Uto LIX. Številko lil. V Domini, v sredo 19. ndo 19Z6. Ceno Din 1*59 LOTENSKI • tfcaja lui dan popoldne, Umali nadeijt ta arasaika. — Uaaratl: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 J 50 p, večji Inserati petit vista 4 D; notice, poslano, izjave, leklame, preklici beseda 2 D. —- Popust po dogovoru. — tnstratni davek posebej. — „Slo*anskl Narod« velja letno v Jngosiaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Dara valit vo: Knailova ulica atav. 5, pritličje. — Taleloc itav. 304. Urodaiatvo Saallova altea št. 3f I. nadstropje. — Teleton itav. 34, |aT Pottnina plačana v gotovini. V smislu § 14. družbenih pravil sc sklicuje redni občni zbor delniške družbe "Narodne ti-skarne» v Ljubljani na 1. junija L L ob 17. uri v uredniške prostore, Knailova ulica 5. Dnevni red: 1. Foro/ilo upravnic?* odh-i-a o ro^lov* nem letu 1925 in predložitev letne bilance za dan 3L dcccambia 19Z3. 2. Predlogi upravnega odbora glede po* rabe čistega dobička L 1Q25. 3. Spre.nemba pravil v celoti s predlo-, fji radi zvišanja delniške glavnice in spre« membe sedanjih, na ime glasečih se delnic ▼ delnice, gla-seče se na ime i lika. 4. Volitev novegi upravnega o»J!;ora in novega pTcg«cdovaIne£.a odbora, 5- Slučajnosti. Opomba. § 16. družbenih pravil; Kdor hoče na občnem zboru glasovati, mora svo* jo delnico vsaj pet dni pred občnim zbo* vložiti v družbeno blagajnico. Upravni odbor »Narodne tiskarne«. Dosedanja olada ostane Kriza končana brez rezultata. - Radićevci so sprejeli radikalne zahteve in žrtvovali tudi Pavla Radića« — Brezuspešna pogajanja z davidovićevci. Kov provizorij Kriza v Be gradu se je reš ta. Toda rešila se je na način ki >e lahko rečeno, presenetil vso iavnost. Q>tala je vsa dosedanja vlada z ed.ro razliko, da je izstopil iz nje Pavle Radič. Gotovo je. da s tem ne more biti Zadovoljen nihče, komur je na srcu prospeh države, kdor si žeh normalizacije političnega živiienja. Za tak majhen rezultat nikakor ni bilo potrebno inscenirati toliko krize, o>obiio ko se je ista ;gra ponovila sedaj že parkrat. Vsakdo se zaveda da je .sedanja rešitev krize nov orov Torr. ki bo traja! morda par tednov, mor vi* pa t idi samo nekaj dni. Povsem nemoralno je, da ostane izven vlade šef stranke, sedaj še njegov ne.Jik. To se pravi, samo po sebi bi to £e ne bilo nemoralno, ali pri radicevcih je prav gotovo. Zakaj ta stranka bazira popolnoma samo na V>sebnem kultu in na osebni avtoriteti Stjepana Radića. Njegova volja je me-rodajna njegova sodba ic diktat Vlada njegove najbližje okolice, ki je toliko kot sorodstvo, je neomejen, in dovtipi o Radičevi cLnastiji niso slabi. S^daj ;e vsa dinastija, potisnjena iz vlade, ali obdržala je avtoriteto nad njo in more vsak trenutek sprožiti novo krizo. Ali kar je najbolj nemoralno: kriza se sproži nad kakim tehtnim problemom, po temeljitem prevjarku ir» s kenkremimi cilji, marveč po trenuti.i kaprici strankinega šefa ali njegovih najbližjih. In zato se rešuje prav tako brez Icirke; radičevci nreirtislijo da bi bilo ipak škoda iti iz vlade, pa se vrnejo vanjo j kar tako. brez vsakršnih uspehov, ali i pa — kakor sedaj — celo z neuspe- j Lom. Od prve naše krize v letošnji se-z ji. ko je Stjepan Radić zahteval .skrajšanje parlamentarnih počitnic, pa do pravkar zaključene so se vsakikrat radičevci vrnili v ministrstvo, ne da bi se njihove zahteve vpoštevale. Ed na resna sprememba je odstop Nikole Pašića. Toda kdo bi si upal Pa-šićevo odstranitev šteti k j: RadiĆev uspeh. Tu so nastopili drugi faktorH :n z drugačno močjo nego jo ima Stjepan Radić. Ali baš to. da je Pašić izven vlade, nič ali mani neprosto\ !;n■,. njegova stranka pa sodeluje vodilno v vladi, to & dru^a mina. položena pod ministrske portfelje: eksplodirati pa more vsak trenutek, ^icer je notranii položaj v radikalnem klubu še vedno nepojasnjen, toda baš to ie še en znak več. da Je vsa vloga rad.kalne stranke nesigurna in vlada provizorij. Vse to. kar vemo danes o obeh vladnih strankah, ni novo: vedeli smo prav isto že pred ted it. že tekom reševanja mnog-'štjviln.h letošnjih kr z. Vsa javnost si je že ed na. da je vlada kombinacija, kakor smo x> dobili sedaj znova v še slabši ob!i!ri. nego ie bilo doslej nezmožna za delo. kai Šele za trajnost in vendar sc vedno znova vračamo k «W- lasno je že vsakomur, da so edini možni izhod nove volitve. Saveda ie kočliivo vprašanje .kdo jih bo vodil. Ali če se je Pričelo eksperimentirati z raznimi notra-njepolit enimi povkusi. naj se stvar nadaljuje in izvede do konca, da se pokaže možnost nečesa novega. Zadn?^ tedne pa imamo vtis, kakor da de'ujejo za kulisami skrite sile. ki se nekako obotavljajo, napraviti še nada'ne korake v pričetem poslu. Kakor da so si te skrite s'c pae na jasnem o tem. če- — Beograd, 18 maja. Snoči ob 22. je bila formalna, tri dni trajajoča kriza vlide gosp. Nikole Lzunoviča končana. Viaoa g, Nikole Lzunoviča ostane dalje na krmilu z eaino spremembo, da nadomesti ministra za agrarno reformo Pavla Radića narodni poslanec in drugi podpredsednik Narodne skupščine dr. St3nko Šibenik. Ves dan so včeraj trajala živahna pogajanja in barantanja med g, Uzuno-vičem na eni strani in radičevci. odnosno davidovićevci na drugi strani. Pogajanja z g. Ljubo Davidovićem za vstop v vlado so se razbila ter so se končala brez uspeha, ker so Davidovičevi demokrati stavili zahteve, ki jih g. Uzunovič z ozirom na svoj kljub ni mogel sprejeti. Radioevci so po svojih posredovalcih ves dan barantalL Končno pa so kapitulirali pred g. Uzunovičem. Ministrski predsednik g. Uzunovič je sroči po končanih pogajanjih z radičevci odšel na dvor in predložil kralju v podpis dva ukaza: prvega, s kat j rim se odobrava odstoo ministra za agrarno reformo Pavla Radića in drugega, s katerim se imenuje za ministra te a resora radičevec dr, Stanko Šibenik, ki je ravno s svojo resolucijo povodom koruncijske debate v skupščini povzročil, da je vlada prišla v manjšino. Današnji beogradski listi obja\ ljajo izčrpna poročila o poteku pogajanj. Navajajo različne podrobnosti, kako se je razvija1^ vladna kriza, katero je označil g. Stepan Radič samo «za incident* in katero je imenoval ministrski predsednik g. Uzunovič — «neSpora-zum>. Ta nesporazum med radičevci in radikali je prisilil g. Uzunoviča. da je ^skal pomoči drugje proti radičevcem in da se je začel iz taktičnih razlogov pogajati z Davidovtčevimi demokrati. Na ta način je pritiskal na radičevce in njegov pritisk je imel zaželjen us^eh. Radičevci so končno popolnoma kapitulirali, samo da So ostali v vladi. G. Stepan Radič je moral snoči sorejeti zelo trde zahteve g. Uzunoviča. Te zahteve so: 1.) korupcijska debata je končana in radičevci sprejemajo stališče radikalov, ki je označeno v resoluciji poslanca dr. Radoniča. Zakon proti korupciji *e ne predloži. 