. Doslej sta v jeCo končala dva igralca, Christophe Robert (Valenciennes) ter Jean Jacques Eidelye (Olympique). Robert, ki je že na svobodi, je priznal, da je prejel 250 tisoč frankov (okrog 70 milijonov lir). Denar naj bi njegovi ženi izročil prav Eidelye, zakopala pa sta ga v vrtu sorodnikov, kot se za kriminalne zgodbe spodobi.
Afero je razkril Jacques Glassmann, nogometaš Valenciennesa. Glassmann je dejal, da je Eidelye v imenu glavnega direktorja Olimpi-queja, Jeana-Pierra Ber-nesa, obljubil njemu, Robertu in Burruchagi po 250 tisoč frankov, če se v zadnji in obenem odločilni tekmi prvenstva »ne bi preveč naprezali«. Srečanje se je končalo z zmago Marsejcev (edini zadetek je dosegel Boksič), ki so tako osvojili državni naslov, Valenciennes pa je nazadoval. Zanimivo je, da je Bemes sedaj nenadoma
moral na zdravljenje (imel naj bi težave s srcem); pravijo pa, da se že v preteklosti ni preveč oziral na športno moralo. S svoje strani je Bernard Tapie najodločneje zavrnil vsakršno odgovornost, češ: »Tekem z Valenciennosom nam ni treba kupovati, saj smo veliko boljši«. V taboru MO dajejo razumeti, da gre dejansko za zaroto proti njihovemu društvu. Velja pa spomniti, da se je MO že znašel v središču nekaterih zagonetnih zadev, zadnjič leta 1991, ko so igralci Rennesa trdili, da so jih v nekem marsejskem hotelu »zastrupili« s pomarančnim sokom.
Če bodo dokazali, da je res prišlo do korupcije, bo Olympique verjetno nazadoval v B ligo, državni naslov bi pripadel Paris Saint Ger-mainu, ki je zasedel drugo mesto, a igralci tvegajo od enega do treh let zapora.
O domnevni korupciji so odgovorni pri francoski nogometni zvezi vedeli že maja, vendar so počakali, da gre mimo pokalna tekma z Milanom (26. maj), saj niso nikakor hoteli razburjati igralcev. Afera pa je nekaj upanja obudila med Milanovimi navijači. Kaže namreč, da raziskujejo tudi o dveh kvalifikacijskih tekmah v skupini A pokala prvakov (Olympique -CSKA Moskva 6:0 in Bruges - Olympique 0:1). Ce bi se iz tega kaj izcimilo, menijo, bi lahko pokal prvakov podelili Milanu.
SREDOZEMSKE IGRE / VČERAJ KONEC
Največ medalj (195) osvojili Francozi
Za konec bron slovenskih rokometašev
MONTPELLIER - Na letošnjih Sredozemskih igrah, ki so se končale včeraj v južni Franciji, je po pričakovanjih največ kolajn, kar 195, od teh 84 zlatih, osvojila gostiteljica iger Francija. Italija jih je zbrala 126 (38 zlatih), zelo uspešni pa so bili tudi Turki (65 in 34 zlatih). Slovenija je v seštevku kolajn pristala na 8. mestu (19 kolajn, 5 zlatih, 6 srebrnih in 8 bronastih) še za Grčijo, Španijo, Hrvaško in Marokom.
Zadnjo medaljo so Sloveniji priborili rokometaši. V boju za tretje mesto so premagali izbrano vrsto Egipta in tako osvojili osmo bronasto odličje za Slovenijo ter prvo odličje v igrah z žogo-
SLOVENIJA : EGIPT 24:23 (11:12)
Nimes - Dvorana Le Parnasse, sodnika Garcia in Moreno (oba Francija)
STRELCI: Banfro 7(2), Šerbec 4, Pungartnik, Jeršič, Levec po 3, Tomšič 2 in Pušnik ter Plaskan po enega za Slovenijo, ter Mahrouk 6, Abdalla 5, C. Mohamed in Soliman po 4, Gohar 3 in H. Mohamed 1 za Egipt.
Slovenija je na začetku srečanja povsem zasenčila nasprotnika, saj je po enajstih minutah igre vodila s 5:0. Egipčani so se nato prebudili in osem minut pred koncem prvega polčasa izenačili na 8:8. Egipčani so na odmor odšli s prednostjo enega zadetka in to prednost v začetku drugega polčasa povečali na štiri zadetke. V deseti minuti drugega polčasa je vratar Slovenije Rolando Pušnik
izpred svojih vrat premagal egipčanskega vratarja B. Muhameda in za to potezo požel aplavz gledalcev. V štirinajsti minuti je Slovenija izid izenačila na 21:21. Obe moštvi sta se vse do zadnje minute izmenjavali v vodstvu, Bamfro je zastreljal sede-metrovko, Pušnik pa je z odličnimi obrambami izboril Sloveniji zadnji napad. Naši so po prekršku imeli le štiri sekunde Časa za strel. Žoga je prišla do Plaskana, strelca prvega gola, ki je sicer večino tekme presedel na klopi za rezervne igralce, ki je v zadnji sekundi zadel vrata Egipčanov in tako Sloveniji priboril bronasto odličje.
Po tekmi je Plaskan dejal: »Dogovorjeni smo bili za povratno žogo, toda o tem, da bi streljal jaz, se nismo dogovorili. Žoga je pac prišla do mene in vesel sem, da mi je uspelo premagati egiptovskega vratarja.« Trener slovenske reprezentance Tone Tiselj pa je povedal: »Ta zmaga je krona naših uspešnih nastopov na sredozemskih igrah. Fantje so kljub utrujenosti dokazali, da znajo igrati in se boriti. Upam, da bomo še naprej dokazovali, da sodimo med boljše reprezentance.
V finalu rokometnega turnirja pa so Hrvati z lahkoto s 26:19 (13:9) premagali svetovne podprvake Francoze in tako osvojili zlato medaljo ter dokazali, da sodijo v sam svetovni vrh.
Košarka
Slovenske košarkašice so po porazu v polfinalu, ko so izgubile z Bosno in Hercegovino s 85:61
(45:35), izgubile tudi boj za tretje mesto. V malem finalu so jih s 76:60 (25:34) premagale evropske prvekinje Španke.
Po začetni pobudi španskih košarkaric so slovenske igralke s košem Polone Dornik v deseti minuti izenačile na 14:14 in dve minuti kasneje vodile s petimi točkami prednosti. Pet minut pred koncem prvega polčasa so Španke spet prešle v vodsvo, vendar so naše z dobro igro pod košem izid ob prvem polčasu spreobrnile sebi v prid.
V tretji minuti drugega polčasa je Slovenija vodila še za sedem točk (38:21), nato pa je prednost naših košarkaric poCasi kopnela in Španke so najprej izenačile, v dvaintrideseti minuti pa že vodile s 56:47. Pet minut pred koncem so evropske prvakinje vodile že z dvanajstimi točkami. Slovenke so nato izid tri minute pred koncem znižale na štiri koše razlike, Španke pa so znale igro umiriti in svojo prednost še povečati ter tako osvojiti bronasto odličje. V finalni košarkaški tekmi pa so igralke Bosne in Hercegovine premagale Italijanke s 57:56 (34:32). Odločilni koš je v zadnji sekundi dosegla Silvana MirviC.
Nogomet
Sredozemski prvak v nogometu je reprezentanca Turčije, ki je v finalu z 2:0 (0:0) premagala Alžir. Prvi zadetek za Turčijo je v 61. minuti dosegel Sergen Yalcin, na dva proti nič pa je v 88. minuti povišal Hakan Sukun.
TENIS / TURNIR GAJE »HILL SPORT«
Aleš Plesničar(Gaja) igra danes v polfinalu
Brez pričakovanega ženskega finala Deveffi-Onofri
Tudi na domačem teniškem turnirju »Hill šport« za neklasificirane igralce in C-kategornike mladi predstavnik Gaje Ales Plesničar potrjuje, da je v letošnji sezoni pridobljeni status C-4 zanj že pretesna oznaka. Z vCerajšnjema dvema zmagama se je namreč uvrstil v polfinale. Zjutraj je z gladkim 6:0, 6:0 premagal Schweigerja (C-2), popoldne pa je poskrbel za resnično lep podvig, saj je po treh setih izločil 2. nosilca Levo (C-l), danes pa se bo v polfinalu (pričetek ob 18. uri) pomeril s Cinkom (TCT, C-3).
Borut Plesničar je svojo pot konCal v osmini finala, kjer ga je s 7:6 in 6:4 premagal Milančan Cucchi. Cucchi je sicer neklasificiran igralec, a je zelo dober igralec, o Čemer priča tudi dejstvo, da je v šestnajstini izločil igralca kategorije C-l Poduia. Borut ni igral slabo, vendar je bil proti nasprotniku z moCnim servisom in napadalno igro v težavah. Skoda, da ni osvojil prvega niza, ki je bil izenačen, Cucchi pa je zmagal šele po tie hreaku (7:3).
V ženski konkurenci se je razpletlo nepričakovano, saj sta v polfinalu izpadli obe glavni nosilki turnirja. Gajevka Cirila Devetti je
Cirila Devetti (Gaja) je v polfinalu žal izgubila (foto Ferrari/KROMA)
izgubila proti nasprotnici iste kategorije (C-l) Koszlerjevi. Koszlerjevi se je golo vračanje udarcev na koncu obrestovalo, saj je Devettijeva v želji, da bi forsirala bolj napadalno igro, naredila preveč napak. Se bolj gladek poraz pa je proti Mlacovi doživela št. 1 Onofrijeva. Zenski finale bo v torek ob 15.30. Včerajšnji rezultati Zenske (polfinale): Mlac - Onofri 6:1, 6:1; Koszler - Devetti 6:3, 6:2 Moški (Četrtfinale): Franco - Franzin 4:6, 6:3, 6:1; Ciuk - Cucchi 6:2, 3:6, 6:2; A. Plesničar - Leva 6:4, 1:6, 6:4, D’Ambrosi - Perla 6:2, 6:2.
Deželno prvenstvo Ul 6:
Brata Plesničar za Gabellijem
Pred dnevi sta brata Aleš in Borut Plesničar v Vidmu nastopila na deželnem teniškem prvenstvu »Under 16«, kjer je slavil C3-kategornik, Porde-noncan Gabelli, ki je bil usoden za oba Plesničarja. Boruta je namreč premagal v polfinalu, Aleša pa v finalu. Na prvenstvu je nastopilo le deset teni-sacev, vendar pa je od najboljših manjkal le TržaCan Ruzzier.
IZIDI POLFINALA IN FINALA
Aleš Plesničar - De Degan (TC Triestino) 6:2, 6:4
Borut Plesničar - Gabelli 1:6, 2:6
Ales PlesniCaj - Gabelli 2:6, 4:6.
Povedati je treba, da je Gabelli izredno zanesljiv igralec, kidela zelo malo napak, kar je bolj napadalnega Aleša Plesničarja »prisililo« k veC napakam.
Kljub porazu v finalnem srečanju pa se je AleS Plesničar uvrstil na državni finale, ki bo v začetku septembra.
ŠOLSKI ŠPORT / ŠPORTNI DAN ZA DEVINSKO-NABREZINSKE UCENCE
Skupaj je tekmovalo 260 slovenskih in italijanskih otrok
Učenci so se pomerili v teku na 50 m in v vrečah, čez drn in strn ter v metu žogice - Skupna organizacija obeh didaktičnih ravnateljstev
3. junij naj bi bil praznik veselja in Športa za osnovnošolske otroke, pa nas je dež pregnal spet v šolske prostore. Nismo se dali kar tako! Določili smo nov datum: 9. junij.
V sončnem jutru so se na občinskem Športnem igrišču v Vižovljah zaceli zbirati uCenci slovenskih in italijanskih šol devinsko-na-brežinske občine. Po toplem pozdravu prirediteljev, so se začela tekmovanja v posameznih panogah: otroci prvih, drugih in tretjih razredov so se pomerili s skoki v vrečah, uCenci Četrtih in petih razredov pa v teku na 50 m. V isti panogi so po malici tudi mlajši ugotavljali, kdo je hitrejši, ostali pa so tekli Cez dm in strn in metali žogico. Tekmovanja je sklenila štafeta.
S pokalom za šole in spominsko kolajno vsakemu nastopajočemu so se zaključile prve mladinske igre v skupni organizaciji slovenskega in italijanskega didaktičnega ravnateljstva.
Pobudo so podprli zasebni obrati v občini. Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini, TKB, Hranilnica in posojilnica na Opčinah ter občinska uprava z dodelitvijo igriSCa ter prispevkom za majčke in kolajne.
Posebna zahvala pa gre vsem učiteljem in Staršem, ki so pripomogli, da je nenavaden šolski dan tako lepo uspel.
Rezultati slovenskih uCencev:
TEK 50 M ZENSKE
1.	razred: 2. Sara Radislovich (SS) 10, 22; 4. Tajrin Sedmak (N) 10, 68; 7. Elisabetta Caharija (SD) 10, 98; 7. Erika Rebula (SS) 11, 03; 14. Martina Clarici (SD) 12,21.
2.	razred: 3. Sara Magliacane (SD) 9, 56; 6. Mateja Paulina (SS) 9, 76; 11. Vlasta Ušaj (SD) 10, 51; 13. Sara Sibelia (N) 10, 90.
3.	razred: 4. Ivana Šemi (N) 9, 25; 5. Sula Milani (SD) 9, 34; 6. Alice Visintin (SD) 9, 72;
9.	Jana Jaklič (N) 9, 85; 14. Eva Krmec (SD)
10,	45; 16. Majda Sibelia 10, 51,19. Ivana Le-ghissa (SD) 12, 07.
4.	razred: 1. Fabiana Cotič (SS) 8, 60; 2. Barbara Santini (N) 8, 67; 5. Katja Lansetti (N) 9, 21; 7. Danijela Gruden (SD) 9, 31; 8. Elena Leghissa (N) 9,41.
5.	razred: 3. Elena Markuža (SS) 8, 56; 9.
Katerina Tanze (N) 9, 25; 11. Kristina Stubelj (N) 9, 28; 19. Tanja Peric (SD) 9, 83.
TEK 50 M MOŠKI
1.	razred: 2. Matija FrandoliC (SD) 9, 69; 3. Primož Rogelja (SS) 9, 70; 6. Sandi Lansetti (N) 10, 10; 12. Matej Štolfa (N) 11, 22; 15. Aleš Pernarčič (SD) 11, 30; 16. Peter Hrovatin (N) 11, 59; 18. Erik Franceschin (N) 11, 92; 231. Alex Giannatasio (SD) 13, 37.
2.	razred: 4. Stefano Puntar (N) 9, 53; 5. Edvin Carli (SS) 9, 59; 6. Gorazd Furlan (SD) 9, 73, 9. Matjaž Zaccaria (SD) 9, 92; 15. AljoSa Kosmina (SS) 10, 43; 18. Marko Kante (SS)
10,	52; 19. Mattia Trampuš (SS) 10, 57; 20. Andrea Schart (SS) 10, 70.
3.	razred: 2. Damir Kosmina (SD) 8, 70; 3. Paolo Umari (SD) 9, 08; 5. Ivo Košuta (SD) 9, 09; 14. Nichloas Privileggi (N) 9, 87; 15. Marco Negrini (SS) 9, 89; 16. Sebastjan Novak (SS) 10, 03; 17. Alexander Tratiach (N) 10, 19° 19, Walter Caharija (SD) 10, 60.
4.	razred: 2. Patrik KocjanCiC (SS) 8, 65; 3. Jure Rogelja (SS) 8, 72; 4. Alexander Pertot (SD) 9, 11; 13. Cristian TerCiC (SS) 10, 02; 14. Andrej Sossi (SD) 10, 03.
5.	razred: 2. Kristjan Rebula (SS) 8, 15; 12. Tomaž Stefani (SD) 9, 94.
TEK V VREČAH ZENSKE
1.	razred: 4. Sara Radislovich (SS); Tajrin Sedmak (N); Erika Rebula (SS).
2.	razred: 1. Sara Magliacane (SD); 4. Vlasta Ušaj (SD.).
3.	razred: 4. Alice Visintin (SD).
TEK V VREČAH MOŠKI
1.	razred: 2. Primož Rogelja (SS); 3. Matija FrandoliC (SD); 4. Aleš PemarCiC (SD).
2.	razred: 2. Gorazd Furlan (SD); 4. Matjaž Zaccaria (SD); Simon Leghissa (SD).
3.	razred: 4. Paolo Umari (SD), Alexander Tretiach (N.)
MET ŽOGICE ZENSKE
4.	razred: 1 Fabiana Cotič (SS) 19, 29; 3. Alexandra Španu (N) 18, 48; 4. Elena Leghis-sa (N) 17, 59; 6. Barbara Santini (N) 15, 09; 8. Barbara Gentilini (N) 14,10; 10. Lara Iskra (N)
11,	90; 13. Jasmin Frandoli (N) 6, 50.
5.	razred: 3. Tanja Peric (SD) 26, 42; 4. Kristina Stubelj (N) 26, 16; 5. Elena Markuza
(SS) 25, 92; 14. Jana Krmec (SD) 14, 88; 15. Martina Švara (SS) 14, 20; 18. Tatiana Sibelia (N) 11, 61; 19. Kristina Skerk (SS) 10, 48.
MET ŽOGICE MOŠKI
4.	razred: 6. Cristian TerCiC (SS) 24, 41; 9. Alexander Pertot (SD) 22, 67; 15. Andrej Sossi (SD) 15, 21.
5.	razred: 1. Danjel Šušteršič (SS) 40, 42; 2. Igor Stanič (SD) 39, 18; 3. Erik Frandoli (N) 35, 69; 6. Ivan Gabrovec (SS) 33, 29; 12. Matjaž Jaklič (N) 27, 81; 14. Ivo Leghissa (SD) 27, 30.
TEK CEZ DRN IN STRN ZENSKE
4.	razred: 1. Danijela Gruden (SD) 1’46”; 5. Katja Lansetti (N) 1’55”; 7. Alexandra Španu (N) 2’03”; 16. Lara Iskra (N) 2’17”; 17. Barbara Gentilini (N) 2’20”.
5.	razred: 2. Sara Španu (N) 1’47”; 4. Martina Švara (SŠ) 1’51”; 7. Sara Leghissa (SD) 1’53”; 11. Kristina Skerk (SS) 1’59”; 12. Cate-rina Tanče (N) 1’59”; 14. Eleonora Cardovilli (SD) 2’02”; 20. Tanja Tuta (SD) 2’19”; 23. Tatjana Sibelja (n) 2’24”.
TEK CEZ DRN IN STRN MOŠKI
4.	razred: 2. Patrik KocjanCiC (SS) 1’40”; 4. Jure Rogelja (SS) 1’50”.
5.	razred: 1. Kristjan Rebula (SS) 1’30”; 3. Erik Frandoli (N) 1’34”; 6. Ivan Gabrovec (Ss) 1’42”; 8. Igor Stanič (SD) 1’423”; 11. Ivo Leghissa (SD) 1’48”; 12. Danijel SuštešiC (SS) 1’50”; 13. Matjaž Jaklič (N) 1’52”.
ŠTAFETA (50 m + 150 m + 50 m +150 m)
Zenske: 1. Nabrežina (Stubelj, Tanze, Santini, Leghissa) 59”19; 3. Sempolaj-Slivno (Sohe, Markuza, Skerk, Švara) 1’00”80; 5 Se-sljan-Devin (Gruden, Cardovilli, Leghissa, Peric) 1’02”40.
