211. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 15. septembra 1902.
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vr3te po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa a Kongresnega trga §t. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Žganje.
»Naše ljudstvo se bo v žganju v t o p i 1 o «, tako kliče »Slovenec« v članku, v katerem popisuje pijančevanje med Slovenci in posledice te strašne strasti, ki razjeda naš narod.
Kar piše »Slovenec«, je vse resnično. Pijančevanje se je v nas Uko razširilo in tako udomačilo, da nas je lahko strah za bodočnost. »Naše dobro ljudstvo« že več ne pije — nego, da rabimo izraz dr. Šu-steršiča — žre žganje in skrajnji čas je, da se najdejo pota in sredstva, to grozovito navado vsaj utesniti, če je že odpra viti ni mogoče.
Ako premotrimo razmere glede pijančevanja na Kranjskem, zapazimo pred vsem, da je pijančevanje najbolj razširjeno v klerikalnih krajih, najmanj pa v naprednih okrajih. To izpričuje statistika popolnoma jasno in to je jako podučno dej stvo. Žganjepitje je najbolj razširjeno po Gorenjskem in v ljubljanski okolici, najmanj na Notranjskem, na Dolenjskem pa zopet v klerikalnih okrajih znatno bolj, kakor v naprednih. To pa ni slučaj. Koder je omika večja, kjer je sploh »standard of life« višji, tam se konsumira tudi manj žganja.
Tudi posledice žganjepitja sve-dočijo, na kakšni stopnji je »naše dobro ljudstvo« v klerikalnih okrajih v tem, ko so pretepi in poboji na Notranjskem Jako redki, vidimo na Gorenjskem in v ljubljanski okolici, da je ljudstvo silno po-surOvelo in da so poboji na dnevnem redu, šnops in nevednost hodita roka v roki. Ko bi se Slovencem porodil kak Gavarni, bi kranjskega kmetskega klerikalca najbolje pogodil, če bi naslikal moža, ki drži v jedni roki rožni venec, v drugi pa steklenico šnopsa.
O tem smo pač vsi jedini, »da, odkar je nehal Turek pleniti po naši slovenski domovini, nima naš narod hujšega sovražnika, kakor je pijančevanje, a v tem, ko skuša napredna stranka z obdačenjem žganje podražiti in pijančevanje omejiti, ko skuša povzdigniti  splošno  omiko in
nravnost, niso »od Boga postavljeni voditelji slovenskega ljudstva« ničesar storili, da bi pijančevanje omejili, pač pa s svojimi konsumi in z uvaževanjem tirolskega petjota pijančevanje še povečali. Tisoč let so duhovniki absolutni gospodarji našega kmeta in srečno so ga potisnili nravno in duševno skoro na najnižjo stopnjo in so naše ljudstvo pripeljali tako daleč, da pijančuje danes, kakor malokateri narod. Naj gre kdo na Gorenjsko, tam lahko vidi, kako možje, žene in otroci — da govorimo z dr. Šusteršičem žganje kar žro.
Boj proti pijančevanju je nujen, ali na to, da bi naša duhovščina pri tem kaj pomagala, ni misliti. Ljudje, ki v svoje politične namene ustanavljajo k o n s u m-ske šnopsarije, se pač ne bodo vojskovali proti žganjepitju, saj je pijančevanje glavni vzrok, da imajo klerikalci ljudstvo na vrvici. Le ljudstvo, ki propada fizično in moralno, je klerikalno!
Boj proti alkoholizmu ni samo potreben, nego zamore postati tudi vspešen, če se energično začno. Norveška je bila še pre 50. leti tista dežela, kjer se je popilo največ žganja, a danes je ni dežele, ki bi se glede treznosti mogla k nji primerjati. Največ je pripomogla omika. Če se pri nas razvije tista eneržija, kakor na Norveškem, se bodo dosegli isti vspehi, a treba bo dolzega in vstrainega d-a!a.
V HJciblJanK 15. septembra. K položaju.
Lvovsko »Slovo Polskie« prijavlja pogovor nekega češkega poslanca s pl. Kčrberjem, in iz tega je razvideti, daje politično razmerje med Cehi in ministrskim predsednikom čim najslabše. Kd>ber se je doslej zvijal na vse možne načine ter ni hotel odgovoriti Čehom, kakšne koncesije hoče nuditi češkim poslancem. »Po nagodbi, zdaj nimam časa pečati se z vašo zadevo«, je dejal nedavno Čehom. Seveda se poslanec ni zadovoljil s tem izgovorom, češ, da ve vsak političen otrok, koliko vrsto let bi se morali zaman boriti,  ako bi zamudili se-
danjo situvacijo. »Sicer ne bomo delali škandalov kakor Nemci, a vkljub temu ne bomo pripustili posvetovanj o dnevnem redu«. Na vprašanja, ali je to zadn ja beseda cehov, je odgovoril poslanec: »Nagodbe tej vladi vsekakor ne bomo potrdili. Zbornica, v kateri sede sovražniki Slovanov, kakršni so baron Spens Booden in dr. Bohm Bawerk, ne bo slavila zmage, da bi parlament odobril nagodbo. S tem bi okrepil za več let stališče Korberjevo. Ne in ne! Ta kabinet mora odstopiti. To je naša zadnja nepreklicna beseda.« Tudi češko-agrarski poslanec P r a s e k je izjavil na shodu v Benatku, da Cehi nikakor niso pri volji, zamenjati jezikovne naredbe, katere da en minister, a jih drugi zopet vzame, za slabo nagodbo. Ako Be ne bo dosegla gospodarstvu ugodna nagodba, nasvetuje Prašek, naj se onemogoči nagodba, k čemur pozove tudi druge poslance. Poljski voditelji so pa odločno proti vsaki obstrukciji Čehov, dasi simpa-tizujejo z njimi in pripoznajo upravičenost njih zahtev; toda boje se, da bo posledica češke obstrukcije daljša brezparlamentna doba, ki bo vladala s pomočjo § 14. Zato hočejo tudi prigovarjati Poljaki Čehom, naj ostanejo zmerni. — Na shodu na Vranjskem je govoril poslanes vit. Berks o notranjih političnih razmerah Slovencev ter je dejal med drugim tudi tole: »Slabo se godi Slovencem; najubožnejši pasterk avstrijske države e ■>. Štajerski Slovenci ne dosežejo v deželnem znoru prav nič. Edino
v državnem zboru dobe tupatam kako drobtinico. Sicer je državni zbor v zadnjem času pridno delal, a nimam upanja, da bi šlo tako naprej. Prišlo bo zopet do obstrukcije. Kajti vlada bi morala vse drugače postopati, iz lastnega nagiba mora ukreniti to, kar je koristno vsem avstrijskim narodom, ne pa iskati sveta pri nemških strankaha. Vitez Berks se je bavil tudi s celjskim vprašanjem, o katerem je menil, da je za kulturo jako velikega pomena. Slovenska gimnazija mora ostati v Celju in trudil se bo tudi z vsemi močmi za to ter da se razširi ta gimnazija v gornjo gimnazijo. Kar se tiče avstro-ogrske nagodbe, težko  da bi se dovršila,
predno ne bo urejeno jezikovno vprašanje »Slovenci bodo nastopali tu solidarno s Čehi«, je dejal vitez Berks.
Nagodbena pogajanja.