2.) Minister Pavle Radič mora radi nekorektnega postopanja odstop tL 3.) G. Stepan Radić £e naj ne mudi v Beogradu in se ima o j vezati, da se za najmanj dva meseca umakne v zatišje, da ne prireja nikakih shodov In govorov ter da njegov list «Dom» brani interese celokupne vlade. 4.) Že izdelani zakonski načrti se predlože neizpre-menit ni narodni skupščini v razpravo. HSS ima zanie glasovati (Gre v prvi vrsti za zakon o centralni upravi.) Zredno je g. Stepan Radič odobril te trde zahteve, je skušal vsaj deloma dobiti kako «drobtino». Zahteval je odstranitev ministra za šume in rudnike dr. Nikića. G. Uzunovč je to kategorično odklonil in g Stepan Radič je tudi v tem oziru doživel popoln fijasko. Politični krogi so danes prepričani, da ie g. Uzunovič le maskiral Doeajanja z Da vidovićevrrrri demokrati, da je tako uspešneje nritiskal na radičevce. Ustvaritev razširjene koalicije, ki naj bi Jo tvorili radikali, radičevci, Davidovičevi demokrati in event. muslimani, je bila že a priori nemogoča, ker med vsemi temi strankami obstojajo velika nasprotja. Nedeljska in včerajšnja pogajanja pa so tudi pokazala, da takozvani «ožji ooozicijonalni bIok» (dav. demokrati, klerikalci, muslimani in zemlioradniki) ne temelii na prav nikaki solidni podlagi in da ne predstavlja nobene kompaktnosti. Prvotno so načelniki tega bloka Še izdajali nekake komunikeje, s katerimi so skušali javnosti predočiti blok kot faktor izredne politične važnosti. V zadnjih političnih momentih pa so člani tega bloka vsak za sebe delali. Ljuba Davidovič sploh ni obvestil svojega tovariša dr. Korošca o pogajanjih z g. Uzunovičem. O pogajanjih je zvedel dr. Korošec še'e potom novinarjev. Kako je prišlo do obnovitve RR Radić se začasno umakne iz politike« — Vodstvo radicevskega kluba prevzame dr. Preka. — Prva seja vlade« — Sestanek opozicljonalnih šefov. — Beograd, 18 maja. Nenavadna in hitra rešitev krize je danes predmet živahnih komentarjev v vseh političnih krogih. Način rešitve je po zatrdilu nekaterih politikov pravi parlamentarni novum. Splošno prepričanje je. da nova zakrpana vlada g. Uzunoviča ni stabilna, marveč le začasna. Niso izključeni že v najkrajšem času ponovni konflikti med radikali in radičevci. Radikali s svoje strani trde. da so si tokrat zadostno zavarovali svojo pozicijo in hrbet, ker je g. Steoan Radić svečano obljubil, da bo izpolnjeval vse obveznosti in da najmanj dva meseca ne bo javno nastopal. Odpotoval bo baie nekam v Dalmacijo, kjer ne bo imel prilike mnogo govoriti ne novinarjem, ne volileem. G. St. Radič se namerava za daljšo dobo umaknit: iz politične arene in tudi uredništvo «Doma» prepustiti drugim, da tako postane njegovo glavno glasilo poloficijelni organ sedanje vlade RR Iz radikalnih klubov Prihaja danes informaera dn ie poslan-c dr. Pr^ka naoel vse sile. da je prišlo do obnovitve radikalsko - rad;če.*skega sporazuma in da je tekom včerajšnjih pogajanj prišlo do ostrega kcnf'ikia med g. Steparvom Radčem in dr. Prekom, ker ie zadnji odločbo in vztrajno zahteval, da hrvatski selivki klub sprejme vse pog je g- Uzumviča. G. Preka je v kompenzacijo za to, da se je obnovila sLara koalicija RR, sar nočejo mnogo mani precizne pa imajo načrte o tem. kaj naj se stori v pozitivn? smeri. In rezultat vse^a tega je omahovanje med krizami, kakor ga imamo že mnr>go predolgo. V interesu sanacije naših političnh razmer, v interesu pozitivnega parlamentarnega dela in naposled v interesu državnega procvita ie. da se konča s orovizorji in da se izvede odločitev, pa bodi kakršnakoli. Provizorii so stagnacija in neusneh. in staernaero m neuspeh prnaša rudi najnoveša izdaja kombinacije RR. kandidat za II. podpredsednika Narodne skupščine mesto za ministra imenovanega dr. Šibenika. Danes dopoldne ni bilo nikakih važnejših dogodkov. Opoldne je bil sestanek skupščinskega predsednika Marka Trifkoviča in ministrskega predsednika g. Uzunoviča, Kakor zatrjujejo, je namen temu sestanku, da se določi dan sklicanja plenarne seje Narodne skupščine. Do odločitve še ni prišlo. Dopoldne ob 11. je bil sestanek načelnikov takozvanega ožjega opozici-jonalnega blo!:a. Dr. Korošec je v razgovoru z novinarji izjavil, da niso točne vesti, da bi bil nezadovoljen radi razvoja krize odnosno radi pogajanj g. Davidoviča z g. Uzunovičem. ker je bil ves Čas v stikih in ima vsaka skupina opozicijskega bloka glede politične taktike svobodne roke . Danes popoldne se vrši najbrže prva seja ministrskega sveta nove vlade* Jovancvićev klub — Beograd. IS. maia. Iz radikalnega kluba je v soboto izstopilo 10 poslancev, med njimi bivši prosvetni minister Velja Viikičevič, ki so osnovali svoj poseben klub. Z Ljubo Jovanovićem je štel klub 11 Poslancev. Danes se im je pridružil še 12. poslanec v r>ebj dr. Hadžija, ki je bi3 izvoljen v Banatu na listi dr. Stojadinoviča. Situacija v Angliji — London. 18. maja. Razun v ni* darski industriji, kjer se stavka še na* d^ljuje, je delo obnovljeno v vseh dnj* gih obratih. Pros ovoljci so zopet de* mobilizirani. Izredno ugoden vtis v jav* nosti je naredilo dejsivo, da ogromna večina prostovoljcev za svoje nevarno delo ni zahtevala druge odškodnine, kakor plačo, ki bi jo za isti Čas prejeli stavku j oči delavci- Vseh prostovoljcev je bilo nad pol milijona. Stroški, ki sta jih imeli država in industrija radi stavke, se cenijo na približno 120 milijonov funtov (30 milijard dinarjev). Pooratek miru na Poljsko Vojaška cenzura in druge izjemne odredbe odpravljene. — Obnovitev dela po tovarnah« — Nova vlada na delu. — Upira se le še general Haller, — Varšava, 18. maja. Poljska brzojavna agentura objavlja, da vlada po vsej Poljski mir. Včeraj popoldne se je vršil svečan pogreb vseh povodom zadnjih krvav.h bojev padiih žrtev. Pogreba so se udeležili člani nove vlade, zastopniki sejma s sejmskim maršalom Ratajem na čelu, člani senata in generaliteta. Pogrebu je prisostvovala ogromna množica meščanstva; vršil se je na državne stroške. Vračajo se normami časi. Vojaška kontrola nad telefonom, brzojave m ko zanimive podrobnosti. Amundsen in ELsvvorth. skupaj z dvema tovarišema sta se s parnikom pripeljala v Nomc. ostavivši v Tellerju komandanta Nobila in ostanek popadke, ki^ nadzoruje demontacijo zrakoplova > Norge«. Ko so nastopile poslabšane atmosferične razmere, tako da bi bilo nadaljno nJoveme proti Nome iz Tefler-ja preko gorovja Alaske nevarno, sta Amundsen in Nobile sklenila končati polet že v Tellerju in tamkaj zrakoplov demontirati. Cim bo končano demontiranje, se posamezni deli »Norge« zabiieio v zaboje in nato odpremijo v Združene države. Prve vesti so naznanjale, da je nevihta hudo poškodovala zrakoplov »Norde«. Kadiogram s po-ftm'e ?dint Paul na otoku enakega imena jc trdila, ca jc »Norge < zašla v nevihto in da jc postala plen močnih orkanov Amundsen in Flsvvorth notri cieta te ve*ti. Ko je zrakoplov dospel v bližino Alaske. so nastale nevihte in je morala zračna ladja napeti vse sile. da je premagala podivjane elemente. Borba je stala posadko mnogo truda, vendar ni nevihta