Moški: 1. Sempolaj-Slivno (Gabrovec, Rebula, Šušteršič, KocjanCiC) 54”40; 5. Sesljan-Devin (Pertot, Leghissa, Stefani, Stanič) 58”50; 7. Nabrežina (Frandoli, Puntar, Tretjak, Jaklič) 1’00”00.
KONČNI VRSTNI RED
2. Sempolaj-Slivno 41 točk; 5. Sesljan-De-vin 25; 6. Nabrežina (19).
Legenda:
SS - Sempolaj-Slivno; N - Nabrežina; SD -Sesljan-Devin
PRIDOBITEV / TRK SIRENA BOGATEJŠI SE ZA EN OBJEKT
NOGOMET / V BAZOVICI
NOVICE
Jadrnice na pokritem
Skladišče za jadrnice bo merilo 156 kvadratnih metrov, v njem pa bodo tudi slačilnice in pa sanitarije za prizadete - Uspešna nabiralna akcija
Na srečanju otrok staršev in odbornikov sami zadovoljni obrazi
Naše združene ekipe sodijo v vrh mladinskega nogometa no Tržaškem
Pri TPK Sirena se pripravljajo na novo gradnjo, ki bo za društvo pomenila vnovično veliko pridobitev in bo Se olepšala že tako krasen sedež našega barkovljan-skega društva. V tem tednu bodo namreč postavili novo, 156 kvadratnih metrov veliko montažno stavbo, ki bo služila kot skladišče za jadrnice.
»Zamisel izvira iz dejstva, da razpolagajo naši Člani z jadrnicami, ki veljajo tudi do pet milijonov lir, in jih je treba torej skrbno hraniti. Pločevinasta baraka, ki je do zdaj služila kot skladišče, je neprimerna in zastarela, zato si je na zadnjem obenem zboru odbor naložil nalogo, da to vprašanje reši«, nam je povedal predsednik kluba Livio Pertot.
Naložba ni od muh, saj velja novo montažno skladišče okrog 60 milijonov lir. Toda požrtvovalni odborniki našega kluba so si zavihali rokave, zaceli iskati sredstva in finančni načrt tudi uresničili. Sedemnajst milijonov bo tako prispevala Dežela, drugih petnajst Sklad za Trst, preostalo vsoto pa zbirajo med elani z nabiralno akcijo.
»Akcija teče dobro. Zbrali smo že 22 milijonov lir (vsak elan prispeva po 150.000 lir, op. ur.), čeprav se poletna sezona Se ni pričela«, nam je povedal Pertot.
Pri izbiri objekta so imeli veC možnosti, nazadnje pa so se ponovno obrnili do škofjeloškega podjetja Jelovica, pri kateremu so že nabavili se-
dež, to pa zato, da bi se nov objekt Čimbolj skladal z obstoječim.
»Nova stavba bo namenjena shranjevanju jadrnic, med diskusijo na obenem zboru pa je prišla na dan tudi potreba po slačilnicah za elane (ločeno za moške in ženske), v novem objektu pa bodo tudi sanitarije, ki bodo dostopne tudi prizadetim«, je še povedal Pertot.
V teh dneh v Barkovljah že postavljajo betonsko ploSCad, na kateri bodo namestili skladišče, ki ga bo Jelovica predvidoma dostavila jutri popoldne, pod vodstvom izvedenca pa ga bodo v naslednjih dneh s prostovoljnim delom montirali sami elani, (ak)
Betonska ploščad, na kateri bo stalo novo skladišče (foto Križmančioč/KROMA)
Pred dnevi je bilo v Bazovici, na vrtu Gospodarske zadruge, zaključno srečanje naSih združenih mladinskih nogometnih ekip Zarje Adriaimpex in Primorja. V organizaciji SD Zarje so se, poleg otrok in njihovih staršev, ki so tako	navdušeno
spremljali prvenstvi začetnikov in najm-lajših, zbrali še zastopniki in odborniki naše združene ekipe društev Zaje in Primorja s predsednikoma Kantejem in Žagarjem na Čelu, ter Brega in Bora. Prisotni so bili tudi vsi trenerji ekip in sicer Borovih cicibanov Zeželj in Babu-der, Hafner in Primosi za začetnike ter Pertot, ki je bil deležen največ pohval za uspehe z
NAGRAJEVANJE / OB OSMIH DR2AVNIH NAMIZNOTENIŠKIH NASLOVOV $K KRAS
Trud se je povsem obrestoval
Pri Športnem krožku Kras so pred kratkim nagradili najuspešnejše namiznoteniške igralke in igralce, ki so osvojili eno od prvih treh mest na letošnjih državnih prvenstvih za posamezne kategorije.
Tako so na slovesnosti v Zgoniku priznanja prejeli Ana Bersan, Monika Radovič, Erika Radovič, Ivana Stubelj, Vanja in Katja Milič, Daša Bresciani, Cristian Mersi in Marjan Milič, ki so društvu prinesli kar osem državnih naslovov in še vrsto srebrnih in bronastih odličij, kar potrjuje, da je bila letošnja sezona za naše zahodnokraško društvo resnično izjemna.
Seveda je plaketo prejel tudi tvorec vseh teh velikih uspehov, dolgoletni Krasov trener Matjaž Šercer.
Na sliki (Foto Križmančič/KROMA): vsi nagrajenci razen Katje in Vanje Milič, ki sta bili na pripravah mladinske reprezentance.
»najmlajsimi«. Vse prisotne je najprej pozdravil predsednik TO ZSS-DI Livio Valencie. Predsednik Zarje Mirjan Žagar je poudaril pomen združevanja na mladinski ravni in podčrtal dejstvo, da naše združene vrste spadajo v samo špico tržaškega nogometa. Toda rezultati niso v.se, pomembno je tudi, da je bil pristom fantom množičen. Ob tej priložnosti je Žagar tudi s plaketo nagradil oba trenerja »začetnikov« Hafnerja in Primosija za vestno delo, ki sta ga opravila v teku letošnjega prvenstva. Pozdrav ZSSDI je prinesel tudi deželni predsednik Jurij Kufer-sin, ki je pokrajinske prvake Primorja med cicibani in najmlajšimi nagradil s priložnostnimi pokali.
Vzdušje je bilo izredno, najbolj zadovoljni pa so bili seveda naši otroci. Odborniki društev instarši so ob izvrstni jedi na žaru in ob kozarcu dobre kapljice kovali na tihem naCrte za prihodnjo sezono in ugotavljali, kako odpraviti neizogibne pomanjkljivosti iz letošnje zelo uspešne sezone. Zavedati se je treba, da je skrb za okrog 60 otrok, kolikor jih je sodelovalo v združenih vrstah, velikansko breme, zato brez občasnih spodrsljajev ni moglo iti. Toda trud se je resnično obrestoval, saj so doseženi rezultati pomenili za vse, ki so stali okrog moštev, res veliko zadoščenje.
Darko Grgič
»Giocavolley«: sočani prvi, borovci drugi
SALSOMAGGIORE - Včeraj se je konCal državni turnir UISP (Unione itahana šport pre tutti) v supermini in mini odbojki, imenova »Giocavolley«. Iz Salsomaggioreja prihaja razveseljiva vest, da je SoCa v konkurenci fantov že drugo leto zaporedoma osvojila konCno prvo mesto, uspeh Goričanov pa so dopolnili še mladi borovci, ki so se v svojem debutu na tem tekmovanju uvrstila za SoCani. Dop-bro so se z uvrstitvijo od 5. do 10. mesta odrezali tudi slogaši. Fantje vseh naših društev in njihovi spremljevalci se torej domov vračajo zadovoljni.
Na športnem prazniku Gaje tudi nogomet in odbojka
V športnem centru padrisko-gropajske Gaje na Pa-dricah so se v okviru celotedenskega športnega praznika začela tudi tekmovanja v nogometu in odbojki.
Na odbojkarskem turnirju sodeluje letos deset mešanih Sesterk (tri + tri), Ce bo vreme naklonjeno pa bodo z boji predvidoma končati že v Četrtek. Nogometni turnir šteje letos osem moštev, ki so razdeljena v dve skupini. Polfinalni tekmi bosta v petek, finalni pa v soboto.
Tekme v odbojki in nogometu so vsak dan, s pričetkom ob 19. uri.
Loterija Monze
MONZA - Lastnik listka serije C 59090, prodan v Torinu, je sreCni dobtnik dveh milijard lir nagrade loterije, ki je bila vezana na Veliko nagrado Monze, Šesto preizkušnjo italijanskega avtomobiUstiCnega prvenstva formule tri. Dirko je osvojil Italijan Gian-carlo Fischiella z dallaro fiat tipo abarth. Listek serije R 14336, prodan v Rimu, prinaša lastniku 300 milijonov lir, listek serije R 00885, prodan na avtocestni postaji Muggiano est pri Milanu pa 200 mi-lijonovo lir. Dodeljenih je bilo Se 29 nagrad po 40 milijonov.
Obvestila
JKCUPA
obvešča, da je v teku vpisovanje za jadralne tečaje, ki bodo v naslednjih izmenah: tečaj za optimiste namenjen otrokom od 8. do 14. leta starosti od 19.7 do 30.7 ter 2 tečaja windsurfa in sicer
od 19.7 do 23.7 in od 26.7 do 30.7.
)
Vpisovanje na sedežu društva ob sobotah od 16. do 18. ure, tel. 299858.
SK DEVIN - SEKCIJA M.T.B.
obvešča, da so treningi ob torkih in četrtkih, ob 19. uri. Zbirališče pri gostilni Žbogar v Samatorci. Informacije na tel. št. 220423 (David).
TPK SIRENA organizira tečaj športnega ribolova od 28. junija do 9. julija. Vpisovanje in pojasnila na sedežu kluba, Miramarski drevored 32, od 17. do 20. ure, tel. 422696, vpis omejen.
ŠPORT
Ponedeljek, 28. junija 1993
TENIS / WIMBLEDON
Požrešni obiskovalci
Poleg varnostnih težav morajo organizatorji za lačne obiskovalce priskrbeti kar 23 ton jagod, da o sendvičih ne govorimo
LONDON -Wimbledon ’93 se je po prvem tednu tekmovanj zapisal v anale tega slovitega turnirja kot nekaj posebnega že s tem, ker je bilo vreme naklonjeno, ni deževalo in zaradi tega prvi teden ni bilo zamud na sporedu tekmovanj. Tudi dovolj svetlo je bilo in tako so lahko igrali do 22. ure po kontinentalnem Času. Obisk je bil rekorden in ljudje se letos ne pritožujejo, ko za porcijo desetih jagod s smetano in sladkorjem plačujejo 1, 70 funta.
Jagode pa so za Wimbledon tako tradicionalne kot trava. Predvidevajo, da bodo letos med štirinajstdnevnim turnirjem prodali kar 23 ton jagod.
Wimbledon je najvecja britanska športna gostinska prireditev, na kateri med drugim prodajo 285.000 skodelic Čaja in kave, 190.000 sendvičev in 110.000 sladoledov. Ker pa Wimbledon skrbi za potrebe najrazličnejših žepov, predvidevajo, da bodo prodali tudi 12.500 steklenic šampanjca (ena steklenica moeta ali shan-dona stane 41, 50 funta) in dvanajst ton jastogov. V velikih zasebnih šotorih, ki so del wimble-donskega poslovno-dru-žabnega življenja, pa bodo servirali 100.000 kosil.
Prvi teden je Wimbledon še posebej privlačen, ker tekmujejo na vseh 18 igriščih in množi-
ca obiskovalcev se«preli-va« med njimi. Čeprav je večina vstopnic razprodana že vnaprej, se pred blagajnami vijejo dolge vrste in nekateri Čakajo vso noe, da bi dobili vstopnico.
Britanska televizija (-BBC) prenaša tekmovanja po devet ur na dan in to kar na dveh kanalih. Tako se Wimbledon vzdržuje tudi kot dobickanosna poslovna prireditev, na kateri že skoraj tradicionalno vsako leto povišujejo denarne nagrade. Letos bodo igralcem in igralkam razdelili kar 5.048.450 funtov, kar je
Aua Kosak
631.630 funtov veC kot lani.
Wimbledon letos praznuje tudi stoletnico wimbledonskih ženskih tekmovanj, kar so organizatorji obeležili z roza brisačami, ki so jih razdelili tekmovalkam. To je seveda izjemen dogodek, kajh drugače strogo vztrajajo pri tradicionalnih wimbledonskih barvah in pravilu, da morajo biti igralci in igralke oblečeni v predvsem bele tekmovalne drese. Tako je sodnik poslal z igrišča špansko igralko Conchito Marti-nez, da se je preoblekla, ker je bil na njeni sicer be-
li obleki za Wimbledon preveč pisan vzorec.
Veliko vlogo pa je v prvem tednu poleg tenisa igrala tudi varnost igralk, ki jih organizatorji poskušajo zaščiti pred zanese-nemi oboževalci in zalezovalci, ki jim grenijo življenje. Najprej so iz wimbledonskega turnirja izgnali 29-letnega Nemca, ki zasleduje Grafovo, nato pa še 18-letnega nemškega mladeniča, ki zasleduje Anke Huber, prav tako nemško igralko. Zenska teniška zveza zdaj poziva vse igralke s podobnimi težavami, naj se javijo, da jih bodo poskušali Cimbo-
Ije varovati. Med tekmovalci pa je bil prvi teden Wimbledona največ sočustvovanja in obžalovanja deležen Ivan Lendl, ko je izpadel že v drugem krogu tekmovanj.
Glede na njegovo starost (33 let) v Londonu pravijo, da se bo v wimbledonske anale za-pisal«kot najboljši teniški igralec, ki nikdar ni zmagal na Wimbledonu«.
Zato pa Andre Agassi, lanskoletni zmagovalec, uspešno prodira iz kola v kolo in na različne načine razburja množico. Navdušuje s svojo igro in novim servisom (half swing). Pravi sicer, da je moral servis tik pred Wim-bledonom zaradi poškodbe zapestja spremeniti, strokovnjaki pa menijo, da tako uspešnega servisa ni mogoCe spreminjati »-Cez noc« in ga je moral trenirah že mesece.
Wimbledonsko množico je Agassi razburil še takrat, ko je prvič slekel majico in pokazal, da je namesto na glavi pristrigel lase na prsih. Novinarjem je z velikim nasmeškom dejal, da je zaradi tega na igrišču »bolj aerodinamičen« in ko so ga vprašali, koliko je izmišljotin v tem, kar pišejo o njem, je še bolj nasmejan odvrnil: »Ge vam povem, bo veliko ljudi prenehalo brati vaše pisanje. Ker pa vem, da tega noCete, bom raje molčal«.
Ivan Lendl, najboljši igralec tenisa, ki pa ni nikoli zmagal v Wimbledonu
AVTOMOBILIZEM / INDY CAR
Indianapolis na dan dirke zaživi drugače
Z odhodom A. J. Foyta se je lndy spremenil
Vzdušje na svetovno najbolj znani športni prireditvi Indianapolis 500 bi skoraj ne moglo biti bolj ameriško, tako kot sama tekma ne bi mogla biti bolj internacionalna.
Na dan tekmovanja, ameriški Speedway v Indiani, mestece s številnimi majhnimi hišami, skladišči in industrijskimi obrati, zaživi povsem drugo življenje. Grobovi na lokalnem pokopališču so polni svežega cvetja, ljudje se spominjajo padlih v ameriški državljanski vojni, saj 30. maja preznujejo »Memorial Day«. Hiše v okolici dirkališča so vse svečano okrašene z zastavami in tudi tukaj cvetja ne manjka. Vse to je tradicija in Indianapolis 500 je v zgodovini ameriškega patriotizma zakoreninjen že od leta 1911. Kljub vsej mogočni tradiciji, pa smo tudi tukaj priča številnim inovacijam in napredku v avtomobilski industriji.
Letošnja tekma je bila za razliko od predhodnih malo manj ameriška in bolj internacionalna. To pa zaradi odhoda oseminpetdesetletnega veterana, tekmovalca, ki v sebi združuje vse tisto, kar Indianapolis predstavlja. Njegovo polno ime je Anthony Joseph Foyt, vendar so njegove začetnice tiste, po katerih ga vsi poznajo: A. J. Foyt, Jr. Njegov rekord na Indy 500 sam po sebi pove dovolj. Prvič je nastopil že leta 1958 v »speedwayu«, v vsej svoji tekmovalni karieri pa je dosegel kar štiri zmage. Na tekmovalni stezi je prevozil veC kot 12.000 milj in tekmoval z 240-timi od 596 tekmovalcev, ki so kdajkoli štartali na Indianapolisu 500. V zadnjih nekaj sezonah Mr. Foyt ni bil več tako aktiven, nekaj tekem je tudi izpustil in se posvetil predvsem treniranju ekipe mladih voznikov. Eden njegovih učencev, Stirhn-dvajsetletni Robby Gordon, se je na letošnji izbirni tekmi za najboljše pozicije na Indy 500 ponesrečil, kar je vspodbudi-lo Foyta, da se je usedel v svoj avto številka štirinajst, prevozil krog z veC kot 200 mph, parkiral in presenečeni množici, z glasom polnim emocij oznanil, da se je ravnokar upokojO. Tekmovalna steza, ki je postala Foytu drugi dom, se je z leti spreminjala, vendar nikoli teko moCno kot v pretekli sezoni. Leta 1992 je Roberto Guerrero iz Kolumbije dosegel neverjetnih 232,43 mph, kar je 374, 073 km/h. Niso pa bili samo hitrostni rekordi tisti, ki so zaznamovali leto, tudi hudih nesreč ni manjkalo. Zaradi vsega omenjenega so se konstruktorji odločili, da stezo malo »popravijo«, predvsem z namenom, da zmanjšajo hitrosf na ovinkih. To jim je tudi uspelo, saj bi se najhitrejši v letošnjih kvalifikacijah Arie Luyendyk, s hitrostjo 223, 967 mph, na tekmi leta 1992 mastil precej slabo. Najpomembnejše pa je, da so v letošnji sezoni tako kvalifikacije kot tudi sama dirka minile brez težjih poškodb.
Med avtomobili pa prevladujejo tisti, Id niso skonstrui-
rani v Ameriki. Zmagovalec pretekle sezone v tej disciplini Bobby Rahal si je močno prizadeval razviti domači program za izgradnjo avtomobilov. Temu cilju je posvetil malodane celotno sezono in bil edini, ki je tekmoval z ameriškim avtomobilom, medtem ko so drugi vozili avtomobile izdelane v Angliji, kot so Lolasa. Zal je bilo to že prepozno, saj jih Lola v Času do najpomembnejše dirke Indy 500 ni mogla dostaviti in Rahal se s svojim avtom ni uspel uvrstiti na glavno dirko. To je zelo razočaralo njegove navijače, ki so ta neuspeli poskus »pozdravljali« kar s transparenti, na katerih je med drugim pisalo tudi »will drive for food« in »I need tickets«. Kar devet izmed prvih desetih tekmovalcev po Času v letošnjih kvalifikacijah je rojenih izven ZDA in tudi na dirki ni bilo veliko drugače. Med prvimi desetimi so bili samo trije Američani. Tujec, ki je povzročil največ vznemirjanja je bil prav gotovo Anglež Nigel Mansel. Prvak pretekle sezone v Formuli 1 je trenutno vodeči v kategoriji Indy Car in z razliko od Foyta je na Indianapolis brez predhodnih zvenečih rekordov in rezultatov v tej zvrsti tekmovanja. Zmagal je na prvi dirki sezone v Avstraliji, a se je že pred Phoenbcom 200 poškodoval. Nikoli prej še ni tekmoval na ovalni stezi ali pa dirkal s hitrostjo veC kot 200 milj na uro. Prvi je na letošnji dirki potegnil Brazilec Raul Boesel, ki je na koncu zasedel Četrto mesto. Kljub Sterilnim kritikam, ki so bile izrečene na račun spremenjene proge in predvidevanjem, da bo zaradi teh novosti nesreč še več, se to ni zgodilo. Dirka je bila ena najbolj zanimivih v zgodovini, kar pa je še bolj pomembno, bila je tudi ena izmed najbolj varnih. Dvanajst tekmovalcev se je kar dvain-dvajsetkrat zamenjalo na prvem mestu. Na koncu pa je na stezi ostalo rekordnih štiriindvajset avtomobilov, od katerih jih je na cilj v zmagovalnem krogu prišlo kar deset. Mansell pa je bil v triindvajsetih letih prvi novinec, ki je prevozil celotno dirko. Šestnajst krogov pred koncem je bil celo na prvem mestu, a je po kratki prekinitvi štartal prepočasi in tako sta mimo njega zdrvela Emerson Fittipaldi in Nizozemec Arie Luyenyk. Mansell se je potem na vse načine trudil, da bi zopet prišel v vodstvo, pri tem je imel tudi majhno nezgodo, a prvega mesta ni mogel veC doseči.