Koncem tega tedna, bržčas v petek, se hudo nadaljevala zopet pogajanja, ki bodo to pot morda vendarle odločilna. Kako se bodo izvršila, seve sedaj še nihče ne ve. Korber še vedno upa, da se bo možno zjediniti ter misli, da ne pojde Ogrska do skrajne meje. Doslej je ostal Szell neizprosen in se ni udal v celi vrsti važnih pozicij carinskega tarifa, glede katerih mora ostati Avstrijska na svojem stališču. Diference so še vedno jako velike, in treba je zlasti od strani Ogrske mnogo dobre volje, da bodo mogla pogajanja uspešno končati. Avstrijski krogi niso Szellu naklonjeni ter menijo, da bi se dala stvar mnogo lažje rešiti, ko bi bil ogrski ministrski predsednik popustljivejši. Bržčas se Szell boji opozicije v državnem zboru, kar ga je dovedlo do takega postopanja. Glede konference pojdeta še oba predsednika v avdijenco k cesarju, o katerem upa Avstrija, da bo s svojo mogočno besedo napotil Ogrsko, da se ne bo več upirala. Te dni se bodo sešli avstrijski ministri, da se posvetujejo o postopanju glede nagodbenih pogajanj. K temu posvetovanju sta bila poklicana brzojavno minister Wittek  in Giovanelli,  ki tačas
nista bivala na Dunaju. Tudi ogrski mi-. Tmjmj        :__ms r~~veiovanjw.
Najnovejše politične vesti.
Dunajski Čehi so sklenili, postaviti pri predstoječih volitvah samo v enem okraju svojega kandidata ter združiti vse glasove delavcev na istega. — Zoper češko obstrukcijo v državnem zboru so se izrekli poljski voditelji, ker se boje, da bi vsled obstrukcije nastopila zopet brezparlamentna doba s § 14. — Spominska plošča S t r o s s m a y e r j u prepovedana. V Korčuli so hoteli odkriti Strossmaverju spominsko ploščo. Oblast pa je slavnost prepovedala. — Nemški cesar pride v London na rojstni dan kralja Edvarda, to je 8. novembra t. 1. — Srbski trgovci v Za-
LISTEK.
Po Gorenji Italiji.
Spomini s pota. 3. Turin.
(Konec.)
Poldrugi dan sem bil v Turinu, a razen razstave, kateri sem posvetil ves dan, in središča mesta s palačo Madama nisem videl še skoraj ničesar.
Da dobim najprej celoten vtisk vsega mesta, sem sedel na elekrično železnico ter se peljal na Monte dei Cappucini. Preko železnega mostu Ponte Umberto I. nad širokim Padom sem hitel peš, poiskal včasih toli zasmehovano vzpenjačo Funi-colare, — o kateri se prepeva še dandanes porogljivi kuplet: »Funicoli, funicola!«, ker se baje pokvarja in ustavlja vsak čas, — ter se peljal na hrib, na katerem je kapucinski samostan s cerkvijo, hišico planinskega društva in smelo ob robu pečine ležečo restavracijo. Odtod je prekrasen razgled preko vsega mesta. Tu se vidi natančno pravokotnost turinskih tr gov in križajočih se cest. Pravilnost vse povsod. Kakor zarisane z ravnilom, tečejo
široke ceste geometrično vzporedno druga ob drugi ter se presekajo v premi črti. Večina hiš tvori čveterokotna dvorišča in na prostorih, kjer delajo ulice pravilen trg, stoje monumenti, kipi kraljev, vojskovođi, učenjakov in umetnikov. Brezkončno se razprostira pod mano morje živordečih streh, izmed katerih štrle kupole cerkev, stolpi in tvorniški dimniki. Vmes pa se vije ob širokih, kamenitih nabrežjih Pad, preko katerega vodi cela vrsta velikih mostov. Daleč tam v ozadju kipe proti nebu Alpe, Monte Rosa, Gran Paradiso, Mont Ceniš i. dr.
Tikoma pod hribom, tostran monu-mentalnega mostu Ponte Vittore Ema-nuele I, leži nad strmimi stopnjicami veličanstvena, belomramornata cerkev Gran Madre di Dio z velikansko kupolo in krasnim portikom. Svetišče je zunanje popolna kopija rimskega panteona. Pred cerkvijo stoji spomenik kralja Viktorja Emanuela I. Onstran pa se širi ogromni trg, imenovan po istem kralju, obdajan od treh strani z največjimi palačami in krasnimi modernimi hišami.
Impozantna je velika slika, ki se nudi s kapucinskega hriba na slavno mesto, ki je bila zibelj osvoboje cele se-
verne Italije in združitve vsega kraljestva. Resen vtisk dela mesto, resen, bogat in aristokratski. Vzlic vsej modernosti večine stavb dajejo mestu vendarle značaj začr-nele barkine in novorenesančne palače s s svojimi stebrišči, s katerimi obdajajo trge ter se vrste brez konca in kraja ob boulevardih in cestah. V Turinu menda človeku ni treba nikdar dežnika, saj se pride pod stebrišči, pokritimi ulicami in portiki od enega konca mesta do druzega.
Kakor Benetke in Milan je tudi Turin poln muzejev, galeri in akademi. Človek bega in se vozi sem ter tja, hiti skozi neštete dvorane znamenitosti in umetnin, strmi in uživa ter pozabi na želodec in na svoja klecajoča kolena.
Palazzo Reale vzbuja spomin na dunajski dvor: okoli širokih dvorišč velikanske palače, spomeniki in povsod straže. Tu je kraljevska orožarna (Ar-meria Reale) z neštevilnimi oklepi, čeladami, meči, sulicami, ščiti, oklopnimi konji in jezdeci, praporji, buzdovani, topi in topiči ter slavnimi bojnimi slikami. Indijsko, saracensko, turško, perzijsko, japonsko, francosko, prusko in orožje davnih in novejših dob je shranjeno v velikanskih parketovanih dvoranah.  Dalje je
tu kraljevska knjižnica s 60.000 knjigami in 2000 rokopisi, premnogimi slikami, risbami, novci, emajlimi, zlatimi in slonokostenimi umotvori.
Da bi popisal vse te dragocenosti in znamenitosti natančnejši, bi rabil cel teden.
Na to sem hitel v Palazzo deli' Accademia delle Scienze, ki ima v prvem nadstropju v štirih dvoranah in na dveh galerijah muzej starin in antik, v drugem pa pinakoteko z 21 sobanami, polnimi slik in kipov. Tu so zastopani van Dyck, Velaqaez, Rembradt, Carravag-gio, P. Veronese, Raffael, Tizian, G. Ferrari i. dr. nesmrtni umetniki. Preko 600 slik ogromne vrednosti in nepopisne krasote!
Končno sem posetil še Museo mu-nicipale d' Arte moderna. V vesti-bulu so zbrane skulpture modernih kipar-je^r (med njimi divno Franceschijevo delo: križana sv. Evlalija !) v prvem nadstropju pa so v 8 dvoranah velike slike in poprsja, figurine in študije modernih italijanskih slikarjev in kiparjev. II. nadstopje hrani spomine na vojno za osvobojo Gorenje Italije: tu so uniforme kralja Viktorja  Emanuela II., njegovo orožje, nje-
grebu, katerim bo se trgovine demolirale, zahtevajo skupno 150.000 K odškodnine. Mesto bo naložilo v ta namen splošno povišanje davkov. — Iz jugoslovanske akademije znanosti se je zahteval črtati srbski poslanik v Peterburgu Stojan Novaković. — Protižidovski izgredi t C z e n s t o c h o v i na r u s k o - g a 1 i š k i meji so bili hujšega značaja, kakor seje prvotno poročalo. Mrtvih je baje 14 Židov in 1 policaj. — Bruseljska sladkorna pogodba ^topi v veljavo s 1. septembrom prihodnjega leta, najsi Ruska pristopi ali ne. — V zadevi takozvanih »mor skih o k« je razsodila komisija, ki je zbo rovala več tednov v Gradcu, da pripade sporni svet v obsegu 30 oralov Galiciji.
Dopisi.