poškodovala »Norge« in je brez incidentov pristala v Telierju. Mestece leži ob najmirnejsem zalivu A!a-ske In njegovo prebivalstvo živi od lova. Pot iz Kingsbava do Telleria je trajala 72 ur. Pomanjkanje vesti o zadnjih dneh ekspedicije, ki je povzročilo po celem svetu valove vznemirjanja ter bojazni radi usode Amundsenove ekspedicije, je bilo posledica vpadania radionostai ribolovnih in industrijskih podjetij na Ala-ski. ki so zek) motila radiopostajo na zrakoplovu »Norge«. snežene nevihte in pomladanski orkani so v drugem delu vožnje znatno otežkočili polet, ki se :-e zato tudi zakasnil za več kot 15 ur. Ko je »Norge<- zapustila severni tečaj, so zapirale ladji pot velikanske grmade oblakov, poročila pa so napovedovala nevihte. Radi tega se je lada dvignila v izredne višine, odkoder je lahko le semintja opazovala spodaj ležeče pokrajine. Posadka ni opazila zemlje, pač pa nepregledne ravnine ledu in snega, s kanali in vodnimi otoki. Megle so se vedno bolj gostile in zrakoplov je plul skozi goste temine. Pot je postajala nevarna. Površina zrakoplova ie zmrzavala. zato so se morali spustiti zopet nižje med oblake, čeprav je bik) krmarenje tu zelo težavno. Po neznosno dolgem slepem krma-reniu skozi nepregledno, gosto meglo Sn s pomočjo medlih solnčnih žarkov je posadki uspelo določiti smer ter ugoto- viti, kje se nahaja. Zrakoplov jc naposled dospel do rtiča Barrow. Tb so zagledali nepregledno obal Alaske s poginoma zasneženim ozadjem. Zrakoplov se je približal zemlji. Nikjer ni bik) znakov živega bitja, zato so krenili proti Berinškemu zalivu, kjer ie po večurnem manevriranju naposled pristal pri Tellerju, Berlinski in dunajski listi objavljajo vest \Vo!ffovega urada, da so Amundsen. Ellsworth, VVistin* in Omdal včeraj 17. t. m. ob 5. zjutraj prispeli na krovu motornega čolna iz Tellerjz v Nome. To je mestece, ki šteje približno 15.000 prebivalcev in je od 1. 1898 poznano radi obilih ležišč zlatega prahu. »Associeted Press« objavlja daljše poročilo o poti Amundsena iz Telleria proti Nome Na motornem Čolnu je skušalo priti Amundenovo moštvo do Nome ter je moralo 14 mili motorni čoln vleči po ledu v Port, Clarence Bay predno so dosegli odprto vodo in mogli nadaljevati vožnjo do Nome. Poročnik Larsen je izjavil, da so ; ;• na severnem tečaju tenko plast ledu in odprto morje, toda nikjer niso mogli odkriti suhe zemlje. »Norge« se je na severnem tečaju pomudila par ur, da bi izvršila posadka znanstvena opazovanja. Zrakoplov se je spustil do 30 metrov nizko nad ledeno površino in se je moral kmalu zopet dvigniti. Padiografskim potom je včeraj ministrski predsednik Mussolini prejel daljše poročilo polkovnika Nobile o poletu »Norge« čez severni tečaj. Poročilo pravi med drugim: Polet Swalbard—Severni tečaj — Alaska ie srečno končan. V 72 urah J6 »Norge« preletela okoli 5.300 km. Prvi del poleta na severni tečaj je bil brez velikih težkoč. V drugi fazi poleta Severni tečaj—rt Barrovv so ovirale polet ledene skorje, ki so se napravile na gotovih kov ina stih delih zrakoplova in ki so povzročile škodo, katera pa je bila po srečnem naključju in radi primernih varnostnih odredb minimalna. Od Point Barrowa do Telleria je bil polet zelo težaven, ker so močni vetrovi in gosta megla gnali »Norge« proti Berinškemu prelivu, kar je povzročilo zadnje ure poleta zelo velike napore. Pri poletu v okolico Nome je divjal snežni vihar. Trenotno prenehanje viharja smo srečno vporabili za to. da srno z zrakoplovom pristali v Tellerju. Ako bi atmosferične prilike in brezžična telegrafija, ki proti koncu ni več funkcijonirala. dovoljevale, bi bil nadaljeval polet še za kakih 1.000 km. ker le bilo za to na krovu dovoli bencina. Vse tri dni. ko je bil polet otežkočen FLIRT (LjntiBH lastne žeoe) Šest velikih dejanj šale in smeha. Velikanski je uspeh, ki ga je dosegla ta imenitna veseloigra pri vseh dosedanjih predstavah. V vlogi temperamentne «PoIe Polente« briljira šarmantna HENNY PORTEN ki šteje to vlogo za svojo najboljšo. Izvrst* ni so in originalni: Ferdinand v. Alten kot Hroi Pridwitz. C. L~ Pa\>anelli kot * heroja ski ten-or» Ida \Vusst kot zaljubljena voj* vodkinja ter srčkani in zlati Parsifal — »In ^Tenora*. — I>uhovita vsebina. — Smeha? jx>lne scene. — Izvanredna igra. — Lepi igralci. — Razkošna oprema« 1'rcdprodaja vstopnic od 10. do pol 1. Predstave Kno oh 4. 11>6. »s 8 t. Bližajo se Binko»tif pazite ni naše izložto« I .ELTMi KiMO KATICA' vodilni kino v Ljubljani. Teleton 124. radi tako izrednih atmosferičnih prilik, se je posadka izkazala za izredno pogumno. Polet Rim—severni tečaj Alaska, črta I3jOOO km, je bil izvršen v 172 urah, kar presega popreje zasnovani program. Zrakoplov je izkazal svojo tr-pežnost ter je kluboval vsem zračnim neprilikam.« Za kapetana Nobile priprav I; a italijanska vlada visoka odlikovanja. Listi pravijo, da bo koj po povratku iz Združenih držav imenovan za komandanta zrakoplovov italijanske vojske in dvignjen v generalski čin. Komandanta Nobile čakajo po poročilih ital. listov še velike naloge. Tako bo krmaril orjaški zrakoplov, ki ga je kupila japonska vlada v Italiji za japonsko aeronavtiko. Polet bo trajal par dni iz Rima preko cele Azije na Japonsko. Vršil se bo koncem junija ali sredi julija. Prosveta Premijera v drami *Ladja Tenacitv.* Komedija v treh de* janfih. Spisal Charles Vildrac. Poslovenil Milan Skrbinšek, Kaj so nam pravili v reklamnih noti* cfch? Da je ta igra kvintesenca in sinteza vseh hipermodernih literarnih stru j? Na. veste kaj! Prav prikupna igrica, spis?na bi pa lahko bila tudi pred 30 leti. Sentimen» tclna. psihološko opazovana povestica o dveh mladih Francozih, ki hočeta po vojski, sita dolge vojaščine in rodnega Pariza, v Kanado. Lden energičen, inicijator, drugi nežen in pasiven, vdajajoč se prijateljevemu diktatu. Ladja ne odplove. ker se je kotel pokvaril. Pa čakata 14 dni, stanujeta v mali gostilni pristaniškega mesta, kajti imata na «Tenacity» vožnjo plačano od družbe, ki lovi pod sijajnimi obljubami na* selience za Manitobo. Oba se zaljubita v natakarico. Nežni ima mnogo izgledov in resne namene. Toda energični — kakor vse* lej — jo poznega večera zajurisa ob sam* panjcu. Končno pobegne ž njo v novoosvo* Sojeni del Francije, kjer se bo preživljal kot agent ali krošnjar. Tovarišu zapusti poslovilno pismo, naj nc bo preveč hud. Ta pa je od razočaranja nad prijateljem in de« kietom čisto strt in iz trme zoper usodo sc v prvem afektu odloči, da odplove zdaj prav nalašč sam v Ameriko, česar bi preje nikoli storil ne bil. Vsaka figura je tip iz življenja. Igrali so pod Pugljevo režijo dosti dobro. — Energičnega Basticna ovladuje z lahkoto Rogoz. Igranje takih vlog, bi dejal, stre* sa kar iz rokava. Nežnega Segarda so dali Gregorinu. vlogo torej napačno zasedii ter vrlemu igralcu sto-nli občutno krivico. Natakarico Terezo igra pristno in dobro Vera Danilova. Enako pristna je bila gostilniearka, vdova