Emerson Fittipaldi, dvakratni svetovni prvak v Formuli ena, je dosegel svojo drugo zmago na dirki Indianapolis 500. Brazilec, lastnik plantaže pomaranč, je odklonil steklenico mleka, ki jo že po tradiciji dobi vsak zmagovalec in je namesto nje v zrak dvignil steklenico svojega pomarančnega soka. Se ena tradicija je tako končana in na obzorju je začetek nove.
Po reviji The Economist pripravil: Rakovec Matjaž
Torrencova in O’Sullivan z najboljšima izidoma
INDIANAPOLIS - Na atletskem mitingu v Indianapolisu sta Američanka Gwen Torrence in Irec Marcus O’Sullivan dosegla letošnji najboljši znamki na svetu. Olimpijska zmagovalka na 200 metrov Torrencova je 400 metrov pretekla v Času 50.37 sekunde, O’Sullivan pa je eno miljo (1609 metrov) pretekel v Času 3:54.48. Butch Reynolds je zmagal v teku na 400 metrov s 44.37 sekunde, pri tem pa je American napovedal, da bo na svetovnem prvenstvu v Stuttgartu presegel tudi svoj svetovni rekord: »Ponavadi ne napovedujem ničesar, toda, Ce bodo zavoji na stezi pravilni, boste videli tudi svetovni rekord, morda celo pod 43 sekundami.« Reynolds, ki je najboljši rezultat na svetu 43.29 sekunde dosegel pred petimi leti, trdi, da bo v Stuttgartu nepremagljiv, Čeprav ga je na amriških kvalifikacijah ugnal Michael Johnson. Ta je prepričljivo zmagal na 200 metrov z 20.16 sekunde, Čeprav je v zadnjih desetih metrih vidno upočasnil tempo. V teku z visokimi ovirami je prvo mesto osvojila LaVonna Martin-Floreal pred Lyndo Tolbert. Obe sta dosegli Cas 12.78 sekunde, tretje mesto pa je zasedla svetovna rekorderka v sedmeroboju Jackie Joyner Kersee z 12.27 sekunde. Pri moških je na 110 metrov z ovirami Courtney Hawkins (13.25 sekunde) premagal Grega Fosterja (13.27 sekunde). V teku na 100 metrov sta bila najhitrejša Gail Devers z 11.12 sekunde in Dennis Mitchell (na sliki) z za eno sekundo boljšim Časom. V skoku v daljavo se je z 849 cm izkazal svetovni rekorder Mike Powell, Patrik Sjöberg pa je v skoku v višino z 230 cm ugnal vse Američane.
JADRANJE / AMERICA' S CUP
Svet proti Američanom
\/ preteklem letu je Američane »pokal za 100 gvinej« stal skoraj 500 milijonov dolarjev
FREMANTLE - Tekmovanje za America’s cup, najstarejšo športno lovoriko na svetu, že dolga leta buri najbolj divje sanje jadralcev, denarji, ki se v tem tekmovanju obračajo, pa so prav tako sanjski. Američani so samo lansko leto vložili v to tekmovanje 500 milijonov dolarjev, kar je veC kot porabijo nekatera moštva v formuli 1. ZaCetki tega tekmovanja segajo v leto 1851, ko je bila v Londonu svetovna razstava, Angleži pa so ob tej priložnosti organizirali tekmovanje najhitrejših jadrnic na svetu. Ročko brez dna ah pokal za sto gvinej so na prvi regati osvojili Američani, Angleži pa še dandanes prihajajo Cez ocean osvajat izgubljeno Čast. Desetletja so izzivalci prihajati v ameriške vode in vselej so biti poraženi. Vsekakor pa so Združene države Amerike v boju za ohranitev lovorike nemalokrat uporabljale dvomljive metode, saj so način tekmovanja sproti prilagajale tako, da je kar najbolj ustrezal njim sa-
Na vsak način do zmage
Leta 1871 so Američani prvič »skuhati« zmago, saj niso upoštevati dveh upravičenih protestov Angležev, zadnje 5. regate pa sploh niso hoteli voziti. Užaljeni Angleži so tako za 14 let pozabiti na ročko brez dna. Od tedaj pa vse do leta 1956 je veljalo pravilo o »mokri kobilici« kar je pomenilo, da morajo izzivalci s svojo jadrnico prejadrati Atlantik. Američani so si tako zagotoviti velikansko prednost, saj so bile njihove jadrnice zgrajene za obalne vode, ki
so za regate veliko bolj primerne. Poleg tega pa so izzivalci vselej naleteti tudi na zunanje dejavnike. V preteklosti so biti to motorni Čolni gledalcev, ki so dvigati valove, prihajalo je celo do trčenj, ki pa po mnenju Američanov niso vplivala na izzid. V zadnjem času pa so to nizko leteči helikopterji, ki mešajo veter. Vselej, ko so se izzivalci pritožiti, je bila njihova pritožba zavrnjena. Tako se je rodil rek: Britannia rules the waves, America waves the rules. (Britanija vlada morju, Amerika pa pravilom). Dogajale so se celo taksne stvari, da so Američani prehitevati tekmece v privetrju, kar je proti vsem pravilom, in ko so ti vložiti protest, ga je ameriška žirija zavrnila in to zaradi formalnih razlogov, Ceš da so prepozno dvigniti protestno zastavico.
Avstralci skoraj odkorakali iz Vietnama
Leta 1970 so Avstralci izgubiti dobljeno regato za zeleno mizo. Izbruhnil je škandal, o zadevi je razpravljal celo avstralski parlament, nekateri poslanci pa so šli tako daleč, da so zahtevali umik avstralskih vojakov iz Vietnama, kjer so se boriti skupaj z Američani.
Vse to je pripeljalo do odločitve, da od leta 1974 tekmovanje vodi nepristranska žirija. Kakorkoli že, miniti je moralo kar 132 let, da je pokal zamenjal lastnika.
Leta 1983 se je to posrečilo Alanu Bondu, z jadrnico Austratia II, ki jo je krmaril John Bertrand, a je pokal že naslednje leto spet prišel v roke Američanov.
Vse več izzivalcev
V	zadnjih letih se število izzivalcev povečuje in daleC so Časi, ko je bil boj za »ročko brez dna« domena Angležev in Američanov. Francozi, Italijani, Avstralci, Novozelandci... so se prijavljati za izzivalce. Tucti Sovjetska zveza je poskušala, pokal pa kljub spremenjenim pravilom, ki vsem omogočajo enake možnosti, iz leta v leto znova ostaja v Ameriki.
Poleg prednosti Američanov, da si lahko dodobra ogledajo svoje nasprotnike in njihove jadrnice, ko ti zaradi velikega števila med seboj tekmujejo za mesto izzivalca, ima glavno vlogo predvsem visoka tehnologija gradnje jadrnic. Američani uspešno izkoriščajo zadnje izsledke vesoljskih raziskav in tekmece vselej presenetijo z novimi materiali in drugimi revolucionarnimi odkritji. Tokrat so se Avstralci, doslej edini v zgodovini, ki Američanov niso gledati samo v krmo, odločili, da se stvari lotijo po ameriško.
Proti Američanom z njihovo tehnologijo
V	preteklosti so pravilo, ki določa, da mora biti jadrnica in vsa tehnologija izdelana v deželi, od koder prihajajo izzivalci, Angleži, Avstralci, Kanadčani in Novozelandci izigravati v okviru Commonwealtha, ati pa kupovati licence od Američanov. Slednji so seveda prodajati že zastarelo tehnologijo, ki ni bila dorasla tistemu, s Čimer so se Američani pojaviti na regatnem polju. To-
Jure Miklavc
krat pa so se Avstralci stvari lotiti malce drugače. Za prihodnje tekmovanje America’s Cup, ki bo leta 1995, so k sodelovanju pritegniti ljudi kot so John Reichel, Jim Pugh in Phil Kaiko.
Ti so sodelovati pri izgradnji lanskoletne ameriške jadrnice, ki je z lahkoto opravila z italijanskimi izzivalci in njihovo Moro de Venezia. Na ta naCin bodo Avstralci na Čelu z Johnom Bertran-dom in lanskoletnim izzivalcem lanom Murrayem prišli do »svežih« podatkov o ameriški visoki tehnologiji ter tako izdelati jadrnico, ki se bo po tehnologiji lahko merila z Američani.
Nova pravila »uničujejo« tradicijo
V zadnjem Času so tudi Američani zaradi pritiska javnosti odkriti, da je to tekmovanje postalo predrago. Tako bodo v tekmovanju leta 1995 veljala pravila, katerih cilj je poceniti stroške tekmovanja.
Tako izzivalec kot branilec bosta smela zgraditi največ dve jadrnici, dovoljeno pa bo uporabljati tudi jadrnice, ki so sodelovale v preteklih regatah. Z nakupom in posodabljanjem teh jadrnic bodo v tekmovanju lahko nastopile tudi države z bolj plitkimi žepi. Novo pra-
vilo pa zadeva tudi način prijave jadrnic, ki bodo sodelovale v velikem finalu. Oba finalista morata prijaviti jadrnico, s katero bosta nastopila v finalni regati, na isti dan.
Tako se je končalo stoletje staro pravilo, ki je omogočalo branilcem naslova, da svojo jadrnico prijavijo šele leto kasneje.
Vse te spremembe so po besedah predsednika sindikata izzivalcev Ernieja Taylorja boj za ročko brez dna s kopnega spet postavile tja, kamor sodi, na morje namreč.
Postavlja pa se vprašanje, ati je regata America’s cup s tem izgubila tisto, zaradi Cesar je postala tako slavna. VeC kot stoletje je bil to nee-
nakopraven boj izzivalcev z Američani in prav slast zmage, ko je vse in vsi proti tebi, jadralcem ni dala miru. S tem, ko America’s cup dobiva vse značilnosti sodobnega športnega tekmovanja, njegova zgodovinska draž in nostalgicnost za Časi, ko so po morju jadrati veliki Clipperji, tone v pozabo.
Najstarejše športno tekmovanje na svetu se je do današnjih dni najbrž obdržalo prav zaradi mita o nepremagljivosti Američanov. Ko bo America’s cup postala samo »najdražja regata na svetu« bo tudi »rocka brez dna« ati pokal za sto gvinej, kolikor je stala njegova izdelava, samo ena izmed dragocenih svetovnih lovorik.
V primerjavi z nekdanjimi jadrnicami, ki so nastopale v prvih letih tekmovanja so sedanje prave »pritlikavke«

ZMAJARSTVO / DRŽAVNO PRVENSTVO
Prvič po pravilih mednarodnega letalskega združenja
Muhasto vreme je v drugem tekmovalnem dnevu nagajalo letalcem -Za končno uvrstitev zadoščali rezultati včerajšnjega hitrostnega preleta
Mitja Maruško
MOSTJE - Na vzletišču v Mostju pri Lendavi je tamkajšnje društvo zmajarjev Mavrica od 25. do 27. junija organiziralo drugo odprto in državno prvenstvo Slovenije v letenju z motornimi zmaji.
Dvajset tekmovalcev, trije gostje iz Madžarske in en iz Italije, so se pomerili v treh tekmovla-nih disciplinah: v navigacijskem letu, v točnosti pristajanja in v hitrostnem obletu s Časovno točnostjo. V vseh treh disciplinah so si tekmovalci priborili točke v razmerju 40:30:25 odstotkov.
Hudo muhasto vreme je drugi tekmovalni dan prisililo k zasilnemu pristanku kar nekaj tekmovalcev na hitrostnem obletu Mostje - Velika Polana - Beltinci - Mostje (38 kilometrov) in preprečilo vzlet zadnjima dvema, zato so za konCno razvrstitev zado-
Poleg naSih predstavnikov so se prvenstva udeležili tudi trije gostje iz Madžarske in eden iz Italije,
SCali rezultati tovrstnega preleta prvega tekmovalnega dne Mostje - Črni log - Mostje.
Prva tri mesta na državnem prvenstvu in tudi odprtem prvenstvu Slovenija so osvojili: 1. Ferenc (Mavrica), 2. Veli-
konja (Ajdovščina), 3. Gajser (Mavrica). Tekmovanja se je udeležilo Šestnajst slovenskih motornih zmajarjev iz petih klubov.
Drugo prvenstvo Slovenije v letenju z motornimi zmaji je bilo tudi
prvo izvedeno po pravilih, ki jih predpisuje Mednarodno letalsko združenje (FAl), saj so se tekmovalci na prvem prvenstvu v Ajdovščini lansko leto, pomerili samo v točnem pristajanju in hitrostnem preletu
SOLA POD NAPETIMI JADRI
Profesionalni inštruktorji “Adriatic Nautical Academy”, pod vodstvom Damirja Miloša, krmarja hrvaške maxi jadrnice ACY No 1, s katero so lani, po prejadranih 16.000 miljah, osvojili četrto mesto na svetovnem prvenstvu v svoji kategoriji, so letos za vas pripravili pet različnih tečajev jadranja: od “Začetniškega” do “Skipperskega”. Tečaji trajajo od 7 do 14 dni, cena je izredno ugodna (1000 do 1200 DEM na osebo, plačljivo v SIT). Poleg učenja je v ceno vključen tudi polni penzion. Vaša “učilnica” bo ACY marina Zut v srcu Komatov. Odhod je organiziran iz ACY marine Opatija in ACY marine Rab.
Tečaji se pričnejo 19.6.1993 in trajajo do konca septembra letos!
Nazaj
k morju
Informacije in prijave: Adriatic Nautical Academy, c/-ACY Opatija, M. Tita 221, telefon: 051/271 288, fax: 051/271 824
med dvema točkama.
Nedeljsko podelitev odličij je spremljal atraktivni letalski miting s predstavitvijo ultra lahkega jadrlanega letala Dream, ki ga je predstavil njegov italijanski konstruktor Walter Mau-ri iz firme Sirio, znane italijanske proizvajalke ultra lahkih letal. Sanje, kot se jadralno letalo imenuje, tehta le borih 90 kilogramov, ima drsno razmerje vsaj 1:33 pri 85 kilometrov na uro. Slovenskim letalcem pa nameravajo kmalu predstaviti še inaCico z vgrajenim motorjem.
OLIMPIJSKI TEK V DOMŽALAH
Zmagovalci so Dill vsi
Za olimpijske majice je teklo okrog 400 tekačev in tekačic
DOMŽALE - Olimpijski tek je namenjen tako rekreacijskim tekačem in tekačicam kot tudi vrhunskim tekmovalcem. Pri nas je bil ta tek že drugič in Slovenci, znani kot športen narod, smo ga že vzljubili. V Domžalah se ga je udeležilo skoraj 400 tekmovalcev.
Bolj pripravljeni so tekli na enajst kilometrov, manj vzdržljivi -in teh je bilo tudi največ - pa na štiri kilometre. Vsi, ki so pritekli skozi cilj, so bili zmagovalci, prejeli so tudi olimpijsko majico z znakom »Coca Cole«, podjetja, ki je že od vsega začetka, torej že šest let, pokrovitelj Olimpijskega teka. Kljub temu so prireditelji zabeležili prvega, ki je pritekel skozi cilj. To je bil Marjan Žiberna, Clan IBL Olimpije. Vsi udeleženci teka,
med njimi tudi nekateri elani Olimpijskega komiteja Slovenije in vrhunski Športniki, so podpisali tudi Couste-aujevo deklaracijo, ki poziva svet, da ohrani zdravo in Cisto okolje. Takšno, v katerem bo mogoCe prirejati prireditve, kakršen je bil Olimpijski tek v Domžalah.
Organizator teka, atletski klub Domžale, letos praznuje petnajstletnico ustanovitve. Svoj jubilej so temu primerno tudi proslavili. Na mestnem Stadionu so pripravili špor-tno-kulturni program.
Predsednik organizacijskega odbora Marjan Gorza je bil s prireditvijo, predvsem pa z udeležbo, izredno zadovoljen: »Ge prihodnje leto Olimpijskega teka ne bo priredil kdo drug, potem ga bomo mi v Domžalah.«
(U. M.)
Rokavec ni mogel nastopiti
MISANO - Nas dirkač Brane Rokavec ni smel nastopiti na dirki za svetovno prvenstvo. Na sobotnih kvalifikacijah je zasedel dvaintrideseto mesto, vendar so prireditelji Sele pred dirko ugotovili, da je njegov zaostanek presegel dovoljeno mejo za najhitrejšim za 8 desetink sekunde. »Zelo sem razočaran, saj so mi svojo odločitev sporočili eno uro pred startom. Ne vem, ah bi bil besen ah žalosten. Pričakoval sem svojo najveCjo nagrado za ves dosedanji vloženi trud,« je povedal Brane Rokavec. (Morel)
NOVICE
Črnivec zmagal na DP
ZAGREB - Na »rallyju« Ina Delta, ki šteje tudi za državno prvenstvo Slovenije, po dragem dnevu vodi Avstrijec Baumschlager (ford escort cosworth), pred Hrvatom Popovičem in našim Črnivcem (oba lancia delta integrale). Na vseh hitrostnih preizkušnjah je bil najhitrejši Baumschlager, Peljhan pa je vse do zadnje HP vozil na dragem mestu, nato pa mu je počila guma in je v skupnem seštevku zdrsnil na deseto mesto. KonCan pa je že del »rallyja«, ki Šteje za slovensko DP. Zmagal je Črnivec (lancia delta integrale) pred Valantom (Nissan Pulsar) in Peljhanom (VW golf).
Solidni rezultati atletov v Gorici
GORICA - Nekateri slovenski atleti so se udeležili manjšega atletskega mitinga v italijanski Gorici, kjer so poleg domačinov sodelovali tudi predstavniki iz Hrvaške. Naši tekmovalci so dosegli naslednje rezultate - moški: Božiček (110 m) 15.29, Marinič (400 m) 48.57, HrapiC (3000 m) 8:18.63, Vučkovič 695 cm, Hovnik ( oba daljina) 670 cm, Kranjc in Rovan (oba palica) oba 480 cm, Tomc 66.36 m, TerSek (oba kopje) 65.78 m; ženske: Azarašvili 11.47, Perc (obe 100 m) 12.12, Predikaka (daljina) 579 cm, Lichtene-ger (višina) 178 cm (Z. C.)