Iz Dola pri Hrastniku. Čakam in čakam, pa zastonj — ni ga poročila o veselici »Bralnega društva« v »Narodu« in ga ni! Bom pa jaz eno ali drugo zinil! »Žužamažo« smo videli mi Dolanci prvi in na to smo ponosni! Ah, le žal, da naše ljudstvo še nima dovolj pojma o gledišču
— (o izobrazbi, g. župnik, le dobro si zapomnite, da človek več pridobi pri poštenih igrah in zabavah, kot pri vaših suhoparnih pridigah) — žal, kajti potem bi bolj razumelo to krasno, nad vse zabavno burko, v kateri je vsaka beseda že sama zase prava, neprisiljena burka! Kar je bilo izobraženejših in to je tudi bilo — vzlic gornji opombi —, vsakdo se je smejal iz srca, ne preglasno, boječ se menda, da ne bi preslišal prihodnje besede! Vsaj meni je bilo tako težko, če ne tudi drugim!
Ah, ta Žužamaža (g. Jan), da bi ga zopet zrli, — in tega grbastega Krivokraka, to »tutko prebridko« (g. M. Roš) in Polono (g. nadučiteljeva Gnus-ova) in Švedronovo Mico to »staro devico« (gdč. Pintarjeva) i. t. d. res, prav prijetno je bilo gledati ta »dolski teater«. Vsa čast gospodu pisatelju Murniku in pohvala tudi dramatizerju g. učitelju Mihaelu Rošu, slednjemu in njegovemu zboru še tudi za fino petje, posebno za krasni Sattnerjev mešan zbor »Naša pesen«! Le naprej in ne strašite se nikogar, tudi odbornika »Bralnega društvaa ne, župnika Veternika, ki je drugo nedeljo oznanil raz prižnico, da mu ne ugaja, ker je bilo  pod kozolcem
[pri   »lfatIlM»w.rii.)   bvrij (ra.a   m t» n & O hnlj)
polno nego pri njegovih neslanih nedeljskih večerničnih pridigah. Eh, gospodine, še na kaj druzega se bodete morali polagoma privaditi!
Iz Rajhenburga. Dne 7. septembra t. 1. vršila se je v našem trgu volitev župana za ostalo dobo, in sicer je bil enoglasno voljen trgovec in posestnik gosp. Matevž Presker. Obenem je odbor v tej seji sklenil, izreči odstopivšemu županu gospodu Benj. Kuneju, ki se je preselil od tod v Brežice, polno priznanje njegovih zaslug za blagor tukajšnje občine in prisrčno   zahvalo   za   njegovo občekoristno
gove kolajne, uniforme njegovih ministrov in generalov, slike bojev po Piemontu, historične listine, praporji itd. Najbolj so me zanimale slike, ki kažejo junaštvo Italijanov, preganjajočih avstrijsko armado. Avstrijci se predstavljajo tu kot surova tolpa razcapancev bestialnih instinktov, Italijani pa kot idealni heroji in trium fatorji . . .!
Kakor vsa italijanska mesta, ima tudi Turin neštevilo kipov in monumen-tov. Vsak hip zadeneš ob konjenika na visokem podstavku: Emanuele F i 1 i-perto v oklepu, ko parira baš nasprotnikovo sekundo, — duco di Genova v hipu, ko se je zgrudil ustreljeni konj pod njim ter stopa na tla, kazoč s sabljo: Sempre avanti! — Alfonso Lamor-mora, premagalec Avstrijcev, ko glada beg sovražnikov, — dalje soha Garibal-d i j a, stoječega vrhu skale, pod njim zmagovita Italija,  levi in lovorjevi venci,
— Cavour, dvigajoč, ponižano Italijo, — Vittorio Emanuele II., stoječ raz* oglav na korintskih stebrih, — spomenik bratov conte Verd© v srednjeveških oklepih in s ščiti in končno P i e t r o M i c c a, ki je zažgal sod smodnika, da je uničil citadelo osvojujoče Francoze.
Vseh spomenikov je 17, večina iz mramorja in brona.
delovanje. Njegovemu prizadevanju se je posrečilo, da je dobil naš trg dva nova
živinska sejma, in sicer: 29. januvarja in 26. avgusta, dalje da se je razstrelilo skalovje, stiskajoče okrajno cesto za Dolenjim gradom, ki se je s tem razširila ter l1/* m znižala, istotako da se je razstrelil in od-kopal ter za l1/* m znižal klanec, kjer krene cesta proti gradu trapistov.
Kot vrlemu, občespoštovanemu soob-čanu kličemo prisrčni »na zdar« ter prosimo, naj nas tudi na svojem novem domu ohrani v prijaznem spominu.
Rimski klerikalizam
in še to in ono.
XXXVI.
Znameniti jezuvit Busenbaum je učil: »Kdor se v največji potrebi zase ali za koga druzega polasti tujega imetja, in sicer toliko, kakor je potreba (da se reši iz te sile) ne stori tatvine in tudi ni pozneje dolžan povrniti, kar je vzel, saj je bil v resnici v potrebi.« (Qui pro se, vel alio, in extranea necessitate constituto, alienum accipit, quantum ne. cessarium est, nec furatur, nec tenetur restituere postea sic absumptum, siqui-dem re et spe indigens fuerit . . .)
Temu nauku je pritrdil Liguori, češ: »Gotovo je, da sme, kdor je v največji potrebi, toliko tujega imetja vzeti, kolikor je treba, da se reši iz take sile. To je splošno mnenje « (Certum est, eum, qui est in extrema necessitate constitutus, posse alienum surripere, quantum sufticit ad se a tali necessitate liberandum. Ita communiter.) Potem pa vprašuje Liguori: Če se sme ugleden mož, ki se sramuje prosjačiti ali delati, polastiti tujega imetja«, in potrjuje to vprašanje z dru gimi bogoslovci vred, če si dotičnik želi rajši umreti, kakor da bi moral beračiti. (Sed quid, si aliquem virum honoratum valde puderet mendicare, vel laborare, an potest ex alienis sibi providere ? Af-firmant vero Viva, Less. item Bannius et Serra. Hocque probabilius mihi videtur, si pudor mendicandi esset tantu9, ut potius ille mortem subire vellet, quam mendicare.)
Liguori dovoljuje torej tatvino iz potrebe. Dovoljuje pa tudi tatvino iz lahkomiselnosti, če n. pr. sin očeta o k r a d e.
Tudi tihotapstvo spada v kate gorijo tatvine. Liguori razpravlja tudi o tihotapstvu. Na vprašanje, če je dolžan kdo povrniti škodo, ki je je prouzro-čil s tihotapstvom ali s tem, da je pre-varil državo za kak davek, odgovarja Liguori zda. Toda tudi razlogi, ki govore, da dotičnik te škode n i dolžan povrniti, n.jne>j. T.inriinri   Drav   r>t>3i«.*»o   i» končno
prepušča modrejšim, da razsodijo, če se jim zde ti razlogi, katerih ni prezirati, zadosti tehtni. (Haec dici possunt pro hac secunda sententia; an propter has rationes, quae ceterum non videntur contemnendae, ipsa sit sufficienter proba-bilis, sapientioribus me remitto.)
Na vprašanje »Ali je ljudstvo dolžno plačati kak davek, glede katerega pravičnosti obstoje dvomi«, odgovarja sveti Liguori jako previdno. Sklicuje se na Luga in Molino povdarja, da je le malokateri davek pravičen in prihaja končno do spoznanja »Ker je plačevanje davkov odiozna stvar, ni treba davka plačati, če se dvomi, da je pravi-
Turin ima 8 gledališč, med njimi troje za opero, dvoje za opereto in balet, eno za veseloigro v dialektu, eno za marionete in šantan.
Tudi svoje vseučilišče, svojo tehniko in umetniško slikarsko in kiparsko šolo ima. Naravoslovnih zbirk premore več. Turinska borza pa je med največjimi v Italiji. Trgovina in obrt cveteta in splošno blagostanje se vidi na vsak korak. Promet je izredno živahen, ceste vedno polne vozov, električni tramvajski vlaki I. in II. razreda vedno natlačeni. Meščani govore večinoma italijanski in francoski, nemški ne razume menda niti en odstotek ob činstva.