Cordicrjeva, v osebi J u v a n o v e. A zakaj ji je dal inscenator Vavpotie — čas današnji! — frizuro in ob* leko, kakršno vidimo pri Francozinjah na Manetov h ali Rcnoirjcvih slikah, torej iz* pred 50 let, mi ni doumljivo. Potem je tu še star pristaniški fakin, vinski bratec in dobričina, otec Hidoux. Dobra vloga, ki ji je dal O s i p o v i č mno» go življenja in humorja, ako se nc oziramo na njegovo glede samoglasnikov še vedno precej tujo in zato za izrabljanje poant žal da prav neokretno slovenščino. V7obče mo* ram omeniti, da se je mnogo psiholoških fines izgubilo, ker nekateri ne znajo z odra govoriti ali padajo z g-asom v nerazločnost ravno na takem koncu stavka, kjer tiči važ* na točka. M e d v e n, ki je bil že osebno v Ameriki, je čisto verjetno igral angleške* ga mornarja, vendar je zahajal tudi on v preveliko nerazločnost. hoteč menda pošlo* veniti angleško «MaulfauIheit». Lipah, Jerman, Sanci n. Smerkolj in Ko? šic so bili večinoma nemi gostje. Jako dobre maske francoskih delavcev. Vavpotis čeva scenerija — pogled z gostilniške so* be na odprto morje, z oddaljenim svetilni* kom na pomolu, spredaj ob strani par ribi* ških jader — je bila dobra. Hotel je več, pa ne gre. — Gledišče je bilo prazno. Ko* nec abonraanov, konec sezone. M. Z. — Koncert jugoslovcnske kolonije v Trstu. Pod tem naslovom prinaša tržaški «11 Piccolo* poročilo o koncertu jugoslovenske kolonij« v Trstu, na katerem sta nastopila naša dobra znanca in prijatelja ljubljanske* >a občinstva ga. Zdenka Zikova in g. Marij Šimenc. Na koncertu sta nastopila po poro* čilu lista »dva zelo dobra umetnika oper* nega gledališča v Zagrebu, ki sta izjavala pester program melodramatične in pevske glasbe. Sopranistka Zdenka Zikova. ki raz* polaga t lepim, zvočnim in širokim glasom, kateremu se pridružuje živahen tempera* men t, in tenorist Mario Šimenc z dobro vzgojenimi in obsežnimi glasovnimi sred* stvi. sta vzbudila splošno pozornost. Intcr« pretirala sta korektno in z globokim umet« niškim pojmovanjem. Občinstvo je umetni* ka toplo pozdravljalo po vsaki točki, do* kj-fujoč s tem svoje popolno zadovoljstvo in zahvalnost. Na klavirju ju je spretno spremljal g. Srečko Kumar.* Klavirski koncert g. Cor/o/a, slovi* tega francoskega pianista, je bd včeraj v ljubljanski Filharmoniji še precej dobro obiskan in je publiko oduševil, da je prire* jala umetniku živahne ovacije. Obširnejše poročilo še objavimo. Draga javna produkcija Glasbene Matice v Celju sc je vršila v soboto zvečer v celjskem 2uc ljubljansko sprotno občinstvo prisostvovalo io\ali n ti Iliriji, niti Primorju Kot Klubonu. dejstvo pa je, da je bil incident mogoč le radi napetih od-n šfcfev, ki vladajo «r.ed njima. Taksen je bil tudi vtis v javnosti, ki za formalne finese nima posebnega umevanja. Fonmarnim in stvarnim voditeljem obeh klubov, ki neliubi ficđc!;5ki dogodek gotovo tuci sami obžalujejo, na; bo v opozorijo, da je res /e skrajni čas, da poskusijo za vsako ceno doseči remeduro. mca KOLEDAR. Danes: Torek, IS. maja K>26: katoliča* r.i: Venancii. Mladica: pravoslavni: 5. maja, luna; muslimani: o. zilkida 1344; židje: 5. šivana of>sfi. Jutri; Sreda, 19. maja 1V26: katoličani: Celestn, Yitosla\a: pravoslavni: 6. maja, .lov: mu^imani: 7. zilkida 1344; židje: 6. si* vana 5660. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališče; drama zaprta, opora «Bor!a God'inov ». Kino Malica: «EIirt»: Ljubljanski dvjr: ajiana, hči miljonarja»; Kino Ideal: «Nor* čava hiša». Proslava Pulackcga ^^ Kazini ob 20.30. JUTRIŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: drama «Jakob Ruda*, opera «B-ohcmc». Kino: Programi še niso objavljeni. DEŽURNE LEKARNE. Torek: Trnkoezv, Mestni trg, Ramor, Miklošičeva cesta. Sreda: Bohinc, Rimska cesta, Lcvstek, Ke^ljeva eesta. Biiikošini šahovski konores v S Po inicijativi Jugoslovanskega šahovskega saveza vj. Vladimira Vukoviča >e vrši oba binkoštna praznika v Rogaški Slatini \/* tedni savezni kongres, združen z ra/iičnimi velevažnimi šahovskimi prireditvami. Zc v soboto 22. t. m. bodo zbrani igralci odigrali velik brzoturnir, ali pa sc bo večer izpolnil s simultanko dr. Milana Vidmarja. V nedeljo se vrši odločilna medmestna tekma za prvenstvo naeš države med Ljub* liano in Zagrebom na osmih deskah. Ta tekmi za prvenstvo naše države med Ljub* sanje, kje v naši državi je šah na najvišji stopnji. Ljubljana bo postavila svoje naj* boljše igralec, ker hoče na vsak način zrna* gati. Seveda bo tudi zagrebški klub napel vse sile. da obnovi naslov prvaka države. Istočasno se bo igrala tudi enaka tekma med Varaždinom in Mariborom za II. kolo prvenstvenih tekem. Po njegovem šahov« skem rcnomeju jc pričakovati, da zmaga Maribor. Najvažnejša je tretja prireditev, ki sc vrši v ponedeljek. To jc pokrajinski mateh Slovenija—Hrvatska. Glavna pozornost bo tu veljala prvi deski, kjer si bosta stala nasproti dr. Milan Vidmar in mojster Via* dimir Vukovie. Sodelovanje dr. Vidmarja jc dokaz, da gre res za važno prireditev, go* tovo največjo od postanka naše države. Kdor sc želi udeležiti teh prireditev skupno z našimi igralci, naj to javi ljub* ljanskemu klubu v kavarno «SIon». Prepri* čani smo, da se bo v binkoštih zbralo v Ro« gašik Slatini veliko število prijateljev šaha in bo njih prisotnost dokazala, da šah tudi j)ri nas pridobiva tal. bodeteVERO VALI' da eden par nogavic z žigom tn znamko (rdečo, modro alf zlato) „kEju6" traja kakor Štirje pari drugih} ako kupite eden par. Dobivajo se v vseh prodajalnah. Jack London: 111 Roman treh src Tako je sedela in obujala spomine na one srečne čase. i?po4iiinjala se je. kako je udarila Henrvja po licu, ko so se doteknile njegove ustnice njenega kolena, kako je zardela in zakrila obraz z rokami, kako se je smejala, ker ji je tesno tjfcvezana noga zaspala, kako je prebledela od jeze. ko je izjavil, da on ni morilec njenega strica, in kako je odklonila njegovo uslugo, ko ni mogla sama razvezaii vozla. Bila je tako zatopljena v sladke spomine in misli o vsem, kar se jc zgodilo nedavno in kar se ji je zdelo oddaljeno za cela stoletja, da ni opazila, kočije, ki sc jc pojavila na cesti iz San Antonia. Tudi mlade, elegantno oblečene dame ni opazila. Dama je stopila iz kočije in se bližala Leoncii peš. Njeni obleki se je takoj na prvi pogled poznalo, da je bila narejena v Newyorkn. Ta dama jc bila carica. Francisova žena. Ustavila se ie za Leonciinim brbtom in opazila, kako Je potegnila Leoncie izza steznika majno fotografijo ter jo začela poljubljati. Pogledala je čez njeno ramo in spoznala na sliki Francisa. OMIa jo je divja ljubosumnost. Takoj se je zasvetilo v njem roki ostro bodaJo, ki ga je nosila vedno za steznikom. Ravnala je sicer zelo prevjdno, vendar je pa L con cio njena kretnja zdramila iz Eloboke zarrašljenosti. Spustila je so in črnk in pogledala, kdo stoji za njenim hrbtom. Bila je tako apatična, da je niti nenadni caričin prihod ni