Koprivnikar z novim rekordom
ARG - V tekmovanju za evropski mladinski pokal v italijanskem Arcu je šestnajstletni Peter Koprivnikar iz LK Maribor dvakrat zmagal in postavil tako članski kot mladinski rekord. V disciplini 900 krogov je Peter dosegel 855 krogov, v disciplini FITA pa je dosegel izjemnih 319 krogov in tako za trinajst krogov izboljšal leto dni star rekord Sama Medveda.
Jerman osemnajsti
PAU - Na tem malo znanem francoskem dirkališču je bila na sporedu dirka v cestnohitrostnem motociklizmu za evropsko prvenstvo v razredu do 125 ccm. Naša predstavnika Igor Jerman (AMD Domžale) in Gregor Goreč (AMD Kamnik - Color) sta imela na dirki smolo. Goreč je vozil na odličnem sedmem mestu, a je v devetem krogu padel, Jerman je bil do sredine dirke petnajsti, nato pa je zaradi okvare motocikla izgubil nekaj mest. Goreč, ki je bil na prvi dirki na Irskem odličen šesti, je tokrat v skupnem seštevku nazadoval. Na dirki v Franciji je zmagal Italijan Peru-gini.
Malgin in Kvartalnov v Švico
LJUBLJANA - Iz hokejskega kluba Acroni Jesenice je pricurljala novica, da bosta napadalca Jeseničanov Rusa Albert Malgin in Andrej Kvartalnov drugo leto zaigrala v Švici, pri enem izmed tamkajšnjih ligašev. Pri katerem klubu in v kateri ligi, pa je zaenkrat Se skrivnost. Tretji tujec iz velike trojke Udar Rahmatulin pa kot kaže le ostaja pri »železarjih«. (P. B.)
VELIKA AKCIJA DERMOKAPIL
SOS ZA LASE
DERMOKAPIL brezplačno nudi svoje specialiste za rešitev vašega problema
PROMOCIJSKA AKCIJA ZADEVA FINANČNE OLAJŠAVE ~
Jesen je Cas, ki je namenjen aktivnostim, ki naj bi nas zaščitile pred fizičnimi težavami.
Tako se je DERMOKAPIL, podobno kot se zgodi s preventivo za zobe ah vid, odločil, da poskrbi za probleme v zvezi z lasmi.
V ta namen je posvečen mesec brezplačnih posvetovanj o zaščiti pred izpadanjem las, prhljajem, srbečico in nepravilnim delo-vanjem lojnic, ki neodložljivo vodijo najprej do razredčitve las in kasneje do plešavosti. KONZORCIJ DERMOKAPIL je nastal s ciljem, da z ustreznim informiranjem najprej zaščiti, ko pa je to že prepozno zdravi plešavost ter seznanja z obstoječimi sredstvi, ki to omogočajo. Zato bodo njegovi trikologi, ki so diplomirali na Italijanski akademiji za znanost in naravno medecino, ki deluje pod okriljem od-borništva za zdravstvo, na razpolago vsem, ki želijo imeti zdrave in blešCeCe la-
BREZPLAČNI PREGLED DERMOKAPIL Gre za prvi korak, ki predstavi profesionalnost nase organizacije, resnost, s katero se soočamo s problemi, pri Čemer pregledamo predložene vzorce za preprečitev nenormalnega iz-
Začetek redčenja las in stopnja prezgodnje plešavosti
padanje las (na primer lase, ki jih dobimo na blazini, glavniku ali v kopalnici itd.).
V centrih DERMOKAPIL vam omogočamo:
-	brezplačen približno enourni pregled pri trikolo-gu;
-	izvide kontrole in predlog za rešitev;
-	zainteresirana oseba nima nobenih obveznosti, da sprejme predlagano rešitev;
-	v primeru strinjanja s predlagano repšitvijo dogovor za začetek posegaa pod vodstvom trikologov;
-	programirane kontrolne pregledi med postopkom in tudi kasneje, glede na potrebo in s ciljem, da se ohranijo doseženi učinki brez dodatnih stroškov.
To je kratek pregled, ki naj bi pokazal s kakšno priza-
devnostjo delamo pri DER-MOKAPIL-u. Prvi brezplačni obisk je prvi korak k rešitvi vašega problema. Pri tem boste tudi spoznali resnost naše strukture in najsodobnejše posege na tem področju, ki so sad stalnega izpopolnjevanja naših specialistov.
Za konec ponovimo v sintetični obliki predlog DER-MOKAPIL-a: brezplačen pregled in izvidi z natančno diagnozo težav, predlogom rešitve in nikakršna obveza, da ta predlog sprejmete.
Na kongresih v Nici, Barceloni, New Yorku o novih izpopolnjenih tehnikah presaditve posameznih ali veC lasnih korenin.
S kongresov v Nici (12. do 14. 2. 1992), Barcelone ( 14. in 15. 10. 1992) in New Yorku (2. in 3. 11. 1992), kjer so sodelovali tudi DERMOKAPIL-ovi specia-
listi-trikologi, da bi se seznanili z najnovejšimi tehnikami, ki se uporabljajo na svetu, so prišle nekatere vesti o doseženih rezultatih raziskav v boju proti plešavosti, s katerimi vas je DERMOKAPIL pripravljen takoj seznaniti.
Naši strokovnjaki-trikologi so vam na razpolago, da vas seznanijo z novimi dosežki, pri Čemer je celoten postopek prilagojen vašim potrebam in željam, da bi konCno rešili problem redkih las ah plešavosti.
V skladu s pregovorom:
profil
Frontalna slika estetskega učinka po posegu
»Preprečiti je bolje, kot zdraviti,« vam bo DERMOKAPIL predstavil možna SREDSTVA za rešitev vašega problema. Za pregled se dogovorite po telefonu vsak delovnik med 10: in 19. uro, ob sobotah pa med 9. in 13. uro.
A.C
Sedež Konzorcija Dermokapil v Trstu: Korzo Italia 21, Tel.: 040 - 774248 Sedeži Konzorcija Dermokapil v Italiji so:
Bočen - Brescia - Carpi (MO) - Mantova - Milan - Padova - Parma - Piacenza - Pordenone - Reggio Emilia - Rim - San Donato - Sassari - Savona - Treviso - Videm - Verona - Trst. Predstavništva v tujini: Francija: Nica - Španija in Nemčija
SLOVENIJA
Ponedeljek, 28. junija 1993
KONGRES GASILCEV
Solidarnost glavno vodilo prostovoljcev
Zlatka Strgar
SLOVENJ GRADEC -Včeraj se je z drugim plenarnim zasedanjem končal 12. kongres Gasilske zveze Slovenije, ki je zaradi svojega Številnega članstva, v njeni sestavi je veC kot 100.000 prostovoljnih in nekaj sto poklicnih gasilcev, ena najmočnejših tovrstnih organizacij v Evropi in svetu.
Na podlagi programskih usmeritev so sprejeli Številne sklepe. Eden prvih je ta, da mora biti delo gasilskih organizacij nepolitično, gasilstvo se namreč lahko potrjuje le s strokovnim in humanitarnim delom. V nadaljnjih sklepih so izrazili predvsem skrb za to, da bi bilo članstvo kar se da Številno in dobro usposobljeno, enote pa dobro tehnično oporemljene, sprejeli so tudi sklepe, ki govorijo o načrtovanju intervencij, ustreznejših komunikacijah med enotami, Gasilska zveza pa si bo zlasti prizadevala, da bi država zagotovila vključevanje požarne varnosti v Šolske programe in da sredstev, ki jih gasilske organizacije pridobijo z lastnim delom, ne bi obdavCevah.
Ob koncu včerajšnjega zasedanja so delegati navdušeno pozdravili predsednika države Milana Kučana, ki je Gasilski zvezi Slovenije podelil visoko državno odlikovanje - zlati
Častni znak svobode Republike Slovenije. Potem pa so podelih še nagrade Matevža Haceta. Prejeli so jih: Franc Božic, predsednik OGZ Zagorje ob Savi, Vinko Erjavec, območni poveljnik za Koroško, Jože Fras, območni poveljnik v Mariboru, Rado Meden, predsednik OGZ Sežana, in Ciril Murko, območni poveljnik za Podravje.
Dvanajsti kongres Gasilske zveze Slovenije se je končal z veliko manifesta-tivno parado na osrednjem slovenjegrajskem trgu, v kateri je sodelovalo veC kot 3600 gasilcev iz vse Slovenije. V sklepnem delu pa je na zborovanju, ki so ga pripravib na mestnem stadionu, na katerem se je zbralo veC tisoC ljudi, govoril predsednik Milan KuCan, ki je uvodoma dejal: »Solidarnost je med Slovenci uveljavila in utrdila prostovoljno gasilstvo, vanj so se Slovenci povezovali, da bi s skupnimi močmi zavarovab svoja življenja in premoženje. Ob Se nekaterih drugih organizacijah jim gre zasluga, da smo se Slovenci konstituirali in uveljaviti kot organiziran in povezan narod, sposoben prevzeti odgovornost za uspešno življenje v lastni državi in za njeno učinkovito upravljanje. Zato gre gasilcem Čestitka in zahvala.«
»IZ TREBANJSKEGA KOŠA«
Znova s samorastniki
JožeZura
TREBNJE - V soboto zvečer je bila v Trebnjem otvoritev 26. tabora likovnih samorastnikov., Na letošnjem sodeluje enajst slikarjev in kiparjev iz Češke, Italije, Hrvaške in Slovenije. Umetniki bodo svoja dela na taboru ustvarjali do petka 2. julija in jih podarili galeriji samorastnikov v Trebnjem. Po besedah predsednika upravnega odbora tabora, Janeza Gartnerja, je letošnji tabor eden manjših, saj je bilo pred leti že petdeset udeležencev iz celega sveta, od Južne Amerike, Afrike in Japonske do evropskih držav. Galerija ima tako v zbirki okrog 700 del, nekaj jih je v stalni razstavi v Galeriji samorastni-
kov nekaj pa jih za razstave posojajo podjetjem, ki sofinancirajo to prireditev. Sicer pa prireditev sodi v sklop turističnih prireditev »iz trebanjskega koša«, ki jih vodi neumorna gostilničarka Marija Cugelj. Letošnje so bile že petič in so trajale od Četrtka do nedelje. V četrtek je bil dan domačega pihalnega orkestra in ljubljanskih maržoretk. V nedeljo pa otvoritev razstave učenčev trebanjske osnovne šole »Iz teh korenin smo« in Baragov dan. Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar je v Mali vasi pri Dobrniču odprl še drugo sobo slovenskega misijonarja Friderika Barago.
Leskovec Sandi ustvarja lesorez (Foto: J. Žura)
_____SLOVENSKO CESTNO OMREŽJE / NOV VLADNI PROGRAM_
Koper in Lendavo naj bi povezali že v šestih letih
Celoten projekt izgradnje naj bi veljal h 2 milijarde nemških mark
LJUBLJANA - Letošnja proračunska sredstva za gradnjo slovenskega cestnega omrežja znašajo le 15 milijard tolarjev oziroma 141 milijonov dolarjev. Samo za izgradnjo enega kilometra avtoceste je na primer treba povprečno odšteti 4, 7 milijona dolarjev. To pomeni, da bi bilo mogoče z omenjeno vsoto proračunskega denarja na leto zgraditi le 10 kilometrov avtocest. DrugaCe povedano, avtocestno povezavo med Koprom in Lendavo bi v takšnem tempu zgradili v približno 30 letih. Ob
tem velja poudariti, da je tudi delež sredstev za druga, recimo vzdrževalna dela na magistralni in regionalni mreži tako pičel, da zagotavlja le 20 odstotkov letne amortizacije teh vozišč.
Slovenski avtocestni križ z odcepi je dolg 663 kilometrov, zgrajenih oziroma še v gradnji pa je le 198 kilometrov štiri- in dvopasovnih cest, zgraditi jih je torej treba še 465 kilometrov. Zaradi takšnega stanja je ministrstvo za promet in zveze po dolgotrajnem iskanju ustreznih rešitev izdelalo in pred kra-
MileCuk
tkim predstavilo najnovejši program za pospešeno gradnjo slovenskih avtocest in v zvezi s tem tudi zakon o pogojih podeljevanja koncesij za posodobitev cest. Tega je vlada na zadnji seji že potrdila v obliki predloga.
V novem programu so prikazali tri možne različice gradnje cest. Po prvih dveh naj bi financiranje potekalo tako kot doslej, v skladu z integralnim proračunom in z možnostjo pridobi-
Zelo redki so takšni trenutki, ko naše ceste samevajo (Foto: Srdjan 2ivulovič/TRIO)
MEDVEDJEK / SPOMIN NA VOJNO
Pomnik padlim in ranjenim
Med letalskim napadom je bilo 7 smrtnih žrtvev
TREBNJE - Na Medvedjeku pri Trebnjem je bila včeraj krajša slovesnost, na kateri so postavili spominsko obeležje ranjenim in padlim v bitki izpred dveh let. Takrat so enote TO in policije skupaj z drugimi ustaviti kolono oklepnih vozil, ki je prodirala iz Karlovca proti Ljubljani.
Na tem mestu je padel en pripadnik TO, šest jih je bilo ranjenih, poleg tega pa je bilo med letalskim napadom sedem smrtnih žrtev. Kolono so kasneje v Krakovskem gozdu uničili, oklepnike pa zaplenili. Spominsko obeležje je odkril polkovnik Rade Klisarič, poveljnik 2. pokrajinskega štaba TO Dolenjske. Navzoč je bil tudi obrambni minister Janez Janša.JJ.Z)	Spomin na leto 1991 ne bo zbledel (Foto:J. 2ura)
LOKALNI RADIO / ČASTITLJIV JUBILEJ
Po 40 letih oddajanja finančno prepuščeni sebi
ŠMARJE PRI JELŠAH - V petek so 40 let oddajanja proslavili na Radiu Šmarje v Šmarjah pri Jelšah. Gre za najstarejši lokalni radio v Sloveniji, le leto dni kasneje pa je bil radio ustanovljen tudi v Celju. S tem se je takrat zaCela bujno razvijati slovenska lokalna in regionalna radiofonija, saj je dandanes v Sloveniji namreč že štirideset takšnih radiev.
Čeprav tudi raziskave javnega mnenja dokazujejo, da poslušalci še vedno najbolj poslušajo lokalne radie in
tem tudi najbolj verjamejo, pa so slovenski radijci zunaj Ljubljane, tudi Ce se ne gredo oddajanja tako imenovanih »komercialnih« programov, finanCno prepuščeni zgolj sami sebi. Od tod tudi križi in težave, ki jih iz dneva v dan Čutijo »lokalni«, kar pa takoimeno-vanim »nacionalcem« hočeš noCeš dviguje poslušanost.
Tudi na to so spomnili ob Častitljivem jubileju Radia Šmarje v Šmarjah pri Jelšah, ko so proslavili štirideset let oddajanja.(B. P.)
Manj zaposlenih v industriji inmdarstvu
LJUBLJANA - Število zaposlenih v industriji in rudarstvu se je maja, v primerjavi z mesecem aprilom, zmanjšalo za 0, 5 odstotka, je ugotovil centralni državni zavod za statistiko. VeC zaposlenih kot v aprilu pa je bilo v podjetjih, ki se ukvarjajo s predelavo barvnih kovin (za 3, 9 odstotka), proizvodnjo nekovinskih rudnin (za 1, 5 odstotka), ladjedel-ništvom(za 9 odstotka), izkopom in obdelavo kamna in peska (za 0, 5 odstotka), proizvodnjo gradbenega materiala (za 0, 2 odstotka), žganega lesa in plošC (za 0, 6 odstotka) ter pijač (za 0,4 odstotka).
(STA)
vanja mednarodnih posojil. Evropska investicijska banka nam je sicer pripravljena pomagati s 150 milijoni ekujev, določena sredstva pa nam ponuja tudi Evropska banka za obnovo in razvoj. Kljub temu na ta naCin avtocest ne bomo nie hitreje gradili, saj bi morala Slovenija približno polovico sredstev zbrati iz lastnih virov, tega pa seveda ni zmožna. Zato se je vlada odločila, da bo država ustanovila posebno delniško družbo za izgradnjo avtocest, v kateri bo sama večinski lastnik. Vanjo bi lahko vlagali svoj denar tudi tuji investitorji in banke, v ta namen naj bi izdajali vrednostne papirje, družba pa bi lahko najemala tuja in domača posojila. Po strokovnih ocenah bi takšna družba ceste lahko še najhitreje gradila, saj bi denimo celotno avtocesto, ki bi zahod Slovenije povezovala z vzhodom (Novo Gorico in Koper z Ljubljano, Mariborom, Šentiljem ter Lendavo), na • tej trasi je treba zgraditi še 318 kilometrov avtoceste, na ta naCin lahko dokončali že v šestih letih. Celoten projekt naj bi veljal 1, 2 milijarde nemških mark, potreben denar pa naj bi zagotovili predvsem iz proračuna in z mednarodni-
mi posojili.
Seveda pa si je pospešeno izgradnjo avtocest težko predstavljati brez tujih vlaganj. Zato je vlada oblikovala poseben zakon o pogojih podeljevanja koncesij za posodobitev cest, ki velja posebej za dograditev omenjene cestne povezave med vzhodnim in zahodnim delom naše države. Koncesije za posodobitev in dograditev cest naj bi država podeljevala domačim ali tujim pravnim ali fizičnim osebam za največ 30 let. Bistvena novost v tem predlogu zakona je to, da v naslovu ni več določena samo trasa, za katero naj bi se ta zakon sprejemal (Šentilj - Maribor - Celje -Ljubljana - Postojna -Nova Gorica, z odseki proti Kopru in mejnim prehodom pri Sežani oziroma Lendavi). Velja omeniti, da zakon določa obveznost koncesionarja, da pri izbiri zagotovi najmanj 50-odsto-tno udeležbo domačih izvajalcev in v Času, ko uživa koncesijske pravice, v svojem podjetju zaposli najmanj 70 odstotkov domaCe delovne sile. Izvajanje koncesije naj bi nadzorovali ministrstvi za finance in za promet in zveze ter odbor za infrastrukturo in okolje državnega zbora RS.
PODALJŠANI VIKEND NA OBALI
Gneča kljub visokim cenam
Boris Vuk
KOPER - Počitnice so se začele in pričakovati je bilo, da bo v minulem podaljšanem vikendu precej gneCe ob morju. Pa ni bilo prav veliko takih, ki bi prišli preverit, ati je morje še slano. Vsekakor je precej zasoljeno in verjetno si že dosti družin kar ne more privoščiti takega skoka k morju ob koncu tedna, Ce hoCejo kaj prihraniti za prave počitnice.
Spomladi, ob pripravah na poletno turistično sezono, je bila večina turističnih delavcev na Obali še dokaj optimističnih. Vendar je bil obisk v predsezoni dosti manjši od pričakovanega. To pa že lahko pomeni, da se tudi celotni letošnji poslovni rezultati tukajšnjega turizma letos še ne bodo približali tistim iz nekdanjih, »normalnih« let.
Kljub temu pa dosedanji rezultati kažejo vsaj nekaj odstotkov boljši uspeh. Število nočitev se je skoraj povsod povečalo. Pri tem je veCji tudi delež tujcev in individualnih gostov. Prav individualni gostje prinašajo hotelom in turističnemu gospodarstvu na splošno veC kot agencijske skupine, ki imajo popuste. Se vedno velja, da bodo v visoki sezoni hoteti polni, do tedaj (do 10. julija) pa še vedno veljajo predsezonske cene in popusti za domaCe goste. Prav na domaCe goste turistični delavci najbolj računajo in pričakujejo, da bodo prav ti zagotoviti relativno uspešnost letošnje sezone.