Turin, čegar slavna zgodovina sega nazaj do Hanibala in Julija Cesarja, je še dandanes ponos italijanske historije in priljubljeno bivališče članov dvora. Ker ga obdajajo griči, imajo po njih Turinci svoje vile in letovišča, kjer prebijejo velik del leta. Tako se razliva bogastvo iz mesta tudi na deželo, tako da se ponaša vsa slikovita dolina Pada od Milana in daleč tja v smeri Genove s srečnim blagostanjem.
Turin je žarel v morju električnih luči, ko sem sedel na vlak ter se odpeljal nazaj proti Veroni.
č e n.« (Quod, cum tributum sit res odiosa, judicandum est, in dubio non esse sol-vendum.)
Ako se pomisli, da ljudje davke sploh smatrajo za krivične, si je lahko predstavljati, kako vpliva ta nauk.
In sedaj še nekaj o nauku glede poravnanja storjene škode.
Nekdo je hotel umoriti Tita, pa je pomotoma umoril Kaja; nekdo drugi je hotel užgati Titovo hišo, a je pomotoma užgal Kajevo. Sta li ta dva hudodelca dolžna povrniti škodo?
Busenbaum in nekateri bogoslovci pravijo, da sta dolžna povrniti škodo, drugi bogoslovci pravij o, da nista dolžna. »Dolžnost, povrniti škodo« — uče ti bogoslovci — »izvira samo iz formalne krivice, ne le iz materialne krivice, kakoršna se je v tem slučaju zgo dila Kaju. Sodišče bo storilca kaznovalo ne le kot morilca in požigalca, nego ju tudi obsodilo plačati Kaju, oziroma njegovim dedičem odškodnino, ter ne bo verjelo izjavi, da proti Kaju nista ničesar nameravala; toda po vesti nista (morilec in požigalec) dolžna plačati odškodnine. (Liguori: Theol. mor. Edi-tio recentissima, cura et studio D. Le Noir. Pariš. 1883 1. IV. n. 628 et 629. t. II. p. 394 sq Dollinger Reusch: Ge-sohichte der Moralstreitigkeiten in der romisch-kath. Kirche I. 454)
Zakaj nista dolžna plačati odškodnino? vprašal bo vsakdo ogorčen. I, no, zato, ker Tit, ki ga je hotel morilec ubiti, še živi, in ker Titova hiša, ki jo je požigalec hotel zažgati, še stoji!
In take nauke trpi ona cerkev, ki pravi, da govori v imenu Jezusa Kristusa!
Otvoritev vodovoda v Škofji Loki.
Samozavest in moški ponos karak-terizujeta Gorenjca. To so pokazali tudi škofjeloški meščani. Ker se je dežela oziroma država obotavljala, iti občini na roko pri napravi potrebnega vodovoda, storili so napredni meščani to iz lastnih moči. Rodoljubni trgovec in meščan škofjeloški g. Ivan Mali je zbral lansko jesen okoli sebe zavedne someščane, in sklenili so stopiti v zadrugo, da preskrbijo mesto z dobro in zdravo vodo.
V soboto in včeraj pa se je že vršila slavnostna otvoritev tega vodovoda, potem ko je državna in deželna komisija v petek dne 12. t. m. pri kolavdaciji izrekla svoje strokovno priznanje.
Kakor povsod pri podobni novi napravi, oglasilo se je seveda tudi v Škofji Loki med nekaterimi meščani nasprotovanje novemu vodovodu, toda to traja pač dotlej, da ljudje uvidijo splošno dobroto novotarije, potem pa zgine taka konzervativna oportuniteta sama ob sebi. Da je ogrono'i«* večina možčanstva hvaležna vrlim možem za napravo vodovoda, pokazalo se je najbolje na dan slavnosti. Vse odlične meščanske hiše so bile v zasta vah in mesto in okolica sta skupno praznovali to lepo slavnost napredka in ener gije. Saj pa je zraven obstoječe električne razsvetljave vodovod za Škofjo Loko res najlepši dokaz, da meščani poznajo duh in potrebo časa ter vztrajno korakajo z ostalimi naprednimi mesti.
Slavnost se je pričela v soboto zvečer z mirozovom in bakljado. V nedeljo zjutraj je bila budnica, ob 9. uri pa slavnostna maša. Po maši je odkoral odbor z gosti in godbo na planoto pod samostanom, kjer je lično in umetno strokovno napravljeni vodohram. Ko je istega blagoslovil mestni župnik g. Zavodnik, nagovoril je šef tvrdke inžener H e r 11 e i n odbor, izročivši mu novo zgradbo. Načelnik vodovodnega društva Iv. Mali se je zahvalil tvrdki za res lepo in solidno delo. Takoj na to se je izvršilo na glavnem trgu blagoslovljenje vodometa. Trg je bil natlačen mestnega in okoličanskega ljud stva. Po blagoslovljenju je stopil na oder g. Mali ter v lepem govoru razjasnil zgodovino vodovoda. Povdarjal je, da si je meščanstvo zgradilo vodovod z lastnimi, združenimi močmi po geslu našega vladarja, kateremu zakliče trikratni »Živio«. Godba 27. polka zaigra cesarsko himno. H koncu govora odpre novi vodomet, ki švigne z mogočnim curkom visoko v zrak. Istočasno je kazala požarna bramba moč hidranta ter brizgala vodo preko streh najvišjih hiš. Nato se je vršil promenadni koncert na glavnem trgu. Ob 1. uri se je zbrala odlična družba k banketu na Šte-marjih. Razun društvenega odbora, odličnih meščanov in javnih funkcijonarjev je prišel okrajni glavar g. Alfonz Pire, de želni poslanec g. C. Pire, iz Ljubljane g. dr. Triller i. dr.
Vrsto napitnih govorov je pričel načelnik g. Mali, pozdravljajo goste, posebno okrajnega glavarja, ki je posebno vztrajno podpiral sedaj dovršeno podjetje, kakor se sploh zavzema za vsak koristni napredek kot pravi oče svojim krajanom. Glavar g. A. Pire je v svoji zahvali naglašal energično voljo in vztrajnost gospoda Malija, kateremu se je sploh zahvaliti za vspeh tega podjetja. Posl. C. Pire izrazi željo, naj bi obč. zastop čimpreje prevzel vodovod
v svojo oskrbo ter obeta za ta slučaj delovati z državnim poslancem vred, da pridobita podjetju deželno, ozir. državno podporo. Novi vodovod pa bo tudi privlačna sila za letovišČarje, katerih je že itak z vsakim letom več v d i vnem tem kraju. Storiti pa se mora nekaj za olajšanje prometa, bodisi da se pomakne kolodvor ozir. železnica bliže mesta ali pa se zveze mesto po posebni progi s kolodvorom. Napije županu. Župan g. Lovro Sušnik napiva poslancu Pircu kot vnetemu zagovorniku naprednih idej in del, upa da bo vodovod prešel v občinsko upravo, do tačas pa želi zasebnemu podjetju mnogo vspeha. Notar g. L e n č e k se obrača v svojem govoru zaupno na eksekutivo deželnega odbora in deželnega poslanca Pirca, naj se priskrbi bodisi zadrugi ali občini za vodovod primerne subvencije. Nadučitelj g. Papa proslavlja v nemškem govoru tvrdko Kramer. Spri-nar, Hertlein iz Gradca, ki je izvršila delo tako solidno in strokovnjaško. Inženerju Hilscherju izroči načelnik za priznanje in v spomin zlato uro, njegovemu asistentu Dorru pa zlat prstan. G. Mali še napije dr. Trillerju, kot škofjeloškemu rojaku, ki si je s pravnega stališča stekel velike zasluge za vodovod ter odstranil vse ovire pri registraciji. Dr. Triller povdarja v svojem odgovoru, da je Loka prava pastorka med kranjskimi mesti, za katero se zadnjih 30 let ni prav nič storila niti v gmotnem niti v duševnem oziru. Temu se mora odpomoči. — S tem govorom je bil zaključen ofici-jalni del banketa. Popoldne ob 5. uri se je zbralo skoraj celo mesto na Stemarjih, kjer je do trdega mraka vojaška godba neumorno svirala. Pripeljalo se je mnogo gostov tudi iz Kranja in Ljubljane, med njimi znani »konzorcij«, ki je preplašeno vzdihnil, prišedši na glavni trg: »Ah, povsod sama voda!« No, Škofjeločani so ponosni na obilico zdrave pitne vode ter hvaležni podjetnim someščanom, posebno pa energičnemu načelniku vodovodnega društva g. Ivanu Maliju. — Slavnost so brzojavno pozdravili: župan iz Kranja g. Šavnik, tvrdka Kramer Sprinar Hertlein iz Gradca in pl. Kramer kot načelnik iste tvrdke. S to res solidno zgradbo se bo imenovana tvrdka udomačila za enaka podjetja pri nas.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 15. septembra.