presenetiL Pozdravila je Francisovo ženo tako mirno, kakor da sta se ločili pred dobro uro. Celo bodalca se ni ustra-štfa Njen flegmatični pogled je najbrž preprečil katastrofo, zakaj Če bi se bila ustrašda. bi jo bila carica morda zabodla. Tako je pa samo vzkliknila: — Podla ženska si! Podila. ničvre>dna ženska! Leorricie je v odgovor samo skomignila z rameni, rekoč: — Držite raje sornčnik tako, da vas solnce ne opeče. Carica se je ustavila pred njo in ji pogledala naravnost v oči. Obšla jo ie taka ljubosumnost in jeza, da ni mogla spregovoriti niti besedice. — Zakaj, — se je oglasila Leonicie po dolgi pazj prva. — zakaj sem podla ženska? — Zato, ker si tatica! — je vzkliknila carica. — Zato. ker ima s svojega moža, pa kradeš tuje. Zato, ker možu nisi zvesta. — vsaj v srcu ne, zakaj doslej nisi imela prilke, da bi se mu fizično izneverila. — Saj nimam moža, — je odgovorila Leonicie mirno. — Torei si nezvesta bodočemu možu — mislila sem namreč, da si se poročila na dan najinega odhoda. — Tudi bod^če^a moža nimam, — je nadaljevala Leon:cie mirno. Carico je LeomcH** Hladnokrvnost tako raz- jezila, da je Leonicie nehote primerjala njen obraz z razjarjeno tigrinjo. — Henry Morgan! — je vzkliknila carica. — On je moj brat. — Ta beseda ima obsežen pomen. Leonicie. V Newyorku sem videla ljudi, ki se klanjajo nekim čudnim oltarjem in smatrajo, da so vsi ljudje bratje in sestre. — Njegov oče je bil tudi moj oče, — ji je po jasnila Leonicie mirno. — Njegova mati je bila tudi moja mati. Sva torej brat in sestra v pravem pomenu besede. — A Francis? — je vprašala carica, ki jo je Leoniciin glas nekoliko pomiril. — Je-H tudi on tvoj brat? Leonicie jc odkimala z g'avo. — Potem je jasno, da ljubiš Francisa! — jc vzkliknila carica. — Francis je vaš, — je odgovorila Leonicie. — Ne! Motiš se! Saj si mi ga ti ukradla. Leonicie se je zamišljeno in otožno ozrla na gladino Chiriquiškega zaliva. — Kakor vam drago. Če hočete. lahko ver-jamce. < res v-c, kar trdite. — Takoj na prvi pogled sem uganila, koliko je ura. k nda carica. — Ti imaš neko čudno oblast nad ljudmi. Tudi iaz scm ženska, lepa •n zapeljiva. V Nevvvorku sem se prepričala, da • ; n-..-- r'»ci; rlvorrV>. Vem da bi me marsikdo rad objemal. Celo ubogi dečki v dolini Iz- biiOtjcrt.d das m> me skrivaj ljubili. Med njimi je bil eden, ki se je preveč spozabil. Za kazen so ga vrglj v vrtinee pc-dzemne reke. In vendar si ti s svojo oblastjo nad moškimi tako očarala mojega Francisa, da niiSli nate celo v mojem objemu. Da, vse mi je znano. Vem, da misli nate celo v trenutku, ko je na videz ves moj. Zadnje njene besede so bile krik obupanega in ljubosumnega srca. Takoj nato ic carica izpustila bodaJo in se zgrudila na pesek. Zakrila je obraz z -okami in histerično zaplakala. Leoncie se ni čudila tej nenadni spremembi, ker jc bila sploh popolnoma apatična. Vendar je pa carico objela in jo začela tolažiti. Naposled se je carica nekoliko pomirila in spregovorila: — Zapustila sem FrancLsa takoj, čim sem se prepričala, da ljubi tebe. Prebodla sem z nožem tvojo sliko, ki jo ima Francis v spalnici ,in se vrnila, da prebodem tvoje telo. Zdaj vidim, da sem se zmotila. Saj nisi ti kriva, da te Francis ljubi. Pa tudi Francis ni kriv. da se je vnelo njegovo srce za drugo. Kriva sem jaz in sicer zato, ker si nisem znala priboriti njegove ljubezni. Ne ti, temveč jaz moram umreti. Predno Pa umrem, se moram še vrniti v dolino Izgubljenih duš in rešiti svoj zaklad. Francis se je zameril božanstvu hrama, ki se imenuje Wall Street. Njegovo bogastvo je v nevarnosti, izgubi lahko vse premoženje in zato mu jc potrebno novo bogastvo. To bogastvo je v mojih rokah in zato ne smemo izgubljati časa. Ali mi hočete pomagati — ti in tvoji domači — da rešimo Francisovo bogastvo? Zavoljo Francisa te prosim! ■ 16 16 ^4343552 Stev. 111. •SLOVENSKI NAROD« dne 10. maja 1Q26. Stran 3. Dnevne vesti. Iz Maribora V Lmbuanu aru 18 — Iz diplornatič*« fiivfbe. Do^edan i poslanik v Budimpešti Tihomir Popović je krenovan za poslanika v Carigrada. _ I)r. Josip S m o d 1 a ka , bivši poslanik pr! Vatikanu, jc danes po končanih konferencah % zunanjim ministrom odpotoval na svoje »ovo služeno mesto v Berlinu. — Skandal! l*rejeli smo: UsJu/.bcnci pri prosvetnih oddc'kih v Ljubljani in Maribo- >e č danes. J ma'a. n>o prejeli svojih mesečnih plač. Menda hočeta prosvetna in finančna uprava kar v prvič, ko se dogaja ta upravni Skandal, postaviti časovni rekord. Občudovati moramo vztrajnost in di-sci^ino tistih, ki so vsied nesposobnosti od-l*>čj»ov::h faktor.ev najbolj prizadeti, da ie r - - pravljajo %\ jc P r; ~ei\: :viii srbski uradniki, če bi jim država r .:: plače kar tri tedn^ zadržala! Nobeden bi se ne držal svoje službene priseee. češ, če država ne izpolnjuj« svoqih obveznosti, zakaj bi pa njen uslužbenec v takrh rat-merah vršil svojo dolžnost. Da, na«i uradniki so *e požrtvovalni! — General** direktor državnih doiao*. Z ukazom finančnega mfnistrstva je imenovan za generalnega direktorja državnih dolgov- načelnik in predsednik Saveza državnih nradnikov dr. Miha o Jovanovič. — Objave .1 radnega Usta«. »Uradni List« z dne 15. t. m. objavlja pravilnik skalnega strokovneza sveta za preizkusni« in ocen je nje zdravil pri ministrstvu za narodno zdrav'e. da';e razpis ^ ede premoga, ki ga uvajalo brodarska podjt a za svoj« . • - . . razne t izglaOi l/-.nI ar.wve-sa In mariborskega velikega župana. — Nal«zliivc bolerr.i v mariborski oblasti. Po uradni staiistrki je bilo v času od 22. do 30. aprila v mariborski oblasti 63 slučajev šTtrlatmke. od teh e oidravdo 21. V i času e bilo .w - .;vev ošpic. Najhuje razsajajo o&pice v ptujskem okraju, k er je bilo v tem ćasu 217 slučajev o*pic Zelo so ošpice razširjene tudi v Mariboru, rvl breg. kjer je 2i slučajev. — Zavarovani« nameščencev v Slovenj. MaistCT za socijalno poiitiko j« izdal naredbo, po kateri se spremene plačilni razredi za poko ninsko zavarovanje nameščencev v Sloveniji in Dakraciji. Plačilni razredi ▼ teh dveh pokrajinah se pribil ino izenačijo z onimi v drugih rv krajinah. — Prfdlfc proti alkoholu po cerkvah. Jugoslavenski Savez treznosti priredi od o", maja do 6. junija proslavo treznosti v celi državi. Ob tej priliki Je Savez naprosil ministrstvo ver. naj posreduje, da b! duhovščina po cerkvah pridna]! proti alkoholizmu. Ministrstvo je tej žel \ ustreglo in izdalo naredbo, da naj se prirede obenem po semeniščih antiafkohoma predavane'a. — Razpis sinih. Pri mestni klavnici Mjanski je razpisana služba mestnega -.