Sicer pa je bilo te dni ob morju vreme precej
spremenljivo, tako da so obiskovalci doživeli vse od žgoCe vročine do dežnih kapelj.
Morje še ni kdo ve kako toplo - počasi se temperatura dviguje Cez dvajsetih stopinj - vendar je bilo kar veliko kopalcev. Tudi ozonska luknja očitno ne vzbuja posebnih skrbi, saj je tudi v kritičnih urah okrog poldneva na plažah videti veC kot dovolj kože, ki lovi sončne žarke, s škodljivimi ultravijoličnimi vred. Tudi ne ravno prijazne cene tistim, ki so se le odločili in si privoščili tridnevni dopust, ne morejo do živega, celo ob večerih je bilo po raznih lokalih kar živahno.
ZGODILO SE BO TA TEDEN
Evropa bo na stolih...
Ivanka Mihelčič
LJUBLJANA - Po podaljšanem vikendu in s političnimi zakulisnimi boji nabitem tednu bi navadni državljani pričakovati nadaljevanje junijske seje državnega zbora.Poslanci delo prekiniti nekje sredi sprejemanja dopolnil k poslovniku državnega zbora,. ki ga mnogi imenujejo mala parlamentarna ustava, saj gre za dokument, ki bo poslej natančno določal pravila parlamentarne igre.Vse pa kaže, da danes ati jutri nadaljevanja seje zbora vendarle ne bo. V četrtek so se namreč razšli, potem ko jim je predsedujoči seje Lev Kreft povedal, da jih bodo naknadno obvestiti o datumu njenega nadaljevanja. Včeraj pa so nam nekateri poslanci zatrditi, da obvestila o sklicu zasedanja še rti. Razlog menda tiči v dejstvu, da bodo ta teden nekatere parlamentarne delegacije odšle na pot, kar seveda utegne spraviti sprejem poslovnika pod velikanski vprašaj. Za sprejem tega akta morata namreč biti vsaj dve tretjuti navzočih poslancev.
In kam naj bi odšli parlamentarci? Obvestila o tem še ni, ve pa se, kam bo ta teden odpotoval zunanji minister Lojze Peterle. Danes in jutri se bo mudil v Bruslju, že l.jutija,pa se bo skupaj s kulturnim ministrom Sergijem Pelhanom odpravil v Strasbourg, kjer bosta gostitelja na slovestnosti, ki jo pripravi država, potem ko jo sprejmejo v Svet Evrope. Protokol predvideva tudi izročitev kakega darila; slovenska stran se je odločila generalni sekretarki Sveta Evrope Catherine Lallumiere podariti 12 Plečnikovih stolov. O mizi, ki bi morda tudi sodila zraven, se (še) ne govori...
Ta Cas pa bo v deželici na sonCni strani Alp teklo vse po starem, vključno z organiziranim izražanjem
nezadovoljstva delavcev. Kovinarji so namreC za sredo napovedati osemurno splošno stavko Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije, ki združuje 128 tisoč delavcev in je najvecji sindikat dejavnosti v Sloveniji. Na pogajanjih s predstavniki vlade, ki so bila prejšnjo sredo, so se namreC dogovoriti, da bo vlada pripravila pisni odgovor na njihove zahteve, zahtevati pa so tudi sestanek z ministrskim predsednikom Janezom Drnovškom.
Ta teden bodo sicer dejavna tudi številna telesa državnega zbora. Omenimo le dve: preiskovalno komisijo, ki naj bi se jutri poskušala dogovoriti, kako naj nadaljuje svoje delo v zvezi s sumom zlorabe javnih pooblastil pri poslovanju Elana, Slovenskih železarn, bank v sanacijskem postopku ter pri delitvi koncesij za uvoz sladkorja za potrebe državnih organov, ter Četrtkovo komisijo zbora za lokalno samoupravo, ki bo obravnavala zakona o lokalni samoupravi. Po prepričanju nekaterih je lokalna samouprava, po osamosvojitvi, ustavi in lastninjenju, četrti najpomembnejši politični projekt.
hi še o komisiji za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb. Zanjo se še ne ve natančno, kdaj se bo sestala, ve pa se, da to mora storiti še pred omenjeno junijsko sejo. Zbor namreC od nje pričakuje stališča in sklepe o znameniti prisluškovalni aferi. Javnost pa pričakuje, da bo komisija razčistila tudi godljo v zvezi z lastnim delom, saj se, sodec po javnih pismih nekaterih njenih elanov, hudo zapleta pri vodenju njenih sej in izvajanju sprejetih sklepov.
Tridnevni dopusti pravšnji za sprostitev in zabavo (Foto: Zdravko Primožič)
NAPOVEDI PRIREDITEV
Ponedeljek, 28. junija 19931 3

GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE, Vilharjeva 11 (061/310-610)
Diplomska predstava MATJAŽA POGRAJCA, slušateljev AGRFT in Članov ansambla Slovenskega mladinskega gledališča. Radikalna in igriva renovacija drame A. P. Čehova VIŠNJEV VRT. Vrtljiv oder sveta, ki se je ustavil (torek, 29.6. in sreda, 30.6.)
KULTURNI DOM SPANSKI BORCI (061/448-922)
Predstava Plesnega Studia Intakt: VSAK Z VSAKIM IN POTEM OBRATNO, plesna predstava (sreda, 30. 6. ob 20.30. uri). Predstavitev dela tečajnikov in pedagogov plesnega studia v pretekli sezoni.
KUD FRANCE PREŠEREN,
Karunova 14, (061/332-288)
Skupina mladih gledališčnikov iz Nove Gorice bo izvedla predstavo ŽABE Gregorja Strniše (sreda, 30.6. ob 21. uri).
GILS-KODUM produkcija predstavlja gledališki triptih: Egist Zagoričnik: BALADA O ČRVU IN VOJAKU (groteska), Matjaž Javš-nik: DON JUAN INTERNATIONAL FUCKER (farsa), Tina Gruden: PIŠTOLA (Črna komedija) v Četrtek, 1.7. ob 21. uri.
NOVA GORICA
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Primorsko Dramsko Gledališče vas vabi na ogled predstave TICO-TICO BAR - Strupene komedije o lovu za denarjem in ljubeznijo, v režiji Vita Tauferja. Igrali bodo: Ivo BariSiC, Rastko Krosi, Dare Valič, Stane Leban, Iztok Mlakar, Jurij SouCek, Teja Glažar, Alenka Vidrih in Mira Lampe-VujiCiC. (torek, 29.6. za red Petek in izven, v sredo, 30.6. za red Sreda in izven, četrtek 1.7. za red Četrtek in izven, petek 2.7., za red Petek-a in izven, sobota, 3.7. za ZKO Idrija in izven, predstave bodo ob 21.30 v parku pred gradom Kromberk V primeru dežja, bodo predstave preložene na kasnejši termin.)
TICO-TICO BAR je Črna variacija Goldonijeve lahkotne komedije o nečednih strasteh finančnih špekulantov, kockarjev, malih
podjetnikov ter Žensk, talentiranih za raznovrstne zabave. Zbirajo se v mestni kavarni, center življenja pa je igralnica, saj denar uravnava vsa njihova dejanja in strasti. Z igralnico so obsedeni vsi: tisti, ki dobivajo, tisti, ki izgubljajo in tudi tisti, ki sploh ne igrajo. Zgodba, ki bo prav v današnjem tre-nutju zvenela aktualno.
CELJE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE (063/25-332)
Anton Novačan: HERMAN CELJSKI (torek, 29.6., sreda, 30.6. in sobota, 3.7.) Predstave so vedno ob 21. uri!
V avtentičnem prostoru pod Friderikovim stolpom bo rodbina Celjskih snela svoje posmrtne maske in ponovno odigrala začetek svojega konca... Režija: Franci Križaj, Igrajo: Janez Bermež (Herman II. Celjski), Bogomir Veras (Friderik), Renato Jencek (Herman mlajši), Milada Kalezič (Barbara, ogrska kraljica), Darja Reichman (Veronika Dese-niska, Friderikova žena) in drugi.
Herman Celjski na Starem gradu leta 1965
MARIBOR
OPERA
P. Mascagni: CAVALLERIA RUSTICANA in R. Leoncavallo: GLUMAČI, režiser: Franjo Potočnik, dirigent: Boris Švara. Za red Modri in Zeleni (danes, 28.6. ob 19.30 in Četrtek, 1.7. ob 17. uri za red Nedelja in izven).
G. Verdi: NABUCCO, režiser: Franjo Potočnik, dirigent: Boris Švara. Poletne prireditve na Lentu (sreda, 30.6. ob 21. uri).
DRAMA
M. Vezovisek: JERMANOVO SEME, Rock'n'-roll drama. Premiera za izven, (četrtek, 8.7. ob 21. uri v Minoritski cerkvi na Lentu).
Drama SNG Maribor vas vljudno vabi na veliko javno TISKOVNO KONFERENCO ob zaključku gledališke sezone 1992/93 in na prijateljsko srečanje z igralskim ansamblom in umetniškim vodstvom, ki bo v sredo 30. junuja ob 18. uri pred Gledališko kavarno.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
V Galeriji Ilirija je na ogled razstava skulptur Milene Braniselj
V	veC kot petnajstletnem ustvarjalnem opusu Milene Braniselj razpoznavamo svet njene umetniške izpovedi v mobilnih in nihajočih konstrukcijah in skulpturah. Pravzaprav se nikoli ni oddaljila od zastavljene problematike »mobilov«, ki so odraz njenih osebnih iskanj in občutij. Številne ustvarjalne faze, izpričujejo kiparkin silovit in ploden razvoj, ne le v tehnični, temveč tudi v ikonografski sporočilnosti. V preteklem času se je spopadla s pretežno kovinskimi mobilnimi konstrukcijami različnih dimenzij, kjer je v tokovih sodobne umetnosti dosegalo celo minimalistično stilno izražanje. Nastala so številna dela - od male plastike, do velikih, monumentalnih, zunanjih nihajočih skulptur. S časoma so skulpture postajale mehkejših oblik, v svoji simbolni pojavnosti pa so prinašale globjo in kompleksnejšo vsebino. Na Branisljevo je močno vplival skrivnostni svet kraških pojavov in podzemlja - čeprav posredno - kot zaznanje oblik in čutenje neke nevidne energije ter opazovanja slehernega detajla.
V	letošnjem letu je nastopilo novo ustvarjalno obdobje, povspm drugačno od predhodnih. Umetnica se vrača h glini in kovinski žici, ki jo ukrivlja v spirale in ji nadeva drobne simbolne elemente, kar predstavlja mobilni del skulpture. Glina kot zemeljska materija postaja preoblikovana v nepredvidljive, toda prefinjeno obdelane forme, ki oživljajo spomin na pradavnino, na kultno izročilo starih civilizacij. Branisljeva instinktivno odkriva skrivnostno sporočilnost keltske kulture. Te skulpture-mobile je poimenovala Tri podobe boga Cernunnosa. Bogata ikonografska vsebina mobilov je motivno prepletanje erotične, zoomorfne, mitološke in povsem osebne likovne izpovedi.
Polona Skodič
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
RAZSTAVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Razstava SLOVENSKI MITI IN LEGENDE je ciklus skulptur in risb, ki jih je STOJAN BATIČ ustvaril v preteklem letu. Zamisli za triindvajset predstavljenih junakov je črpal iz zakladnice slovenskih mitov in legend. Razstava bo na ogled do 18. julija.
Dokumentarna razstava 40 LET GRAFIČNEGA BIENALA LJUBLJANA (Mala galerija, do 18. julija).
GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8
Razstava grafik BOGE DIMOVSKI. Ciklus iz obdobja 1991-92 v tehnikah globokega tiska -jedkanica, akvatinta, suha igra (do 14.7.J.
MODERNA GALERIJA
Razstava 20. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE.
KULTURNI DOM SPANSKI BORCI,
Zaloška 61
Razstava kiparja IVA GOISNIKERJA - OBLIKOVANJE SOLNIC. Avtor se predstavlja s 50 posodicami za sol iz lipovega lesa.
Razstava 1. EXTEMPORE - ZAJČJA DOBRAVA v Jelovškem likovnem salonu. Razstavljali bodo: Irena Spedl, Dare Birsa, Lucijan Bratuš, Črtomir Frelih, Gustav Gnamuš, Marjan Gumilar, Ignanc Kofol in Tadej PogaCar.
GALERIJA KOMPAS, Slovenska
Do septembra prodajna razstava slik TRI PODOBE SLOVENSKE DEŽELE, slikarjev Zvest Apol-lonija, Črta Freliha in Jožeta Marinca.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA,
Dunajska 31
Razstava slik FRANCET A GRUDNA.
GALERIJA LALA, Zidovska 5
Razstava slik tržaškega slikarja in grafika ALDA FAMAJA
GALERIJA LEK
Do 18. julija je na ogled razstava POLDRAGI KAMNI Duške in Andreja HOVNIKA.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65
Razstava bosanske akademske slikarke JASMINE KODŽAGA.
GALERIJA SKUC, Stari trg 21
V galeriji si lahko ogledate skupinsko razstavo de-figure. Na njej bodo zbrana dela desetih avtorjev različnih generacij, ki jim je skupno razmišljanje o prisotnosti/odsotnosti figure v polju umetniškega diskurza.
GALERIJA DVOU
Razstava nagrajencev 19. mednarodnega grafičnega bienala (DAVID SALLE, JANEZ BERNIK, A.R. PENOK, DIMCE NIKOLOV).
GALERIJA GEMA, Gornji trg 24 Razstava ARHITEKTURNE RISBE - DEKORATIVNI ELEMENTI iz arhiva Studia Jannone, Milano, do 8. julija.
GALERIJA POLJE, Studenec 48
Razstava ASEMBLA2I FANTASTIČNIH ŽIVALI ANE SFILIGOJ.
KUD FRANCE PREŠEREN
Razstava kserokopiranja fotoelektrografije 1979-1993, ki pregledno prikazuje ukvarjanje razli-
čnih umetnikov s fotokopirnim tiskanjem
SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ, Mestni trg 17
SNG Drama in Slovenski gledališki in filmski muzej vas vljudno vabita na otvoritev razstave slik igralke METE VRANIC, ki bo danes, 28. junija ob 20. uri.
ZEMLJEPISNI MUZEJ SLOVENIJE,
Trg francoske revolucije 7
Do 31. avgusta, razstava KARTA SVETA V OTROŠKIH OČEH.
CEDE
V	hotelu Merx je do srede, 30.6. predstavljena samostojna razstava slik JOŽETA BOŽIČKA.
KOSTANJEVICA NA KRKI
GALERIJA BOŽIDAR JAKAC
Razstava TONETA LAPAJNE v Kostanjevici na Krki, ZEMLJA NA JUTI 1991-1993.
LAMUTOV LIKOVNI SALON
Razstava izbranih slik ob 35-letnici Lamutovega likovnega salona: IVANA KOBILCA, in FERDO VESEL (do 31. 8.). Izbor je pripravil kustos Narodne galerije Ljubljana g. Ferdinand Serbelj.
MARIBOR
NOVINARSKI KLUB
Na ogled je razstava risb TAMARE SEVČNIKAR
SALON ROTOVŽ
Na ogled je razstava vzhodno in zahodnonemske fotografije POROČILA O STANJU (1950-1990).
MURSKA SOBOTA
POKRAJINSKI MUZEJ, Trubarjev drevored 4
V	galeriji Pokrajinskega muzeja je na ogled pregledna razstava del akademskega slikarja FERENCA KIRALYA.
LAŠKO
Razstava ob 90-letnici Čebelarske družine Laško.
PIRAN
V	Tartinijevi hiši razstavlja svoja dela mlada slikarka SANDRA KUMP. Razstava ima naslov SREČANJE DVEH SVETOV.
POSTOJNA
GALERIJA MODRIJANOV MLIN
Razstava del akademskega slikarja iz Avstrije HUGA WULZA je na ogled do 13. julija.
SLOVENSKE KONJICE
V	avli Kulturnega doma je do 2.7. odprta razstava likovnih del MILANA LAMOVCA.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA Razstava slik SANDRE PEČENKO.
GALERIJA FARA
Razstava slik in risb MILOJKE BOZOVICAR.
VELENJE
GALERIJA VELENJE
Razstava fotografij LOJZETA OJSTERŠKA.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
DVORANA TRIPCOVICH Festival Operete
Jutri, 29. t. m., ob 20.30 musical »Cabaret« Joea Masteroffa in Freda Ebba. Režija Saverio Marconi. Dirigent Peter Howard. Glasba Johna Kanderja.
Ponovitve bodo na sporedu 30. junija ter 1. in 3. julija ob 20.30, 27. junija ter 4. julija ob 18. uri.
V	soboto, 10. julija, ob 21. mi koncert pevke UTE LEMPER.
Pri blagajni dvorane Tripcovich je v teku predprodaja vstopnic. Urnik: 9-12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih), ob predstavah: 9-12, 18-21.
GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA
V	juliju, in sicer 2., 8. ob 20.30 in 9. ob 17.00, bo v okviru Festivala operete, v sodelovanju z občinskim gledališčem G. Verdi na sporedu predstava »L’amore e un treno» z Danielo Mazzucato in Max Reneb. Cosot-tijem. Režija Francesco Macedonio.
Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich in gledališča Cristallo.
Zaključni koncerti ob 15-letnici Glasbene šole na Koroškem bodo na sporedu v sredo, 30. t. m., ob 19.30 v Ljudski Soli v BilCovsu in v Kulturnem domu v Sentpri-možu ter v Četrtek, 1. julija, ob 19.30 v Posojilnici v Pliberku.
SENTPRIMOŽ
V četrtek, 1. julija, ob 8.30 in ob 10.30 gosto-
UUBUANA
KUD FRANCE PREŠEREN,
Karunova 14
Lutkovno gledališče FRU-FRU bo uprizorilo predstavo TOBIJA (petek, 2.7. ob 19. uri, prireditev bo na prostem v primeru dežja pa v dvorani).
MARIBOR
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR, Rotovški trg 1
GRAD SV. JUSTA
Straordinario Estivo
Danes, 28. in jutri, 29. t. m., ob 21. uri »Ehrest«, na katerem bo nastopil tudi James Cotton.
V	soboto, 3. julija, ob 21. mi koncert James Taylor Quarteta.
GORICA
TEATRO TENDA
V	sredo, 30. t. m. ob 21. uri III. festival »Goriški grad«, ki ga organizira gledališka skupina Terzo Teatro pod pokroviteljstvom go-riške občine in pokrajine. Nastopila bo gledališka skupina Teatronovo iz Chioggie z Goldonijevimi »Le baruffe chiozzotte«.
V	soboto, 3. julija »Le avventme di Don Chi-sciotte e Sandro Panza« v izvedbi gledališke skupine Prototeatro iz Montagnane pri Padovi.
vanje lutkovnega gledališča iz Maribora z igrico »Ko pride zvezda«.
Bela Domonkos iz Madžarske: AFRIŠKE ZGODBE (petek, 2.7. ob 19. mi v atriju gradu).
Lutkovna skupina TRI iz Kranja: CENCA NA POTEPU (sobota, 3.7. ob 15. uri, pred trgovsko hišo Merkur).