— Osebne vesti. Za okrajne glavarje na Kranjskem so imenovani de-želnovladni tajnik v Celovcu g. Ivan Kremenšek, vodja okr. glavarstva v Kranju g. Alfonz Pire in deželnovladni tajnik v Ljubljani g. Oton pl. Detel a. Goap. Kromenšck   pride v Logatec, gosp.
Pire ostane v Kranju, g. Detela pa pride v Radovljico. Okr. komisar v Postojni g. Karol Ekel je imenovan deželnovlad-nim tajnikom v Novem mestu, okr. komisar z Novem" mestu g. Iv. Kresse pa deželnovladnim tajnikom v Ljubljani. Okr. komisar Anton Klein v Ljubljani je imenovan višjim okr. komisarjem. Za namestnika drž. pravdnika v Ljubljani sta imenovana okr. sodnik v Kranjski gori g dr. Anton Rogina in sodni pristav v Ptuju gosp. Rudolf Tschech.
— Dr. Brejc je od same nevošč-ljivosti rumen, kadar kakemu kolegu ni mogel snesti kakega večjega kazenskega zagovora. Možak, ki je goškega kurata srečno v zapor spravil in ki je položil ravnokar v zapor tudi dr. Lampeta, kojega je otročje in silovito dolgočasno zagovarjal, porabil je v »Slovencu« slučaj Fran-čičev ter kuje, oprt na ne posebno okusno poročilo »Laibacher Zeitung«, iz omenjenega slučaja — debelo prijateljstvo med baronom Heinom in dr. Tavčarjem. Upamo, da je bil gospod deželni predsednik tista oseba v deželi, ki se je nad tem kozolcem dr. Brejca najbolj in od srca smejala! Če našim klerikalcem kaj drugega na misel ne pride, morajo v šlomastiki tičati, kakor muha v limu! Sicer pa je dr. Tavčar pri svojem zagovoru vsaj tri porotnike prepričal, med tem, ko dr. Brejec pri Lam-petu niti jednega s svojim žaganjem prepričati ni mogel. Treba bo poseči zopet po reklami, kakor jo je dr. Brejec že mesece in mesece po katoliških časopih uganjal ter ž njo svojo zagovorniško kožo — vatel po grošu—prodajal! Ker pa mu je odbor odvetniške zbornice to reklamo prepovedal, bode temu odvetniškemu kros-njarju skoraj obupati! Našega pomilovanja je gotov!
— Vodno ista taktika. Klerikalci skušajo dosledno z obrekovanji in s častikrajo kompromitirati vsacega, kdor fim je na poti.   Nobeno sredstvo jim ni
preslabo v ta namen, nobena laž pregrda, nobeno obrekovanje prepodlo. Če že ne najdejo ničesar, kar bi se dalo napihniti ali zaviti, pa si kaj izmislijo. Tako je na Kranjskem, tako je tudi na Goriškem. Kaj sta že morala v tem oziru prestati Gabršček in dr. Turna! Nebroj lažij in obrekovanj so o njiju že raznesli klerikalci. Zdaj so zlegli črni poštenjaki novo laž. »Primorski List« dolži dr. Tumo, da se je hotel preseliti v Trst in prevzeti vodstvo — socialnih demokratov, a »pogajanja« da bo se razbila. Da je to debela laž, pač ni treba še posebej pripovedovati. Klerikalci so pač nepoboljšljivi lažnjivci.
— Nabergoj in dr. Gregorčič.
»Soča« je razkrila naslednjo zanimivo afero izza polpreteklega časa: »Pred volitvami v državni zbor je prišla deputacija tržaških gospodov v Gorico, da se pogovori z narodno-napredno in klerikalno stranko, če bi bilo mogoče odstopiti man dat V. kurije, kateri gre Slovencem, gosp. dr. Laginji. Na napredni strani so našli gospodje iz Trsta, kar so iskali, ali dr. Gregorčič se je z raznimi izgovori in sklicevanjem na svojo stranko izvil takisto sladko, kakor zna on. Mož je imel takrat že zasnovane spletke s Furlani in dr. Pa-jerjem, in je bil že gotov, da bo izvoljen v V. kuriji. Zato ni hotel nič slišati o kakem odstopu v prilog dr. Laginje. Zgodilo se je torej, da je bil izvoljen dr. Gregorčič. Ker se mu je posrečilo, opehariti narodno napredno stranko za mandat v V. kuriji, je koval naklep na naklep, kako bi jo opeharil tudi v četrti. Mislil je in mislil, in v teh mislih se je spomnil — Ivana Nabergoja; hitro je naredil načrt, po katerem izigra tega uzor-prvoboritelja proti narodno napredni stranki. Ponudil mu je kandidaturo, češ, z Nabergo-jem izpodbijem tla narodno napredni stranki, za njega bo vse navdušeno, agitirati se bo dalo zanj imenitno, zlasti po Krasu, in izvoljen bo, seveda ne kot klerikalec, ali narodno napredna stranka bo ob mandat. Pokojni Nabergoj je bil silovito indigniran, in po vsej pravici, kajti pač najskrajnejša nesramnost je bila ta: hoteti izkoristi jednega Nabergoja proti napredni stranki. Nabergoj je odgovoril Gregorčiču sicer vljudno ter odklonil po-nujano kandidaturo, ko so pa vlovili svetnika Rutarja za kandidata, je pa vzkliknil: Ubogi Rutar! . . . Nabergojevo indignacijo mora umeti pač vsakdo, Gregorčičevo ravnanje pa umej, kdor more!«
— Vaje za 12. oktobra. Iz Tržiča se nam piše: Zadnjo nedeljo zju traj se je, kakor po vseh cerkvah, tako tudi v Tržiču bral »pastirski lista, v katerem spušča škof zopet svojo jezo na »Slov. Narod«. Drugi dan na praznik je šel mož liberalnega mišjenja iz Brezij domov, t. j. nazaj v Tržič. On služi v Tržiču. Klerikalcem, ki so v »izobraževalnem« društvu sv. Jožefa in ki jih duhovni zmiraj hujskajo, pa to ni bilo všeč, da je mož samostojnega mišljenja. Zato jim pa tudi žilica ni dala miru, da bi ga ne napadli. Začeli so ga zmerjati, a ker ta ni molčal, ga je jeden s kamnom tako po glavi udaril, da se mu je takoj kri ulila po celem obrazu. To je prilika, iz koje se vidi, kako je ljudstvo na deželi naščuvano proti liberalcem, menda še posebej na 12. oktobra.
— Poročil se je včeraj g. Anton Tor os, c. kr. carinski asistent v Trstu, z gospč. Izabelo Schlegel iz Kamnika, čestitamo!