-orel ravnik a 11. razreda in pa služba ladilničnega strojnega mojstra. Prošnje je vložiti do 31. t. m. pri mestnem magistrata. Natančnejši pogoji so razvidni iz razglasa, k; je nabit na občinski deski v magistralnem poslopju. — Razpisane službe. Pri okrajnem sodišču v Konjicah je razpisano sodnijsko mesto. Prošnje na okrožno sodišče v Celju. — Seminar za proučavanje pacifistične Ideje. Na i.ubljanski univerzi je bil pred kratk;m ustanovljen klub Društva narodov, da proučuje delovanje te velike mednarodne organizacije in da vsestransko zasleduje svoj razvoj in kritiko modernih pacrfi- •;h pokretov. V to svrho je klub ustanovil tudi svoj seminar, v katerem se vrse 0 teh idejah redna predavanja. Dosiei so rredavai: tov. M a jar on o organizaciji DN, tov. Pogačnik o delu ON. tov. H u t k o v i č o problemu držav DN. tov. Kerrnavner o vprašanju narodnih maniri in tov. Lenarčič o arbitraži in mednarodnem sodstvu. Klub bo v kratkem raztegnil svoje delovanje po celi Sloveniji in prirejal po raznih krajih predavanja o pacifističnih problemih. Pripravlja tudi večje jublrkae; e o teh pokretih, ako bodo dopuščala finančna sredstva. Akademski klub . 'ruštva narodov in njegov seminar toplo pozdrav! amo in želimo, da se tega oklene čimveč akademikov. — Odpuščanje železničarjev. Sarajevska železniška direkcija namerava radi ne-zadostn h kreditov odpustiti mnogo delavcev, osobito železniških čuvajev. Od 30*JO za redukcijo določenih je 2000 oženjenih. — Revi/ija zakona o državnem računovodstva. Centrala industrijskih korporacij re ričela zbirati potrebne podatke za revizijo sedanjega zakona o državnem računovodstvu. Po mnenju mnogih gospodarskih „0 / je namreč ta zakon onemogočal pravilno delo poedinih gospodarskih panog. — Nova proga. % Cera i je bil otvorjen promet na novi progi Jasa Tcmić-Nin-cićevo. — Otroške oblekce: Krlstoflč - Bučar! — Smrt hrvatske*« učenjaka. V Zagreba je 17. t. m. ponoči umrl po 7!etni te*ki b jkzni Miško K i s p a t i č, profesor zagrebške univerze. Pokornik je slovel kot izboren mineral^jr in petrograf. V inozemstvu je obja\ il v raznih strokovnih listih mnogo znanstvenih razprav, ki se nanašajo ra petrografične prilike naših pokrajin. Mnogo zaslug si je obenem pridobil za po-pularizaci o prirodnih ved. » »Matici Hrvatski* in v knjigah Družbe sv. Jeronima j« izdal mnogo poljudnih in znanstvenih razprav. Pokojni Kišpatić je bil rojen leta 1SS1. v Osiicku. Po gimnazijskih študijah je dšel na Dunaj, kjer se je posvetil naravo-r-loviu. Prkojnik si *e pridobil tudi neven-l.rvih iz - cijišča pod vodstvom prof. C Adamiča (»Je pa dave«. »Luna sije«), solisti gdč. G o 1 o b o v a. g. M. J u r in gosp. K. K u p e 1 in oddelek godbe dravske divizijske oblasti. Vstopnine ni nobene, vsakemu patrijotskemu Jusoslovenu in Slovanu je vstop prost. —U Po*re« g. ATonj Slatnarj« se vrši danes ob 14. iz hiše žalosti do kolodvora v Kamniku, od koder se krsta prepelje v L:ubliano nuravn-.st na pokopališče k Sv. Križu, kjer s« vrši pogreb točno ob 16. url. —I j Agrarno-reiormni interesenti na ljubljanskem Barju se opozarjajo, da je v mestnem gospodarskem uradu javno razpoložen izkaz prosilcev za kurivo (šoto) in sicer v času od 19. do 26. maja 192b rr«cd običajnimi uradnimi urami. Vsak agrarno-rerormni interesent ima v tem času pravico napravljeni izkaz pregledati in vložiti eventualno pritožbo na okrožni agrarni urad v Ljubljani. —Ij »Mera«, stavrma zadruga v L-ublja-ni, vabi svoje člane, ki reflektirao na stav-bišča na Dunajski cesti, da se z;r!ase v četrtek 20. t. m. popoldne v zadružni pisarni. Dalmatinova ulica. Važno radj oddaje par- cel — Nače s t v o. te Celja. c Nesreča. Te dni je pri Petrovčah zadel neki avtomobil v obcestni kamen, zletel na travnik ter se močno poškodoval. V avtomobilu sta se vozila dva Ljubljančanu, brat in sestra, s šoferjem, ki je bil tudi iz Ljubljane. Gospodično so tožko poškodovano spravili v bolnico, brat je dobil lažje poškodbe, šofer pa je ostal nepoškodovan. — V Gaberju je v nedeljo ob 7. zvečer padla 4Ietna Albina Tabor Iz okna stanovanja. Dobila je lažje poškodbe, dasi-ravno ie padla s precejšnje višine. — V bolnico so spravili poškodovanega J. Zagode-ta iz Ostrožnega. ki jc padci s konja in pri tem dobii poškodbe. c Prosta stanovanja. Stanovanjsko sc-dišče objavlja zopet prosta stanovanja. Stranke, ki reflektiralo r.a eno izmed izpraznjenih stanovanj, se morajo zglasiti v pisarni stanovanjskega sodišča do 21. maja do 12. opoldne. —c Zidanje okoliške šol« zadeva na vedno nove tclkoče. Po dolgih bojih je prišlo naposled tako daleč, da so bila razpisana In nedavno oddana stavbna dela raznim podjetnikom in obrtnikom. Zdaj pa je na intervencijo krogov, ki se upirajo grad-bi šole Po sedanjih načrtih, ministrstvo prosveie brzojavno naročilo velikemu županu v Mariboru, da vsa gradbena dela do nadaljnjega ustavi. Ker pa so nekateri obrtniki z delom že pričeli, bo prišlo še do neprijetnih procesov, ako bo ministrstvo vstrajalo na svojem sklepu. —c Poroka. V nedeljo se je poročila v Ljubljani gdč. Pavla Kavinkarjeva, hči znanega celjskega veletrgovca, z g. Bozom L a z a r e v i ć e m, Industrijalcem in podpredsednikom Cinkarne d. d. v Celju. ELINOR o —m Porotno zasedanj« v Marinom. Prv- rotuo zasedanje v Mariboru se prične dne 7. junija. Dosedar so razpisani sledeči slučaji: 7. junija: Marija Notcrsberg. umor; zagovornik dr. Mulcj. S. juniia: Kran Rajić, umor Rosenielda supno s Cieem, zagovornik dr. Lašič: Krnest Li*t, tatvina, zagovornik dr. Snuderi. 9. junija: Maks Kovač, § 127. 11. junija: carinska afera, 12 obtožencev. 8 zagovornikov. —m 2rtcv stanovanjske bed« in revščine. Stanovanska beda v Mariboru je brezmejna. Ljudje stanujejo po barakah in pravcatih brlogih. Zlasti velik jo nered v Stritarjevi in Danjkovi ulici, kjer ljudje stanujejo v natprimitivnejših hišah. Dogajajo se slučaji, da je štiri ali pet rodbin stisnjenih v tesnih in rr a.hrtih prostorih in posledica tega so česti prepiri. Dne 12. t. m. sta se sprla zakonca G., ki živita v veliki bedi. Nekaj dni kasneje je umrlo njuno tri mesece staro dete. Povodom zdravniške obdukcije se je ugotovilo, da je dete umrlo vslcd lakote. Oba zakonca sta bila aretirana ter izročena okrožnemu sodišču v Mariboru. —m Težka nesreča v Mariboru. V nedeljo se je na Aleksandrovi ulici v Mariboru zgodila težka nesreča. Na koleslju je privozil posestnik Arzenšek !z PodbreŽ-ja- Pri Sodni ulici se rnu je splašil konj in zdiral mimo frančiškanske cerkve v Kopališko ulico, kjer se ie voz prevrnil. Arzenšek je padel z voza, konj pa je vlekel gospodarja in voz &c kakih 15 metrov dalje, kj«r so konia ustavili pasantje. Arzenšek se ie pr\ padcu težko poškodoval na glavi in so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v bornico. Rasenkavalier je na poti v Ideal. Sokol Naša lyonska vrsta Danes ob 23.15 odpotuje vrsta tekmovalcev Jugoslov. sokolskega Saveza na VIII. mednarodno tekmo v Lyonu, ki se prične 22,- nadaljuje 23. in bržčas tudi 24. t. m. Vrsta, ki jo vodj na tekmo savezni načelnik brat dr. M u r n i k, šteje tehle devet telovadcev Po abecednem redu: 1. Derganc Stane, sok. dr. Ljubljana, trgovec (33 let). 2. ) Osvald Miha, sok. dr. Ljubljana, uradnik pokojninskega zavoda (35 let). 3. ) Por« n ta Ivan, sok. dr. Ljubljana L, pisarniški uslužbenec (30 let). 