LIKOVNO-LUTKOVNE DELAVNICE:
Lutkovna delavnica z Bredo Varl: VESELE POČITNICE (petek, 2.6. ob 11. mi v atriju gradu). Lutkovna delavnica Vaško Trobec iz Kranja: IGRAJMO SE (sobota, 3.7. ob 11. mi, v atriju gradu).
LJUBLJANA
KUD FRANCE PREŠEREN, Trnovo (061/210-338)
Predstavitev angleške verzije Časopisa IZI (Izbeglice za izbeglice) v Četrtek, 1.7. ob 12. uri.
K4, Kersnikova 4
REZULTATI AVDICIJE, zabavata vas najboljša DJ-ja z avdicije, ki je bila 8. junija (torek, 29.6. ob 22 uri).
MIMI ROLLS IT: ekskluzivni DJ Mitja, nekdanji redaktor oddaje Hard'n'heavy, elan promotorske hiše AFK (sreda, 30.6 ob 22. uri).
GRAND HOTEL UNION, Miklošičeva 1
Danes, 28.6. ob 20. uri bo v Hotelu Union predstavljena knjiga ZAVEZA SLOVENSTVU avtorja PETRA KO-VACICA-PERSINA. Ob avtorju bodo svoje jioglede na prihodnost slovenstva razgrnili dr. Lev Kreft, dr. Janko Prunk in dr. Boštjan M. Zupančič.
GLASBA_________________
. SLOVENIJA______________
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Zaključek pomladnega dela JAZZ Festivala: ARA KETU - brazilska glasba (sreda, 30.6. ob 21. uri, Križanke, 600 SIT); OREGON (Četrtek, 1.7. ob 21.30, CD, 800 SIT); SLOVENSKI JAZZ VEČER (petek, 2.7. ob 21.30, Klub CD, 500 SIT), ART ENSEMBLE OF CHICAGO, CHICAGO BLUES TRADITION (sobota, 3.7. ob 21. uri, CD, 1000, 800 SIT)
SHLOMO MINTZ, violina (Program: J.S. Bach) v torek, 6.7. ob 20 uri v Gallusovi dvorani.
NOVA GORICA
KULTURNI DOM
Kulturni dom Nova Gorica zaključuje sezono s koncertom v baziliki na Sveti Gori. Gostje bodo zbor ARS MUSIČA iz Gorice, zborovodja FRANCESCO VALENTINSIG, orkester OPERE GIOCOSE iz Trsta pod vodstvom dirigenta SEVERINA ZANNE-RINI, vokalnimi solisti iz Gorice in Trsta z organistom profesorjem HUBERTOM BERGANTOM. Na sporedu sta deli W. A. Mozarta Te Deum in Maša za sirote (danes, 28.6. ob 20.30, vstop je prost).
ROGAŠKA SLATINA
ZDRAVILIŠČE
MINI MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL:
Nastop folklorne skupine iz Peruja (danes, 28.6. ob 20.30 v Kristalni dvorani). Nastop folklorne skupine iz Južne Osetije (torek, 29.6. ob 20.30 v Kristalni dvorani). Nastop folkorne skupine iz Albanije (sreda, 30.6. ob 20.30 v Kristalni dvorani).
Nastop folklorne skupine iz Rusije (Četrtek, 1.7. ob 20.30 v Kristalni dvorani).
MARIBOR
Festival domače glasbe STEVERJAN '93 na katerem bo nastopilo 34 ansamblov iz cele Slovenije. Nastopajoči: Ptujski instrumentalni ansambel, Trio Svetlin iz Morave, Primorski fantje iz Pirana, Mladi prijatelji iz Pesnice, Jože Šeruga iz Ptuja, Fantje izpod Vurberka, Savica iz Bohinja, Rubin iz Novega Mesta, Viharnik iz Kamnika, Comet iz ZreC, Jože Skubic in Slapovi iz Grosupelj in Se mnogi drugi, (sobota, 3.7. ob 20.30 uri in nedelja, 4.7. ob 17.30 pod Borovci v Steverjanu)
TRŽIČ
ORGELSKI VEČERI: ANDREJ-ANDI ZUPAN (sobota, 3.7. ob 18.30 v farni cerkvi v Tržiču).
KOROŠKA
ZA NAJ MLAJŠE
SLOVENIJA
TRST
TK GALERIJA
Na ogled je razstava lesorezov umetnikov, ki so bila realizirana na Mednarodni Soli za grafiko v Benetkah v letu 1992-93 in na seminarjih, ki jih je vodil Franco Vecchiet.
GALERIJA CARTESIUS
Na ogled je razstava slikarke Marie Terese De Zorzi.
ART GALLERY
Do 20. julija je na ogled je razstava ArtEstate ’93 - 1. Deželna razstava slikarstva, skulptme in grafike. Razstavljali bodo Franca Batich, Luciana Costa, Bogomila Doljak, Mina Germek, Flavio Girolomini, Barbara lus, Adriano Janežič, Flavio Riz, Rossdear, Luša Sguazzi, Diego Valentinuzzi.
GALERIJA BASSANESE
Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00.
MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme zidovske liturgije. Umik :ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. me, ob Četrtkih od 10. do 13. me.
GALERIJA MALCANTON
Na ogled je razstava slikarke Olivie Siauss. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Bur-ri«. V organizaciji Tržaške letovišCarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella.
MILJE
V prostorih LetovišCarske ustanove je na ogled razstava školjk. Urnik: 9-13, 16-19, ob sobotah 9-13.
TRŽIČ
OBČINSKA GALERIJA »ANTICHE MURA«
Do 1. julija razstavlja svoja olja Luciano Plehan. Urnik ogleda: 10-12,17.30-19.30.
GORICA
GORIŠKI GRAD
V	galerijskih prostorih je na ogled razstava likovnih del Roberta Joosa. Urnik : od torka do sobote od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30, ob nedeljah od 9.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.30.
V	Pokrajinskem muzeju na goriškem gradu je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit» ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriška pinakoteka od 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto.
GRADIŠČE
GALERIJA L. SPAZZAPAN
Na ogled je razstava o goriškem likovnem zavodu »Max Fabiani«.
VIDEM
PALAČA SAVORGNAN
Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«.
VILLA MANIN ■ PASSARIANO in PALMANOVA
Do 15. novembra je na ogled razstava ob 400-letnici Palmanove »Palmanova - trdnjava Evrope, 1593-1993«. Razstavljeni so dragoceni predmeti, dokumenti, orožje, reljefi in slike.
SPETER
Do 10. julija je v Beneški galeriji na ogled skupinska razstava XVI. Mednarodnega ex-tempo-re »Podobe iz Nediških dolin«. Ogled: od 17. do 19. ure.
KOROŠKA
CELOVEC
KOROŠKA DEŽELNA GALERIJA
Do 4. julija razstavlja svoje grafike Giuseppe Zigaina.
GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30
Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja.
RITTER UMETNA HALA
(H.-Gmeiner Str.)
Do 1. oktobra je na ogled razstava »Miserere« G. Herolda in W. Biitfnerja.
GALERIJA VIA NOVA
Do 30. junija razstavlja slikar Giorgio Linda.
ARS TEMPORIS (Herreng. 14)
Na ogled je razstava Stuhlobjekte.
GALERIJA MOHORJEVE KNJIGARNE
Do 29. t.m. so na ogled kipi in akvareli Staneta Jarma.
PLIBERK
GALERIJA FALKE-KUHN
Do 10. julija razstavlja Gustav JanuS.
ROŽEK
GALERIJA SIKORONJA
Do 11. julija bo na ogled razstva »HiSa ob reki» - Markus Orsini-Rosenberg.
TINJE
GALERIJA TINJE
Do 2. julija je so na ogled slike umetnika iz Nigerije - Tony Nwachukwu in slike Stanka Sadjaka.
BOROVLJE
PUŠKARSKI MUZEJ je odprt do 9.10.93.
KRONIKA - RUBRIKE
Ponedeljek, 28. junija 1993
ČRNA KRONIKA
Vodniki in reševalni psi pokazali svoje veščine
CELJE - V soboto dopoldan je širše območje Celja prizadel močan potres, najbolj pa so ga Čutili ob Smartinskem jezeru in vzhodno od mesta, v smeri proti Štoram. Po krajšem preverjanju so ugotovih, da je še vedno nekaj pogrešanih.
Z nalogo najti pogrešane so se v soboto zjutraj na mednarodni vaji reševalnih psov Celje 93’ morali spopasti vodniki reševalnih psov in njihovi štirinožni prijatelji. Vaja reševalcev se je nato zaCela natančno opoldne. Dvanajst skupin, ki so jih sesta-vljali vodniki in psi iz devetih držav, je odšlo na kraje, ki naj bi jih domnevno prizadel potres in na katerih naj bi pogrešali ljudi. Imeh so natančno 24 ur Časa, v tem roku pa so vse skupine uspešno opravile nalogo in našle vse predmete, ki so med vajo nadomescah domnevne ponesrečence. Posebej zanimiv je bil noCni del reševalne vaje, ki so ga s sobote na nedeljo izvedb v jami Pekel pri Šempetru, nato pa še propagandni nastop združene reševalne ekipe na ruševini v Aškerčevi ulici, v samem središču Celja. Na vaji so sodelovah potapljači, gasilci, radioamaterji, gorski reševalci, enote Rdečega križa in pripadniki teritorialne obrambe. (B. P.)
Z mokre ceste v potok
MURSKA SOBOTA - Včeraj ob deveti uri zjutraj se je na lokalni cesti blizu naselja Grabe pripetila prometna nesreCa, v kateri je bila huje poškodovana devetnajstletna Tadeja Reiter iz KokoriCev. Ko je z osebnim avtomobilom pripeljala v oster levi ovinek, jo je na mokrem in spolzkem cestišCu zaneslo, izgubila je oblast nad vozilom in se skupaj z njim znašla v bližnjem potoku. Poškodovano Tadejo Reiter so odpeljali na zdravljenje v mariborsko bolnišnico. (A. K.)
Umirili so ga
MURSKA SOBOTA - Na soboški policijski postaji so vCeraj ponoCi odredili ukrep pridržanja do iztreznitve Janezu L. iz Svetega Jurija, ki je vinjen grozil ženi in materi, z očetom pa je poskušal tudi fizično obračunati. Nasilneža so pristojni organi napotili k sodniku za prekrške. (A. K.)
Padel z zidu in obležal
KOPER - VCeraj zgodaj zjutraj so na policijski postaji Koper dobili obvestilo, da je na eni koprskih ulic obležal neznan moški, ki ne daje znakov življenja. Preiskava je pokazala, da je bil to devetintridesetletni Jusič Ekrem, državljan BiH. V vinjenem stanju je Jusič poskušal preplezati zid, vendar mu to zarach vinjenosti ni uspelo. Pri padcu je z glavo udaril ob tla in si zlomil tilnik, zaradi Cesar je na kraju nesreče umrl. (A. K.)
KOPANJE V LJUBLJANI IN OKOLICI
Tudi brez morja gre
Ljubljančani lahko vroče dni preživljajo na več krajih
LJUBLJANA - Pravijo, da pred štiridesetimi in veC leti ni bilo težav: kdor je stanoval v Trnovem, je odšel na Špico, kdor je bil iz delov mesta, bližjih Savi, se je hladil v njej, skratka, prevelike potrebe ne po morju ne po umetnih kopališčih ni bilo. Kmalu pa smo se tudi zaradi razvoja industrije znašli v situaciji, ko večina rek ni bila le neprimernih za kopanje, temveč je bilo namakanje v njih tudi nevarno za zdravje. Tudi zato so nam zgradih bazene.
Ilirija je verjetno eno starejših, Ce ne kar najstarejše kopališče v Ljubljani, njegova edina prednost pa je bila to, da je ležalo skoraj v središču mesta. Sicer pa razen cvetličnih lončkov na njem ni bilo zelenih površin, nobenih igrišč, skratka, najbolj je bilo primerno za plavalne treninge in tekmovanja. Najpomembnejša letošnja novost je tobogan, ki v celoti meri kar šestdeset metrov, v bazenski kompleks so vključili še zelenico ob železniški progi, naredili so tudi
Vedno več ljubljanskih kopališč nudi tudi tovrstne užitke (Foto: Srdan Živulovič/TRIO)
igrišče za odbojko na mivki, ob njem sta dve igrišči za košarko, pod drevesi pa so tudi tri mize za namizni tenis. Na Iliriji so uvedb še eno novost: kdor si tega želi, se lahko gol sonci na strehi kopališkega poslopja, vendar se mora pred
DOB / IZROČITEV ADOLFA ŠTORMANA
Predsednik, ki strelja, v zaporu
Zapornika lahko obiščejo le najožji sorodniki
DOB - Adolf Štorman, predsednik Republikanske zveze Slovenije, že Četrti dan preživlja v ka-zensko-poboljševalnem domu na Dobu.
VCeraj smo želeli izvedeti kaj veC o tem, kaj se dogaja s Štormanom za zidovi doma na Dobu, toda dežurni varnostnik nam je zaupal le to, da kaznjenec preživlja paC običajen tretma, kar pomeni, da, med drugim, lahko sprejema tudi obiske, a le najožjih sorodnikov. Za posredovanje
vseh drugih informacij o Štormanu pa, da ni pristojen.
Štorman se je zaporu izmikal od lanskega maja, ko je bil pravnomočno obsojen na leto in pol zaporne kazni, ker je 23. marca leta 1990 streljal v mozirski gostilni Merlin in pri tem pbstrelil dva gosta, tretjega pa je pretepel.
Ko je Štorman izginil neznano kam, so za njim razpisali mednarodno Interpolovo tiralico. 4. februarja letos so ga are-
tirali policisti v Pliberku v Avstriji. Zakaj je bilo na Stormanovo izročitev treba toliko Časa Čakati, lahko samo ugibamo. Dejstvo, da je do izročitve prišlo prav 25. junija, na dan državnosti, in to na zelo neopazen način, nam da še bolj misliti. Vsekakor velja, da so avstrijski varnostni organi storilca kaznivega dejanja predali specialcem slovenskega notranjega ministrstva, ki so ga varno pospremili na Dob. (D. H.)
kopanjem seveda obleci. Voda na Iliriji ima ves Cas temperaturo 26 stopinj, kopališče je med tednom odprto od desetih do devetnajstih, ob koncu tedna pa od devetih do dvajsetih.
Na Koleziji v Trnovem letos bistvenih novosti ni; voda je segreta na 25 stopinj, tobogana si niso omislili, košarkarsko igrišCe je tam že vrsto let, vsak dan pa ponujajo tudi rekreativno plavanje, in sicer od sedmih do devetih zveCer.
Tudi na Sternu, ob avtokampu na Ježici, letos niso pripravili nobenih revolucionarnih sprememb; novost je le igrišCe za otroke z gugalnicami in peskovnikom, v sklopu katerega je tudi peskovnik z igriščem za odbojko na mivki. Na vseh ljubljanskih kopališčih so letos pred začetkom sezone opravili vsa vzdrževalna in nekatera obnovitvena dela, torej tudi na Sternu, kjer so, kot nam je povedala uslužbenka pri blagajni, uvedli novo tehnologijo prečiščevanja bazenske vode.
Kopališče VevCe ob vev-
ški paprinici je kljub izrazito industrijski okolici in temu primernem videzu, ki ga obiskovalcu ponuja od zunaj; v resnici prav prijazno. Sestavlja ga pet bazenov, ob njih pa sta tudi dva velika tobogana. Ob bazenih je dosti zelenja, zidani objekti pa niso dolgočasno sivi, ampak živahno popleskani.
V bazenu na Kodeljevem, v športnem parku Slovana, letos ni večjih sprememb: tobogana delata, trimetrska skakalnica je, in to že nekaj let, zaprta, gostinski objekt pa so letos dali v najem zasebniku, ki bi rad ponudbo nekoliko razširil, tudi na večerne ure, ko bi bile ob bazenu zabave, v njem pa večerno kopanje ipd. Kopališče ima tudi precej zelenja in je nasploh precej prostorno. Na vseh ljubljanskih kopališčih se cene vstopnic gibljejo med 250 in 400 tolarji, praviloma nudijo tudi gostinske usluge, na vseh pa je mogoče kupiti tudi sezonske vstopnice.
Za konec pa še informacija za vse tiste, ki ne
dajo dosti na klor in podobne substance, ki so nujen spremljajoč pojav v vseh bazenih: kopanje je prav prijetno tudi na Podpeškem jezeru. Nahaja se kakšno uro zmernega kolesarjenja od Dolgega mostu, v smeri proti Vnanjim in Notranjim Goricam, ko pridete do tja, pa je najbolje, da vprašate za PodpeC. Prednosti takšnega kopanja so seveda številne; prva je recimo ta, da se lahko brez težav kopate tudi goli, zastonj je, pa tudi ogenj lahko zakurite brez bojazni, da bo kopališki mojster začel poskakovati in se dreti. Na naravnih kopališčih vam družbo lahko delajo tudi psi, ki jim je vstop na bazene strogo prepovedan. O Podpeškem jezeru krožijo tudi govorice, da vsake toliko katerega od kopalcev potegne vase, vendar bodo domačini vedeli povedati, da se je to v zadnjih nekaj desetletjih zgodilo le enkrat. Utonil naj bi župnik, ki pa tako ali tako ni znal plavati.
Antiša Korljan
JUTRI
29. junija
Slovenija je majhna dežela velikega naroda in velikih ljudi.
Narod, ki prebiva na tem Čudovitem koščku sveta, je stoletja zadrževal roparske tolpe z vzhoda in' ubranil Evropo pred turško nevarnostjo. Trpljenje in pokoli ga niso uničili. Kljub vsemu je bil sredi dogajanja in razvoja. Biseri romanske, gotske in baročne arhitekture so nastajali tudi tu.
Med prvimi je naše ljudstvo dobilo lasten prevod Biblije, da ne govorimo o katekizmu in abecedariju. Bogastvo samostanskih knjižnic, grajski arhivi in zakladnice so pričali o slavi in sposobnosti Kranjske, Štajerske, Koroške... Nešteto posameznikov je poneslo ime Slovencev v svet. Gallusa ni bilo sram, nasprotno, ponosno je izkričal, da je Kranjec! Von Tiffem - sirota, ki se je po turški moriji znašla na pragu župnišča v Laškem - je vzgajal cesarje in prince, potem pa vzel v zaščito drugega velikana, Trubarja, in mu v Tübingenu omogočil delati Čudeže za Slovence.
Toda, naši velikani niso delali le zase, za svoj narod. Med dolenjskimi griči se je 29. junija 1797 redil človek, ki je od boga in ljudi pozabljenim ostankom nekoč velikega ljudstva, Indijancem, dal slovnico, knjigo in vero. Pripadnik enega najmanjših, zatiranih evropskih narodov, duhovnik in škof Friderik Baraga, je smrti zapisanemu i ameriškemu ljudstvu Vpdprl nove perspektive^/
NUMIZMATIKA
Hrvaški novci iz Celja
Vitomir Cop
Počitnice v numizmatičnem društvu Slovenije
Numizmatično društvo Slovenije v Času poletnih počitnic med 1. julijem in 31. avgustom ne bo organiziralo rednih nedeljskih srečanj v hotelu Ilirija. Najbolj navdušeni zbiralci se bodo v tem Času lahko srečevali na vrtu pred hotelom ob hladni pijači . Društvena knjižnica bo kljub počitnicam odprta vsako prvo in tretjo sredo med 18.00 in 19.00 uro na Ilirski ulici 14.
Denar je še vedno eden na-joCitnejših zunanjih znakov političnih sprememb v neki državi, saj se skoraj ob vsaki takšni spremembi spremenijo tudi simboli na kovancih in bankovcih.