— Z Jesenic na Gorenjskem se nam poroča: Zaradi obilo tujega ljudstva je tu pri nas tako pomanjkanje mesa, da se pri nekaterih mesarjih večkrat ie govedine ne dobi in prav pogosto, še celo ob sobotah pa teletine ne, povrhu pa se mora še kake surovosti slišati, ako se kaj takega zahteva, česar nima mesar. Želeti bi bilo, da se prav kmalo vsaj eden spreten mesar še tu naseli, ki bi ljudstvu vsaj z navadnim mesom postregel. Prostorov je dovolj na razpolago za mesarje.
— V okolici Matenjevasi na Notranjskem je 13. t. m. padala kakor oreh debela toča od pol 10. ure do s/*10. dopoldan. Razbila je vse poljske pridelke, kar ni še spravljeno. Veliko škodo je napravila tudi na sadnem drevju. Več hišam je tudi šipe pobila.
— uXII.  Letopis slovenskih posojilnic za leto 1901" izidev krat j
kem. Posojilnice, ki so član Zveze slovenskih poaojilnie v Celju, dobijo istega, kakor hitro bode dotiskan, brezplačno Kdor ■ieer želi dobiti ta Letopis, ki bode obsegal poleg statistike tudi drugo zanimivo gradivo, naj ga naroči z dopisnico pri Zvezi slovenskih pouojilnic v Celju, katero mu ga dopošlje proti povrnitvi lastnih stroškov in poštnine po 2 K 70 v.
— Poštna vest. S 16. septembrom t 1. vpelje se med Železniki in Škofjo Loko d ruga vsakdanja poštna vožnja.
— Glas iz občinstva. Piše se nam: v Gradišču vlada še vedno tema. Tu pa prebivamo pravi prijatelji luči, ne samo duševne, nego tudi električne, imamo pa samo dve ali tri žarnice, tako da ljudje zvečer drug druzega ne vidijo. Prosimo slavni magistrat, naj temu od-pomore.
— Zborovanja. V soboto zvečer je zborovalo v Auerjevem vrtnem salonu »Društvo tiskarjev na Kranjskem«. Obravnavali sta bo dve vprašanji zaradi opravičenosti do podpore za slučaj brezdelnosti in za slučaj bolezni in druge društvene zadeve. Pri nadomestni volitvi je bil g. Suber izvoljen knjižničarjem. Isti večer je zborovala tudi krajevna skupina društva avstrijskih železniških uradnikov. Na dnevnem redu tega zborovanja je bila protestna izjava za varovanje stanovske časti vsled službenim predpisom nasprotujočega vedenja nekega obratnega referenta ces. kr. državnih železnic nasproti nekemu podrejenemu uradniku in posvetovanje kaj je v tej zadevi storiti — Včeraj dopoludne so zborovali v Pockovi gostilni v Sv. Flori-jana ulicah strojarski pomočniki in v gostilni »pri klavnici« pa zidarji in drugi stavbinski delavci. Slednjim je g. Kordelič razlagal pomen in namen delavske organizacije. G. Mlinar pa je zbranim zidarjem v slovenskem jeziku prečital in razkladal društvena pravila. Predsednikom društva je bil spet izvoljen g. Anton Vičič.
— Na tla podrl je včeraj zjutraj na Cesarja Jožefa trgu neki neznani voznik delavko Lizo Zupanovo, stanujočo v Rožnih ulicah štev. 35. Ženska se je pri padcu na čelu poškodovala.
— Z vlaka skočil je v soboto zvečer na dolenjskem kolodvoru Franc Skerlj iz Vel. Ločnika med tem, ko je še vlak vozil naprej. Skerlj je padel na obraz in si ustnice prebil.
— Božjast je vrgla danes dopoludne v Špitalskih ulicah posestnika Matevža Zora iz Skaručne. Prenesli so ga na policijsko stražnico, kjer so mu dali zdravniške pomoči.
— Smrdljivo meso je prodajal v soboto neki mesar v Šolskem drevoredu. Meso se mu je odvzelo.
— Mitničko stražnico pri železnem mostu za klavnico so danes ponoči ponočnjaki prevrnili.
— Pogreša se od 10. t. m. Luz-narjev ključarski vajenec Josip Babnik iz Št. Vida. Star je 19 let.
— Naklo mu je padlo na nogo.
V soboto popoludne je padlo v delavnici Ahčinovemu kjučarskemu vajencu Alojziju Hafnerju, stanujočemu na Zaloški cesti naklo na levo nogo in mu jo nad kolenom zlomilo. Prepeljali so ga v dež. bolnico.
— Štrajk? Zidarji in drugi stavbinski delavci pričeli so danes zjutraj z delom šele ob 7. uri namesto ob 6. uri. Govori se, da hočejo štrajkati, ako bi jim delodajalci za to uro, ki manj delajo, odtegnili na mezdi.
— Štiri knjige je oddal na magistratu delavec Franc Krmelj, Karlovska cesta št. 13, katere je baje našel v nekem zabojčku na vozu. Kako je prišel zabojček s knjigami na voz, ne ve.
— Z nožem. Ob 11. uri ponoči pripeljali so v deželno bolnico Pavla Vo-deta, delavca v tovarni v Dolu, vsega razmesarjenega. V Klečah so ga napadli fantje z noži in mu desno roko in glavo razme-sarili. Vode je bil v bolnici operiran.
— Prijatelj kumar in jajc. Brezposelni hlapec Josip Mlakar je danes dopoludne pijan kolovratil po Mestnem trgu in ženskam jemal kumare in jajca iz korb. Ko so ga ustavili, je imel v žepu dve ubiti jajci in več kumar.
— Napad. Danes ponoči je na Sv. Jakoba trgu pomočnik I. M. napadel sodnega uradnika g. P. in ga s palico udaril po glavi tako, da mu je prebil kožo.
— Na skakajte z vozov. Na
Zaloški cesti je ▼ soboto zvečer sluga Alojzij Kržišnik, stanujoč v Ravnikarjevih ulicah št. 11, skočil k električnega voza, ko je bil še v diru in je padel in se pobil na levi roki in na glavi.
— Tatvina. Danes ponoči je neznan tat ukradel Kozakovemu mesarskemu pomočniku Karolu Jegliču na Sv. Petra nasipu št. 53 iz spalne sobe srebrno uro, srebrno verižioo in 1 K 40 vin.
— Okoli 700 konj je bilo prignanih na današnji semen.
— Izgubljene reči. Nadporočni-kova soproga L. S. je izgubila na poti od Frančiškanskih ulic, po Dunajski, Franca Josipa, Bleiweisovi in Marije Terezije cesti nazaj do Frančiškanskih ulic zlato brožo z biseri. — Na poti od stolne cerkve do Lattermanovega drevoreda, po Prešernovih ulioah in po Franca Jožefa cesti je izgubila neka gospodična srbrno uro z zlato verižioo. — Na Dunajski cesti je bila izgubljena zlata zapestnica s 25. diamanti.
* Najnovejše novice. General
— požigalec. Generala C h i c o y n a, ki je bil obdolžen, da je zažgal mesto Petite Grave, je vojaško sodišče obsodilo na smrt ter je bil ustreljen v Port au Prince.
— Strela je udarila pri Model-w i t z u na Nemškem v vrsto šolarjev na izletu ter omamila 36 otrok. Mrtvi so ostali trije,  21 pa  jih je hudo ranjenih.
— častniško blagajno je izropal nekdo v Roveretu. — Smrt vsled spri-denega mesa. V neki graščini pri Mel-niku na Češkem so dobili slovaški delavci takega telečjega mesa za obed, da jih je 25 zbolelo, med njimi jih je že 5 umrlo, 11 pa je še v smrtni nevarnosti. — Pet hiš seje pogreznilov Colombiersu na Francoskem.
Društva.
— Občni zbor „Sokola" v Šiški počastila sta prejšnji in sedanji pod-starosta ljubljanskega »Sokola«, gg. dr. J. Kušar in dr. Vladimir Ravnihar ter okoli 50 članov.