4. ) Primožič Josip, sok. dr. Ljubljana I., livar (26 !et) 5. ) S e r š e n Srečko, sok. dr. Ljubljana, dijak (20 let). 6. ) Š t u k e 1 i Leon, sok. dr. Novo mesto, okr. sodnik (28 let). . 7J šumi Peter, sok. dr. L ubijana, trgovec (31 let). 8. ) Vidmar Stane, sok. dr. Ljubljana, industrijalec (35 let). 9. ) Zupan Oton, sok. društvo Ljubljana L, želez, poduradnik (27 let). Od teh telovadcev se bo definitivno sestavila na licu mesta v Lyonu na dan pred tekmo vrsta 8 telovadcev, kj bodo vsr tekmovalk Za končni rezultat jih bo prišlo v poštev pri klasifikaciji le 6 najboljših. Kot sodniki spremljajo vrsto k tej tekmi bratje: Smertnik, Kuščer in Svetli č. Cela ekspedicija šteje 17 oseb. V Lyon dospelo v četrtek zjutraj ob 6.42 z direktnim vlakom Milano - Borde-aux. Na kolodvoru jih sprejme prireditveni odbor za VIII. mednarodno tekmo in konzul naše kralje\ine v Lyonu g. Mil. Andrič, ki bo radevolje in v vsakem oziru stal našim Sokolom ob strani. — V petek 21. t. m, bo seja mednarodne telovadne zveze pod predsedstvom njenega predsednika g. Ch. Cazaleta. Ob tej priliki bodo tudi določili sodnike za poedine tekmovalne vaje. Na-sledntesa dne prično tekmovati. Ne samo kot izvrstni telovadci, temveč tudi kot najboljši Sokoli potujte bratje v daljni svet m vrnite se nam zdravi z uspehi, ki jih dosežete. S tem priporočilom in s to željo: Srečno pot In prisrčni sokolski zdravo! Izpred sodišča Včeraj so »e pred ljubljanskim sodi* ščem odigravali prizori kot pestre žive Mike na platnu kinematografa. — »Rudolf J.. — vi ste obtožen, da ste ukradli iz bla* £ajne svojega gospodarja bankovec za 1U0 frankov.* — «Ni res gospod!* — «Zakaj nc?» — «Zato ker nisem imel ključa od omarice, v kateri je bilbankovec in so na« šli vrata omarice tudi po tatvini pravilno zakljenjena.i* Ker se je Izkazalo, da mož res ni mogel priti do ključa, je bil opro* ščen. Xa potu iz tovarne «Titan» proti ao* sedni va>i Gori; vračata se domov dva de» lave«. Naenkrat pravi prvi: «VražJi sin, ti lahko piješ, ker te redi svak in ti vse ocata« ne. Tudi v hranilnco lahko nosiš, ker te drugi rcde.» — »Vražji sin» pa pograbi kol in vpili svojega tovariša r*> nogi, da ga precej težko rioškodujc. Zagovarjala sta ae oba, da sta bila precej pijana in sploh n« vesta, kako se j« ta neumnost vršila. Ker pa je bila poškodba na nogi zdravniško ugotovljena, je bil obsojen junak s pole« nom na 14 dni ječ« in bo moral plačati wt občutne stroške in odškodnino. Pcma dvema pa je sledil delavec Fran* CC R. iz Preserii. Ta pa :e bil obtožen, da je udaril % pločevinastim umivalnikom po plavi svojega očeta Gregorja. Na vpraša« nej, kako je to biio, je povedal fant take* le: «Ja. sem ga, gospdjc sodniki. X oče* Nikoli ni bil najden kos Schichtovega mila, v katerem bi se mogla dokazali tudi le najmanjša potvorba. Nikoli ni Schichtovo milo poškodovalo kosa perila. Vedno je Schichtovo milo čisto in neškodljivo. Lahko bi ceno Schichtovemu milu tudi snižali, te bi hoteli: rabiti cenejše surovine in posvečati manjšo pozornost skrbni izdelavi. Tega nc storimo, ker naše geslo je neomajno: Schichtovo milo je najboljše! Pristno le z znamko Jelena. tom živina v sovraštvu. Pa bi ga ne bil udaril, da se nista sprla s sestro, ravno ko sem šel jase z umivalnikom po vodo. Ker so bila vrata zaprta, mi jih je sestra od* prla, ode pa jo jc zato napadel. Jaz pa sem branil sestro in sem zadel očeta po naključju na glavo. Nisem pa mi>lil tako hudo.» Ker pa se na ta način po mnenju senata ne sme ščititi sestre napram očetu, je bil obsojen fant na tri mesece težke ječe. tako da bo imel do>ti časa razmišljati četrto božjV> zapoved. V soboto sta se pred kazenskim sena* tom zagovarjala dva čevljarja v i'ollakovi tovarni, ki sta odnesla več že skoro dogo* tovljenih čevljev ter nekaj drugega blaga. Z njima vred sta sedela na zatožni klopi dva ljubljanska čevljarja, ki sta sumljivo blago kupovala. Prva dva sta tatvino pri* znala, opravičevala p.i se s tem, da sta bila zelo slabo plačana in se zato nista mo^la upirati skušnjavi; druga dva sta izjavljala, da nista vedela, da gre za ukradena blago, eear pa jima senat ni mog I verjeti. Zato so bili obsojeni vsi štirje na 14 do 30 dni ječe. Pestra kronika širom Jugoslavije V nedeljo je bil v gornjem delu Ma-kenzijeve ulice v Beogradu pri belem dnevu izvršen nenavadno drzen roparski napad. Dopoldne je stopil v trgovino Milcn-ka Obradovića. ki se nahaja na vo^aiu Makenzijcve ulice, vajenec trgovca Ljubomira Stojanovića. Ko ni bilo nikogar, da bi mu postregel, ie že hotel oditi, ko je nenadoma zaslišal pritajeno stokanje in grgranje, ki ie prihajalo izza pulta. Preplašen je vajenec skočil iz trgovine in tekel k svojemu mojstru, kateremu je poročal o dogodku. Trgovec Stojadinović. čigar lokal se nahaja v soseščini Obradovića, je zbral par ljudi in ž njimi odhitel v trgovino svojega soseda. Med pultom in policami je fežal v luži krvi z razbito lobanjo trgovec O brado vid. Njegov suknjič je bil raztrgan, prsa so bila odpeta, ovratnik in kravata pa sta visela na vratu, preko katerega je tekla kri Stojanović je obvestil policijo, ki je takoj poslala komisijo. V bližini težko ranjenega Obradovića so našli zidarsko kladivo, vse okrvavljeno. Neznani napadalec je trgovca oČividno udaril s kladivom po glavi. Nato je napadalec istotako s kladivom razbil blagaino in io izpraznil. Drugega sledu policija ni našla. Pač na je ugotovila, da jc živel Obradović v sporu z enim svojih sinov in da ga je ta često oretepal. Zato je policija usmerila preiskavo v tem pravcu, na drugi strani pa so 2k>čina osumljeni neki zidarji, ki baš dovršujejo novo vilo trgovca Obradovića na Pašinem brdu. Obradović je bil prepeljan v bolnico, kjer se nahaja v agoniji. Nesrečnež ima prebito lobanjo In kri se mu je razlila v možgane. Njegovo stanje ie brezupno. V noči od nedelje na ponedeljek je bila mariborska požarna bramna tekom dveh ur večkrat pozvana na pomoč. Prvi požar je bil javljen okoli pol ZZ. Oorelo ie nekje v bližini sv. Barbare. Kadi prevelike oddaljenosti in hribovitega terena požarna bramba ni odšla na pomoč. Kmalu po polnoči je bil javljen drugi požar. Gorelo je v Sp. Hočah, kjer je plamen objel gospodarsko poslopje posestnice Julijane Rojko. Mariborski gasilci so skupno s požarnimi brambami iz Hoč, Razvanja ter Bohove so ogenj kmalu udušili. Vsa živina je bila rešena. Istočasno ic gorelo v Račju, kjer pa so ogenj udušili domači gasilci. V Banialuki se ie te dni zagovarjala pred sodiščem jedva 191etna Kata Le-bič iz Rujevice. ker je umorila svojega moža. V spanju ga jc ubila s sekiro. Vzrok strašnega dejanja je bila baje neplodnost moževa, poler tega pa se ji ie zdel — pregrd. Pri razpravi je bila Kata obsojena na 6 let ječe. Drž. pravdnik je radi nizke kazni vložil ničnostno pritožbo. V selu Ivanec v Hercegovini se jc te dni primeril tragičen slučaj. Orožni-ški kaplar Josip Pribanic in orožniški pripravnik Nikola Basarić sta popivala po raznih gostilnah, okoli 7. ure zvečer pa sta se vračala domov. Domov grede sta se sprla in v prepiru ie Pribanić porinil Basariču nož v trebuh. Ta je v groznih mukah umrl. Morilca so izročili 'sodišču. Danes rekord smaSia v Izborni bome&ii „Noreava hiša11 BUSTER KEATON spravil bo vsakogar v krčevit, bučen smeh. Torej samo zabava in razvedrilo Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Kino Ideal Kongres narodnih železničarjev v Ljubljani Letos se vrši vsakoletni kongres Udruženja jugosiovenskih narodnih železničarjev od 4. do 7. junija v naši beli Ljubljani. SPORED KONGRESA. 