Ko so Romuni pred kratkim izdali nove kovance za deset, dvajset, petdeset in sto lejev, so se s tem rešili pomanjkanje drobiža in obenem odpravili bankovce s staro socialistično ikonografijo. Takrat so v obtoku pustili še stare kovance manjših vrednosti.
Zdaj pa so zmanjšali in na novo oblikovali tudi kovanca za enega in pet lejev. Prvi je kovan iz pobakre-nega jekla in na eni strani nosi mo-nogram BNR, na drugi pa nominalno vrednost, okrašeno z dvema žitnima klasoma. Drugi kovanec je izdelan iz ponikljanega jekla in prikazuje na eni strani državni grb, na drugi strani pa nominalno vrednost, obdano s hrastovimi listi. S tema dvema kovancema so novo serijo zaokrožili, saj manjših kovancev (leu se deli na sto banijev) ne bodo kovali zaradi njihove nizke vrednosti. Romunski leu velja komaj petnajst stotinov.
Sprememba, ki se še ni zgodila, je že vidna na novem drobižu iz Hong-
konga. Cez štiri leta bodo suverenost nad to žepno britansko kolonijo prevzeli Kitajci. Ze letos so tam izšli novi kovanci, na katerih ni veC portreta angleške kraljice Elizabete II. Namesto nje je na novih kovancih upodobljena orhideja. Sicer pa so novi hongkongški kovanci ohranili iste dimenzije kot dosedanji, ki bodo še naprej ostali v obtoku.
Naši sosedje Hrvati še vedno uporabljajo začasne dinarske bankovce. Pred dobrim mesecem so dali v obtok nov najveCji bankovec za 10.000 dinarjev, ki velja komaj dobrih šest nemških mark. Trenutna vrednost hrvaškega dinarja je komaj štiri stotine. Kako se bo imenovala njihova nova valuta, še vedno ni jasno. Govorijo o kronah, banicah, kunah in celo lipah. Vsekakor pa do zamenjave valute ne bodo dobili kovancev. Kljub temu je krizni štab občine Sinj v Zagrebu pri akademskem slikarju Stipetu Sikirici že naročil izdelavo osnutkov novega kovanega denarja. Predlagani kovanec je enak spominskemu kovancu iz leta 1985, posvečenemu 270-letnici Sinjske alke, na njem pa so upodobljeni prizori iz te viteške igre. Jugoslovanski grb je seveda zamenjan s hrvaškim, prav tako ime države. Poskusni kovanec za 500 hrvaških dinarjev je iz zlata skovala Zlatarna Celje.
Vlado Kreslin
Presanjamo ali vsaj prespimo približno tretjino svojega življenja. V »noCni« tretjini prav tako smo, prav tako bivamo kot v dnevnih tretjinah, a jo vendarle doživljamo in pojmujemo kot Cisto poseben svet. Naše sanjsko in naše dnevno življenje sta torej kot dva pola temeljnega bivanjskega razcepa: razcepa v zavesti, spominu, volji, Čustvovanju, mišljenju, doživljanju, delovanju. Med njima je na prvi pogled le malo stičnih točk in le malo skupnih elementov - pa še teh se ponavadi ne zavedamo in jih ne znamo »izrabiti«; prehod iz sanjskega v dnevno življenje pa doživljamo kot izrazit, nepovraten skok iz enega sveta v drugega.
Ampak podobnih skokov doživljamo tudi podnevi veliko. Tudi tedaj nismo vseskozi enako budni, enako zavestni in pozorni na dogajanje v nas in okrog nas. Tudi podnevi doživljamo trenutke pozabe, zamišljenosti, odsotnosti in ti trenutki so le slabo povezani s trenutki zbrano-
sti in polne budnosti, v katerih se počutimo »kompletni«, gotovi in docela »živi«. Ko smo zagledani v svoje načrte o prihodnosti, obremenjeni s spomini na preteklost, pogreznjeni v imaginarno sliko sveta, ki nam jo rišejo masovni mediji, ali zasanjani v iluzije o sebi in drugih, pravzaprav globoko spimo in sanjamo, oddaljeni od svojega pravega človeškega bistva, da bolj ne bi mogli biti.
Naše dnevno psihično življenje je potemtakem kot nekakšno skakanje po različnih plasteh duševnosti, po različnih kvalitetah psihičnih stanj in različnih stopnjah pozornostne ostrine in voljne naravnanosti; in le redke od teh stopenj se smiselno navezujejo druga na drugo, le redki ljudje imajo kolikor toliko enotno zavest in enoten spominski arhiv.
V tem kontekstu gledano so torej naše sanje zgolj globlji in izrazit skok na eno od mnogih plasti naše duševnosti -od drugih skokov se razlikuje le po tem, da je
daljši, plast globlja, Cas našega bivanja na njej pa daljši. Velika razlika, vendar pa spet ne tako bistvena, Ce upoštevamo še dejstvo, da na enak način »skačemo« tudi v sanjah... To pomeni, da naše psihično življenje ne pozna kontinuitete zavesti, doživljanja, spominjanja in volje. Ker se Čutimo najbolj budni in »prisebni« v-trenutkih zavedanja in voljne naravnanosti, preživimo torej veCino svojega Časa v nekakšnem stanju sna, v stanju mrtvila, otopelosti, odsotnosti, izgubljenosti...
Ta razcep je dejstvo, ne glede na to, kako je nastal in ali je koristen ali ne, razumen ali ne; dejstvo je, da se v vseh teb številnih trenutkih »samopozabe« ne Čutimo celoviti in »svoji«. In dejstvo je tudi, da je naše osnovno življenjsko prizadevanje usmerjeno k celovitosti, k polni in stalni budnosti ter jasni zavesti, k doživljanju sebe in sveta v neprekinjenem toku enotne zavesti in enotne volje, k osvetlitvi vseh doživljajskih trenutkov, k sreči raz-
svetljenega bivanja...
Tehnik ozavešCanja (oziroma poti k budnosti, osebnostni integraciji, psihofizični harmoniji, zdravju...) je dandanes veliko: joga, TM, AT, re-birthing, gestah terapija, primalna terapija, inten-ziv prosvetljenja... Vendar je vsem skupno to, da so usmerjene zgolj na integracijo naših »dnevnih« trenutkov pozabe. »Pogrezanja«, ki jih doživljamo v teh trenutkih, so plitva in kratkotrajna, so namreč »pogrezanja« v psihične plasti, ki ležijo tik pod površino našega zavestnega življenja. To pa je le vrh ledene gore, ki jo imenujemo duševnost, psihična struktura, podzavest; le vrh tistega, kar bi se nam razkrilo sicer in kar naj bi integrirali v naš bivanjski kontinuum. Teh globljih plasti z omenjenimi tehnikami žal ne moremo doseči, kvečjemu se jih - po napornem vztrajanju - zgolj za spoznanje dotaknemo. Vendar je ta dotik prešibak že za njihovo polno osvetlitev, kaj šele za njihovo razrešitev in integracijo v zrelejše, bu-dnejše plasti naše duševnosti.
Imamo torej srečo, da sanjamo, kajti v sanjah se samodejno obuja celotno »podvodje« naše psihične strukture. Zato je ozavešCanje sanj veC kot izjemna priložnost za našo osebnostno integracijo: na tak naCin posežemo naravnost v koren, naravnost v »gnezdo« naših morebitnih težav in možnosti za osebnostno rast...
JEDILNIK
Slavko Adamlje
jajca z zelenjavo v aspiku teletina v omaki iz rdečega vina popečene kruhove rezine solata
pečeni jabolčni pire
Teletina v omaki iz rdečega vina
SESTAVINE:
1 kg telečjih prsi, sol, poper, 100 g masla, 50 g moke, steklenica dobrega rdečega vina, 15 čebulic, 4 korenčke, zrezane na kocke, 2 vejici peteršilja, timijan, lovorov list
CAS PRIPRAVE: 90 do 120 minut
Meso narežemo na približno 120 g težke kose, ki jih solimo in popramo. Iz surovega masla in moke naredimo rjavo prežganje, ki ga razredčimo z vinom. V to vinsko omako damo meso, čebulo, korenje in dišavnice in pustimo, da približno uro in pol počasi vre. Potem damo meso na krožnik, zložimo okoli njega cele čebulice in postavimo na toplo. Omako kuhamo naprej do Zelene gostote, jo pretlačimo in z njo polijemo meso na krožniku.
To jed ponudimo s kruhovimi rezinami, prepraženimi na surovem maslu.
VEGETARIJANSKI JEDILNIK
Neva Miklavčič Predan
juha z lisičkami
domač kruh z maslom in sirom
jabolčna čežana s stepeno smetano
Juha z lisičkami
SESTAVINE:
300 g lisičk, 2 žlici olja, 1/2 majhne čebule, 2 paradižnika, 1,5 1 vode, žlica ržene moke, 2 žlici kisle smetane, sol, majaron (po želji), žajbelj, peteršilj
Lisičke z nožem očistimo (operemo jih le izjemoma), potem pa jih vzdolž prerežemo. Čebulo drobno seseklajmo in jo osoljeno popražimo na olju. Osoljena čebula se ne zažge tako hitro kot nesoljena. Dodamo narezane lisičke in jih dušimo 5 minut. Medtem za hip potopimo paradižnike v vročo vodo, da jih laže olupimo. Olupljene narežemo in stresemo k lisičkam. Vse skupaj dušimo 7 minut. Rženo moko na suho popražimo, odstavimo; med mešanjem prilijemo hladno vodo, nazadnje pa še kislo smetano. Podmet zlijemo v juho, premešamo in začinimo. Kuhamo še 5 minut in ponudimo potreseno s sesekljanim peteršiljem.
o
LJUDJE IN DOGODKI
Ponedeljek, 28. junija 1993
ZDA / PO ARETACIJI SKUPINE FUNFAMENTALISTOV, KI JE OSUMLJENA NAČRTOVANJU VRSTE ATENTATOV
Islam plaši Američane
New York Times objavil ime domnevnega »informatorja« FBI Šejk Rahman, zagonetna osebnost fundamentalizma, še na svobodi
Kako je prišlo, po poročilih FBI, do četrtkovih aretacij domnevnih teroristov:
V 7. maja 1993
Domnevni kolovodja Siddig Ibrahim Siddig Ali se je srečal z zaupnim informatorjem, da bi se pogovarjal o načrtu za bombni atentat v palači Združenih narodov.
■	18. maja 1993
Siddig je zaupnemu informatorju povedal, da bi lahko bila Jacob K. Javits Federal Building drugi cilj bombnega atentata.
■	19. maja
Siddig se je sestal z zaupnim informatorjem in mu izročil 300 dolartjev za najem hiše v Queen-su, v kateri bi izdelali bombe.
■	27. - 28. maja 1993
Siddig se je srečal z Agdoujem Zaidom, znanim pod vzdevkom Armir »ime je nepoznano«, Faresom Khallafallo and the zaupnim informatorjem v varni hiši, kjer so testirali timerje za sprožilce bomb.
■	30. maja 1993
Clement Rodney Hampton-EI se je v Brooklynu srečal s Siddigom in zaupnim informatorjem; govorili so o bombnem atentatu na jDoslopje v New Yorku.
■	4. junija 1993
Siddig in zaupni informator STtTv Zonkersu srečala Mohammada Saleha in razpravljala o načrtovanih atentatih.
■	19.-27. junija 1993
Siddig, Amir, Khallafalla, Tarig Eihassan, in Victor Alvarez, poznan kot Mohammad »lastno ime nepoznano«, so se zbrali v varni hiši in pripravljali razstrelivo.
V tem času sta Siddig in zaupni informator odšla preizkušat razstrelivo v Connecticut.
■	22. junija 1993
Victor Alvarez in zaupni informator sta odšla v new Jersey da bi kupila strelno orožje, ki je bilo potrebno za atentate.
■	24. junija 1993
Agenti FBI so aretirali pet Sudancev in še tri osebe z nepoznanim državljanstvom, med katerimi Siddiga in jih obtožili poskusa teroristične dejavnosti. V zaporu so Siddig, Hampton-EI, Abdou Zaid, Fares Khallafalla,
Tarig Eihassan, Victor Alvarez, Mohammad Saleh in Abdelghani Fadil, za katere ni predvidena izpustitev proti plačilu kavcije.
____________________________AP/Brian Sipple
Pregled poteka dogajanj jasno dokazuje, kako pomembno vlogo je imel »informa-tor«y. Brez njega bi do atentatov verjetno prišlo in eksplozije bi nedvomno terjale veliko število žrtev. Informatorja sedaj ščiti FBI in njegova identiteta ni znana, čeprav so podatki, ki jih je objavil New York Times verodostojni.
NEW YORK - Informator, ključna osebnost, ki je privedla agente FBI na sled skupini islamskih integralistov, ki so načrtovali vrsto atentato v New Yorku, med temi umor generalnega sekretarja OZN Butrosa Gha-lija, je bil zelo blizu slepemu šejku Omarju Ab-delu Rahmanu, ki naj bi bil tudi »duhovni oče« nedavnega atentata na World Trade Center. Tako poroča dnevnik New York Times, ki ob tem navaja vire policije in muslimanskih krogov, ki naj bi bili blizu slepemu šejku. Kot poroča newjorski dnevnik, naj bi se informator imenoval Emad Salem, star naj bi bil 43 let in naj bi bil kar nekajkrat »tolmač« šejka Rahmana. Salem naj bi bil bivši častnik egiptovske vojske, Njegova zasluga naj bi bila, da je prišlo do aretacije teroristov, ki so pripravljala celo vrsto atentatov. Seznam teh načrtovanih atentatov je zelo dolg. Gre za atentat na palačo OZN, na predor, ki povezuje Manhattan in New Jersey, na palačo, v kateri je sedež FBI, za umor generalnega sekretarja OZN Butrosa Galija, m za umor egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka in za umor ameriškega senatorja Alphonsa D’Amata. Sa-
lem naj bi registriral pogovore med teroristi in namestil mikrofone v vseh poslopjih, kjer so se teroristi srečevali. Sedaj naj bi bil na varnem, zanj pa naj bi skrbeli agenti FBI.
Aretacija osmih oseb, med katerimi je pet Sudancev, je izredno razburila javno mnenje v ZDA, ki je še pod vtisom atentata na World trade center. Javnost je tudi zaskrbljena, ker je iz policijskih virov pronicni-la vest, da so ugotovili istovetnost še nekaterih atentatorjev, ki so že v ZDA in jih še niso aretirali. Ker gre za široko razpredeno mrežo, ki je povezana z islamskimi terorističnimi skupinami v bližnjevzhodnih in v severnoafriških deželah, je zaskrbljenost zelo velika. Primerjava med številom aretiranih in količino zaplenjenega orožja na eni ter seznamom načrtovanih atentatov na drugi strani namreč daje misliti, da se na ozemlju ZDA skrivajo še številni teroristi in da obstajajo še druga skladišča orožja.
Medtem pa je šejk Rahman še vedno na svobodfi. Policija proti njemu nima zadostnih dokazov in zato ga nočejo aretirati, Njegova hiša je obkoljena in šejk je stalno nadzorovan, to pa je zaenkrat tudi vse.
Islamski fundamentalisti
Protizahodne fundamentalistične fakcije, ki si prizadevajo za vzpostavitev islamskih dežav_______
Izrael: zasedena Zahodni breg in Gaza: sunitski Hamas in palestinska Islamska džihad.
Libanon: šiitski Hezbolah s podporo Irana z drugimi organizacijami, kot na primer Islamska džihad in Organizacija zatiranih na zemlji. Kontingent iranskih Stražarjev revolucije.
G
Jordanija:
Muslimansko bratstvo, Hamas in Mohamedova vojska.
Alžirija: Sunitska Islamska osvobodilna fronta, ki skrivaj deluje od leta 1991 proti levičarskemu režimu.
Egipt: Sunitsko muslimansko bratstvo, Islamska džihad (skupina šejka Abdela Rahmana), Islamska skupina, ki je del Islamske džihad.
Sudan: sunitski fundamentalistični režim povezan z Iranom. Kontingent iranskih stražarjev revolucije. Sudan obtožujejo, da skriva teroriste, ki delujejo v Egiptu, v Alžiriji in v Tuniziji.
Somalija:
sunitska
islamska
Zveza za
Somalijo
(nasprotuje
prisotnosti
ZDA)
Iran: šiitski fundamentalistični režim, ki je že dolgo povezan z vsemi
fundamentalistični mi skupinami. Stražarji revolucije.
AP/Wm. J. Castello
ŠVEDSKA / ZNANI ZNANSTVENIK SPROŽIL ALARM
Plast ozona se tanjša, politiki pa so brezbrižni
KIRUNA (SVEDSKA) - Grožnja luknje v plasti ozona nad severnim tečajem postaja vse večja; politični predstavniki v kratkem ne bodo mogli več mižati nad to bridko realnostjo, temveč se bodo morali resno spoprijeti z vprašanjem, ki je življenjskega pomena za preživetje v tretjem tisočletju.
Tako v skopem trdi najbolj ugledni raziskovalec ozona v atmosferi, profesor Jan Eglund, ravnatelj švedskega študijskega središča Esrange nedaleč od mesta Kiruna.
»Pohtiki radi pozabljajo na hude probleme, kakršnega na primer predstavlja redčenje ozonske plasti, ki ščiti planet pred ultravijoličnimi žarki, ki prihajajo predvsem s sonca. Kljub dosedanjim ukrepom o zmanjšanju uporabe pločevink s sprayem, ki spadajo med najhujše krivce sedanje ozonske katastrofe, je Eglund prepričan, da bi se morali resneje in temeljiteje lotiti
vprašanja redčenja ozona. Doslej je bil govor pretežno o redčenju te plasti nad južnim tečajem, sedaj se podoben fenomen pojavlja tudi nad severnim.
Studijski center v Esrangeju je postavljen onkraj severnega tečaj-nik in je posebno urejen za raziskovanje ozonske plasti. Njegove strukture razpolagajo z najbolj modernimi rekviziti in napravami, med katere spadajo tudi naprave za izstrehtev raket v vrhnje predele atmosfere in balonov za zbiranje in primerjanje podatkov, ki jih pošiljajo na zemljo sateliti.
Znanstveniki v švedskem raziskovalnem središči so tudi projektirali in zgradili prvi umetni satelit za raziskovanje ozonske plasti. Ta sateht naj bi čez dve ah tri leta izstrelih z norveške baze Andoya.
Jan Englund se je še posebno zavzel za vprašanje redčenja ozonske plasti po raziskavi, ki jo je objavila znanstvena revija Nature. Revija je med glavne krivce za
»ozonsko agonijo« prištela ogliko-vodike, ki se zbirajo nad antark-tiko zaradi hladnejših temperatur v stratosferi (to je v višini od 10 do 50 kilometrov). Ta fenomen pa se je v zadnjih časih nevarno povečal tudi nad severnim tečajem, kar naj bi lahko v teku pol stoletja privedlo do pravcate ozonske luknje tudi nad tem tečajem.
Po mnenju švedskega znanstvenika se bodo morali Evropska skupnost in druge države v prihodnjih letih temeljito spoprijeti s tem problemom, ameniti bodo morah mnogo sredstev, da se fenomen zajezi, sicer bo prihodnost planeta nepredvidljiva. Prav zato se je Eglund odločil, da sproži v letih 1994/95 obsežno informativno akcijo, da bi osvestil svet o nevarnosti. Podobno akcijo je v letih 1991/92 izvedla švedska vlada v sodelovanju z državami evropske skupnosti: pri tisti akciji je sodelovalo 300 znanstvenikov iz 18 držav.