Prostorna telovadnica, ozaljšana z VValdsteinovo alegorijo in s primernimi napisi, napravila je najboljši utis.
Ob pol 11. uri pozdravi imenom osno-valnega odbora, g. Drenik došle brate in goste, otvori I. občni zbor šišenskega »Sokola« in poroča o dosedanjem delovanju začasnega odbora. Omeni, da je beseda čitalnice, izgovorjena dne 4. junija: »Sokol bodi!« postala meso.
Šišenska čitalnica je z ustanovitvijo »Sokola« sama sebe spopolnila. Za mladino je strokovna telovadba neprecenljive vrednosti. Iz Sokola je upati svežega prirastka vsem narodnim društvom.
Telovadnica bo razun »Sokolom« dobro došla zlasti tudi šolarjem in vajencem.
Namen »Sokola« je predvsem: koristiti v družabnem, v zdravstvenem in v narodnem oziru.
Ker bo od praktičnega zanimanja odvisen obstanek in napredek društva, zato poživlja govornik navzoče, da nabirajo med prijatelji in znanci društvenikov-podpor-nikov.
Druga točka sporeda: »članarina«, rešila se je po predlogu osnovalnega odbora, oziroma v smislu prvotnega »poziva«.
člani z letnim doneskom 2 K so oni, katerih sinovi ali varovanci (učenci, vajenci itd.) bodo telovadili; potem pa tudi oni, ki želijo mlado društvo z malim letnim doneskom podpirati.
I. Izredniki plačujejo 2 K na leto, oziroma 1 K vsakega pol leta ali po 20 vin. na mesec.
II. Redniki plačujejo na leto 6 kron, oziroma 3 K vsakega pol leta. Prihodnje pa le po 5 K na leto, oziroma 3 krone na pol leta
III. Ustanovniki plačajo: a) 50 kron hkratu; ali b) po 26 K v dveh letnih zaporednih obrokih; ali c) po 10 K skozi šest let.
Redniki postanejo po 20 letih izredniki, pa po 25 letih vplačevanja brezplačni členi.
Volitev staroste, vaditeljskega načelnika in odbora vršila se je kratkim potom, po nasvetu g. Pavšica.
Za starosto voljen je bil z vsklikom g. Ivan Zakotni k; načelnikom g. Bol-tavzar; za odbornike pa gg.: Fr. Drenik, Milan Filipič, Avgust Švaj-gar, Ivan Pavšič in Suva. Po konstituiranju je g. Drenik podstarosta, gosp. Suwa blagajnik in g. Pavšič tajnik.
K sklepni točki oglasil se je podstarosta ljubljanskega »Sokola«, g. dr. Vlad. Ravnihar. Prijatelj mlademu šišenskemu »Sokolu«, kakor vsaki koristni narodni ustanovi, je v daljšem govoru čestital čitalnici in Šiški sploh, da je dobila »Sokola«, ter je opisal, z njemu lastno toploto in vnemo važnost telovadbe za telo in dušo. Stavil je severne brate Čehe, ki šte jejo nad 50 tisoč zavednih »Sokolov«, v
/>gled, želeč, da bi sokolska ideja, kako je Češkemu narodu, tudi slovenskemu v krv zašla ter priporočal najmlajše dete matere ljubljanskega »Sokola« v skrbno i gojitev.
Dosedaj je 52 členov oglase nih. Po zanimanju je nada opravičena, da se to število v kratkem vsaj podvoji. Zlasti se pričakuje od občinarjev, da se vabilu v mnogobrojnom številu odzovejo.
Redna telovadba se prične v torek zvečer.
Vpisovanje novih članov in oglase vajencev itd. je v telovadnici od pol 7. do pol 8. ure zvečer vse dneve tekočega tedna, v nedeljo pa od 11. do 12. ure dopoludne.
V telovadnici bo mogoče ono postavo uvaževati, katero predpisuje na večrazred-nih ljudskih šolah telovadba kot obligatni predmet.
Naj bi lična prostorna telovadnica in dovršeno izdelani aparati tovarne I. Vindiša v Pragi, mnogo in srečno rabili v korist mladini in domovini!
Telefonska in brzojavna poročila.
Trst 15. oktobra. Manifesta-cijski shod za slovenske šole je bil neprič ako vano impozan-ten. Vkljub deževnemu vremenu je bilo zbranih preko 6000 udelež-nikov. Udeležili so se tudi zastopniki slovenskih in italijanskih socialistov, ki so se principijelno izjavili za slovenske šole, a med burnimi protesti so napadali vodstvo narodne stranke. Vsi govorniki so živo grajali postopanje vlade, zahtevajoč rešitev pred tremi leti vloženega rekurza. Odposlane so bile sprejete resolucije cesarju, ministrom in slovanskim klubom.
Gradec 13 septembra Tukajšnji listi poročajo, da leži v bolnici usmiljenih bratov mož, ki je bolan za kolero. Oblastva so odredila vse varnostne priprave.
Dunaj 15. septembra. Tukajšnji dopisnik »Pester Lloydaa, ki dobiva svoje informacije od ministrskega predsednika Korberja, grozi Čehom z razpustom drž. zbora, ako bi proti nago dbi začeli obstrukcijo. Praški „Narodni Listy" odgovarjajo, naj Korber drž. zbor le razpusti, češ, potem izgine iz drž zbora marsikdo, na katerega je vlada računala. Tudi „0st-deutsche Rundschau" meni, da v slučaju novih volitev ne pride iz Češke noben poslanec, ki bi hotel dovoliti Cehom češki notranji uradni jezik.
Dunaj 15. septembra. Trgovinski minister C a 11 namerava k izvršilni naredbi glede § 59. in 60. obrtnega reda izdati [dodatek, ki obsega razne olajšave, tako n. pr., da potovalcem ni treba že sedaj dobiti novih legitimacij.
Dunaj 15 septembra. Danes se je tu usmrtil 741etni tajni svetnik general Robert vitez Joelton.
Lvov 15. septembra. Tu je umrl grof Karol Dzieduszvcki, bratranec znanega poljskega poslanca, in posebni prijatelj cesarja Maksimilijana, katerega je tudi spremil v Meksiko.
Bruselj 15. septembra. Kraljica Henrieta umira.
Madrid 15. septembra. V Malagi je neki orožnik v blaznosti umoril osem oseb, več oseb pa ranil.
Borzna poročila.
Žitne cene v Budimpešti
dne" 15. septembra 1902. Termin.
Pšenica za jesen.....za 50 kg K 683
„       „ pomlad....., 50 „ „   T10
Rž „ jesen.....„ 50 „ .6 08
Koruza   ,. jesen.....„ 50 „ „ 560
„ pomlad  .  .  .  .   „ 50 „ „544
Oves      „ jesen.....„ 60 „ „ 5'52
Efektiv. 5 vinarjev višji.
M^teorologično poročilo.
Viiina nad morjem 306*3 m. Srednji tračni tlak 786*0 mm.
O, D C/2	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	M |* Ig	Vetrovi	Nebo	11 Is
13.	9. zvečer	731 3	136	sr. jug	sk. oblač.	|
14.	7. zjutraj 2. popol.	73« 1 V?5 4	121 14 9	al. svzhod sr. jvzhod	oblačno oblačno	tu
						
■	9. zvečer	7?54	113	si. jjvzh.;	jasno	
15. ■	7. zjutraj 2. popol.	7374 7390	10 3 130	si. vzhod sr. jjvzh.	dež oblačno	o
Srednja temperatura sobote in nedelje 17*1* in 12 8°, normale; 15 2* in 15 0".
t
2 trgovska pomočnika*
vešča posla v večji trgovini na deželi z mešanim  blagom   in   ieleznino, solidna,
se v spre j meta takoj. 2235-1
Nad 24 let stari imajo prednost. Ponudbe pod »soliden« na uprav. »SI. Nar.«
poštna in brzcjauna
upraviteljica
želi sedanje mesto takoj' premeniti. Rada bi bila namreč kje v bližini Ljubljane nastavljena.