4. junija: I.) Ob 11. uri sprejem dele gatov »a glavnenn kolodvoru. — 2.) Ob 15. začetek zborovanja delegatov v dvorani Narodnega doma. 5. junija: 3.) Ob 9. dopoldne nadaljevanje delegatskega zborovanja. 4.) Od 17. do 19. promenadni koncert »Slojte« v Zvezdi«. — 5.) Ob 30. velik koncert narodno - že-lezničarskih glasbenih društev »Drave« in ^loge« v veliki dvorani hotela Union. Po koncertu se vrši v dvorani družabni sestanek. i. junija: 6.) Od 8. do 9. sprejem jrostov in tovarišev, došlih iz cDie države, na glavem kolodvoru. Odhod z sodbama na čelu na prostor kongresa v Narodni dom. — 7.) Ob 9.30 slavnostno zborovanje vseh delegatov in udeležencev - članov. — S.) Od II. do 13. promenadni koncert »Drave« v Zvezdi. — 9.) Popoldne ob 16. pričetek veselice na vrtu Narodnega doma s sodelovanjem godb »Drave« in »Sloge«. 7. Junija: 10.) Ob 7. telet s posebnim vlakom v Karmrik. Povrafrek popoldne. — Ob 17. odhod ki krogi upajo, d i bo sestavljena do tega časa stabilna vlada. —g Plenum Saro-Jrt banke o obrestni meri. itak or >mo že poročal', se je vršila v soboto dopoldne picnaroa sela upravnega odbora Narodne banke, na kateri se je raz« pravljalo o obrestni meri, ki je po mnenju predstavnikov Narodne linke se vedno pretirana. Na seji je bil pr-čitan dopis l'druženja bank, v katere-n *o zavzele banka ovoje stališče. Skle Jieno *e bilo, da se skliče morda že 10. juni,a konferenca za« «topnikov v«eh bank. ki dobivajo kredite od Narodne banke. Datum konference do« Joči generalni ravnatelj N-rod^c banke. —g konkurz beogr.tč*.s *na banka. S11 venska banka, Jadranska-Podunavska banka, Prva hrvatska štedionica; Mostaru: Ujedinjena centralna banka, Srpska centralna i pri- vredna banka; Metkoviću: Ljubljanska kreditna banka; Murski $ boti: Slavenska banka; Novem Sadu: Jugoslavenska banka, Prva hrvatska štedionica, Liubijanska Kreditna banka, Aero-klub; Nlkšiću: Crnogorska banka, Nikšićska kreditna banka; Novi Gradiški: S i ska banka; Novem: Jugoslavenska banka; Novem Gradacu; Prva hrvatska štedionica; Kolasmu: Kraljevič: Knže ven: Kninu: Sr V Negotfnu na Vardaru* Aero-Klub; V Osijeku: Hrvatska eskomptna banka, Aero Klub, Prva hrvatska štedionica u doljnjem gradu. Prva hrvatska šted on ca u gornjem gndu. Jugoslovenska banka, Slavenska banka; V Otočcu: Aero Klub; V Ogulinu: Piva hrvatka štedionica; V r'odgorici : Crnogorska banka; V Ptuju: Liubijanska kreditna banka; V Petrinji: Hrvatska eskomptna banki; V Prijedoru: U-edin jena centralna banka; V Sarajevu: U edin ena centralna banka d. d., Hrvatska trgovačka i obrtnička banka d. d.. Slavenska banka, Ljubljanska kreditna banka, Srpska centralna i privredna banka, Aeo-Kiub; V Subotici Srp ka banka, Jugoslovenska banka, Prva hrvatska štedionica, Hrvatska eskomptna banka; V Split j: Prva pučka dalmatinska banka. Srpska banka, Jadransko- Podunavska banka, Prva hrv. štedonica, Ljubi j kredit banka; Na Sušaku: Jugoslovenska banka, Slavenska banka, Prva hrvatska štedionica; Skooiju: Izvoz, i promet, banka, Prva hrv. šted onfca, Afro-Klub; Sr. Mtrovtd: Srpska banka, Prva hrvatska štedionica; Si t v. Brodu: Slavenska banka. Prva hrvatska štedionica; Sisku: Prva hrvatska štedionica, Hrvatska eskomptna banka; Som r oru Srpska banka. Slavenska banka; Smederevu: Smederevska kred,tna banka; Str^mici: Aero-Klub; Slav. Požegi; Prva hrvatska štedonica; Senju: Pr*a hrvatska štedionica; Tuzli: Srpska central. 1 piiv.ed banka, edin jena central banka; Travniku: U edin,ena centralna fcanka; Ce ju: Prva hrv. štedionica, Slaven, banka, Ljublj, kiedit. banka; Ck^n d: Prva hrvatska štedionica; Crkvemci: S aven^ka banka; Na Cetinju: Crnogorska banka; V Užci: Aero-Klub, UZkka trgovačka banka; V Č nom u : Ljubljanska kreditna banka: V Čaplini: Srpska centralna t privredna banka; V Sapcu: Sa venska banka, Aero-Kiub; V Šibeniku: Slavenska banka. Djorđle Vajfert, guverner Narodfle banke. đr. Bocdaa Markovtć. ravnatelj Hlpotekarne ban Ve, Stevan Karan ata, ravn. Jadran. Podunavske b^nke, MIlan Prplc, industrijalec, Aleksandar Erman, InđnsM'aVc, Drag MatejiC, industrijalec, Marko Vuletit, trgovec Franjo najloni, industrijalec, Bora Popov id, pomoč mm. saobraćaja, Andra Mih. Petrovič, pukovnik. Jo,II Stoja mvle. pomoč. mn. tinanc. Milivoj Cr-nadak. giavr ravn Prve hrv. šcd., Stevan Rajcevic, direktor osir društva .Sava", iocap Kostijal Zivanovit, glavni ravn. Hrv. sveopće kred. banke, M. Ribnikar, za .Politiko* d. d., ManoJIo Sokič, direktor .Pravde*, dr. Drag;. V. Dučte. gen. direktor dri. računov. Bos k o Hn&tie. šef. kabineU preda vlade, dr. Otokmr Rybaf. polnoniočni min., Tadija Sondermajer, inž., Jovan Tanović, preda, u dru ž lastnikov 11-5tov, Miha'o Sokić, urednik .Pravde", Adolf Minh, indust, Vladimir Matijevič. direktor Jadran, podonavske banke, Braca MllerJc, trgovci, Vojin Djurklć, načel min. f nanc Bora DJuritić. dikektnr. drž žel. Svetomir S Savic, šef. rac. oddel. predsed vlad Dr. Aleka. Bodi, poslan, svetnik. Vlad. D. Sokolović* sekr min sveta, Mih. Smi', gen. dir. gen. d re^ drž. carin, Petar Vučkovič, advokat, Milan Vlajkovid, advokat, Kosta Jovanovic, arhitekt, Sveti tav H od j era, advokat, Hugo Ehrlich, athtekt, dr. Oskar Svajkkajart, veleindust. dr. Velimlr Mažaranić, advokat, Milan Bošnjak, predsed. auto-kluba. Rjdolf PI c. i. rect .r Slavenske banke, Guido vitez Ponajrac. industrijalec, Arh VJakoatav Hetnzel, župan mesta Zagret*, Franjo Hrvat, predsed. udruženja Jug. inž. i arh., dr. Stanko Svrljuga, generalni ravnatelj Hr/. t Kompt banke. Milan Uzelac, general v pok., Svetolik Jovanovic, župan, Hata Matej i Ć. ndusuijalac, Milan čanak, hotelir. Sam. Berajer, trgovec, Mlodrag Mihajlovic. urednik .Vremena', Miloje s«k.č, uredn k .Pravde', dr. Braaislav SUnojevič, advokat, Sandor Cotatan, industrijalce. Dr. Nika Durić. advokat. Svetozar Vlajkovic, industrijalec, Ljuba Srećković, Industrijalec Dim. Konjovič, za .Ikarus- d. d., Ilija Mihajlovic, nar. poslanec, Milan Niko lic, inž., Miodraa; Mile ic, vaz. kapetan L klase v p., Nikola Mateiić, ini., Todor Filipović, inž., Drag. Paligorić. kapetan L kl. v p., Kopanlk a. d., LaI Harazlm, indust, Mak. Lnkarević, trgovec, itd. Itd. Urejuje; Josia Zupančič; **» Za cNarodno tiskamo*: Fraa Jeaeriek. «■ Za ioaeratni del lista; Oton ChristoL — Vsi v Ljubljani