AZIJA / PO PUSTOŽENJU NA FILIPINIH
Tajfun Koryn zajel tudi južno Kitajsko
Tajfun Koryn, ki je v soboto pustošil na Filipinih je sedaj zajel južno Kitajsko in celo Hong Kong. Na Filipinih je tajfun terjal 5 žrtev, kar 22.000 ljudi pa so evakuirali (AP)
NOVICE
Nepal: 25 potnikov z avtobusom v reko
KATMANDU - Na gorskem območju okrog 120 kilometrov od Katmanduja se je v soboto pripetila shrlji-va prometna nesreča, ki je po skoraj gotovo terjala življenja 25 oseb. To so büi potniki v avtobusu, ki je zgrmel s ceste v 60 metrov globje tekočo reko Trisuli. Do trenutka, ko poročamo, so našli samo dve trupli, ostalih 23 potnikov pa pogrešajo. Preden je zgrmel v reko, se je avtobus zaletel v nek džip.
Na Kitajskem usmrtili 49 prekupčevalcev mamil
PEKING - Pekinški »Ljudski dnevnik« je včeraj, 24 ur po svetovnem dnevu boja proti mamilom, poročal o izvedbi smrtne kazni nad 49 prekupčevalci z mamilom. 28 smrtnih kazni je bilo izvedenih v Yunnanu, ostalih 21 pa v pokrajinah Guangdong, Shaamd in Guizhouu, datumi eksekucij pa so ostah skrivnost. Isti časopis je objavil tudi izjavo podministra za javno varnost Baia Jingfua, po kateri namerava vlada napovedati vojno tujcem, ki se za trgovanje z mamiti vse bolj pogostojo usmerjajo na Kitajsko.
Japonska: 8 dijakov ubilo sošolca
TOKIO - Osem dijakov neke nižje srednje šole v Oki-nawi na jugu države je z udarci in brcami do smrti preteplo sošolca, ki je zapustil njihovo skupino. Gre za še eno epizodo nasilja, ki razsaja v japonskih šolah in ki je lani zahtevalo 13 mrtvih in 2.300 težje ranjenih. Tokratna žrtev je 14-letni Kazumi Kedashiro, ki so ga sošolci napadli pod večer ob odhodu iz šole. Po 20 minutah pretepanja je fant padel v nezavest, napadalci pa so poklicati rešilca, ki ga je prepeljal v bolniš-■ nico, kjer je šolar umrl zaradi mižganske krvavitve.
Pripravim: Silvo Kovač
1	2	3		4	5	6	7	
8			9					10
11				•	12			
13				•	14			
15				16	•	17		
			18		19			
20	21	22						
23			•	24		25	26	27
28			29	•	30			
31				•	32			
33				34				
	35					36		
Vodoravno:
I.	krajša oblika ženskega imena Teodora, 4. italijanski filmski režiser (Er-manno), 8. prebivalka najmanjše celine,
II.	čista teža, 12. stisnjena dlan, 13. pijača iz ruma z vročo vodo in sladkorjem, 14. enovalentni ogljikovodikov radikal, 15. človek od rojstva do začetka spolnega zorenja, 17. ime pevca rock skupine Def Leppard Elliotta, 18. nadarjenost, 20. del fotoaparata, 23. hudobija, 24. lepotilna pomada; tudi jajčna sladica, 28. vozlasta pisava Inkov, 30. ime filmskega režiserja Kazana, 31. Galatejin ljubimec v grški mitologiji, Acis, 32. ameriška plavalka (Anita), 33. potiskanje vedra v tekočino z namenom, da se vedro napolni, 35. mlinski žleb, 36. stoti del nove makedonske valute.
Navpično:
1. zmerno hiter argentinski ples, 2. nekdanja ameriškega teniška igralka (Chris), 3. nekdanja ameriška filmska igralka (Mary), 4. oranje, 5. živalske ustnice, 6. predelava žitnih zrn v moko, 7. kralj Lapitov grški mitologiji, ki ga je Zevs kaznoval tako, da ga je pahnil v Tartar, kjer je privezan na večno se vrteče goreče kolo, 9. huda jeza ali razdraženost, 10. telesno krepko razvit človek, 16. dobeseden prevod, 19. pokrajina v severovzhodni Franciji, med Vogezi, Šampanjo in Ardeni, 20. spričevalo, 21. upodabljajoči umetnik, 22. natančen posnetek originala, faksimile, 25. afriška antilopa, 26. kraj pri Trstu ob državni meji, 27. mesto ob reki Kocher v Nemčiji, 29. utrjen, v skalo ali hrib vsekan prostor, 34. avtomobilska oznaka Messine v Italiji.
•uap ‘a^ei ‘ahreuialez ‘nBN ‘SPIV ‘U[3 ‘ndp[ ‘euiajq '0|z ‘op>jsi ‘)uo[i?| ‘aof ‘30.1:10 ‘(pa ‘SoiŠ ‘jsad ‘ojau ‘esgextSAy ‘iuijq ‘eax :ouABjopo/y
Aausara
a b c d e t g h
^ Naloga 237 Naloga 238 ^
a b c d e f
Šahovska naloga št.: 237 Fahrni - Duras / Mannheim 1914
Bele figure so zasedle strateška polja in črna obramba še kljubuje pritiskom belega. Črni kralj brez rokade pa pomeni lep motiv napada belega, ki je na potezi. Skozi črni obrambni obroč figur se lahko prodre le s premišljenim manevrom. Pri tem ne pozabite na belega skakača!
Šahovska naloga št.: 238 Jones - Dueball / 01. Nica 1974
Črne figure so aktivnejše in zasedajo ključna polja na šahovnici. Napočil je odločilni trenutek, ko je potrebno pozicijsko prednost spremeniti v materialno. Na potezi je črni, ki s skritim manevrom figur uresniči svojo zamisel. Tudi tokrat ima pomembno vlogo črni skakač!
Rešitev naloge St: 235
Pred matnimi grožnjami črne dame in trdnjave se beli resi na eleganten način. Najprej s potezo l.De6:+! prisili črnega kralja, da pride pod Sah belega g kmeta. l...Ke6: 2.gf5+ Kf5: 3.Tg2: in tako materialno izenači ter remizira partijo!
Rešitev naloge St: 236
Pred napadom črne trdnjave in skakača se beli brani s potezo l.Td4! Na ta način si beli odpira diagonalo bi - h7 in grozi z matom. Na l...g6 sledi 2.Td8: Sal: 3.Dd4+ Dd4: 4.Tf8:+ Kg7 5.Se6+ in beli osvoji damo ter zmaga v nadaljevanju!
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
Ponedeljek 28. junija 1993
EVROPA / FRONTA NAD VZHODNO EVROPO IN BALKANOM ALPE JADRAN / OBLAČNO IN MANJŠE PADAVINE
ZVEZDE
DANES
nad 80%
nad 60

Vremenska slika
Nad Britanskim otočjem in Severnim morjem je območje visokega zračnega pritiska. Minulo noč je od severozaho- topi» hI^j’aa okluz|ia da prešla naše kraje oslabljena fonta. Ob sevemozaho-dnih vetrovih bo danes nad naše kraje še dotekal hla-dnejši in bolj vlažen zrak.	sredl5Ce
ciklona anticiklona
VETER 1 NEVIHTE
5-10 m/s
t
nad 10 m/s
no do pretežno oblačno, v vzhodnih krajih bodo ponekod občasne padavine. Najvišje dnevne temperature bodo od 16 do 21°C.
vernem Jadranu bo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. V krajih severno in vzhodno od nas bodo občasno padavine.
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 8. in ob 14. uri
LJUBLJANA.....	14/18
TRST........ -/25
CELOVEC.......	13/16
BRNIK...... 14/17
MARIBOR.......	13/19
CEUE....... 14/18
NOVO MESTO....	13/18
NOVA GORICA..	18/23
MUR. SOBOTA...	12/16
PORTOROŽ......	17/25
POSTOJNA......	13/19
ILIRSKA BISTRICA.	-/-
KOČEVJE.......	13/20
CRNOMEU.......-	13/20
SLOV. GRADEC..	13/17
BOVEC...... 12/19
RATEČE........	11/-
VOGEL.........-	7/12
KREDARICA..... 	2/5
VIDEM...... 16/23
GRADEC........	12/16
MONOŠTER......	10/14
ZAGREB........	14/18
REKA....... 19/25
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. url
HELSINKI		5/17
STOCKHOLM		8/18
K0BENHAVN		8/17
MOSKVA		10/19
BERUN		10/18
VARŠAVA		10/17
LONDON		10/19
AMSTERDAM		9/19
BRUSELJ		9/19
PARIZ		-/20
DUNAJ		16/23
MÜNCHEN		12/21
ZÜRICH		13/22
ŽENEVA		12/20
RIM		19/27
MILAN		15/27
BEOGRAD		19/36
BARCELONA		16/23
BUKAREŠTA		16/33
ISTAMBUL		21/31
MADRID		13/27
LIZBONA		16/24
ATENE		22/31
TUNIS		20/29
MALTA		21/28
KAIRO		20/35
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 05.14 in zašlo ob 20.57. Dan bo dolg 15 ur in 43 minut. Luna bo vzšla ob 15.15 in zašla ob 00.54.
SETVENI KOLEDAR
Luna je v znamenju Škorpijona, elementa vode. Sejte endivijo in glavnati radie.
TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA
Tezera: Blejsko 20,7°C, Bohinjsko 18°C.
Tadransko morie: Portorož NP, Koper 23,4°C, Trst NP, Gra-dež NP, Crikvenica 22°C, Pulj NP, Lošinj NP, Split 22°C, Hvar 22,3°C, Vis 22,6°C, Igalo 22,9°C, Bar 21,8CC.
Reke: Mura (G. Radgona) 15°C, Sava (Raovljica) 13,4°C, Sava (Šentjakob) 16,4°C, Sava (Radeče) 18°C, Savinja (LaSko) 16°C, Ljubljanica (Moste) 15,5°C, Bistrica (Sodražica) 13,6°C, Sora (Suha) 14,5‘>C, Iška NP.
PUMOVANJE
Danes: ob 5.59 najvisje 0 cm, ob 10.41 najnižje -14 cm, ob 17.50 najvisje 39 cm.
Jutri: ob 1.21 namizje -36 cm, ob 7.45 najvisje 7 cm, ob 12.16 najnižje -9 cm, ob 18.50 najvisje 42 cm.
V	Sloveniji:
V	torek bo precej jasno in topleje.
Obeti:
V sredo bo sončno, popoldne bodo v notranjosti posamezne nevihte.
RA2MERE NA CESTAH V SLOVENIJI
irevozne.
Opazovanje ozvezdja Zmaja
Marijan Prosen
Ozvezdje Zmaj leži med Velikim in Malim vozom. Je nadobzorni-ško ozvezje. To pomeni, da je vedno nad obzorjem in ga zato lahko opazujemo v vsaki jasni noči. Splošno mnenje je, da je to ozvezdje zelo zamotano in da ga je težko izslediti. Vendar ni tako. Z nekoliko predpriprav po priloženi skici v jasni brezlunini noči kar hitro najdemo glavne zvezde Zmaja in občudujemo to kačasto zvijugano ozvezdje.
Kako je prišlo ozvezdje Zmaj na nebo, skuša pojasniti več zgodb. Ena iz grškega bajeslovja pripoveduje o obdobju, predno je
bog vseh bogov Zevs zavladal na gori Olimp, ko se je v borbi za oblast s svojo skupino mladih bogov spustil v divji boj proti starim bogovom, silno oboroženim velikanom Titanom in Gigantom ter očetu Kro-nosu. Zmaj se je boril na strani starih bogov.
Vojna se je odvijala že osem let. Proti koncu vojne je Atena, boginja modrosti, napadla Zmaja. Trdno ga je zagrabila in ga vrgla tako daleč in tako visoko, da je obtičal ves zvit na vrhu neba blizu severnega nebesnega pola. Tam, kjer vlada večno leden mraz, je tako hitro zmrznil,
da se še odviti ni mogel. Tam okrog severnega nebesnega pola se nebo navidezno vrti v obratni smeri kazalcev na uri in Zmajevo dolgo zvito telo se obrača skupaj z njim, njegovi kačji zavoji pa so ostali zamotani med Velikim in Malim vozom.
Ozvezdje Zmaj je zanimivo po tem, da v njem leži razmeroma svetla zvezda Tuban (tretja zvezda od konca repa), po kateri so se stairi Egipčani (pred okoli 5000 leti) orientirali, ker je bila takrat severnica. Po njej so usmerjene Keopsova in tudi druge slavne piramide.
Horoskop
piše
Aleksandra Zorc Berce
V
OVEN 21-3/204: Zdi se vam, da ste po dolgi poti le naredili določen napredek in da boste odslej lahko mimo spali. Morali si boste priti na jasno, koliko vam pomenijo materialne dobrine.
BIK 214/206 : Sonce za vas sije zelo vroče in še dodatno greje vašo že tako vročo ljubezensko zvezo. Danes bi za nekaj časa morali pozabiti na ljubezen, sicer boste ostali brez sredstev.
DVOJČKA 216/21-6 : Ce se vam bo ponoči posvetilo, kako bi bistveno lahko izboljšali svojo finančno situacijo, poskusite ta načrt izpeljati čim prej, kajti pod nogami vam že gori.
RAK 22-6/22-7 : Poskušajte se poglobiti v par-merjeva čustva, kar za vas ne bi smel biti problem. Ce se ne bosta prilagajala drug drugemu, bo vzdušje še naprej napeto.
LEV 23-7/23-8 : Odločili ste se, da boste o svojih načrtih za prihodnost molčah, pa vas že sedaj srbi, da bi vse povedali. Osredotočite se na službo in ne omenjajte svojih namenov.
DEVICA 246/224: Čeprav partnerju ne morete ničesar očitati, se vam zdi, da vas vajina zveza občasno preveč otesnjuje. Tudi za vas velja: »Bolje vrabec v roki kot golob na strehi.«
TEHTNICA 239/22-10: Načrtujete dobro zabavo, vendar delate račun brez krčmarja, zato se že sedaj pripravite na razočaranje, saj pričakovane osebe ne bo.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Najboljše bo, da tokrat odločitev, kaj bi naredili z zajetnim kupčkom denarja, prepustite osebi, ki ji zaupate, saj so vaše ideje preveč rizične.
STRELEC 23-11 /21-12 : Vstali ste z levo nogo in bolj ko se vam sodelavci izogibajo, bolj rinete vanje in iščete primemo žrtev, na katero bi lahko izlili svojo slabo voljo.
KOZOROG 22-12/20-1 : Tako razočarani niste bili že dolgo časa, saj menite, da ste si zaslužili veliko več kot le prijazen pozdrav. S svojim nastopom odbijate čustvene izlive.
VODNAR 21-1/19-2 : Ce boste utegnili, naj vam ne bo odveč spoprijeti se z urejevanjem denarnih zadev, saj se približuje datum, ko boste morali poravnati račune.
RIBI 20-2/203 : Ustvarjalno in plodno sodelovanje v službi vam je danes pokazalo, da sami ne bi bili sposobni dokončati posla. To pa ne pomeni, da priznavate napake.
ZDA / AMERIŠKA RAKETA, OROŽJE VČERAJŠNJEGA NAPADA NA BAGDAD
Tomahawk - iz vode v cilj
2.500 km dosega, 885 km na uro, po 2.000 km zgreši cilj za največ 200 metrov
WASHINGTON - Rake- sredno iz podmornic, in ameriških podmornic, ki mahavvk so oborožene te tomahawk so dejansko to tudi medtem, ko pod- plujejo tako v Zalivu (500 ameriške podmornice nekakšna »morska ver- momica pluje v morskih km razdalje), kot v Sredo- razredov Los Angeles, zija« znanih »inteligenti- globinah. Njihov domet zemskem morju (900 km) Narwhal in Seawolfe nih« raket cruise. Njihova znaša 2.500 kilometrov, in Rdečem morju (1.100 Sturgeon. Vsaka podmor-značilnost je prav ta, da Glavno mesto Iraka Bag- km).	niča lahko prevaža po
jih lahko izstrelijo nepo- dad je zato »na muhi« Z raketami vrste to- največ 12 raket; izstreli
Ameriški ladji ki sta izvedli napad
Rakete tomahavk proti Bagdadu so Izstrelili z ameriških vojnih ladij Chancellorsville in Peterson, S križarke Chancellorsville v Perzljskemzallvu so Izstrelili devet raket, z rušilca Peterson v RdeCem morju pa. 14 raket,
jih iz štirih navadnih raketnih cevi. Podmorska raketa tomahawk je dejansko položena v cevasti jekleni etui z lastnim pogonom, ki »povede« raketo iz vode na površje; tu se etui avtomatično razpolovi, odpre in odpade, iz cevastega cilindra pa »nadaljuje« svojo smrtonosno pot resnična raketa, ki ima - kot rakete cruise - lastni sistem vodenja v nizkem letu (da uide radarskim kontrolam).
Raketa tomahawk meri v dolžino 6, 4 metre, v premeru meri 53 centimetrov, med letom razširi usmeritvena krila, tedaj pa doseže njena širina tu-
di 2, 6 metra. Tomahawk tehta 2.500 kilogramov, ima lahko jedersko konico (200 KT) ali pa konvencionalno konico (450 kg). Njena hitrost znaša 885 km na uro.
Natančnost raket tomahawk je izjemna glede na razdaljo, s katere »udarijo« na cilj. Prav zaradi tega so izjemno učinkovite in predstavljajo za nasprotnika pravo »šibo božjo«. Po ocenah ameriških vojaških strekovnjakov lahko po 2.000 kilometrih letenja zgrešijo cilj za največ 200 metrov. Leta 1987 je v poskusni izstrelitvi iz pogreznjene podmornice raketa to-
mahawk po 640 kilometrih letenja zadela in popolnoma uničila železo-betonsko poslopje z 20-metrskim zaščitnim zidovjem.
Rakete tomahawk lahko izstrelijo tudi z ladij in terenskih vozil, medtem ko jih uporabljajo tudi bombniki B-52 za poseg z zraka. Združene države so v preteklih letih zgradile vsega 3.780 raket tipa cruise v raznih različicah: 477 z jedsko konico, 1.486 s konvencionalno konico, 1.157 z razstrelivom, ki ga lahko spustijo na obsežna območja, 560 pa za rušenje letaliških stez (domet teh raket znaša »le« 875 km).
Raketa tomahawk cruise
Raketa cruise z izstreliščem na ladji lahko z veliko natančnostjo zadene oddaljene cilje z jedrsko ali konvencionalno konico
Trasa
napada
Dolžina: 6,4 metra
Premer: 53 cm
Širina kril: 2,6 metra
Pogonska sila: 2.500 kg
Doseg: 1000 km (napad na zemlji); 400 km (napad na ladje)?
Hitrost: 850 km/h

1. Z ladje izstrelijo raketo navpično proti nebu.
Vir: Modem” Naval Combat
AP/Wm. J. Castello
2. Po
izstrelitvi
se
razvijejo repno krmilo in krila.
3. Raketa se spusti zelo nizko, da se vse do končnega napada izogne radarjem.
4. Sistem za vodenje rakete primerja površino zemlje z računalniško vstavljenimi podatki in sledi profilu tal vse do določenih koordinat. Raketa napade določen cilj naravnost ali pa se pred napadom dvigne in napade od zgoraj.