Cenjene ponudbe naj se blagovolijo do 25. t. m. pošiljati na upravništvo »Slov. Naroda* pod naslovom »Oktober*. (2177—4)
Za vodstvo svoje
generalne agenture
v Ljubljani išče veliko tuzemsko zavarovalno društvo za življenje v akviziciji in organizaciji zvedenega in izpričanega strokovnjaka.
Društvo je zelo delujoče in tekmujoče. Služba je dobro plačana in trajna. Natančne ponudbe z nave-denjem dosedanjega opravila pod „T. 8013" na Haasenstein & Vogler, Dunaj I. (2236-1) Za molčečnost se strogo jamči.
Potovalne
za Kranjsko, nemškega in slovenskega jezika zmožne, išče večji tuzemski vzajemno zavarovalni zavod za takoj proti plačilu, proviziji in dijetam.
Natančne ponudbe naj se do najpozneje 2 0. septembra 1902 pošljejo na „Beamtenverein", Gradec, Kaiserfeldgassa 22. (2170—3>
Kmečka konjska dirka
dne 21. septembra 1902 ob 1* uri popoludne,
piije tij in
dne 22. septembra 1902 ob 7. url xjutra]
v Belo aru na Hrvatskem
železniška postaja Križ-Belovar Virovitica-Barcs. ^sgr  Prižene se kakih 1000 izvrstnih konj za pleme, ježo, vožnjo
in tovornih konj.   ~a$s& (2234)
--1--"
Učne knjige
za vse šole
v najnovejših odobrenih izdajah kakor tndi
vse druge šolske —* c_-^—» potrebščine
priporoča
£. Schuentner
knjigotržec v Cjubijani
dvorski trg štev. 3.
(2195—3;
Qricar § J^cjac
Hju6ljana, ^rešernovc ulice šf. 9
priporočalo svojo }a prihodnjo sezono popolnoma na novo ?orlirano ^aloao
oblelt za gospode in deel^e, p©ur$nil{©i> in Ijaiielel^eii
poscSno prakličnc (2166—5)
s* obleke za $olarje
v vsal\i veTi^osli po najni^jiH cenafi.
Trpežno člago.        £)unajs6i 6roj
M*
parija 5«u«r
učiteljica za klavir stanuje na Jurčičevem trgu št. 3 3188-3
I* B«ds(ro|)Jr, in je dobiti vsak dan doma od IS. do ■». ure dopoludne.
mlad trgovski pomočnik
dober prodajalec, zmožen slovenščine in nemščine v govoru in pisavi.
Nadalje sprejmem tudi (2194—3)
krepkega dečka za učenca
14—15 let starega, z dobrimi spričevali, v svojo trgovino mešanega blaga.
T. Mlekuž, Staritrg pri Rakeku.
Jfovo mesto!
1 ali 2 dijaka
sprejmeta se v boljši rodbini na stanovanje in hrano.
Naslov se izve v upravništvu »Slov. Naroda«. (2097—6)
T7"2=Li6-o-3te
xxx uhe
najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (415-174)
NajMjše sredstvo je amerikanski
Tanglefoot
ki Be dobi v vsaki boljši prodajalnici po 6 kr. pola.
■.Glasbena Matica" v Ljubljani,
Začetek glasbene šole.
(21. šolsko leto 1902 03.)
Vpisovanje učencev v šolo „Clasbciic zlatice" se vrši v pon-deljek, torek in sredo 15., 16 in 17. septembra 1. 1902. vselej dopoldne od 9. do 12. ure in popoludne od 3. do 5. ure v II. nadstropju društvene hiše v Vegovih ulicah št. 5.
Vpisovanje v šolski pevski zbor
a) v deški in dekliški zbor (sopran in alt),
b) v dijaški moški zbor (tenor in bas)
se vrši v četrtek, 18. septembra od 9.—12. ure in od 3.—5. ure istotam.
V petek, 19. septembra popoldne ob 4. uri naj pridejo vsi učenci v pevsko dvorano (II. nadstropje), da se jim ondi objavi razdelitev po oddelkih in učiteljih ter čas pouka.
Redni pouk v vseh predmetih se prične v soboto, dne 58©. septembra.
A. Učni predmeti.
1. klavir v osmih razredih po dve uri na
teden;
2. gosli v šestih razredih po dve uri na teden;
3. solopetje za koncertno in operno izobrazbo
v petih razredih po dve uri na teden;
4. glasbena teorija v dveh oddelkih po dve
uri na teden;
5. harmonija v dveh oddelkih po dve uri na teden;
T. glasbena zgodovina v enem oddelku po dvakrat na teden;
8. govor in deklamacija za učence solopetja
po enkrat na teden;
9. zborovo netje v dveh oddelkih po dve
uri na teden;
a) deški in dekliški zbor (sopran in alt) po dve uri na teden;
b) dijaški moški zbor (tenor in bas) po dve uri na teden.
6. kontrapunkt v enem oddelku po dve uri na teden;
Opomba. Pouk v nadaljnih instrumentalnih predmetih: čelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, fagot, rog, trobenta in pozavna se otvori in bo društveni odbor preskrbel učitelje, če se oglasi primerno število učencev.
B. Učitelji.
1. gosp. Fran Gerbič, šolski vodja: klavir
in solopetje;
2. gosp. prof. Matej Hubsd, koncertni vodja:
solopetje, zborovo petje, glasbena teorija, harmonija, kontrapunkt, glasbena zgodovina, govor in deklamacija;
3. gosp. Josip Vedral, glasbeni učitelj: gosli
in klavir ter ensemble-vaje goslarjev;
4. gosp. Josip Prochazka, glasbeni učitelj:
klavir;
5. gdč. Klotilda Praprotnik, glasbena uči-
teljica: klavir.
Pogoji v s prejem a-.
1. društvenina starišev 4 K na leto;
2. vpisnina za vsakega učenca 2 K;
3. ukovina:
a) za klavir 4 K na mesec,
b) „ gosli 4 K na mesec,
c) „ solopetje 6 K na mesec,
č)   „ glasbeno teorijo 1 K vsako polletje;
d) „   za harmonijo 4 K na mesec kot edini glavni predmet, 2 K na mesec
kot postranski predmet poleg klavirja, gosli ali solopetja, 1 K na mesec kot obvezni predmet za vse učence od 5. razreda klavirja in gosli, odnosno 4. razreda solopetja naprej;
e) za kontrapunkt 4 K na mesec;
f) „   glasbeno zgodovino po dogovoru;
g) „  zborovo petje v šolskem zboru 1 K vsako polletje.
Opomba. Učenci, ki žele, da se jim čas pouka v šoli pomnoži, plačajo primerno višjo šolnino.
Pismene prošnje za oproščenje šolnine, naslovljene na odbor „Glasbene Maticeu, se morajo pri šolskem vodstvu vlagati v prvem polletju do 1. oktobra, v drugem do 1. marca. Pozneje vložene prošnje se ne upoštevajo. Priložiti je prošnjam ne čez leto stari ubožni list in zadnje šolsko spričevalo „Glasbene Matice".
Na novo vstopivši učenci se v prvem polletju šolnine ne oproste. (2201—3) V Ljubljani, dne 9. septembra 1902.
Odbor ,,Glasbene jVtafice".
Knjigarna
Kleinmayr&Bamberg
v Ljubljani, Kongresni trg št. 2
priporoča svojo (2206—3)
popolno z&logo
vseh  v tukajšnjih  in v vnanjih učnih zavodih uvedenih V ^     • m * •
v najnovejših izdajati, broširanih in v močnem vezu po najnižjih cenah.
Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
MN
75